GLAS
LETO XXII. ŠT. 20 (1034) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 1. JUNIJA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Foto DD 
  petek, 26. maja, je bilo v
Kulturnem centru Lojze Bratuž v
Gorici že stoto Srečanje pod lipami
in je s pomembno vsebino tudi počastilo
to okroglo številko. Večer je bil namenjen
liku Milana Komarja in njegovemu
filozofskemu nauku. Predavali so Matija
Ogrin, Martin Sušnik in Igor Senčar.
Srečanje je povezovala Erika Jazbar; za
uvod je prebrala Komarjev sonet Gorica, ki
ga je napisal leta 1988. V njem izpovedal,
da je pustil pol srca v Gorici. Prizna, da ne
ve, kakšni so Božji načrti z nami, in da so
naši črni koraki morda zlati.
Komar je bil sin primorskih beguncev, ki
so se po 1. svetovni vojni umaknili v
Slovenijo. Oče Ludvik je bil s Tržaškega,
mati Cecilija Blažič z Goriškega. Milan
Komar je ostal vse življenje navezan na
Gorico. Sem je tudi pribežal leta 1942, da
bi se rešil pred komunističnim terorjem, ki
mu je grozil z usmrtitvijo. V Turinu je
doktoriral iz prava in se leta 1944 vrnil v
Gorico ter postal urednik Goriškega lista. V
Argentino se je izselil leta 1947 in tam
postal steber slovenske narodne skupnosti.
Bil je odličen profesor filozofije in po
njem se danes poimenuje tudi filozofska
šola.
Pred dnevi je bilo v galeriji Družina v
Ljubljani javno srečanje o Milanu
Komarju. Prikazali so predvsem njegovo
filozofsko misel, a povedali tudi, kako je
bil zvest veri, kako je ljubil domovino in
bil neutruden iskalec resnice. S srečanja v
Ljubljani je pisatelj Zorko Simčič poslal
goriškim rojakom poseben pozdrav, ki ga
je Erika Jazbar prebrala.
/ str. 15
Matevž Čotar
V
www.noviglas.eu
Bralne značke!
Nagrada Tantadruj 2017
Nagrajena Miranda
Caharija!
  skreno se veselimo nagrade
Tantadruj, ki jo tri primorska
gledališča letos že sedmič
podeljujejo, ker je letos šla v
prave roke. Miranda Caharija je
letošnja prejemnica, za
življenjsko delo seveda. In to
kakšno delo! Najbrž je res, da
vsakogar označi že rojstni kraj;
Miranda Caharija je iz Križa že
kot otrok gledala na širno morje,
od malih nog hotela postati
igralka, zato je že v otroških
letih naredila prve korake na
odru, kasneje ostala zavezana
nam in Tržaškemu gledališču,
današnjemu Slovenskemu
stalnemu gledališču v Trstu.
Tudi na študij v Ljubljano ni šla,
samo zato, ker so bile v Trstu in
pri nas potrebe prevelike!
Zavezanost slovenskemu jeziku,
čisti besedi, našemu človeku, vse
to in več!, je in še danes odlikuje
Mirando Caharija, ki so ji
rojenice v zibelko dale topel,
sredozemski, naš značaj, veselje
do jezika, visoke umetnosti, ki je
visoka tudi in morda še najbolj
takrat, ko so kot vrhunska
igralka izkažeš na našem
krasnem borjaču!
Iskrene čestitke!
JUP
I
  Stoto Srečanje pod lipami
Naši črni koraki so morda zlati ...
GORICA 
Svet okrog nas1. junija 20172
Povejmo na glas
So tudi zelo lepe stvari
Predsednik Pahor s predstavniki slovenske manjšine
V Avstriji o položaju slovenske
narodne skupnosti
  redsednik RS Borut Pa-
hor se je v torek, 23.
maja, pred uradnim
obiskom avstrijskega pred-
sednika Alexandra van der
Bellna v Sloveniji, v Ljubljani
sestal s predstavniki sloven-
ske narodnostne manjšine v
Avstriji, ki so mu predstavili
svoj položaj in težave ter ga
seznanili z mnenji o možnih
rešitvah.
Predsednik Borut Pahor se
jim je zahvalil za njihovo zav-
zeto in požrtvovalno delo ter
P zagotovil, da se Slovenija za-veda odgovornosti, ki jo imado ohranjanja slovenskih na-
rodnih skupnosti v drugih
državah.
Strinjali so se, da je potrebno
rešitve, ki bodo sprejemljive
za slovensko manjšino na av-
strijskem Koroškem, tudi
vnaprej iskati v dialogu.
Pogovora so se udeležili pred-
sednik Narodnega sveta ko-
roških Slovencev Valentin In-
zko, podpredsednik Zveze
slovenskih organizacij Avgust
Brumnik, podpredsednica
Skupnosti koroških Sloven-
cev Zalka Kuchling, predsed-
nik Enotne liste Gabrijel Hri-
bar, predstavnik Narodnega
sveta koroških Slovencev
Nanti Olip, član odbora Kul-
turnega društva člen 7. Seba-
stian Walcher ter slovenski
generalni konzul v Celovcu
Milan Predan, slovenski vele-
poslanik na Dunaju Andrej
Rahten in minister za Sloven-
ce v zamejstvu in po svetu
Gorazd Žmavc.
  o tudi zelo lepe stvari v današnjem času,
ki nas postavlja pred velike preizkušnje.
V času, ki pritiska na nas z veliko hitro-
stjo, nas osamlja in nam grozi s poslabšanjem
medsebojnih odnosov celo v zasebnem krogu.
So lepe stvari v času, ko še nismo pričeli od-
pravljati razlogov za pojav pribežništva in te-
rorizma in ne manjka odklonilnih stališč do
prišlekov, ki se k nam zatekajo od daleč. V času,
ki nas s še vedno trajajočo ekonomsko krizo
vse preveč potiska v pehanje za materialnimi
dobrinami in s tem potiska proč od duhovnih
vrednot, brez katerih ne more biti sožitja in
notranje sreče. In prav v tem času je res tudi
veliko zelo lepih stvari, ki nas opogumljajo in
prepričujejo, da je prav zaradi nemajhnih težav
in stisk vendar možen učinkovit in za vse kori-
sten odgovor na vse, kar nas obremenjuje in
nas želi odmakniti od nas samih. Brez števila
je namreč primerov solidarnosti in upoštevan-
ja človeka v težavah, brez števila je primerov
razumevajočega odnosa do pribežnikov, ni ma-
lo stališč, ki vidijo v terorizmu tudi delež naših
odločitev, ki bi jih lahko spremenili in popra-
vili. Ni malo glasov, ki svarijo pred vse večjo
prevlado že omenjene materialne miselnosti,
ki človeku in človeštvu ni nikoli prinesla nič
dobrega. In v tem okviru se je mogoče spom-
niti vsestransko razvejane bogate kulturne de-
javnosti, ki krasi našo tukajšnjo narodno skup-
nost, tudi to sodi med lepe stvari, česar ne bi
smeli pozabiti. In praznik ob 60-letnici Sloven-
ske gimnazije v Celovcu z udeležbo slovenske-
ga in avstrijskega predsednika in še in še bi lah-
ko naštevali. Med toliko bolj lepimi stvarmi pa
so gotovo primeri takšnega ali drugačnega pro-
stovoljstva in celo dobrotništva. Tu velja med
drugim izpostaviti slovenskega podjetnika Vin-
cenca Drakslerja, ki je prav v teh dneh v Kranju
prispeval za nakup in ureditev hiše "za pomoč
ženskam in otrokom žrtvam nasilja" 443 tisoč
evrov. Imenovani podjetnik visoke starosti, ki
je skoraj vse življenje preživel v Nemčiji in ka-
sneje v Švici, je v Sloveniji ustanovil svojo fun-
dacijo in je do zdaj naši matični domovini ozi-
roma ljudem v stiski namenil več kot 2 milijo-
na (!) evrov. Pravi, da je njegovo življenje že
mimo in da želi predvsem pomagati materam
z otroki, čeprav svojo pomoč namenja še nek-
danjim zasvojencem z mamili, da bi se spet
uspeli vključiti v družbo, kar je izjemno
težaven korak, s katerim je ozdravitev šele do-
končno udejanjena. Ko so Vincenca Drakslerja
vprašali, kdaj je začutil nagnjenje do dajanja
pomoči drugim, ni bil v zadregi z odgovorom:
ko je videl v Afriki otroke v revščini in brez
vsakršne prihodnosti. In potem je videl ne-
srečo ljudi pri sebi doma in jim pričel poma-
gati. Ni potemtakem malo lepih stvari, ki so
prisotne med nami in nas vabijo, naj se jih
oklenemo. V njih je tista smer, ki vsemu hu-
demu, mrakobnemu in s tem zloveščemu odv-
zema moč. Predvsem pa dokazuje, da je za vse
dobronameren in s tem smiseln svet možen,
treba se je zanj le odločiti.
Janez Povše
S
SSO - SKGZ
Krovni pri ministru
Žmavcu
  ponedeljek, 22. maja, je
minister RS za Slovence
v zamejstvu in po svetu
Gorazd Žmavc v Vili Podrožnik
sprejel Rudija Pavšiča, predsed-
nika Slovenske kulturno-go-
spodarske zveze in Walterja
Bandlja, predsed-
nika Sveta sloven-
skih organizacij
ter jima čestital za
priznanje Občine
Trst, ki jima ga je
podelil župan Ro-
berto Dipiazza ob
60. obletnici delo-
vanja Slovenske
kulturno-gospo-
darske zveze in
40. obletnici delo-
vanja Sveta slo-
venskih organiza-
cij.
V V svojem nagovoru je ministerizpostavil vlogo, ki jo ima slo-venska narodna skupnost pri
povezovanju inštitucij Republi-
ke Slovenije z bližnjo deželo
Furlanijo Julijsko krajino.
Še posebej pomembna je vloga
krovnih organizacij, ki složno
nastopata v interesu celotne
slovenske skupnosti, kar je
prišlo do izraza tudi na nedav-
nem srečanju na tržaški občini.
Srečanje v Vili Podrožnik je bi-
lo tudi priložnost za oceno ne-
davnega obiska ministra Žmav-
ca med Slovenci na Videm-
skem, ki se je začelo v Špetru
in Čedadu ter se zaključilo v
Reziji. Taka srečanja, je bilo
mnenje ministra in predsedni-
kov SKGZ in SSO, so pomem-
bna, ker se predstavniki Urada
Vlade RS za Slo-
vence v zamej-
stvu in po svetu
neposredno
soočijo s stvar-
nostjo naše or-
ganizirane skup-
nosti na teritori-
ju.
Na srečanju so
se dogovorili tu-
di o naslednjih
pobudah, ki jih
bodo izpeljali
med Slovenci v
Italiji.
Časnikarski tečaj za višješolce v našem uredništvu 
“Za našo prihodnost ste
zelo pomembni!”
  ost časnikar-
skega tečaja
za višješolce v
goriškem uredništvu
Novega glasa je bil 25.
maja Walter Bandelj,
po poklicu bančnik,
sicer pa znan prosvet-
ni delavec, občinski
svetnik v Gorici in
predsednik Sveta slo-
venskih organizacij.
Mladim, ki so se to-
krat zbrali, je v
sproščenem pogovo-
ru z urednikom Jurijem Paljkom
spregovoril o razvejeni in živi
slovenski stvarnosti od Milj prek
Goriške do Trbiža.
Poudaril je pomen dela za naša
društva, pa tudi poročanja o nji-
hovem delovanju, saj “ostane sa-
mo to, kar je zapisano”. To je po-
membno tudi za prihodnost.
Prav tako je za prihodnost naše
skupnosti pomembno, da so v
naših društvih dejavni in nav-
zoči mladi, je poudaril Bandelj,
ki je doslej najmlajši predsednik
krovne organizacije SSO in si od
vsega začetka - ne brez težav -
prizadeva, da bi prenavljal naše
organizacije, da bi v njih bilo
čim več mladih. “Če vi ne pride-
te zraven, nimamo prihodno-
sti... Vi me boste zamenjali”. Biti
predsednik krovne organizacije
je težko, je še povedal: ne gre za
profesionalno delo, čeprav bi ta-
ko moralo biti, saj jemlje ogrom-
no časa in energij. O SSO-ju je
povedal, da so njegove temeljne
vrednote krščanstvo, demokraci-
ja in slovenstvo, bistvena raz-
sežnost pa je tudi prostovoljstvo,
temelj, na katerem je dolga leta
slonelo delo naših društev. Kot
organizacija ima SSO v skladu z
deželnim zakonom št. 26 nepo-
sreden stik z deželno upravo FJk,
pa tudi z občinskimi upravami.
G
Govor je bil tudi o evropskih
projektih, ki jih SSO uresničuje
skupno s SKGZ-jem in z
manjšinama v Sloveniji in
Hrvaški, o strateškem projektu
Jezik-Lingua, ki “je bil zahte-
ven”, o iskanju drugih virov fi-
nanciranja, saj “javni prispevki
iz Italije in Slovenije nikdar ne
zadoščajo”, o deželni posveto-
valni komisiji in uvajanju spre-
memb glede razdeljevanja pri-
spevkov, ki pa je “zaradi ustalje-
nih navad” izjemno težko. Ban-
dlju je v tem trenutku očitno po-
sebno pri srcu šolstvo v Kanalski
dolini, kjer postavljajo na noge
trijezično šolo, “to, kar si ljudje
močno želijo”; zaveda pa se, da
gre za veliko novost in da zato
“ne bo lahko”. Med trenutnimi
vročimi temami je bil omenjen
tudi volilni zakon, saj krovni or-
ganizaciji nemalokrat stopata tu-
di v politično areno. Bandelj je
med drugim spomnil, da nam
zaščitna zakonodaja daje več
možnosti: pomembno je, da se
teh pravic poslužujemo, “dru-
gače so naši napori zaman”. To
velja za slovenska imena in
priimke, pa tudi za dvojezične
osebne izkaznice.
Mozaik naše stvarnosti je pisan
in živahen, dela je veliko. Zato je
Bandelj mladim poklonil pro-
mocijsko brošuro SSO-ja in jih
izrecno pozval, naj jim vse to
“pride v kri, saj za našo prihod-
nost ste zelo pomembni”! / DD
Ljubljana / Ministrstvo za zunanje zadeve  
Minister Erjavec podpira
naša prizadevanja
  unanji minister Karl Erja-
vec je minuli teden na
srečanju s predstavniki
slovenske narodne skupnosti v
Italiji govoril o osnutku italijan-
skega volilnega zakona. Vsi so
izrazili upanje, da bodo v novem
zakonu zagotovila za izvolitev
Slovencev v italijanski parla-
ment. Erjavec pa je dodal, da bo-
do v tej smeri opravili potrebne
pogovore, za katere bo najprej
zadolžen slovenski veleposlanik
v Rimu Benko, ki se bo sestal s
predsedniki parlamentarnih
skupin.
Minister je dejal, da v okviru
ohranitve skupnosti Slovenija
želi predvsem, da bi imeli v obeh
domovih italijanskega parla-
menta predstavnika slovenske
narodne skupnosti. Srečanja so
se udeležili poslanka Tamara
Blažina, predsednika krovnih or-
ganizacij SSO in SKGZ Walter
Bandelj in Rudi Pavšič, predsed-
nica Paritetnega odbora Ksenija
Dobrila in deželni svetnik Slo-
venske skupnosti Igor Gabrovec.
Želja naše matične domovine je,
da Italija čim bolj upošteva 26.
Z člen zaščitnega zakona. Ta pred-videva, da bi moral volilni zakonza volitve senata in poslanske
zbornice vsebovati določila, ki
olajšajo izvolitev kandidatov, ki
pripadajo slovenski manjšini. Er-
javec namerava to temo obrav-
navati tudi z italijanskimi vlad-
nimi predstavniki. Med drugim
je omenil, da bo za to imel pri-
ložnost na Berlinskem procesu,
kjer bo debata sicer tekla o Za-
hodnem Balkanu, prisoten pa
bo tudi italijanski premier Paolo
Gentiloni. Poslal je tudi že pi-
smo na italijansko zunanje mi-
nistrstvo glede zasedanja koordi-
nacijskega odbora ministrov Slo-
venije in Italije, kar bo po Er-
javčevih besedah tudi odlična
priložnost za razpravo o sloven-
ski narodni skupnosti v Italiji.
Slovenska poslanka Demokrat-
ske stranke v italijanskem parla-
mentu Tamara Blažina je poja-
snila, da je osnutek zakona še v
parlamentarni razpravi. Opozo-
rila je, da sedanji zakon ni pri-
meren, novi zakon pa od-
pira možnosti za sloven-
sko narodno skupnost in
izvajanje 26. člena zaščit-
nega zakona. Dodala je,
da bo treba slediti razvoju
osnutka zakona, predv-
sem glede zarisovanja do-
ločenih okrožij, ki bodo
upoštevala območje slo-
venske naselitve.
Sicer pa so predstavniki
slovenske narodne skup-
nosti v Italiji že pred srečanjem
opozorili, da je treba spremljati
dogajanje glede osnutka volilne-
ga zakona in podpreti prizade-
vanja manjšine v Italiji. Osnutek
novega italijanskega volilnega
zakona naj bi nadgradil t. i. Ita-
licum, ki je bil sprejet leta 2015.
Gojenci centra Komel, ki se učijo jazz, so imeli minulo soboto dveurni
koncert v na prazniku Červinjanu. Gabriel Gardenal, Daniele in Francesco
Sentieri, Luka Paljk in Francesco De Monte so preigravali klasični jazz.
Aktualno / Volitve v Gorici 1. junija 2017 3
Sandra Sodini, direktorica EZTS/ Nastopil je čas operativne faze 
Kaj če bi povezali Triglav 
z Gradežem?
  vropsko združenje za te-
ritorialno sodelovanje
(EZTS) prinaša na ob-
močje Gorice, Nove Gorice in
Šempetra - Vrtojbe močan in-
vesticijski potencial. Iz evrop-
skih skladov so tri občine pre-
jele 10 milijonov evrov. 5 jih
bodo namenili razvoju po-
soškega čezmejnega parka, 5
pa čezmejnemu zdravstvu. Iz-
vedba zastavljenih ciljev bo
trajala 48 mesecev in se bo ta-
ko sklenila v začetku leta 2021.
O izzivih smo se pogovorili z
direktorico Sandro Sodini
Aprila je Evropsko združen-
je za teritorialno sodelovan-
je stopilo v operativno fazo.
Sredstva v višini 10 milijo-
nov evrov, ki so prišla iz evrop-
skih skladov, so zdaj na razpo-
lago in jih EZTS lahko upora-
blja. Med prvimi potezami
združenja je bila objava razpisa
za 5 novih delovnih mest. Kako
poteka postopek zaposlovanja?
To je prvi korak, ki bo potem
prešel v fazo del na teritoriju. Tudi
tako pomagamo trem mestom.
Junija bo kadrovska ekipa, ki jo
dopolnjujemo z novimi zaposlit-
vami, nared.
Kako bo to vplivalo na delovan-
je EZTS?
EZTS ima strateški plan, ki sloni
na dveh stebrih. Financiral se je iz
programom Italija – Slovenija. V
naslednjih letih bomo lahko raz-
vili dva projekta. Prvi bo vzposta-
vil nov naravni park na območju
Soče, drugi pa bo pomembna pri-
dobitev za čezmejno zdravstvo.
Posoški park ste zastavili širše.
Omogočil bo, da tri občine, ki
sodelujejo pri projektu EZTS,
pridobijo neki skupni imeno-
valec. Drži?
Soča je simbol vseh treh občin. Je
simbol naših krajev. Danes je sim-
bol enotnosti in združevanja treh
mest. Projekt želi združiti obsto-
ječe parke v Gorici, Novi Gorici in
Šempetru. To bo očitno pri po-
stavki turizma, saj pripravljamo
12 kilometrov novih kolesarskih
poti. Delamo pa tudi bolj splošno
na vprašanju mobilnosti, ki naj
približa tri mesta. Pozornost bo-
mo namenili tudi območju Trga
Evropa, ki ga moramo ovrednoti-
ti. Trg Evrope je danes dejansko
periferija vseh treh občin. Mi ga
želimo spremeniti v živi center.
Kako bodo sodelovale tri
občine pri operativni fazi tega
načrta?
Gre za pot, ki smo jo že doslej pre-
hodili skupaj. Na politični in teh-
nično-birokratski ravni. Posoški
park smo zgradili s tehničnimi
E
uradi vseh treh mest, ki so se spre-
menili v enoten tehnični urad.
Politično so torej zadevo usmerja-
le uprave treh mest in skupščina
EZTS, konkretno delo so potem
opravili tehnični uradi. Vseskozi
pa so tri občine zelo tesno sodelo-
vale.
Je Posoški park s kolesarskimi
stezami nekako povzet po ideji
projekta Alpe-Adria trail?
Drži, ja. Živimo na lepem in bo-
gatem območju. To bi morali
ovrednotiti in unovčiti. Morali bi
še bolj intenzivno delati na vzpo-
stavitvi kolesarskih stez, ker so ze-
lo kapilarne in ker so prioritetne-
ga značaja za vse tri države. Priori-
teto teh projektov ne narekuje sa-
mo turizem, temveč tudi okolje-
varstvo in mobilnost državljanov.
Z enim samim projektom lahko
tako zasledujemo več ciljev. Pri iz-
peljavi je ureditev čezmejnega de-
la nedvomno najtežja, države
imajo na primer lahko različne
uredbe in zakone pri tovrstni
gradnji. Mi pa moramo postati re-
ferenčna točka za kolesarsko pot,
ki naj bo širšega značaja in ki naj
povezuje Triglav z Gradežem.
Omenili ste trg Evrope, ki je bil
najpomembnejši simbol vsto-
panja Slovenije v Evropo leta
2004. Nedavno so državne
oblasti napovedale ponovno
uvedbo povezave med želez-
niškima postajama v Gorici in
Novi Gorici oziroma med nek-
danjima severno in južno po-
stajo. Tudi to bo pripomoglo k
ponovnemu ovrednotenju
skupnega trga.
Ta projekt je ob Posoškem parku
in enonem projektu javnega
zdravstva tretji steber, ki ga v
ospredje postavlja EZTS. Za to smo
se zavzemali pri združenju, zavze-
mali so se partnerji na slovenski
in na italijanski strani. V tej smeri
so organizirali sestanke v Senatu
in v slovenskem Državnem
zboru, pa tudi na Evropski ko-
misiji. Župani so se s prošnjo,
da se vzpostavi ta povezava,
odpravili v Bruselj. Skratka,
aktivna je bila politika na
obeh straneh meje. To bi iz-
jemno pripomoglo k prepoz-
navnosti bohinjske železniške
proge, ki je ena od najlepših
na svetu – tako se je izrazil Lo-
nely planet. Hkrati bi ta želez-
nica postala močna infra-
strukturna opora kolesarskim
stezam. Vsaka kolesarska steza
mora imeti ustrezno oporno
železnico. Ker bi se ta proga
lahko povezala z Gorico in po-
sledično s Trstom ter morda
celo z ronškim letališčem, bi
vzpostavili enkratno turistično
ponudbo v naših krajih.
Kaj pa poglavje zdravstva? Čez-
mejno zdravstvo je tema, o ka-
teri govorimo že več desetletij.
Kako se bo z uresničitvijo pro-
jekta EZTS udejanjilo?
Čezmejno javno zdravstvo se deli
v tri podprojekte. Prvi je enotni
center za naročanje zdravstvenih
storitev. Prebivalci vseh treh občin
bodo lahko naročali storitve v go-
riški ali šempetrski bolnišnici. To
se morda zdi enostavno, a samo
na prvi pogled. Zaradi različnih
zakonodaj in predpisov v Italiji in
Sloveniji je to zelo težak in zamu-
den postopek. Drugi je načrt za fi-
ziološko porodnišnico, ki
združuje oddelke za ginekologijo
in porodništvo bolnišnice v Šem-
petru in Zdravstvene ustanove
ASL št. 2, ki deluje na področju Po-
sočja in Južne Furlanije. Tretji del
bo osredotočen na vzpostavitev
sodelovanja med psihiatrično bol-
nišnico v Idriji, bolnišnico v Šem-
petru z Zdravstvenim domom in
na italijanski strani z nosilci Basa-
glieve metode. Italija lahko pri
tem svoj model izvaža in pripo-
more k ponovni vključitvi ljudi s
posebnimi potrebami v družbo.
Tudi v tem primeru lahko za-
beležimo nekaj korakov naprej,
predvsem v primerjavi s projek-
ti iz preteklosti, ki so bili začrta-
ni, a nikoli uresničeni. Skupna
magnetna resonanca je najbrž
samo eden od teh.
Ja, uspešen zaključek takih čez-
mejnih projektov je osnovni ra-
zlog obstoja EZTS. Gre za izraz so-
delovanja vseh treh občin, gre za
inkluzivnost samega projekta, ki
ga enakopravno oblikujeta slo-
venska in italijanska stran. Če bi
to združenje takrat že obstajalo, bi
magnetno resonanco najbrž kupil
prav sam EZTS.
kil
  Mara Černic
“Za neposredno
povezanost z občani!”
POGOVOR 
Kako to, da ste se
odločili za samostojno
nastopanje?
Ustvarila sem listo Gorica
100 sanj. Ta lista je tesno in
neposredno povezana z
občani. V jeseni smo z
začetno skupino priredili
zelo uspešen dogodek Go-
rica na kavi, kjer smo se
neposredno spoprijeli s
težavami in idejami
občanov, da bi razumeli,
kakšno Gorico si želijo. V
tej listi so zbrane različne
politične komponente:
stranka Slovenska skup-
nost, Občani za predsedni-
ka, skupina Fabrizia Maga-
nellija in posamezni
občani. Torej lista združuje bo-
disi ljudi, ki imajo politično iz-
kušnjo, kot občane, ki želijo biti
aktivni pri upravljanju mesta.
Skupaj z občanskima listama
Gorizia Ź tua in Percorsi gori-
ziani ter Demokratsko stranko
podpiramo kandidata Roberta
Collinija. Ta koalicija je najbolj
verodostojna za krepko spre-
membo v mestu.
Na levi je precej razdroblje-
nosti, kakšne občutke imate?
Res. Desna sredina se je združila
z enim kandidatom, leva sredi-
na pa jih ima več. Lepo je, da je
toliko posameznikov, ki se
hočejo aktivno ukvarjati z upra-
vljanjem občine, a tvegamo, da
se glasovi razpršijo in nihče ne
doseže zaželenega cilja.
Gorica je v teh letih zelo naza-
dovala. Občinska uprava se je
osredotočila samo na strogi
center in popolnoma zanema-
rila okolico, ki je v tako ma-
jhnem mestu še vedno središče.
To stanje je posledica ukinitve
rajonskih svetov, za katere kot
koalicija načrtujemo ponovno
oživitev.
V čem pravzaprav ni bila
uspešna sedanja uprava?
Uprava ni pripravila nobenega
razvojnega in dolgoročnega
načrta. To se v mestu pozna,
predvsem v gospodarstvu. No-
vih delovnih mest ni, brezpo-
selnost narašča in mladi zaradi
tega zapuščajo mesto.
Naša koalicija bi si želela aktiv-
no sodelovanje z Novo Gorico
in s tem razvoj turistične in
podjetniške dejavnosti.
Kaj najbolj pogrešajo občani
v mestnem središču?
Občani potrebujejo strateško
postavljena parkirna mesta,
primerne vhode v mestno
središče in racionalno ureje-
ne kolesarske steze brez zapo-
rednih prekinitev. Nujna je
povezava s kolesarskimi ste-
zami v mestu in tistimi, ki
vodijo iz mesta proti Sloveni-
ji, na Kras, ob Soči in v Brda.
Na Pokrajini ste bili odborni-
ca za okolje. Kako ocenjujete
trenutno stanje na tem po-
dročju?
Mesto je zelo umazano, pre-
malo je smetnjakov in ni jav-
nih stranišč, kar je za mesto, ki
želi biti turistično, zelo slabo.
Občani se tudi trudimo, da
ločujemo odpadke, a za to ni-
smo nagrajeni. Pravično bi bi-
lo, da bi vsak plačeval storitev
odvažanja odpadkov po ko-
ličini odpadkov, ki jih oddaja.
Soča je zelo lepa reka, ki jo
poznajo daleč po svetu. Kaj
bi lahko naredili?
Sočo je treba ovrednotiti! Soški
parki so zanemarjeni in urediti
bi bilo treba nove, tako da bi bi-
la oba soška bregova dostopna
in prijetna za obisk. Potrebne bi
bile kolesarske steze in nujno
vsaj en kamp. Vse to bi pripo-
moglo k razvoju kajakaštva in
drugih vodnih športov.
MČ
  Marko Zavadlav
“Občani imamo pravico in
dolžnost upravljati!”
POGOVOR 
Letos kandidirate na listi
Gorica 100 sanj kot eden od
treh predstavnikov stranke
Slovenska skupnost. Kako
to, da ste se odločili za to
politično pot?
Tako je. S politiko se nisem ni-
koli resno ukvarjal, razen na
krajevni ravni. Bil sem član ra-
jonskega sveta Štandrež s
stranko Slovenska skupnost,
ko so rajoni še obstajali. Po 20
letih se je Božidar Tabaj
odločil, da ne bo več kandidi-
ral; ko me je stranka vprašala,
ali bi bil jaz predstavnik za
Štandrež, sem z veseljem spre-
jel. Prepričan sem, da imamo
tudi preprosti občani pravico
do sodelovanja pri upravljanju
in soodločanju.
Letos je kar nekaj Štandrežcev
na raznih listah. Kako gledate
na to?
Ja, res nas je precej. To je po eni
strani dobro, ker pomeni, da si
dosti ljudi prizadeva kaj dobrega
narediti za našo vas in naše ob-
močje. Po drugi strani je to tudi
slabo, ker se bodo na tak način
glasovi razpršili.
Kaj se vam zdi za Štandrež naj-
bolj pomembno?
Mislim, da je zelo pomembno
ohraniti navade, kulturno delo-
vanje in vaške tradicije. Imamo
veliko prireditev in društvene de-
javnosti in to zahteva veliko ener-
gij. Pomembno vlogo in tudi od-
govornost imajo pri tem mladi,
ki morajo te navade ohraniti. Te-
mu je treba posvetiti dosti časa,
ki ga pa imajo mladi zaradi šte-
vilnih drugih zanimanj vedno
manj.
Zadnje čase opažamo, da po-
staja kmetijstvo spet zanimivo.
Kako gledate na to kot kmet?
Res je. Kmetijstvo je bilo v prete-
klosti pri nas na prvem mestu in
pomemben del naše kulture. Z
leti so tudi kmečke ljudi pritegni-
le druge, ugodnejše dejavnosti
kot na primer delo v tovarnah in
trgovini. Zdaj, ko je veliko brez-
poselnosti, se spet nekaj premika.
Zdi se mi sicer, da je to bolj neka
oblika vrtnarstva. Ljudje tako pri-
dobijo raznovrstne pridelke, ki
jih izkoristijo za domačo uporabo
in si tako konkretno pomagajo
pri družinski bilanci.
Je občinska uprava pokazala
kaj zanimanja za kmetijstvo?
Občinska uprava ne kaže
nobenega zanimanja za
kmetijsko dejavnost. Po dru-
gi strani imamo kmetje ved-
no večje težave zaradi raznih
dovoljenj, obveznih tečajev
in izpitov. Na srečo nam pri
tem veliko pomaga Kmečka
zveza, katere član sem. Kon-
kreten problem, ki ga
Občina ne upošteva, je na-
makalni sistem. Cevi za na-
makanje se prekinejo v
Vrtojbi, čeprav je bilo že
pred desetletji rečeno, da jih
bodo speljali do Štandreža.
Za te zadeve bi se prav lahko
zanimala Občina.
Štandrež ima tudi lep soški
breg in poti, ki so speljane do
tja. Po vašem bi bilo treba kaj
narediti?
Stanje bi lahko bilo boljše. Neod-
govorni ljudje odlagajo na ob-
močju soškega brega celo smeti
in kosovne odpadke. Podpiram
idejo o obliki prostovoljne
službe, da bi določeni čuvaji nad-
zorovali to nesramno početje.
Volitve so pred vrati, kakšne
občutke imate?
Kandidat desne sredine se po
mojem preveč naslanja na prete-
klost, sedanja uprava mu je za
zgled in zato se mi ne zdi, da bi
bil kos novim izzivom. Županski
kandidat Roberto Collini pa hoče
dati Gorici novega zagona.
MČ
foto dd
Kandidata SSk Marko
Zavadlav in Walter
Bandelj, ki nastopata na
listi GORIZIA 100 SOGNI
v podporo županskemu
kandidatu Rober tu
Colliniju, sta se 26. maja
srečala z ravnateljem
Kmečke zveze Edijem
Bukovcem. Sestanka sta se udeležila še deželni
tajnik SSk Igor Gabrovec in član odbora KZ Silvan
Primožič. Bila je to priložnost za ogled kmetije
Marka Zavadlava, ki se s kmetijstvo ukvarja ob
delu, pri tem pa je ta dejavnost že presegla
običajni domači vrt in predstavlja majhno
ekonosko dejavnost. Take pobude bi si zaslužile
večjo pozornost in pomoč, saj je tudi pri tem
potrebno precej vlagati. Najbolj pa bi bilo potrebno
zagotoviti vodo, ki bi omogočila kmetijsko
proizvodnjo tudi v primeru
hudih sušnih obdobij.
Organizacije, kakršna je
Kmečka zveza lahko
takim malim kmetom
stojijo ob strani in jim
nudijo potrebno pomoč
tako pri administraciji kot
pri izobraževanju. Lista
GORIZIA 100 SOGNI in kandidati SSk si bodo
prizadevali, da bo kmetijstvo v občini Gorica imelo
vso potrebno pozornost, ki si jo zasluži. Podpirati
je potrebno velike in uveljavljene kmetijske
dejavnosti, kot je vinogradništvo v Brdih, pa tudi
majhne kmetijske dejavnosti, ki jih ljudje razvijajo
ob delu. Eni in drugi so pomembni tako z vidika
gospodarstva kot tudi pozornosti do našega
ozemlja, saj večkrat poskrbijo tudi za tista
vzdrževalna dela, ki so v pristojnosti občine.
Pomen majhnih kmetovalcev
foto dd
Kristjani in družba1. junija 20174
Ljubezen je zapuščena
Zadnji trenutki Jezusovega življenja razode-
vajo globino njegove ljubezni, ki se je poda-
rila vsem, tudi tistim, ki so mu bili nasprotni.
V hudi bolečini smrtnega boja je prosil svoje
morilce, da mu dajo piti. On, ki je s svojo lju-
beznijo odžejal tolike žeje ljudi, je prosil za
vodo tiste, ki so mu želeli slabo. Največja lju-
bezen je klicala v življenje tistih, ki so živeli v
svojem ravnodušnem egoizmu. Zgodilo se je
nekaj nezaslišanega, da se je
Božji Sin spustil na raven člo-
veka v hudobiji in ga pripra-
vil za dialog z njim. Nekaj po-
dobnega se je zgodilo pri
umivanju nog po pashalni
večerji. S tem je Jezus razkril
svojo željo po tistih, ki so žej-
ni ljubezni. Bog je pokleknil
pred človekom, da bi bil oz-
dravljen v njegovi rani in hu-
dobiji.
Drugi korak ljubezni je v nje-
govi zapuščenosti. Jezus, ki je
najbolj globoko povezan z
Očetom, je v teh trenutkih doživel za-
puščenost od vseh. Pod nebo je kričal, zakaj
ga je tudi Bog zapustil? Jezus je bil v svoji
smrtni uri sam, tako, kot je sam vsak človek.
Bil je povsem človeški. Tako je mogel do kraja
izpiti kelih bolečine in ostati zvest do kraja.
Tisti, ki je najbolj in vedno v odnosu, je
doživljal samoto in praznino v teh trenutkih.
Ob tem je ruski mislec Bulgakov spregovoril
o nekakšnem peklu v Sveti trojici, kjer so se
Osebe čutile med seboj kot odtujene in za-
puščene.
Zapuščeni Jezus je podoba vsega, kar je tuje
in oddaljeno, da se čuti nekoristno, bedno in
odpisano. Toda prav v tej bolečini se morejo
srečati vsi, ki so mu podobni. Zapuščeni Jezus
se bliža grešnikom in sovražnikom, vsak bo-
leč dogodek nosi njegov obraz in more spre-
govoriti o njem.
V globine te bolečine so stopili različni mi-
stiki, od Janeza od Križa, do Edith Stein in
Matere Terezije. Zapuščena
ljubezen je kraj, kjer se sliši
beseda, ko ni besede, kjer
utrujeni dobijo pokoj, ra-
zočarani upanje, poraženci
zmago, tujci dom, lažni so
nasičeni, sanjači stvarnost,
brezdomci voljo do življenja.
Zato je veličina Jezusovega
boja in njegova zvestoba, v
kateri je vztrajal kljub hudi
preizkušnji vere in zaupanja.
Tik pred smrtjo je s posled-
njimi močmi svoje življenje
izročil Bogu. Oče ga je poslal
na svet, da bi svoje življenje prelil v ljubezen.
Ko je opravil to poslanstvo, more vrniti svo-
jega Duha Očetu. Prvi od človeških sinov je
postal povsem dar in se prepustil v Božje roke.
To je izpolnjena ljubezen, ki prodre do naj-
večjih globin in se ne more upirati, razen z
uporno nevero in vztrajnim zavračanjem. Ko
tako vidimo, kaj je Bog za nas, lahko sprejme-
mo njegove bolečine ter darove in jih more-
mo v zaupanju vere prenesti mnogim ljudem,
še posebno tistim, ki trpijo.
ZNAMENJE KRIŽA PRIMOŽ KREČIČ
Romarji goriške in koprske škofije na Sveti Gori
Obletnica naj še bolj
poveže naše ljudstvo
  baziliki Kraljice Svetogorske (tak naziv je
lani dobila božjepotna bazilika na Skalnici
nad Novo Gorico v sklopu priprav na 300-
letnico kronanja milostne podobe) so se 28. maja
srečali romarji iz goriške nadškofije in koprske
škofije - s škofoma na čelu.
Cerkev v Italiji je na ta dan praznovala Vnebohod,
slovenska pa sedmo velikonočno nedeljo, je še
pred začetkom popoldanskega slavja povedal g.
Karel Bolčina, ško-
fov vikar za sloven-
ske vernike v goriški
nadškofiji, ki je z ol-
tarja vodil ljudsko
petje: eni in drugi
smo se dvignili, da
bi se približali Mariji
in Bogu, pa tudi
drug drugemu, je
dejal. V uvodnem
pozdravu je goriški
pastir msgr.
Carlo Redaelli
pozval navzoče
romarje, da bi
se čutili poveza-
ne z Marijo, “da
bi našima skup-
nostima izpro-
sila dar miru,
dar sprave, dar
skupne misi-
jonske naloge
oznanjevanja
evangelija”, da
bi sledili “Nje-
mu, ki je postal
naš služabnik
in nas je poslal,
da bi posle-
dično tudi mi
postali služab-
niki iz ljubezni”. Msgr. Jurij Bizjak, ki je vodil so-
maševanje, je v homiliji povedal, da se veselimo
krone, ki krasi milostno podobo Matere Božje, de-
lo beneškega slikarja Jakoba Palme Starejšega. Po-
dobo je 6. julija 1717 v navzočnosti velikanske
množice kronal pišenski škof Jurij Frančišek Ksa-
ver de Marotti. “Krona spominja, da je Devica Ma-
rija tudi naša kraljica”. Je naša kraljica “zlasti zato,
ker je njen sin Božji maziljenec, Kralj kraljev in
Gospod gospodov”. Kronana podoba Kraljice Sve-
togorske še lepše ponazarja besede, s katerimi so
veliki duhovnik Joahim in drugi duhovniki v Be-
tuliji slavili Judito po zmagi nad Holofernom. Ju-
dita je bila “slava Jeruzalema”, “veselje Izraela”,
“čast našega ljudstva”. Tudi Kraljica Svetogorska
je v resnici “slava Jeruzalema”, “veselje Izraela”,
“čast našega ljudstva”, je dejal škof Jurij, “kajti ona
je slava Svete Gore, veselje naše Cerkve in čast
našega ljudstva”. Zmaga nove Judite, Device Ma-
rije, je prinesla veselje ne samo Izraelu, temveč
vsej Cerkvi in vsem njenim
otrokom, “veselje za vse ljud-
stvo”. Tudi v današnji “neko-
liko razrahljani družbi” vsi
čutimo, da je Devica Marija v
resnici velika čast našega ljud-
stva. “Z Marijino milino in le-
poto, z njeno čistostjo in sve-
tostjo je nadvse počeščeno
vse naše ljudstvo”. Visoka
obletnica naj nas še posebej
poveže v skrivnostno Kristu-
sovo telo in v eno sveto Božje
ljudstvo, je sklenil koprski
škof.
Slavje, pri katerem so se prepletale molitve in pe-
smi v slovenščini, italijanščini in furlanščini, se
je tudi tokrat končalo pri obeležju Concordia et
Pax na severni steni bazilike: romarji so skupno s
škofoma in duhovniki z obeh strani državne meje
še enkrat molili za vse skupnosti, ki živijo na tem
koščku zemlje pod varstvom Svetogorske Kraljica,
za padle nasprotnih vojaških taborov, za žrtve
ideoloških strasti in maščevanj, za pozabljene in
vse rajne. Bog miru naj da graditeljem miru, da
bi vztrajali v svojem sklepu! / DD
V
Mozaik treh evropskih zavetnikov na mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba
Pričevanje naših najglobljih
in skupnih korenin
   i smo otroci enega sveta, gradimo
mostove prijateljstva”... so zapeli
otroci osnovnih šol Fran Erjavec iz
Štandreža in Ivan Rob iz Vrtojbe ob koncu slavja
ob odkritju mozaika na pomenljivem mestu: na
območju nekdanjega mednarodnega mejnega pre-
hoda Štandrež-Vrtojba.
V petek, 26. maja, so se tam na pobudo društva
sKultura 2001 zbrali predstavniki civilnih in cer-
kvenih oblasti, saj je umetnina poimenovana “Za-
vetniki Evrope sveti Benedikt-Ciril-Metod”. Na
dvojezični slovesnosti so bili navzoči goriški
nadškof Carlo Redaelli, odbornik občine Gorica
Guido G. Pettarin, deželna odbornica Sara Vito,
podpredsednik sveta FJk Igor Gabrovec, predsed-
nik SSO Walter Bandelj, ravnateljica večstopenjske
šole s slovenskim učnim jezikom Elisabetta Kovic,
župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk,
županja občine Sovodnje Alenka Florenin,
podžupanja občine Nova Gorica Ana Zavrtanik
Ugrin, predsednica KS Solkan Darinka Kozinc, de-
kan Nove Gorice Alojzij Kržišnik, štandreški žup-
nik in škofov vikar za slovenske vernike v goriški
nadškofiji Karel Bolčina, profesor Akademije za li-
kovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Jurij
Smole, vrhovi šole mozaika iz Spilimberga, vod-
stvo družbe SDAG idr. Za “novo kulturno in umet-
niško pridobitev ter obogatitev pomembnega lo-
gističnega prostora med Slovenijo in Italijo” ima
glavno zaslugo društvo sKultura 2001, je uvodoma
povedala Tanja Peloz, povezovalka slovesnosti.
Društvo se je namreč odzvalo vabilo Centra Stu-
dium in župnije sv. Andreja ter prevzelo nalogo za
izdelavo mozaika, ki prikazuje tri evropske zavet-
nike. Na podlagi osnutka ikonopisca prof. Paola
Orlanda so ga izdelali študentje svetovno znane
šole za mozaik v Spilimbergu; prof. Smole pa je
pripravil načrt za kompozicijo spomenika in no-
silnega kovinskega ogrodja. Predsednik sKulture
Mario Brescia je spomnil na kiparska srečanja mla-
dih Italijanov in Slovencev iz Spilimberga, Benetk,
Nove Gorice in Ljubljane, ki jih je organiziralo
društvo. “Njihova dela izražajo popolnoma dušev-
no stanje človeka, ki živi ob meji”. Spomnil se je
tudi spodbude sv. Janeza Pavla II. mladim v Po-
stojni leta 1996: “Ko-
rajža velja”! S temi
občutki so sprejeli izziv
o mozaiku, posvečenem
zavetnikom Evrope,
“pričevanju naših naj-
globljih in skupnih ko-
renin”. Umetniško delo
želi poudariti in ovred-
notiti specifične zgodo-
vinske in kulturne
značilnosti našega pro-
stora, kjer se srečujejo
ljudje različnih narod-
nosti in kultur, je pou-
daril Brescia. Umetno-
stni zgodovinar Saša
Quinzi je obrazložil, da
trije moški zavetniki
Evrope povezujejo
vzhod in zahod, tri za-
vetnice - sv. Katarina
Sienska, sv. Edith Stein in sv. Brigida Švedska - pa
sever in jug. S temi šestimi svetniki je papež Woj-
tyla zarisal na Evropi križ ter simbolično in du-
hovno povezal celino. Slovensko-italijanska meja
velja za stičišče med vzhodom in zahodom, kjer
so se bili hudi boji, danes pa se tu srečujemo in
povezujemo. Nadškof Redaelli, ki je mozaik bla-
goslovil in molil, da bi bili sveti zavetniki “opora
pri našem delu za mir, sožitje in spravo”, je dejal,
da je spomenik pravi most na kraju, kjer ljudje -
tudi s tovornjaki - stalno prehajajo. Pomembno je,
da so ga izdelali mladi, “upanje in prihodnost Cer-
kve in Evrope”. Potem ko so osnovnošolčki v dveh
jezikih zapeli Odo radosti pod vodstvom uč. Mar-
tina Srebrniča in ob klavirski spremljavi uč. Mar-
tine Hlede, se je Pettarin v krajšem pozdravu zah-
valil “neutrudnemu” predsedniku sKulture, mla-
dim in Evropi. Turk se je razveselil čudovitega mo-
zaika, posvečenega evropskim zavetnikom, hkrati
pa je spomnil, da so v naš prostor prinesli krščan-
stvo iz Ogleja. Izrazil je upanje, da bi meja še bolj
izginila in bi se ljudje spet naučili živeti, kot so
živeli pred njenim nastankom. Sara Vito je prinesla
pozdrav v imenu deželne uprave in poudarila ne
le umetniško kakovost umetnine, ampak tudi
vrednote bratstva, medsebojnega spoštovanja in
miru, ki jih ta hoče posredovati. Bogastvo tega pro-
stora, ki ga moramo zaščititi, je obenem kulturno
in tudi naravno, je še dejala. Nadškof in Brescia sta
nato podelila priznanja za posebne zasluge pri ure-
sničenju projekta: prejeli so jih prof. Jurij Smole z
Akademije v Ljubljani (“Obeležje prikazuje našo
skupno zgodovino in skupno prihodnost”), rav-
natelj šole mozaika iz Spilimberga Gian Piero Bro-
vedani in seveda Paolo Orlando; v odsotnosti iko-
nografa je priznanje prevzela sodelavka Alenka Ra-
detič, ki je tudi prebrala njegov pozdrav. Spomnil
se je, kako je leta 1982 pokazal papežu prvo upo-
dobitev svetih Benedikta, Cirila in Metoda. On je
blagoslovil umetnikovo dejavnost in ga spodbudil,
naj še naprej deluje v perspektivi evropske enot-
nosti od Atlantika do Uralov, da bi Evropa dihala
z obema pljučnima kriloma krščanske tradicije.
Tudi novi mozaik je majhno znamenje te vizije.
DD / (več fotografij na www. noviglas. eu)
“M
Papež Frančišek je 24. maja sprejel predsednika
ZDA Donalda Trumpa z ženo Melanio. Trump je
ob prihodu v papeževo stanovanje pozdravil sv.
očeta z besedami, da je zanj to srečanje velika
čast. Sledila je približno polurna zasebna
avdienca, nato pa sta si izmenjala darove.
Trumpa je spremljala tudi žena Melania, ki je
nekaj dni pred obiskom poslala papežu zasebno
pismo, v katerem je izrazila veliko veselje nad
srečanjem, saj ji kot katoličanki to veliko pomeni.
Papeža je ob sklepu avdience prosila za
blagoslov rožnega venca. Trump se je v
nadaljevanju sestal z državnim tajnikom kard.
Parolinom in tajnikom za odnose z državami msgr.
Gallagherjem. Kot so sporočili s tiskovnega urada
Sv. sedeža, je bilo med prisrčnimi pogovori izraženo
zadovoljstvo zaradi dobrih medsebojnih odnosov
med državama, pa tudi zaradi skupne zavzetosti v
prid življenja, verske svobode in svobode vesti.
Izpostavljena je bila želja po vedrem sodelovanju
med državo in Katoliško cerkvijo v ZDA. Pogovori so
omogočili izmenjavo pogledov na nekatere
tematike, ki zadevajo aktualno mednarodno
dogajanje in spodbujanje miru v svetu preko
političnega pogajanja in medverskega dialoga.
Posebno pozornost so sogovorniki namenili situaciji
na Bližnjem vzhodu in zaščiti krščanskih skupnosti.
Na koncu je Trump s soprogo obiskal še Sikstinsko
kapelo in baziliko sv. Petra. Melania si je ogledala
tudi Pavlinsko kapelo in t. i. kraljevsko dvorano.
Kasneje je obiskala še pediatrično bolnišnico
Deteta Jezusa. Predsednikova hči Ivanka pa se je
po obisku v Vatikanu v skupnosti sv. Egidija srečala
z ženskami, žrtvami trgovine z ljudmi.
Donald Trump in soproga Melania pri papežu Frančišku
foto dd
M. Brescia, msgr. C. Redaelli in prof. J. Smole pred mozaikom (foto dd)
Kristjani in družba 1. junija 2017 5
Desetletni otroci, ki ob sobotah zjutraj obiskujejo sovodenjsko
župnišče, so se v molitvi v predvelikonočnem času spomnili
na bolne, osamljene in ostarele župljane. Porodila se jim je
želja, da bi nekatere izmed bolnih župljanov obiskali na domu
in jim tako prinesli otroško svežino, družbo in pozitivno energijo.
Otroci so pripravili pravi
načrt. Župnijsko kuhinjo
so spremenili v pekarno
in spekli  slastne
piškote, da bi z njimi
obdaril i  ostarele. V
soboto, 20. maja, so
radovedno in z odprtimi
srci obiskali  nekaj
starejših vaščanov v
župnij i .  Obiskanim
župljanom so na
domove prinesli
neizmerno veselje, a
tudi sami so bil i
milostno obdarovani.
Spoznali in občutili so
globočino vere in
povezanosti z Jezusom.
Bolniki so bili otrokom
pravi zgled molitve in krščanskega zaupanja v Boga. Otroci so
se vrnili domov obogateni z zavedanjem, da so opravili dobro
dejanje, ki krepi in bogati dušo. Srečni in hvaležni so med potjo
domov prepevali: “Svetel plamen naj gori v moji mladi duši,
zahvaljuj Gospodu se, ker On ta plamen je”.
Župnija Sovodnje / Zgled žive verePredstavniki velikih verstev na Slovenskem složno
"Oblikovati identiteto, ki ni
samozadostna!"
  red islamskim kulturnim
centrom v Ljubljani bo ra-
slo drevo verskega sožitja,
saj so ga najvišji predstavniki
največjih verskih skupnosti v
Sloveniji združeno posadili v to-
rek, 23. maja. Pri sajenju drevesa
so po poročanju RTV Slovenija
poleg muftija sodelovali še
vrhovni predstavniki katoliške,
evangeličanske in srbske pravo-
slavne Cerkve.
Najvišji predstavniki verskih
skupnosti v Sloveniji so na po-
budo islamske skupnosti na
gradbišču islamskega kulturnega
centra posadili drevo v znak mi-
ru in prijateljstva. Kdaj bo islam-
ski kulturni center dokončan, pa
še ni znano, je še poročal spletni
portal RTVSLO.
Drevo, ki so ga skupaj posadili
mufti Nedžad Grabus, ljubljan-
ski nadškof in metropolit Stani-
P slav Zore, evangeličanski škofGeza Filo in paroh srbske pravo-slavne Cerkve Rade Despotović,
bo tako simboliziralo sožitje ra-
zličnih ver. Grabus je
ob tem dejal, da mora
"našo ljubezen do Bo-
ga spremljati ljubezen
do soseda". Gre sicer
za drevo ambrovec, ki
zraste do 20 metrov.
Ljubljanski nadškof
Zore je imel krajši na-
govor: " Spoštovani
navzoči ob tem do-
godku posaditve dre-
vesa miru, v duhu sv.
Frančiška Asiškega vas
pozdravljam z njego-
vim pozdravom: Mir in dobro.
Naj vas ob tej odločnosti nago-
vorim z besedami papeža
Frančiška, ki jih je namenil ude-
ležencem mednarodne konfe-
rence za mir v Egiptu, konec me-
seca aprila letos.
Tam je poslušalce povabil, naj si
s prizadevanjem za pridobivanje
znanja in z izobrazbo pridobiva-
jo življenjsko modrost. Za to mo-
drost je značilno, da je zmožna
iz človeka, ki je v stiku z Bogom,
ki ga presega in obdaja, zvleči
najboljše ter oblikovati identite-
to, ki ni samozadostna. Modrost
namreč išče drugega, presega
skušnjavo odrevenelosti in za-
prtosti. Je odprta in v gibanju, je
hkrati ponižna in raziskovalna,
zna vrednotiti preteklost in jo
postaviti v dialog s sedanjostjo,
ne da bi se odrekla ustrezni her-
menevtiki. Ta modrost pripravlja
prihodnost, ki ne teži k prevladi
svojega dela, ampak je usmerje-
na k drugemu; v sedanjosti se ne
utrudi iskati priložnosti za
srečanje; od preteklosti se nauči,
da zlo izvira samo iz zla in nasilje
samo iz nasilja. Ta modrost v sre-
dišče postavlja človekovo dosto-
janstvo, ki je dragoceno v Božjih
očeh, in etiko, ki je vredna člo-
veka, s tem ko zavrača strah pred
drugim.
Papež je tudi poudaril, da smo
na področju dialoga, zlasti med-
verskega, vedno poklicani hoditi
skupaj in to v prepričanju, da je
prihodnost vseh odvisna tudi od
srečanja med verstvi in kultura-
mi. K dialogu pa lahko pripomo-
rejo tri temeljne smernice:
dolžnost do identitete, pogum
za drugost in iskrenost name-
nov. Dolžnost do identitete, saj
resničnega dialoga ne mo-
remo zasnovati na dvoum-
nosti ali na žrtvovanju do-
brega zato, da bi ustregli
drugemu; pogum za dru-
gost, kajti nekoga, ki je dru-
gačen od mene, ne smemo
gledati in ga obravnavati
kot sovražnika, ampak ga
sprejeti kot tovariša na poti;
in končno še iskrenost na-
menov, saj dialog, v kolikor
je pristen izraz človeškega,
ni strategija za doseganje
nekih drugotnih ciljev, am-
pak je pot resnice, na katero mo-
ramo stopati s potrpežljivostjo.
Tako bo iz srečevanja in dialoga
na koncu zraslo v sodelovanje
pri reševanju nujnih vprašanj, ki
nam jih postavljata sedanji čas
in družba. "
Tudi najvišji slovenski predstav-
nik evangeličanov Filo je izrazil
željo, da bi dogodek prispeval k
medverskemu dialogu. "Naš se-
danji svet, razkosan zaradi slepe-
ga nasilja, ki prizadeva srca vse
več ljudi, potrebuje prijateljstvo,
ljubezen, usmiljenje, mir, " je
dejal. Potrebuje tudi pogumne
"delavce za mir" ter "graditelje
mostov miru, dialoga, bratstva,
pravičnosti in človečnosti", je
dodal.
Paroh srbske pravoslavne Cerkve
Despotović pa je izrazil hva-
ležnost ob zasaditvi drevesa mi-
ru in življenja. Mir, kot je dejal,
je temelj vseh ver. Po njegovih
besedah je mir tudi "temelj
našega bistva, naših odnosov in
identitete" ter ena izmed božan-
skih kategorij, ki jih mora človek
vsak dan "vgrajevati vase".
Ob robu simboličnega dogodka
je mufti Grabus spregovoril tudi
o dokončanju islamskega kultur-
nega centra. Grabus ne želi ugi-
bati o dodatni finančni pomoči,
ki jo potrebujejo, dejal pa je, da
bodo naredili vse, da bo vsaj del
z džamijo nared do naslednjega
ramazana. Po končanju prve faze
gradnje potrebujejo še dodatnih
15 milijonov evrov za dokončan-
je centra.
Spoštovani gospod Ambrož Kodelja!
V odgovoru na moje pismo ste nehote razkrili metodo in
namen Vašega brskanja po preteklosti. Ob obilici slepo-
mišenja ste pozabili odgovoriti na moje vprašanje.
Pozdrav!
Branko Marušič
Prejeli smo
Ob lepem, sončnem vremenu smo v nedel-
jo, 21. maja 2017, zapustili prostore do-
mačega društva, kjer so se otroci preoblekli
v noše, ki jih hrani SKD Barkovlje, in se na-
potili proti cerkvi. Točno ob 11. uri so otro-
ci-obhajanci vstopili v cerkev (starši in pri-
jatelji so že bili na svojih mestih). Bianca,
Malina, Martin K. N., Martin R., Michele,
Sanja in Ajda so lepo sodelovali pri maši,
obnovili krstne obljube, brali prošnje, pri-
nesli darove na oltar: kelih, vodo in vino,
pateno z veliko hostijo, ciborij z malimi ho-
stijami, košek kruha, košek grozdja in do-
mači šopek. Mašo je daroval msgr. Franc
Vončina, pel je domači zbor pod vodstvom
Aleksandre Pertot. Po obredu je g. Kits Nieu-
wenkamp prebral izredno lepo besedilo, ki
so ga odkrili leta 1692 v cerkvi sv. Pavla v
Baltimori. Povetil ga je sinu Martinu, osta-
lim obhajancem in vsem prisotnim. V za-
pisu, ki vsebuje vrsto modrih priporočil in
nasvetov, avtor med drugim spodbuja k
zbranosti in tišini, k dobrim odnosom med
ljudmi, k odkritosrčnosti in poslušanju dru-
gih, “čeprav so morda dolgočasni in neved-
ni”. Izogibaj se vulgarnim in nasilnim ose-
bam, ki “tlačijo duha”, še piše avtor starega
zapisa. Veseli se svojih dosežkov in načrtov!
Ohranjaj zanimanje za svoje delo, čeprav je
skromno! V poslih bodi previden, saj svet
je poln pasti! Bodi to, kar si! Predvsem se
ne pretvarjaj v čustvih, ne bodi ciničen do
ljubezni. Dobrohotno sprejemaj nauke, ki
jih prinašajo leta, in z umirjenim nasme-
hom zapuščaj stvari iz mladosti. Skrbi in
ohranjaj duhovno moč, da se boš branil, ko
ti bo sreča nenadoma obrnila hrbet! Bodi v
miru z Bogom, ohranjaj mir s svojo dušo!
Kljub hrupu in zmedi, prevaram in razbitim
sanjam “je svet še vedno čudovit. Bodi po-
zoren! In skušaj biti srečen”.
Po spominski sliki se je družabnost nadal-
jevala v domačem društvu ob klepetu, v ve-
selem razpoloženju, domačem pecivu in
kavici, za katero je poskrbel g. Dario. Tudi
sončno vreme je prispevalo k uspehu ne-
pozabnega dne.
Vera Poljšak
Na 5. velikonočno nedeljo, 14. maja 2017, je bilo pri
sv. Jakobu v Trstu prvo sveto obhajilo. Ta zakrament je
prejelo 11 prvoobhajancev, ki so se dve leti pripravljali
skupaj s katehistinjo Saro Matijačič. Po dolgih letih smo
imeli kar zavidljivo število prvoobhajancev, ki so
večinoma prihajali iz domače župnije. Zato je bil to to-
liko lepši praznik za vso župnijo. Dan pred nedeljskim
praznikom so otroci prejeli še en pomemben zakra-
ment, to je sv. spoved. Pripravljeni sprejeti Kristusa so
tako v nedeljskem sprevodu v polni župnijski cerkvi
pristopili h Gospodovi mizi.
Slovesno sv. mašo je sooblikoval župnijski pevski zbor
pod vodstvom Dine Slama. Med obnovitvijo krstnih
zaobljub namesto veroizpovedi so starši prižgali krstne
sveče svojih otrok s plamenom Kristusove luči, ki je
svetila na velikonočni sveči, in jih dali v roke prvoo-
bhajancem. Med samim obredom pa so otroci v veliki
zbranosti prvič prejeli sveto rešnje telo in kri v podobi
kruha in vina. Dogodek so podoživljali vsi zbrani pri
bogoslužju, še posebej ob besedah “pot, resnica in
življenje”. Te besede so bile ključne ob nedeljskem
evangeliju. Pot, na katero stopajo naši otroci, ne bo
vedno ravna, včasih bo tudi makadamska, polna ovin-
kov. Pomembno pa je ne samo stopiti na to pot, temveč
kako pravilno nadaljevati to pot za Kristusom, ko se
človek znajde na brezpotju. Resnica, ki nas vedno osvo-
baja. Papež Frančišek vedno poudarja, da se je za resni-
co vedno potrebno zavzemati, jo spoštovati in brezpo-
gojno sprejemati. Ko bodo otroci na poti, bodo morda
doživeli kakšno krivico, upam, da čim manj, toda kako
spoznati resnico, ki je vedno le ena, in kako se zanjo
boriti, to je ena od velikih modrosti današnjega časa,
ki nam morda ni vedno naklonjen. Toda misel, da na
tej poti resnice nismo sami, temveč je Kristus z nami,
je lahko človeku v veliko oporo in pomoč. In končno
življenje, ki je eno samo, a ne namenjeno uživanju ali
izkoriščanju. Življenje je namenjeno, da ga človek iz-
polni v tem poslanstvu, ki mu ga je Bog položil ob roj-
stvu. Tudi to je modrost, odkrivati te talente, ki jih nosi
vsak izmed nas. Kako jih vnovčiti!!
Zato ta pot resnice in življenja morda ne bo lahka, bo
pa prijetna, kot je breme Boga, ki nam ga ne nalaga,
temveč nam ga pomaga nositi. Saj smo njegovi prijatelji
in dediči Božjega kraljestva. Dragi otroci, kdor bo vztra-
jal, bo zveličan!! In te ponižne vztrajnosti vam vsi želi-
mo na vaši poti v življenju, ki naj bo polna blagoslova!!
Srečno pot z Jezusom!!!!
Klemen Zalar, vikar in rektor SPS Trst
Prvo sv. obhajilo pri sv. Jakobu v Trstu Prvo sv. obhajilo v Barkovljah
Goriška1. junija 20176
  rosvetno društvo
Štandrež po-
skrbi, da v Štan-
drežu ob koncu maja
in v začetku junija po-
tekajo razne pobude
kulturnega in rekrea-
tivnega značaja. Prire-
ditveni prostor je žup-
nijski park pod lipami,
ki je za take prireditve
zelo primeren in do-
bro opremljen. Le-
tošnji praznik se je
začel v petek, 26. maja,
in bo trajal do 4. junija.
Prvi večer je bilo v
spodnjih prostorih
župnijskega doma Anton Gre-
gorčič odprtje fotografske razsta-
ve domačina Milana Bressana, ki
se je s svojimi deli že uveljavil v
širšem prostoru. Prejel je številne
nagrade in priznanja. Razstava,
ki je prvič postavljena v Štan-
drežu, se bo nato preselila v Lju-
bljano. Razstavljenih je 40 foto-
grafij večjega formata z naslo-
vom Jesenski vidiki od Alp do
Krasa. Za glasbeni okvir je po-
skrbel mladi nadarjeni klarine-
tist Mikael Mucci, ki obiskuje
Slovenski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel v Gorici.
Umetnika in fotografsko razsta-
vo je predstavil umetnostni zgo-
dovinar in kritik Saša Quinzi. Iz-
postavil je smiselno postavitev
P
razstavljenih del, ki od prevlada-
joče modre se preliva v rumene
in nato v rdeče barvne odtenke.
Motivika je seveda narava v je-
senskem času, ko barve zadobijo
poseben čar. Umetnik je pozo-
ren opazovalec naravnih lepot in
si vzame čas, da se zaustavi pri
vsaki, še tako nepomembni na-
ravni danosti. Slike so čiste, z ve-
liko globinsko perspektivo in ve-
liko uravnovešenostjo. Popolno-
ma so odsotna človeška in žival-
ska bitja. S pogledom na tako na-
ravo se človeška duša odpre,
obogati in odpočije. Milan Bres-
san zna speči odličen koruzni
kruh in taki so tudi njegovi po-
snetki z dobrim okusom in bo-
gato duhovno vsebino. Tako je
sklenil svoj poseg Quinzi. Od-
prtja povedne in zanimive raz-
stave so se udeležili številni lju-
bitelji umetnosti in čestitali
umetniku za vrhunske storitve.
Prisotnih je bilo več italijanskih
fotografov. Razstava
bo odprta do konca
Praznika špargljev.
Zadnja sobota v ma-
ju se je začela z risal-
nim ekstemporom
za otroke vrtcev in
osnovnih šol. Tema
je bila Pravljični svet.
Nedeljski popoldan
pa je obogatilo
otroško petje. Naj-
prej se je predstavil
štandreški otroški
pevski zbor, ki je pod vodstvom
Mateje Jarc in ob klavirski
spremljavi Tiziane Zavadlav
prisrčno zapel nekaj narodnih.
Nato so na prizorišče prikorakali
učenci štandreške osnovne šole
Fran Erjavec, ki so pogumno in
veselo zapeli pod vod-
stvom učitelja Martina
Srebrniča in ob sprem-
ljavi učiteljice Martine
Hlede. Že sam pogled
na številne mlade pev-
ce nas je navdušil, nji-
hovo sproščeno petje
pa nas je razvedrilo.
Priznanje gre vsemu
učnemu osebju, da ta-
ko lepo skrbi za pevsko
vzgojo v šoli. Program
je povezovala Andreja
Vižintin. Kulturnemu
delu je sledil družabni
z ansamblom Hram,
ob ponudbi okusnih
jedil, posebno špar-
gljev, ki so jih pripravili domači
spretni kuharji in pomočniki.
Praznik špargljev se bo nadalje-
val 2., 3. in 4. junija. Drugega ju-
nija načrtujejo mladinski dan.
DP
  Štandrežu se je v
ponedeljek zaključil
že tradicionalni 16.
tritedenski nogometni
turnir za Pomladanski
pokal do 11 let, Memorial
Bruno Pavio, ki ga prireja
AŠD Juventina v
sodelovanju z ZSŠDI. Na
turnirju, ki se je začel ob
začetku maja, je bilo
odigranih 42 tekem,
sodelovalo je 12 ekip iz
FJK, med katerimi tudi tri
naše: Juventina, Sovodnje
V in Mladost.Ponedeljkoveganagrajevanja so se udeležili
številni vidni predstavniki
športnih organizacij in
krajevnih uprav. Prisotni
so bili podpredsednik
Združenja slovenskih
športnih društev v Italiji
Livio Rožič, predsednik
deželnega CONI in
poslanec v rimskem
parlamentu Giorgio
Brandolin, deželna
odbornica Sara Vito,
goriški svetnik in
namestnik župana Beppe
Ciotta, član upravnega
odbora goriške hranilnice
Marco Braida, pokrajinski
predsednik SKGZ David
Peterin, goriški občinski
svetnik Božidar Tabaj in
predsednik štandreškega
društva Skultura Marjan
Breščak. Vsi so poudarili
pomen, ki ga ima delo z
mladimi in čestitali
organizatorjem za lepo
prireditev. Prisotne je
nagovoril
tudi
predsednik
AŠD
Juventina
Marko
Kerpan, ki
je izkoristil
priložnost, da je
nagradil dva zaslužna
člana Juventine
Emanuela Morsuta za
250 odigranih tekem v
belordečem dresu in
Luco Zorzuta za 150
odigranih tekem.
Letošnje zmagovalce
turnirja Ronchi Calcio
pa so z medaljami in
pokalom za prvo mesto
nagradili družina Bruna
Pavia in deželni predsednik
CONI Giorgio Brandolin.
Godalni orkester mladih glasbenikov
Ob koncu šolskega leta je 16. maja na Slovenskem centru za
glasbeno vzgojo Emil Komel potekal edinstven nastop godalnega
orkestra mladih glasbenikov, ki so se staršem predstavili pod
vodstvom prof. Frančiška Tavčarja in ob klavirski spremljavi prof.
Damijane Čevdek Jug. Štirje mladi violinisti so se staršem
predstavili z izvajanjem dveh skladb, ki sta vse poslušalce ganili.
Drzni in ambiciozni načrt, ki si ga je prof. Tavčar zamislil na
začetku tega šolskega leta, je tako po le osmih mesecih
intenzivnega in konstantnega dela obrodil res bogate sadove,
tako kot je izhajalo tudi iz priložnostnih razmišljanj samega prof.
Tavčarja, ki jih je prebrala ga. Majda Gergolet. Skupno igranje
bodisi v komornih bodisi v orkestralnih zasedbah je namreč
ključnega pomena za vsakega izvajalca. Vsak glasbenik je
namreč po duhu, nadarjenosti, temperamentu in stopnji
zmogljivosti drugačen od soizvajalca. Bistveno je torej, da se v
skupnem izvajanju iščejo sozvočja in tkejo homogenosti s
skupnim prilagajanjem drug drugemu, ki izzveni v harmonično
izoblikovano glasbeno sporočilo. Na torkovem večeru je ta
plemenita misel zaživela in postala občutena glasbena resnica.
/ Marko Vrtovec
Športni dan slovenskih osnovnih šol
goriškega ravnateljstva
Ob koncu šolskega leta se učenci goriških osnovnih šol pomerijo
tudi v športnih disciplinah. To je odlična priložnost za sprostitev,
zabavo in druženje. Letošnji športni dan je potekal 26. maja na
nogometnem igrišču v Sovodnjah. Na zeleni površini igrišča je
mrgolelo mladih športnikov, ki so tekmovali po razredih. Največ
je bilo teka, poligonov, med dvema ognjema, nogometa in štafet.
Navdušenje otrok je bilo na višku in vsi so navijali za predstavnike
svoje šole. Učitelji so bili za sodnike, ki so skrbno pazili, da so se
učenci držali pravil igre, in so primerno ukrepali, če je kdo zapustil
startno mesto pred žvižgom sodnika, ki je v tem primeru zaukazal
ponovitev začetka tekme. Namen športnega tedna je razvedritev
in uživanje na prostem. Tudi tekmovalnost ne škodi in so zato
izdelali lestvico uvrstitve posameznih šol na podlagi rezultatov v
posameznih športnih panogah. Seveda so zmagale šole z večjim
številom nastopajočih učencev. Najvišjo stopničko so zasedli
mladi športniki šole Oton Župančič iz Gorice, na drugo mesto se
se uvrstili učenci šole Fran Erjavec iz Štandreža, na tretje pa
učenci šole Josip Abram iz Pevme. Lepo so se izkazali tudi otroci
šol Alojz Gradnik iz Števerjana in Ludvik Zorzut iz Bračana. Sicer
zaslužijo pohvalo vsi nastopajoči, ki so dali vse od sebe, da so
dosegli najboljši rezultat. Take pobude so res hvalevredne in
zahvala vsem, ki so prispevali, da je prireditev zelo lepo uspela.
Tudi lepo sončno vreme je prispevalo svoje. / DP
Kratke
AŠD Juventina 
Lepo uspela 16. izvedba pomladanskega
pokala U11 - Memorial Bruno Pavio
Šop rož je družini bivšega
Juventininega
podpredsednika Pavia
podaril predsednik
Juventine Marko Kerpan.
Nagrajevanju je sledila
družabnost s paštašuto za
vse udeležence.
Praznik špargljev v Štandrežu
Fotografije, ex-tempore, petje
in seveda ... šparglji!
Foto DP
Milan Bressan (Foto DP)
Na vrtu goriškega ordinariata
Birmanci so zasadili
lipico
  o je skupina mladih iz du-
hovnije sv. Ivana v Gorici
v nedeljo, 30. aprila letos,
prejela zakrament sv. birme iz rok
nadškofa msgr. Carla Redaellija,
mu je podarila mlado lipo, da bi
jo v spomin na dogodek zasadil v
K dvorišču škofijskega ordinariata,ob vznožju grajskega griča. Do te-ga je prišlo v soboto, 27. maja, ko
je nadškof sprejel predstavnike
birmancev ter katehistinji Eriko
Mažgon in Marijo Bertolini. Na
poseben način so se izkazali fan-
tje, ki so bili števil-
nejši, so hitro poprije-
li vrtnarsko orodje in
začeli kopati; preizku-
sili sta se tudi dve de-
kleti. Nadškof se je
nekaj trenutkov
umaknil in se kmalu
vrnil s svežimi pi-
jačami, saj je bil po-
poldan zelo vroč. Ob
lipici so si še kaj pove-
dali, nato pa se slikali.
Nadškof Carlo je mla-
de povabil, naj kar
pridejo pogledat, ka-
ko bo drevesce rastlo;
predlagal je tudi, da bi
zraven morda dodali
tablico, ki bi spomin-
jala na priložnost, ko
je bila lipa zasajena.
Goriška 1. junija 2017 7
Števerjan / Sklepni zborovski koncert 
Trije rodovi briških pevcev
  rijeten pevskih večer so
25. maja v Števerjanu po-
klonili občinstvu ob kon-
cu sezone pevci otroškega, mla-
dinskega in mešanega pevskega
zbora SKPD Frančišek Borgia Se-
dej. V dvorani Sedejevega doma
so se predstavili trije sestavi, trije
rodovi briških pevcev.
Kot je lepo zapisala Stefania Be-
retta v veznem besedilu, ki ga je
bral Tadej Lukman, je vsak se-
stav v sezoni imel veliko “tako
rekoč tradicionalnih nastopov”
na zborovskih revijah, pa tudi
nove izkušnje. Mešani zbor pa
redno, ob nedeljah in prazni-
kih, bogati cerkveno bogoslužje
v farni cerkvi.
Otroški zbor, ki je lani slavil 40-
letnico neprekinjenega delo-
vanja, se je ob koncu lanske se-
zone razdelil v dve skupini, ker
P
je otrok veliko
in spadajo v ra-
zlična starostna
obdobja. Tako
sta nastala mali
otroški zbor in
mladinski zbor,
ki ju vodi Marti-
na Hlede. Prvi
šteje približno
18 pevcev od 3.
do 7. leta staro-
sti. Otroci radi pojejo vesele,
živahne pesmi, predvsem pa
se veselijo tistih, ki jih lahko
prikazujejo z gibi in mimiko,
“tako da se pevske vaje včasih
spremenijo kar v... plesne”!
Mladinski zbor šteje 18 pev-
cev od 8. do 13. leta starosti.
“Razigrani pevci se v skupini
dobro ujamejo in radi prepe-
vajo najrazličnejše pesmi, od
cerkvenih skladb vse do po-
pevk”. Na pevske vaje prihajajo
vsako nedeljo zjutraj, “včasih
celo z zajtrkom v žepih”. Oba
zbora sta prejšnji četrtek ob kla-
virski spremljavi Martine Valen-
tinčič pogumno in živo odpela
po štiri pesmice.
Nato so na oder stopili ‘ta veli-
ki’. Mešani pevski zbor prek gla-
sbe dosega pravo magijo, za ka-
tero so seveda potrebni “vaje,
trud, rednost, požrtvovalnost,
pa tudi veselje in ljubezen do
nečesa skupnega. Od letošnje
sezone ustvarja skupaj z zborom
to posebno magijo dirigent
Patrick Quaggiato”.
Lukman se je na koncu zah-
valil pevcem, ki imajo sicer v
načrtih še druge nastope, ko-
repetitorjem, organistkam,
staršem, drugim spremljeval-
cem, dirigentoma in piani-
stki ter seveda občinstvu, ki je
z vsemi skupaj delilo lep gla-
sbeni večer ter si s aplavzom
tudi prislužilo Angelčka. / DD
Obvestila
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško
sporoča udeležencem izleta na
KRK-RAB-PAG, da bosta v
soboto, 3. junija, odpeljala iz
Gorice dva avtobusa istočasno
s trga na Goriščku/ Medaglie
d'oro ob 5. uri in nato oba
nadaljevala pot z običajnimi
postanki, in sicer pri 'vagi' blizu
Pevmskega mosta, v Podgori
pri telovadnici, v Štandrežu pri
lekarni  in na Pi lošču,  v
Sovodnjah pri lekarni in cerkvi,
na Poljanah in v Doberdobu.
Organizator j i  pr iporočajo
izletnikom, da bodo točni in da
imajo veljaven dokument za
tujino.
Priprava na malo maturo bo
potekala v Mladinskem domu
od 5. do 9. junija od 15. do 18.
30 s ponavljanjem snovi
glavnih predmetov,
utrjevanjem matematike ob
testih INVALSI-ja prejšnjih let,
vajami za premagovanje treme
pred preizkušnjo izpitov in
ohranjanjem koncentracije
med študijem. Informacije na
tel .  0481-280857, 366-
6861441, 331-6936603;
mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it.
SPDG vabi na vsakoletno
srečanje planincev 11. junija
pri Aljaževem domu v Vratih,
pod severno triglavsko steno.
Predviden je ogled
Planinskega muzeja v
Mojstrani ,  udeležba na
krajšem pohodu in ogled
reševalne vaje v steni. Prevoz
z avtobusom, ki bo odpeljal iz
Gorice ob 6.  ur i .  Vrnitev
do19.30. Prijave na sedežu
društva Verdijev korzo 51/int.
ob četrtkih od 19. do 20. ure.
V Mladinskem domu poteka
vpis k pošolskemu pouku
2017/18. Informacije na tel.
0481-280857 al i  366-
6861441 oz. 331-6936603; e-
pošta mladinskidom@libero. it,
www. mladinskidom. it
Mladinski dom Gorica vabi
otroke od 6. do 14. leta na
“Poletnosti 2017” z igrami,
iz let i ,  v ideodelavnico,
kopanjem, adrenalinskimi
pustolovščinami:
Šala po šoli - dnevno središče
(15.6.  -  7.7.  / 6-13 let) ;
Adrenalinski potepi - dnevno
središče (19. - 23.6. / 11-14
let); Avanture - igrivo letovanje
v koči (19. - 23.6. / 8-11 let);
Zelenizziv -  pustolovsko
letovanje v koči (25. - 30.6. /
11-14 let); Šola za šalo - igriva
priprava na začetek pouka
(28.8. – 8.9. / 6-13 let); 1, 2,
3: Srednja! - uvod v srednjo
šolo (4. – 8. 9. / 11-12 let).
Informacije na tel .  0481-
280857 ali 366-6861441 oz.
331-6936603; e-pošta
mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško
sporoča članom in prijateljem,
da bo v petek, 30. junija, ob
17. uri v Tumovi dvorani na
korzu Verdi  51 v Goric i
predavanje o povezavi med
telesom in umom za zdravo in
srečno življenje. Predavali
bosta psihologinja Ester
Ferletič in športna pedagoginja
in psihomotricistka Loredana
Kralj.
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško vabi
članice in prijateljice, da se
pridruži jo kot pevke
društvenemu Ženskemu
pevskemu zboru. Prijavijo naj
se po tel . :  0481 531093
(Majda M.) ali 0481 532092
(Emil D.). Prav tako so članice
in prijateljice vabljene, da se
vključijo v ekipo balinark in se
pri javi jo na tel .  št . :  0481
882213 (Ana T.).
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško
obvešča člane in prijatelje, da
bo po sklepu občnega zbora
od meseca junija 2017 dalje
društveni sedež odprt od 10.
do 11. ure samo prvo sredo v
mesecu; v primeru praznika bo
odprt naslednjo sredo. Za
morebitne informacije kličite
na tel. št.: 0481 532092 (Emil
D.), 0481 531383 (Ingrid N.),
0481 884156 (Andrej F.) ,
0481 20801 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.). 0481
78138 (Sonja Š.).
V ulici San Giovanni 9 v
drugem nadstropju, zraven
cerkve sv. Ivana, dajemo v
najem trisobno stanovanje. Za
informacije tel. 0039 347
6921591.
Zgodovinska stavba na
Placuti (št. 18) je že štirinajst
let  prazna in zapuščena.
Razpada in ustvarja samo
stroške za najnujnejša dela za
vzdrževanje in bremeni
lastnika z raznimi davki in
zavarovanjem. Ker do danes
nobena slovenska organizacija
ali posamezniki niso pokazali
zanimanja za uporabo, je
odbor Katoliškega tiskovnega
društva sklenil, da objavi poziv
za nakup morebitnim
interesentom, tako ustanovam
kot posameznikom. Za
pojasnila: tel. 0039 0481
531445 al i  e -mai l
societatipografica@legalmail.
it.
Kulturni center Lojze Bratuž
v okviru Festivala Kogojevi
dnevi  in v sodelovanju z
Galerijo Rika Debenjaka iz
Kanala ob Soči pripravlja za
jesen 2017 spominsko
razstavo o slikarju Albertu
Sirku ob njegovi 130-letnici
rojstva in 70-letnici smrti. Zato
se obrača na zasebnike, ki
imajo v lasti dela Alberta Sirka,
s prošnjo, da bi jih dali na
razpolago za obdobje razstave.
Informacije na tel.  (+39) 0481
531445, pon. - pet. od 8.30 do
12.30 al i  po e-pošt i
info@centerbratuz. org.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 2. 6. 2017 do 8. 6. 2017)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dol ino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz;
na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak
dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 2. junija (v studiu Niko
Klanjšček):  Zvočni  zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Nedelja, 4. junija, ob 21. uri (vodi
I lar ia Banchig) :  Okno v
Benečijo:  oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Ponedeljek, 5. junija (v studiu
Ilaria Bergnach in Carlotta
Nanut): Prazne buče močno
donijo.
Torek, 6. junija (v studiu Matjaž
Pintar) :  Utr inki  v  našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 7. junija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Gozd skušnjav - Izbor melodij.
Četrtek, 8. junija (v studiu Andrej
Baucon): Četr tkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila
in humor.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
PRAZNIK ŠPARGLJEV 2017
26., 27., 28. maja
2., 3., 4. junija
v Štandrežu - v župnijskem parku med lipami
Petek, 2. junija 2017
ob 20.30 mladinski večer z ansamblom MLADE GAZDE
Sobota, 3. junija 2017
ob 20.30 ples z ansamblom SOUVENIR
Nedelja, 4. junija 2017
ob 19. uri Pevski zbor,
nagrajevanje natečaja ex-tempore 
komedija P.D. Štandrež ROMEO IN JULIJA, delovna verzija   
ples z ansamblom ABC (pika na i)
Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača. Bogat srečelov
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
  zadnjih tednih šolskega
leta so na vrsti tudi prire-
ditve ob podelitvi bralne
značke. Na Goriškem jih je bilo
več. Otroci osnovnih šol Oton
Župančič iz Gorice, Ludvik Zor-
zut iz Bračana, Josip Abram iz
Pevme, Fran Erjavec iz
Štandreža in Alojz Gradnik
iz Števerjana so se zbrali
25. maja v veliki dvorani
Kulturnega centra Lojze
Bratuž, ki so jo v jutranjih
urah napolnili do zadnjega
kotička. Na živahnem
srečanju, ki ga je povezova-
la učiteljica Barbara Rustja,
so najprej razigrano zapeli
himno, nato pa so s toplim
aplavzom sprejeli v svoji
sredi letošnjo gostjo; to je
letos bila igralka, pesnica
in pisateljica - ter mamica petih
otrok - Nataša Konc Lorenzutti.
Po krajšem nagovoru je mladim
poslušalcem postavila nekaj
ugank, prebrala nekaj poezij in
odlomkov iz svojih knjig. Avto-
rica pretežno mladinskih del, ki
pa piše tudi za odrasle, je po ro-
du iz Gorenjske, že 20 let pa živi
na Primoskem; otroci so jo kar
pozorno poslušali in se tudi živo
V
odzivali na njena vprašanja. Med
vsemi jih je morda najbolj nago-
vorila zgodbica iz knjige Enaj-
stnik o Nacetu, s katerim se je
lahko marsikdo poistovetil... Po-
tem ko jim je književnica zapela
še pesmico o Srečku, čudežnem
možičku, je skupno z učiteljico
Barbaro podelila predstavnikom
posameznih šol bralne značke za
vse šolarčke; superbralci so pre-
jeli tudi Zdravico. Sklad Mitja
Čuk pa je petošolcem poklonil
bogato ilustrirano knjigo Majde
Artač Sturman Pravljice za Niko,
pravljice za malo in veliko, ki je
izšla lani jeseni. / DD
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
V petek, 9. junija 2017, bo ob 18. uri v galeriji 
Državne posoške knjižnice v ulici Mameli v Gorici
predstavitev nove pesniške zbirke:
Claudia Voncina
EMOZIONI
Srečanje bodo sooblikovale 
avtorica Claudia Voncina, 
avtorica spremne besede Tatjana Rojc
in urednica knjige Erika Jazbar. 
Spregovoril bo tudi ravnatelj knjižnice
Marco Menato.
  Bralne značke goriškim osnovnošolcem
Srečanje s poliedrično
besedno ustvarjalko
KCLB 
foto dd
foto dd
Kultura1. junija 20178
SCGV Komel / Snovanja: Aleš in Hilarij Lavrenčič
Očarljiva intuitivna
povezava
  olni dvorani poslušal-
cev je na recitalu v
dvorani na Kostanjevi-
ci tokrat glasbo podaril mla-
di violinist Aleš Lavrenčič ob
spremljavi očeta Hilarija La-
vrenčiča. Mladost, ki jo na
odre postavlja SCGV Emil
Komel v ciklu Snovanja, je
tudi letos del 23. sezone Gla-
sbe z vrtov Sv. Frančiška.
Čezmejno povezovanje in
bogatenje goriškega prostora
odmeva z več vrtov in dvo-
ran že vso pomlad.
Medgeneracijsko prehajanje
glasbe od učitelja do učenca
in umeščanje bivših učencev
v vrste profesionalcev je za
šolo gotovo ključnega pome-
na. Kakorkoli pa že gledamo,
so ključni učitelji prav starši, še
posebno, ko govorimo o gla-
sbenih družinah, kjer glasba
postane del vsakdana in učenje
poteka skoraj na nezavedni rav-
ni. Intuitivna povezava med
dvema Lavrenčičema je bila na
recitalu očarljiva.
Občuten klavirski del je barval
podlago muzikalnosti mladega
devetnajstletnega violinista, ki
je koncertni repertoar zastavil
zelo ambiciozno. Začel je z
enim izmed temeljnih del za
violino solo, Bachovim Ada-
giom in Fugo iz Prve sonate v
g-molu, S. 1001. Kötensko Ba-
chovo obdobje je postreglo z
zahtevnimi instrumentalnimi
deli, med katera spadajo tudi
violinske sonate in partite - vse-
lej izziv za violiniste, tudi z vi-
dika vprašanja historično pri-
merne intepretacije. Violinist
je izbral srednjo pot; mlado-
stna energija je poživila inter-
pretacijo, ki je zvenela v skladu
s historično prakso.
Po prvi skladbi se mu je na
odru pridružil oče. Naveza je
najbolj zaživela v liričnih odse-
kih, še najbolj v melodijah iz
oper, kar ni presenečenje. Iz-
kušenemu pianistu se pozna,
da pri igranju v sebi sliši ves or-
kester. Publika je Bazzinijevo
Fantazijo za violino iz opere
Traviata, op. 50, prekinila z
bučnim aplavzom že po prvem
delu. Virtuozno delo, ki je na-
P
stalo kot del prakse 19. stoletja
z namenom širjenja opernega
repertoarja v manjše dvorane
in privatne kroge ljudi, je tudi
na Kostanjevico izpod rok La-
vrenčičev prineslo spevnost
Verdijevih srčnih melodij.
Virtuoznost je violnist še po-
trdil v Paganinijevih variacijah
na Rossinijevo temo iz opere
Mojzes v Egiptu. Finalna arija
opere, ki jo je skladatelj kasneje
dodal, se pri Paganiniju oglaša
kot imitacija glasov, kar je La-
vrenčič odlično poustvaril.
Najbolj bogato pa je na recitalu
zvenela violina v Meditaciji,
op. 42, skladatelja P. I. Čajkov-
skega. Vse Paganinijeve vir-
tuozne akrobacije pa so našle
svoj odmev v Ravelovi rapsodiji
Cigan. Improvizacijski stil v
plesnem ritmu je barvito za-
ključil recital.
Navdušeni publiki sta glasbe-
nika podarila še Ave Mario skla-
datelja Astorja Piazzolle. Name-
sto violine je bilo slišati ganlji-
vo petje. Konec koncev je
inštrument vedno le podaljšek
človeškega glasu. “Najbrž mora
glas vedno sam iz največjih
globin prodreti, da se zasliši
grom zgodovine in jasnina”,
zapisuje pesnica Petra Koršič.
Mladi potrebujejo čas.  (In tudi
ne več tako mladi, iskreno za-
pišem, avtorica tega članka
tega članka, potrebujemo
čas, da bi lahko stali po-
končno in sijoče.) A ta real-
nost tu in zdaj zahteva, da si
želimo pretentati naravo, da
smo primorani poskušati
izraziti več, kot je preželo
naša telesa, več, kot nam je
bilo dano užiti in pretrpeti.
Potrebna je mreža, v katero
se bo življenje šele naselilo.
Aleš Lavrenčič jo spleta z
vrhunsko tehniko, muzikal-
nostjo in predanostjo. Neu-
strašno se loteva najtežjega.
Ko je publiko že prepričal, se
je lotil še Paganinijevega Ca-
priccia v dodatku. V stilu ti-
stih velikih je stresal iz roka-
va pasaže. Nepreciznosti v
takih virtuoznih delih je tre-
ba oprostiti vsem.
Pokončno in sijoče je stal na
odru upravičeno ponosen oče
Hilarij, ki živi glasbo v zelo širo-
kem spektru. V vsej širini bar-
vnih zmožnosti violine išče
svojo pot njegov sin in po tem
recitalu navdušeni pričakuje-
mo njegova nova odkritja. Po-
trpežljivo, kakor sam vadi že od
rosnih let, se v njegove dlani
nabira življenje, ki naj zazveni
sijoče.
Ingrid Mačus
Slovensko stalno gledališče, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica
so tudi letos na slavnostni podelitvi sedme primorske gledališke
nagrade Tantadruj 2017 v torek, 30. maja, na Velikem odru SSG v
Trstu nagradile tržaško igralko Mirando Caharija.
V utemeljitvi nagrade so med drugim zapisali: “Dramska igralka
Miranda Caharija je ena tistih igralk o kateri lahko zapišemo, da je
zamejskemu gledališču, slovenskemu jeziku in profesionalnemu
gledališkemu ustvarjanju v Trstu predana scela. Če izpustimo že
skoraj anekdotično pripoved o tem, kako je kot dekletce na
domačem dvorišču – najprej v Križu nad Trstom, nato v Nabrežini
– staršem zatrjevala, da bo postala “artista” in so jo ti v njenem
otroškem hrepenenju po nastopanju podpirali, so jo z gledališčem,
s tedanjim Slovenskim narodnim gledališčem v Trstu, najprej
povezala učna leta. V nasprotju z nekaterimi tržaškimi igralskimi
kolegi se ni odločila za študij na igralski akademiji v Ljubljani, temveč
je ostala zvesta zamejstvu in je pod okriljem slovenskega gledališča
v Trstu zaključila interno igralsko in baletno šolo..., jeseni leta 1961
– pri rosnih osemnajstih – pa je postala njegova stalna članica in
v naslednjih štirih desetletjih s svojo predanostjo in ustvarjalnostjo
ter s sto šestdesetimi odigranimi vlogami pripomogla k umetniški
rasti najprej Slovenskega gledališča v Trstu, nato Slovenskega
stalnega gledališča. Tržaško občinstvo jo je imelo rado... Kljub
mladostnemu zanosu in pregovorni “kraški trmi”, ji ni bilo vedno
lahko, vedela pa je, da igralec mora igrati, ohranjati igralsko
kondicijo, se igralsko in osebnostno razvijati in nenehno iskati le
zato, da bo nekoč kos tudi najzahtevnejšim likom. Trdo delo se je
Mirandi obrestovalo; v drugem desetletju dela v gledališču se je
dokazala tudi kot interpretinja karakternih vlog in prejela prva
igralska priznanja: za vlogo beračice Šobe v Leskovčevi drami Dva
bregova je leta 1975 na Borštnikovem srečanju prejela nagrado za
mlado igralko, za vlogo Enee v Fojevi Sedmi zapovedi: Kradi malo
manj tri leta pozneje prav tako na Borštnikovem srečanju nagrado
občinstva, vloga Veronike Deseniške v Župančičevi tragediji z
enakim naslovom pa ji je leta 1977 prinesla nagrado Sklada
Staneta Severja. Vse tri nagrajene vloge je odigrala v Babičevi režiji.
Osemdeseta leta igralki niso bila naklonjena... Novo priložnost je v
tistih letih igralki ponudil film. Filmska kamera ji ni bila tuja – pred
njo je kot Lenka v Babičevem filmu Po isti poti se ne vračaj debitirala
že leta 1965, nato izoblikovala še dva izjemna ženska lika v
Klopčičevem filmu Vdovstvu Karoline Žašler, 1976, in v
Hladnikovem Ubij me nežno leta 1979 – sredi osemdesetih pa je
posnela svoj najodmevnejši film, Eva, v režiji Francija Slaka in v
njem odigrala naslovno vlogo. Prinesel ji je nagrado na 11. Tednu
domačega filma v Celju (1983), kot italijanski državljanki pa za las
odnesel puljsko areno.
V sezoni 1989/90 je Miranda Caharija odigrala eno svojih
magistralnih vlog, Serafino Delle Rose v Williamsovi Tetovirani roži
v režiji Maria Uršiča. Polnokrvnemu ženskemu liku z ameriškega
Juga, vdovi, v kateri se znova prebudi želja po ljubezni pa tudi
ljubosumje, je igralka v naslednjem desetletju dodala paleto novih,
prav tako kompleksnih ženskih likov, v katerih je lahko v popolnosti
izrazila svojo umetniško in igralsko zrelost; bila je Filumena
Marturano v De Filippovi igri z enakim naslovom prav tako v Uršičevi
režiji, Kate Keller v Millerjevi drami Vsi moji sinovi v režiji Zvoneta
Šedlbauerja (obe 1999), ob 40. obletnici umetniškega dela pa je
odigrala naslovno vlogo v drami Deja Husu, ki jo je ob njenem
igralskem jubileju in v letu, ko je prejela najvišje priznanje za igralske
dosežke, Borštnikov prstan, prav zanjo napisal (in jo tudi režiral)
Mario Uršič. Pomembnejšim likom, ki jih je na odru slovenskega
gledališča upodobila v 40-letni igralski karieri se je z monodramo
Me in one, skratka me: ženske še zadnjič poklonila pred desetimi
leti.
V uvodu sem zapisal, da je bila Miranda Caharija scela igralka.
Njeno igralsko snovanje se ni omejilo le na ustvarjanje na
domačem, matičnem tržaškem odru ali na filmu (v zadnjem
desetletju je nastopila še v Vojnovićevem filmu Piran – Pirano,
2010, in Turkovem Nahrani me z besedami, 2012), s svojim
igralskim darom in s priljubljenim igralcem Livijem Bogatcem je
vrsto let nastopala še v radijski oddaji Za smeh in dobro voljo na
Radiu Trst A, z že omenjenim igralskim kolegom in režiserjem
Mariom Uršičem pa v predstavah, ki so jih poleti igrali na odprtem
v Križu pri Trstu.
Ker je Miranda Caharija s svojim igralskim deležem v 160
uprizoritvah različnih žanrskih usmeritev močno zaznamovala
delovanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, njegovi okolici
pa tudi povsod tam, kjer je gostovalo naše edino zamejsko
gledališče, predvsem pa v njem vztrajala tudi v času njegovih kriz
in nesoglasij njegovega vodstva in verjela, da šteje le predanost
poklicu, ki ga je opravljala s posebno ljubeznijo, so člani komisije
za primorsko gledališko nagrado tantadruj za življenjsko delo – Teja
Glažar, Meta Hočevar in Igor Pison – soglasno sklenili, da nagrado
za leto 2017 prejme prav dramska igralka Miranda Caharija”.
Nagrada Tantadruj Mirandi Caharija
10. maja je Vanja Pegan v Mestni knjižnici Piran v
pogovoru z dr. Vladko Tucovič predstavil svojo novo
knjigo Vsaj za pesem odmaknjen od tega sveta. Izdal
jo je v samozaložbi in si jo podaril za 50. rojstni dan.
V zbirki, ki jo je uredila njegova žena, Brigita Jenko,
ilustriral pa Damijan Stepančič, je 164 haikujev –
kratkih trivrstičnih pesmi. Ta kratka pesniška oblika,
doma na Japonskem, postaja vedno bolj priljubljena
tudi v zahodnem svetu. V
vrstice, ki vsebujejo le skopo
število zlogov (5-7-5), pa pesnik
zapiše trenutke, prebliske,
utrinke, misli, vzgibe srca, ki
jim za ozadje služijo prizori iz
narave. Tako je pisatelj Vanja
Pegan svojo prozo, ki je že tako
polna podob, nadgradil tudi s
poezijo, s haikuji. Nastajali so,
kot pač pesmi nastajajo –
spontano, pri Vanji pa navadno na jadrnici Rosalbi, ki
je postala njegov drugi dom, tako da jih je velikokrat
zapisal kar kot sporočilo v svoj mobitel. Sprva jih je
objavljal na Facebooku, nato so se znašli med
knjižnimi platnicami. Tudi v teh haikujih je glavna
tema morje, ki Vanjo Pegana vznemirja že od otroštva
naprej. Sicer je drobna knjižica, ki je bila razprodana
že v treh tednih po izidu, razdeljena na tri vsebinske
sklope: morje, ljubezen in spet morje in ljubezen. V
vseh Peganovih delih, tako v desetih proznih knjižnih
izdajah kot v zbirki haikujev, je čutiti njegovo izjemno
spoštljivost do narave, tudi igrivost, toplino, mogoče
zasanjanost v preteklost,
ljubezen do ljudi, občudovanje
lepote in nedoumljivosti
stvarstva in skrivnostnega
sveta človekove duševnosti in
čustvovanja.
Kot se spodobi za
rojstnodnevno knjigo, so
predstavitev v Mestni knjižnici
Piran zaključili s torto in
prisrčnimi željami pisatelju in
pesniku, glasbeniku in ljubitelju morja, Vanji Peganu.
Želje številnih obiskovalcev prireditve so seveda
zazvenele skupaj z zvenenjem steklenih kozarcev za
vino, s katerimi so nazdravili pesniku. / ŠP
Vanja Pegan, pesnik
Damijan Stepančič, Vanja Pegan in 
dr. Vladka Tucovič (Foto Nataša Fajon)
Knjižna novost pri Goriški Mohorjevi družbi
Claudia Voncina: Emozioni
  teh dneh je iz tiskarne
Grafica Goriziana prišla
med bralce sveža knjižna
novost, ki je izšla pri Goriški
Mohorjevi družbi. Gre za
pesniško zbirko, katere
avtorica je goriška kulturnica
in upokojena profesorica, ki je
poučevala na naših šolah,
Claudia Voncina. Pod
naslovom Emozioni je v novi
pesniški zbirki, ki šteje nekaj
več kot 100 strani, zbranih
približno 80 njenih še
neobjavljenih poezij, ki jih je
pesnica napisala v italijanskem
jeziku. Gre za manjše bisere, ki
v nekaterih primerih štejejo le
nekaj verzov, bralcu pa
ponujajo nevsiljivo čisto
lepoto, ki se odseva tako v
vsebini kot v jeziku in to v
stilu, ki je za Voncinovo tako
značilen. Gre za stil, ki je daleč
od današnjega hrupnega in
drvečega časa, saj v njem
V prevladujejo tišina, zbranost,iskanje lepote v klasičnemsmislu.
Poezije so nastajale počasi in v
predalu mirovale več let. Niso
čakale na objavo, temveč na
slučajno srečanje, ki jih je iz
zasebne dimenzije postopno in
brez hitenja pospremilo v
javnost.
Za goriško pesnico je to sedma
pesniška zbirka, zadnja je izšla
leta 2006
ravno tako v
Gorici,
prejšnje pa
po Italiji,
kjer je bila
Claudia
Voncina za
svojo poezijo
neštetokrat
nagrajena in
je objavljala
predvsem v
Toskani, pa
tudi na
Siciliji, kjer
je izšla njena
prva
pesniška
zbirka Frammenti. Na zadnjih
straneh knjige Emozioni je na
voljo tudi dragocena pesničina
bibliografija, ki ob poeziji
zaobjema tudi kratko prozo in
objave v različnih zbornikih in
antologijah.
Biser med biseri v pesniški zbirki,
ki je izšla pri Goriški Mohorjevi
družbi, je tudi tenkočutna
spremna beseda, ki je nastala
izpod peresa Tatjane Rojc. Ta
umešča Voncinino poezijo v
brezčasnost svetovne lirike in v
posebno pesniško izročilo našega
prostora, v dimenzijo ženskega in
v neskončnost človeškega duha.
Krstna predstavitev zbirke
Emozioni bo v petek, 9. junija, ob
18. uri v galeriji Državne posoške
knjižnice v ulici Mameli v Gorici.
Srečanje bosta ob avtorici Claudii
Voncina sooblikovali še avtorica
spremne besede Tatjana Rojc in
urednica knjige Erika Jazbar. Na
predstavitvi, do katere je prišlo v
sodelovanju z omenjeno
knjižnico, bo spregovoril tudi
njen ravnatelj Marco Menato.
Goriški predstavitvi bodo v
naslednjih mesecih sledila še
srečanja v Trstu, Vidmu in na
Obali.
foto dd
Kultura 1. junija 2017 9
O knjižnem prvencu dobitnice literarne nagrade Vstajenje Marije Kostnapfel
Usoda osamljenega posameznika v
izvotljenem svetu sodobne praznine
  arija Kostnapfel je pe-
snica posebnih eksi-
stencialnih stanj, trav-
matično stopnjevanih paradok-
sov, rezko absurdnih poetičnih
etud. Njen pesniški prvenec se v
marsičem loči od ponavadi raz-
meroma svetle in barvite, medi-
teransko sočne in čustveno zano-
sne lirike slovenskih avtoric in av-
torjev na zahodnem robu sloven-
skega ozemlja v Italiji. To so krat-
ke in lapidarne, a istočasno težke
in temne pesmi depresivnih stanj
in travmatičnih občutkov, iz ka-
terih se lušči usoda osamljenega
posameznika sredi nevarno ne-
humane sodobne družbe in do
skrajnosti destabilizirane stvar-
nosti. Kot da je nekakšen ekspre-
sivni nevihtni duhovni val še en-
krat v tej primorski pesnici obno-
vil na ženski način in v novi obli-
ki spomin na za nekdanjo socia-
listično slovensko – jugoslovan-
sko stvarnost politično moteče, a
visoko poetične deziluzionistične
pričevalce Daneta Zajca ali Gre-
gorja Strnišo. Vendar je pesniški
svet Marije Kostnapfel kljub do-
ločenim povezovalnim konotaci-
jam z nekaterimi trenutki nek-
danjega slovenskega pesniškega
utripa samosvoje samostojen.
Dejstvo je, da Marija Kostnapfel
v svojih tekstih vedno znova pre-
dere konkretno bivanjsko jedro
stvarnosti in prenese dramatično
zaostrene podobe svoje ogrožene
biti na skrivnostno območje ek-
sistencialne nedoumljivosti.
Avtoričin jezik je izrazito oseben,
popolnoma nesentimentalen,
očiščen vsakih olepševalnih
pričakovanj. Posamezne pesniške
etude so zreducirane na najnuj-
nejše. Jezik je lapidarno zgoščen.
Pesmi so kratke, oblikovane v
svobodnem ritmu. Skoraj bi mo-
gli reči, da se pri vsaki zapisani
besedi začuti pesničin subtilni
dih in trpeči utrip. Kljub temu bi
jih težko poimenovali lirični
utrinki. Pesniški tok je namreč
kljub kratkosti posameznih izpo-
vedi povedno zakoreninjen v pri-
M spodobah sveta brez upanja inprihodnosti.Iz pesnice polzi temna snov, a „je
ni, je ni“. Bolečina osamelosti po-
staja neznosna. Deziluzija je vse-
prisotna. Morda se tu in tam po-
javi kratek osamljen erotičen na-
mig, ker bo partnerjeva „trda ro-
ka odpela prvi gumb. “.
Toda noči so težke in
brez spanja. Pesnica želi,
da bi ji partner primak-
nil stol, toda, kot zapiše,
„bova v temi prekleti…
ostala… samo jaz in ti. “
Namesto nežnosti in lju-
bezni se pojavi bolečina
in blizu je misel na smrt.
Zbirka je pretkana z zelo
nenavadnimi, a pejora-
tivnimi metaforami in
domislicami, ki podčrta-
jo subtilno zarisano av-
toričino osebno stisko:
„Ne mislim več na to, /
da sem stopnica / kam-
nita, / nepremična, /
navzdol / obrnjena…//…
„Naredi temo, /naj me
skrije, / da me boš iskal /
prav v vseh omarah…//.
Osmišljanje bivanja je v pesmih
Marije Kostnapfel bistveno ome-
jeno. Absurdnost stvarnosti, ki
pesnico obdaja in muči, je tako
močna, da spreminja osebna
stanja v nove strukture. Sporočil-
nost posameznih tekstov postaja
labirintična kot uganka, na kate-
ro ni odgovora. Prvi cikel brez na-
slova se zaključi travmatizirano
apokaliptično: „Ah, končno bom
morda / odvezala svoje korake, /
da bodo bežali…/ da bodo suvali,
trli, teptali / vaše ostre nedolžne
obraze…. //
V drugem ciklu z naslovom Dva
duhova se skozi skorajda spiriti-
stično atmosfero dveh blodečih
duš odtujenost od neprijetne re-
alne stvarnosti še stopnjuje, ko
oba duhova z izpraznjenimi telesi
ležita v zraku od vekomaj. Poja-
vijo se sanjski prividi neke druge
stvarnosti, kjer, kot pravi pesnica,
„tiho teče trop volkov / skozi sen-
ce sanj“. Sledeča kratka remini-
scenca na pesnika Josipa Murna
je „le še kot spomin / zavil s poti
/ v dolgi temni dan… //. Marija
Kostnapfel se sprašuje, kdo jo je
tako kaznoval, „da me boli ka-
menje / in drevesa / in ptice/ in
otroški klici / in sonce / in nemir-
ni ljudje…//. In vendar se v njeno
poezijo številnih žalosti in izgub
vključi tu in tam tudi nekoliko
nežneje oblikovani spomin na
igrivo otroštvo, ko svetli prameni
„kot mladi psički / grizljajo
(očetove) čevlje…“
Osebna razpoloženja pesnica
vedno znova na ekspresiven
način povezuje s konkretnimi po-
dobami obdajajoče jo nedo-
nošene danosti, ki raz-
vijajo nove pomenske
značilnosti. Lirika Ma-
rije Kostnapfel pri tem
temelji na različnih od-
tujitvenih efektih.
Morda lebdi za temni-
mi zarisi notranjih
stanj sredi zamračene
stvarnosti konec kon-
cev tudi nekakšna želja
po odrešujoči idili,
vendar tok uporablje-
nih prispodob vodi iz-
poved jasno in
odločno vedno znova
na področje antiidi-
lične deziluzije, kjer bo
„začetekkonca (skupaj
napisano) prinesel pe-
snici „morda…na pe-
tek: mrzel konca-
začetek“.
Rezko in lapidarno se v
pesmih tu in tam pojavijo utrinki
iz narave, trava, sonce in dež, to-
da nikoli ti inicialni znaki sve-
tlejšega življenja ne razširijo pe-
sniškega prostora v svetlo pokra-
jino. V pesmi Uspavanka zapolni
pesnica svoj osebni prostor s
kamnom in zemljo in pokrajino
pretvori v „praznino“.
V zadnjem ciklu Jeziki ni „nič več
tako kot je bilo“. Pesnici so razre-
zali „jezik na drobne koščke“, to-
da vseeeno se otožno spominja
nekdanjih časov,, „ko sem bila /
na varnem/ v brlogu med svoji-
mi…“
Izvrženost v nevarno in odtuje-
nost v izvotljenem svetu sodobne
praznine, ki se kot rdeča nit vije
skozi vse dele pesniške zbirke Ma-
rije Kostnapfel, podarja tem pe-
smim samosvojo duhovno struk-
turo.
Lev Detela
Bolgarski Zlati pegaz za Marka Kravosa
Ob bolgarskem državnem prazniku pismenosti in kulture na dan
sv. Cirila in Metoda je bila Marku Kravosu 24. maja podeljena
posebna nagrada za pesništvo. Priznanje, repliko antične
upodobitve pegaza s črnomorskega – pontskega območja
podeljuje Društvo bolgarskih pisateljev v Sofiji, pesniku pa je bila
izročena v Varni, na obali Črnega morja, na slovesnosti ob sklepu
literarnega festivala Slovanski objem.
Festival v Varni se je dogajal med 21. in 25. majem že enajstič,
udeležilo se ga je okrog 35 knjižnih ustvarjalcev slovanskih narodov
iz 21 dežel, tudi takih, kjer živijo slovanski narodi kot manjšine, na
primer v baltskih državah, Armeniji in – v primeru Kravosa – iz
Italije. Opazna in številčna je
bila udeležba iz Rusije in
Ukrajine in iz prostora
nekdanje Jugoslavije.
Druženje in nastopi pa so
potekali v znamenju
slovanskih korenin in skupne
duhovnosti, predvsem
pravoslavja.
Književniško srečanje zajema
monografski zbornik revije
ZNACI, kjer so besedni
ustvarjalci predstavljeni s
prevodi v bolgarščino,
por tretom in biografsko
oznako. Objavljeni pa so tudi
eseji in likovni prispevki na
temi Bregovi in vode ter
Diplomati – pesniki.
Ob letošnjem druženju v Varni, ki ga organizirata Društvo bolgarskih
pisteljev in Slovanska akademija pisateljev s sedežem v Litvi - pod
pokroviteljstvom UNESCA, je izšel še bibliofilski album – antologija
Slovoprinošenje (Besedarovanje) s predstavitvami 194 dosedanjih
pesniških gostov: poleg Kravosa so iz Slovenije v njej še Vida
Mokrin Pauer, Nina Kokelj, Cvetka Bevc in Robert Simonišek.
Antična drama Pribežnice po RADIU TRST A
V soboto, 3. junija, bo ob 18. uri na valovih Radia Trst A na sporedu
nova produkcija Radijskega odra, in sicer Ajshilova tragedija
Pribežnice. Delo govori o begu Danajevih hčera v Argos, da bi se
izognile poroki z bratranci in o poboju ženinov na samo poročno
noč. Lirična drama o begunstvu zveni že zaradi svoje osrednje
teme zelo aktualno.
Igro Pribežnice izvajajo igralci Radijskega odra, delo je v slovenščino
prevedel Brane Senegačnik, za radijsko dramaturško priredbo je
poskrbela Maja Lapornik, režijo pa je podpisal Franko Žerjal, ki je
k sodelovanju povabil Iztoka Cergola, da je za delo napisal izvirno
glasbo. Tako se zbor Danajevih hčera večinoma oglaša kar s
petjem, kar je zanimiva in izvirna zamisel. Glasbena kulisa Iztoka
Cergola (pesmi zbora Danajevih hčera in drugi glasbeni vložki)
ustvarja posebno atmosfero, ki poslušalca povsem prevzame.
Vabljeni torej k poslušanju Ajshilove tragedije Pribežnice v soboto,
3. junija 2017, ob 18. uri v okviru Male scene na valovih Radia
Trst A.
SOOČANJA s sodobno vizualno
umetnostjo
BridA /Jurij Pavlica, Sendi Mango, Tom Kerševan: Mesto brez
identitete
Na zadnjem od Soočanj v letošnji razstavni sezoni bomo v Mestni
galeriji Nova Gorica predstavili najnovejši projekt umetniške
skupine BridA. Jurij Pavlica, Sendi Mango in Tom Kerševan s
projektom Mesto brez identitete problematizirajo zaščito
posameznikove identitete v javnem prostoru. Prav vsota
najrazličnejših identitet namreč tvori skupno identiteto mesta, kjer
ti posamezniki živijo. Identiteta posameznika pa se zaradi
tehnologije in zakonodaje nenehno spreminja. Medtem ko
tehnologija spreminja človekove navade in je hkrati tudi največji
agregator identitet, zakonodaja v imenu zaščite posameznika in
njegove zasebnosti brani javni prostor pred identiteto
posameznika.
Projekt Mesto brez identitete je v javni prostor umeščen kot filmski
objektiv, ki zajema točno to, kar mu zakonodaja dovoljuje in
tehnologija omogoča. Na javnih prostorih se ne sme vzorčiti oseb
z namenom objave, tehnologija pa nam omogoča, da vse osebne
podatke umaknemo in skrijemo v realnem času. S postopkom
separacije tako hkrati dobimo podobo mesta brez identitete in
digitalizirano bazo oseb oziroma delčka njihovih identitet. Kakšno
je razmerje med vrednotama, kaj pomenita, kako ju lahko
uporabimo, ju lahko prodamo, imata dodano vrednost? Vsebujeta
ti vrednoti umetniški potencial?
Kratke
  olitik in publicist v času
“slovenske pomladi”,
66-letni ekonomist
mag. Igor Omerza iz Ljublja-
ne, ki je v zadnjih letih med
najbolj pronicljivimi in plod-
nimi raziskovalci naše povoj-
ne zgodovine ter vloge, ki jo
je v njej odigrala tajna komu-
nistična politična policija, je
te dni pri Mohorjevi v Celov-
cu izdal novo knjigo s po-
menljivim naslovom Boris
Pahor v žrelu Udbe. Krstno
predstavitev bo doživela pri-
hodnji torek v Trstu.
Kar 636 strani obsežna, trdo
vezana in z reprodukcijami
dokumentov opremljena
knjiga sloni na dolgem
preučevanju ohranjenih po-
licijskih, obveščevalnih in
političnih fondov v Arhivu
Republike Slovenije.
Kot ugotavlja avtor, je to, kar
je Pahor počenjal desetletja v
zamejstvu in s tem povzročal
bolestno zalezovanje in šika-
P niranje Udbe in matičnegarežima, v 80. letih prejšnjegastoletja z vso silo pljusknilo v
matico. Revija Zaliv je po le-
tih in letih prepovedi plovbe
v matico v simbolnem pome-
nu s kapitanom Bori-
som Pahorjem ob jam-
boru zmagoslavno pri-
plula v Ljubljano in tam
tudi ostala. Tudi Nova
revija je na primer na
svoj jambor obesila Bo-
risovo oz. Zalivovo za-
stavo - Kocbeka in slo-
vensko nacionalno
vprašanje.
Igor Omerza natančno
opisuje dolgi povojni
lok Pahorjevega pisanja
in delovanja, njegovo
okolje, prijatelje in na-
sprotnike, režimske tajne in
javne ukrepe, učinke njego-
vih pobud, ki se opažajo tudi
v posebnem in izjemnem sta-
tusu, ki ga je že za svojega
življenja dobila osebnost pi-
satelja Borisa Pahorja v
našem in evropskem prosto-
ru.
Pahorjeve zgodbe se je
Omerza dotaknil že v prvi
izmed svojih devetih ob-
sežnih raziskovalnih knjig
zadnjih sedmih let, saj ga je
leta 2010 obravnaval v študiji
Edvard Kocbek, Osebni dosje
št. 584, kjer je govor tudi o
Pahorjevih potezah v času
gonje proti Kocbeku zaradi
knjige Strah in pogum in po-
tem o znamenitem intervju-
ju s Kocbekom o povojnih
pobojih in komunistični mo-
nopolizaciji Osvobodilne
fronte.
Leta 2015 najdemo podatke
tudi o Borisu Pahorju v
Omerzovi knjigi o tržaških in
širših razmerah Karla, Udba
o Dragi. Ostale njegove knji-
ge pa so: Od Belce do Velikov-
ca ali kako sem vzljubil bom-
bo (2011, prevedena je tudi v
nemščino); JBTZ, Časi poprej
in dnevi pozneje (2013); 88
stopnic do pekla, Kako je
Zemljaričev Janez ugrabil Ba-
to Todorovića (2013); Kliči U
za umor (2014, prevedena je
tudi v hrvaščino); Veliki in
dolgi pohod Nove
revije (2015);
1984, Orwellovo
leto Agopa Stepan-
jana (2016).
Krstna predstavi-
tev Omerzove knji-
ge Boris Pahor v
žrelu Udbe je bila v
torek, 30. maja, ob
18.30 v Tržaškem
knjižnjem središču
v Trstu. Naslednje-
ga dne je bila ob
18. uri predstavi-
tev v prostorih Sve-
tovnega slovenskega kongre-
sa v Ljubljani, 6. julija pa bo
Igor Omerza s to knjigo gost
Srečanj pod lipami v Kultur-
nem centru Lojze Bratuž v
Gorici.
Boris Pahor v žrelu Udbe 
Krstna predstavitev 
v Trstu
Foto damj@n
Tržaška1. junija 201710
Navdušujoč športni dan na Opčinah
“Je bilo lepo? ” “Ne lepo, SUPER lepo! ” Tako je športni dan komentiral
osnovnošolček ob maminem zanimanju, kako je potekal dan.
Otroci so bili torej izredno navdušeni nad prav posebnim zaključkom
šolskega leta, saj so sodelujoče osnovne šole Openskega
večstopenjskega ravnateljstva na dnevu združile šport in tudi kratek
pevski nastop. 260 razposajenih otrok s pisanimi majčkami svojih
petih šol - točneje šol Trubar iz Bazovice, Gradnik iz Cola, Tomažič iz
Trebč, Sirk iz Križa in Bevk z Opčin - so se ves dopoldan 25. maja v
športnem centru Zarja v Bazovici pomerili v različnih športnih
disciplinah. Nogomet, plezanje, balinanje, cheerliding, orientacijski
tek, poligon - težko je reči, kaj je otroke bolj navdušilo! Malčki so se
porazdelili v mešane skupine po letnikih, tako da so spoznali tudi
sovrstnike drugih šol in tako da je v ospredje stopila pozitivno
naravnana borbenost za dosego najboljšega rezultata lastne skupine,
ne pa tekmovalnost med šolami. Otroci so bili navdušeni tudi nad
dejstvom, da so se lahko prvič pomerili v nekaterih disciplinah, ki jih
drugače niso poznali. Športne delavnice, tekmovanja in preizkušnje
so vodili mentorji raznih krajevnih športnih društev: sekcija Orientiringa
društva Gaja je vodila orientacijski tek, SPDT je vodilo delavnico
plezanja, gospa Sonja Lazar je otroke uvajala v balinanje, društvo
Zarja je poskrbelo za tekme nogometa, otroci so tudi naštudirali in
staršem prikazali plesno točko pod vodstvom animatork Cheerdance
millenium, ZSŠDI - ki je ves dan tudi koordiniralo - pa je vodilo poligone.
Na zaključnem nagrajevanju je prisotne starše pozdravila ravnateljica
Marina Castellani, ki se je zahvalila ter pohvalila vse sodelujoče:
združenji staršev šol Bevk in Trubar-Kajuh, ki sta bili provzaprav
pobudnika športnega dneva, otroke in seveda učitelje. Udeležence je
nagovoril tudi predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. Otrokom, ki nestrpno
pričakujejo počitnice, je naročil, naj poleti ugasnejo televizijo,
telefončke in računalnike ter naj raje preživijo svoj čas v gibanju, igri,
s prijatelji, pa tudi s knjigo. Športni dan se je zaključil z res prijetnim
pevskim nastopom vsake izmed šol.
Sicer pa so se meseca maja zvrstili podobni športni dnevi še na drugih
šolah ozoroma ravnateljstvih. Od 17. maja, ko se je niz športnih
dogodkov začel s športnim dnevom in bralno značko za vrtce
Openskega večstopenjskega ravnateljstva, preko atletskega
tekmovanja za Memorial Jožice Mikluš za goriške višješolce, preko
mednarodnega projekta "Beseda povezuje, prijateljstvo združuje" v
Nabrežini, pa odbojkarskega turnirja Volley Mania' za osnovne šole
ravnateljstva Vladimir Bartol, do športnega dneva za osnovnošolce
večstopenjskega ravnateljstva Doberdob v Romjanu, 30. maja. Zadnji
dve pobudi iz sklopa športnih dnevov bosta 1. junija za osnovne šole
dolinskega ravnateljstva in 14. junija za špetrsko dvojezično šolo.  (BS)
V Trstu o stoletnici Majniške deklaracije
V torek je minilo 100 let, kar je dr. Anton Korošec v dunajskem
parlamentu v imenu Jugoslovanskega kluba prebral Majniško
deklaracijo. Gre za enega izmed temeljnih dokumentov slovenske
politike in posledično naše zgodovine zadnjih dveh stoletij, saj je
naznanjal “exit” iz Avstrije in prehod v Jugoslavijo. Leta 1989 pa je
nova Majniška deklaracija naznanila izhod iz Jugoslavije in uresničitev
sanj o neodvisni slovenski državi.
O zgodovinskem okviru Majniške deklaracije in njenem pomenu nekoč
in danes bo 5. junija ob 20.30 govor na rednem ponedeljkovem
večeru Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Ul.
Donizetti 3 v Trstu. Gost večera bo zgodovinar prof. dr. Stane Granda
iz Ljubljane.
Dr. Granda je bil med predavatelji na nedavnem simpoziju v
Koroščevem rojstnem kraju, pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki je nosil naslov
Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije. Zato bo večer posvetil
pozornost tudi tej pobudi, ki je bila povezana še s cerkveno
slovesnostjo in odprtjem spominske sobe v rojstni hiši dr. Korošca.
Na ogled bo kratki film Dr. Anton Korošec - duhovnik, urednik in politik,
ki ga je s sodelavci pripravil predsednik Kulturnega društva za zaščito
naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici ter glavni
organizator omenjenih pobud prof. Franc Čuš.
Sodstvo: Pomoč deželne vlade upravnemu
sodišču FJk
Predsednica dežele Debora Serracchiani zagotavlja, da bo njena vlada
po svojih močeh pomagala upravnemu sodišču Furlanije Julijske
krajine pri premoščanju težav, vezanih na kadrovsko podhranjenost.
V ta namen je deželna uprava pred nedavnim sklenila, da bo iz lastne
blagajne plačevala svojega informacijskega strokovnjaka, ki bo v
kratkem premeščen na upravno sodišče.
S tem zagotovilom se je zaključilo spoznavno srečanje v Trstu med
deželno predsednico in predsednico upravnega sodišča Furlanije
Julijske krajine Orio Settesoldi. Ta je položaj zasedla pred slabimi tremi
meseci, v tem času pa se je dodobra zavedela, da sodišču
primanjkujejo sodniki - imenovani so samo trije - in še zlasti
administrativno osebje. Pri povečanju števila sodnikov deželna uprava
ne more pomagati, če ne tako, kot je napovedala Serracchianijeva, s
formalnim urgiranjem v Rimu. Za delovanje deželnih upravnih sodišč
namreč odgovarja državna vlada. / ARC/PV
Kratke Društvo slovenskih izobražencev
Tri publikacije o treh
totalitarizmih
  enato Podberšič, Jelka
Piškurić in Damjan
Hančič, predstavniki Štu-
dijskega centra za narodno spravo
iz Ljubljane, ki se je razvil iz od-
delka pravosodnega ministrstva
in se nato osamosvojil v javno
ustanovo, so v Društvu sloven-
skih izobražencev predstavili tri
nove publikacije. Ivo Jevnikar, ki
je vodil večer, je opozoril na raz-
stavo vseh publikacij centra od
leta 2008 dalje, ki jo je priložno-
stno pripravila gospa Lučka
Kremžar De Luisa v imenu
Knjižnice Dušana Černeta.
Renato Podberšič je predstavil
zbornik o zapuščini treh totali-
tarizmov na Slovenskem v an-
gleškem jeziku Slovenia in 20th
Century: The Legacy of totalita-
rian Regimes, pri katerem je so-
delovalo sedemnajst različnih
avtorjev z dvaindvajsetimi razpra-
vami: “Ker smo Slovenci rahlo
majhen narod, je treba uporabiti
'linguo franco', če hočemo pro-
dreti dlje”. Nekatere razprave so
bile že objavljene v slovenščini,
zato se je pojavila potreba, da jih
R ovrednotijo še v angleščini. Slo-venija je edina država v Evropi, kije doživela vse tri totalitarizme –
fašizem, komunizem in nacizem.
Znanstvena monografija, ki spada
v zbirko Totalitarizmi. Vprašanja
in izzivi, sega na področje socio-
logije in prava.
Jelka Piškurić je z Marto Mileno
Keršič pripravila begunsko zgod-
bo družine Adamič iz Sodražice,
ki živi v Clevelandu. Publikacija,
naslovljena Jaz vem, da sem Slo-
venka, jaz ljubim domovino! je
izšla dvojezično, v angleškem in
slovenskem jeziku. Leta 2011 sta
avtorici posneli sedemnajst
pričevanj o begunski problemati-
ki in z njo povezanih zgodb šte-
vilnih Slovencev, ki so morali po
koncu druge svetovne vojne za-
pustiti rodno domovino. Razdel-
jena je na tri dele: kronološkemu
prikazu sledijo spoznanja iz po-
snetih pričevanj, in sicer razlike
med begunci, ki so odšli iz Slove-
nije takoj po drugi svetovni vojni
in svojci, ki so jim sledili v 50. le-
tih 20. stoletja ter zgodba družine
Adamič.
Zgodovinar dr. Damjan Hančič je
predstavil svojo knjigo Revolucio-
narno nasilje v Ljubljani 1941-
1945, ki je razdeljena na pet vse-
binskih delov. V njej obravnava
splošni okvir italijanske okupacije
Ljubljane s prikazom organizacij,
ki so izvajale nasilje, konkretne
primere nasilja v Ljubljani in oko-
lici ter posledice revolucionarne-
ga nasilja - “vaške straže” in redne
partizanske enote. Znanstvena
monografija sloni na te-
meljitem študiju arhiv-
skega gradiva, pridoblje-
nega v Arhivu Republi-
ke Slovenije in Zgodo-
vinskem arhivu Ljublja-
na, ter na številnih ob-
javljenih zgodovinskih
virih, časopisih in
pričevanjih. Prav na po-
dlagi slednjih je ugoto-
vil, da je Varnostno-ob-
veščevalna služba - VOS
od julija 1941 do okto-
bra 1942 v Ljubljani
umorila “samo” osem
italijanskih okupatorjev
in kar sto osemdeset slovenskih
civilistov. Težko je ločevati med
revolucionarnim in odporniškim
gibanjem. Vprašljivo je, do katere
stopnje je še dopustna kolabora-
cija.
Metka Šinigoj
Volilna kampanja levosredinske koalicije 
Kandidat Mitja Ozbič
na treh srečanjih
  prejšnjih dneh je volilna
kampanja levosredinske
koalicije in županskega
kandidata Mitje Ozbiča postregla
s kar tremi zaporednimi javnimi
srečanji.
V sredo, 21. maja, zvečer se je od-
vetnik Ozbič mudil v Šempolaju.
V Škerkovi hiši je udeležencem
večera opisal glavne točke uprav-
no-političnega programa levosre-
dinske koalicije, nato je prepustil
besedo domačinom. Ti so župan-
skemu kandidatu predstavili ne-
kaj težav na vasi, v večji meri po-
treb po vzdrževanju javnega pro-
stora. Zanimalo jih je tudi more-
bitno sodelovanje med Občino in
Jusom, eno izmed ključnih točk
Ozbičevega programa, ki predvi-
deva spodbujanje projektnih do-
govorov z zunanjimi subjekti.
V V četrtek, 22. maja, je bilo na vrstijavno srečanje v Naselju San Mau-ro na temo sociale, na katerem je
sodelovalo več
kandidatov treh
list. Odvetnik Oz-
bič in kandidati
posameznih list, ki
ga podpirajo, so
predstavili koalicij-
ske programske
smernice dveh po-
glavij upravno-po-
litičnega progra-
ma. Govorili so o
socialnem varstvu
in o oskrbi šib-
kejših slojev, bese-
da pa je tekla tudi
o varstvu okolja in
trajnostnem razvoju v Občini De-
vin-Nabrežina. Poleg Ozbiča so
posegli še Francesca Dragani,
kandidatka iz liste Demokratske
Stranke, Giorgio Vidali neodvisni
kandidat liste Insieme Skupaj in
predstavnik Konzulte za osebe s
posebnimi potrebami Gianfran-
co Melillo.
Prisotni so podčrtali potrebo po
osnovanju pomožne strukture za
osebe in družine v socialni stiski,
v tej luči bi v prvi fazi odprli in-
formativno okence in izvedli an-
keto o potrebah in problemih
ranljivega dela skupnosti, bodisi
v smislu iskanja specifičnih tve-
ganj revščine kot tudi situacij, ve-
zanih na negotovost in torej na
večjo izpostavljenost nevarno-
stim, šoku in stresu.
Niz tridnevnih srečanj se je za-
ključil v petek z javnim srečanjem
v Medjevasi s tamkajšnjimi pre-
bivalci in Štivanci. Kar dober od-
ziv občinstva je poskrbel za pri-
jetno in nadvse
spodbudno srečan-
je, na katerem je iz-
stopala predvsem
potreba po iskanju
ustrezne rešitve pro-
blemu težkega pro-
meta, ki nadvse za-
skrbljujoče obre-
menjuje Štivan. Po-
leg tega so prisotni
navedli težave z
ločenim zbiranjem
odpadkov in željo
po boljšem upra-
vljanju javnih ne-
premičnin, kot je
medvejska šola, ki sameva v sla-
bem stanju.
SLORI / Razstava
O kulturi miru od vse
do današnjih dni
  aključna razstava o prvi
svetovni vojni, ki so jo
oblikovale dijakinje in di-
jaki projekta Pax Factor - kultura
miru od velike vojne do da-
našnjih konfliktov, bo na ogled
do petka, 21. julija 2017, v pro-
storih sodelujočih različnih šol
in partnerskih ustanov: od 22.
do 29. maja v atriju Tehniškega
zavoda G. Deledda - M. Fabiani-
ja, od 29. maja do 5. junija na Li-
ceju A. M. Slomška in od 5. do
12. junija na Liceju F. Prešerna.
Razstavo si bomo nato lahko
ogledali še od 12. do 30. junija v
Narodni in študijski knjižnici
(Ul. Sv. Frančiška 20) ter od 3. do
21. julija v Muzeju tržaške judov-
ske skupnosti Carla in Vere Wa-
gner (Ul. Del Monte 5/7).
S projektom Pax factor so želeli
Z spodbuditi dijakinje in dijake krazmisleku o prizadevanjih zapreprečevanje vojn in za iskanje
nenasilnih rešitev ob morebit-
nih konfliktih na območjih je-
zikovnega in kulturnega stikan-
ja. Projekt, ki je nastal ob 100-
letnici prve svetovne vojne, je te-
meljil na primerjavi med takrat-
nimi in današnjimi vojnimi
žarišči. Z raziskovanjem prete-
klosti smo želeli ozavestiti mlade
o kulturi miru in sožitja ter jim
omogočiti boljše razumevanje
sedanjosti.
Med novembrom 2016 in ma-
jem 2017 so pri SLORIju obliko-
vali pet srečanj, ki se jih je ude-
ležilo skoraj 60 dijakinj in dija-
kov zadnjih razredov treh
tržaških drugostopenjskih sred-
njih šol s slovenskim in italijan-
skim učnim jezikom, in sicer 5.
C Liceja F. Prešerna, 5. H in 5. DE
Liceja A. M. Slomška in 5. Ag
Tehniškega zavoda G. Deledda -
M. Fabianija.
Dijakinje in dijaki so sledili ra-
zličnim predavanjem o prvi sve-
tovni vojni, kjer so spoznali tudi
vojno realnost v Trstu, vojno
fronto na Grmadi ter življenjske
zgodbe različnih oseb. Še pose-
bej so obravnavali razmerja med
vojnimi konflikti in obdobji mi-
ru do današnjih dni, begunstvo
med prvo svetovno vojno in po
njej ter identitetne opcije ra-
zličnih narodnih in verskih
skupnosti v Trstu na začetku 20.
stoletja. Dijakinje in dijaki so
obiskali še Muzej tržaške judov-
ske skupnosti Carla in Vere Wa-
gner, Državni arhiv, Mestno
knjižnico A. Hortisa in Svevov
muzej, kjer so imeli delavnice o
arhivskih in literarnih virih iz
obdobja prve svetovne vojne. Na
podlagi zbranega gradiva so
oblikovali 11 razstavnih pano-
jev, na katerih so prvo svetovno
vojno predstavili skozi prizmo
takratnega slovenskega in itali-
janskega tiska, pomembnih fi-
gur in sionističnega gibanja
tržaške judovske skupnosti, ar-
hivskih virov o internacijah in
posledicah vojne na življenje
malih ljudi ter literarnih ustvar-
jalcev slovenskega, italijanskega,
nemškega in drugih jezikov, ki
so pisali o vojni. Na razstavi si
lahko ogledamo tudi stare foto-
grafije in pisma, ki so jih zbrale
nekatere dijakinje in dijaki kot
pričevanja in spomine o svojih
prednikih, ki so bili neposredno
soudeleženi pri vojni.
Letošnji projekt, ki predstavlja
nadaljevanje lanskega Spoznaj-
mo se/Conosciamoci, je izraz so-
delovanja med Slovenskim razi-
skovalnim inštitutom SLORI,
Narodno in študijsko knjižnico
ter Muzejem tržaške judovske
skupnosti Carla in Vere Wagner.
Projekt sofinancirata Avtonom-
na dežela Furlanija - Julijska kra-
jina (iz razpisa za izobraževalne
in didaktične projekte o prvi sve-
tovni vojni) in Slovenski razisko-
valni inštitut SLORI.
Srečanje na temo sociale v Naselju San Mauro
Foto damj@n
Tržaška 1. junija 2017 11
Obvestila
Društvo slovenskih izobražencev
vabi v ponedeljek, 5. junija, v
Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v
Trstu na predavanje zgodovinarja prof.
dr. Staneta Grande iz Ljubljane o
Majniški deklaraciji, ki je pred sto leti
naznanila vstop Slovencev v
Jugoslavijo, leta 1989 pa njihov odhod
iz nje. Na ogled bo še krajši
dokumentarec prof. Franca Čuša Dr.
Anton Korošec - duhovnik, urednik in
politik. Začetek ob 20.30.
Mesečna maša v slovenskem jeziku
v domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v sredo,
7. junija (in ne kot običajno na drugi
torek v mesecu), ob 16.15 v cerkvi v
1. nad.  (z dvigalom na oddelek
Margherita, nato levo); vabita
Področni svet Pastoralnega središča
in Vincencijeva Konferenca.
Klub prijateljstva - Vincencijeva
Konferenca in Društvo slovenskih
izobražencev vabita na ekskurzijo
“Ogled poslikav Toneta Kralja” (Slivje,
Hrenovica, Avber, Lokev), ki jo bo vodil
dr. Egon Pelikan, avtor knjige “Tone
Kralj in prostor meje”, v četrtek, 8.
junija; odhod ob 8.30 s trga Oberdan,
s postankom na Opčinah - info in
prijave zvečer na tel. 040 225468 in
tel. 347 1444057 (Vera).
Društvo slovenskih izobražencev in
Tržaško knjižno središče prirejata v
sredo, 14. junija, ob 18. uri v Tržaškem
knjižnem središču na Oberdankovem
trgu 7 v Trstu okroglo mizo Fašistično
interniranje med zgodovinopisjem in
spomini. Sodelujejo profesorji Carlo
Spartaco Capogreco, Marta Verginella,
Natka Badurina in Tristano Matta.
Darovi
Za cerkev v Bazovici: Namesto
cvetja na grob pokojnega Silvestra
Gregori darujeta Romana in Albina
30 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel:
Za slovenske misijonarje: N. N.
(Risorta) 35 evrov, Lizeta Janežič 10
evrov. Za lačne otroke v Etijopiji: N.
N. 70 evrov, A. M. 50 evrov.
Darove lahko nakažete tudi potom:
ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
via Cordaroli 29
34135 Trst
Za cerkev na Pesku darujejo v
spomin na pokojno teto Marijo Katja
in otroci 50 evrov.
Dne 14. junija v Tržaškem knjižnem središču
Spartaco Capogreco
gost v Trstu
  e dni mineva 30 let,
kar je zgodovinar Carlo
Spartaco Capogreco iz-
dal prvo italijansko znan-
stveno delo o koncentracij-
skih taboriščih fašistične Ita-
lije. Posvetil ga je taborišču
v kraju Ferramonti v rojstni
Kalabriji (C. S. Capogreco,
Ferramonti, zal. Giuntina,
Firence 1987), v katerem so
bili od junija 1940 do priho-
da zaveznikov septembra
1943 internirani pretežno
T Judje, a tudi drugi pregan-janci, na primer iz Jugoslavi-je.
Prof. Capogreco je pozneje
izdal temeljno študijo o in-
terniranju civilistov v
fašistični Italiji (I campi del
duce, 2004) in druga dela.
Nedavno je poskrbel za kri-
tično izdajo prvega pričevan-
ja kake internirane Judinje v
Italiji, Dunajčanke Marie Ei-
senstein, ki je knjižico L’in-
ternata numero 6 (Interni-
  lovenska generalna
konzulka v Trstu Ingrid
Sergaš se je v sklopu
poslovilnih obiskov ob
izteku mandata v sredo,
24. maja 2017, srečala s
predstavniki Združenja
slovenskih športnih
društev v Italiji. Gospo
Sergaševo so na tržaškem
sedežu zamejske športne
krovne organizacije spre-
jeli: predsednik ZSŠDI
Ivan Peterlin, član
izvršnega odbora Mauri-
zio Vidali, članice nad-
zornega odbora Nadja
Kralj, Loredana Prinčič in
Sonja Sirk ter operativni
tajnik Evgen Ban. Pred-
stavniki slovenskega
športnega gibanja v Italiji
S so se generalni konzulki Ser-gaš zahvalili za njeno preda- nost in naklonjenost našemuprostoru in predvsem za vsa njena prizadevanja v korist za-mejskega športa. V svojempozdravnem nago-
voru je predsednik
Peterlin izpostavil,
da smo Slovenci v
Italiji v odhajajoči
generalni konzulki
imeli močno oporo,
“predstavnika ma-
tične države, ki je
znal tudi nas nav-
duševati prav s slo-
venstvom, s pre-
pričanjem, da je Slo-
venija dobra država,
suverena, povsem
avtonomna v svojih
izbirah, lepa, zelena,
privlačna, država, ki
ti zmore vcepljati po-
nos”.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
Generalna konzulka Ingrid Sergaš
na poslovilnem obisku
Uspeh pevskega sestava 
Čestitke Petri Grassi
in njenim dekletom!
Vokalna skupina VIKRA je pod
vodstvom dirigentke in sklada-
teljice Petre Grassi ponovno
prijetno presenetila, saj je ko-
nec minulega tedna nastopila
na pevskem tekmovanju “Con-
corso Nazionale Corale Citta'
di Vittorio Veneto” in zmagala
v svoji kategoriji “Progetto -
Programma: Musiche originali
d'autore - Originalne avtorske
skladbe”. Mlade kraške pevke
so pod vodstvom Petre Grassi
predstavile publiki in seveda
strokovni žiriji skladbe iz slo-
venske romantike. Dirigentka
Petra Grassi se je za ta korak
odločila, ker je mnenja, da ita-
lijanska publika premalo poz-
na prav to obdobje iz slovenske
glasbene zakladnice. Ob
odličnem prvem mestu gredo
naše čestitke tako dirigentki Pe-
tri Grassi kot tudi pevkam!
ranka št. 6) izdala že oktobra
1944 v Rimu.
Kritična izdaja s spremno
študijo in opombami prof.
Capogreca je sprožila zami-
sel za okroglo mizo v Trstu z
naslovom Fašistično interni-
ranje med zgodovinopisjem
in spomini.
Prireja jo Društvo slovenskih
izobražencev na izrednem,
“ne-ponedeljkovem” večeru
v sredo, 14. junija, ob 18. uri
v Tržaškem knjižnem sre-
dišču na Oberdankovem
trgu 7.
Na srečanju, ki bo potekalo
v italijanščini, bodo sodelo-
vali profesorji Spartaco Ca-
pogreco, Marta Verginella,
Natka Badurina in Tristano
Matta. Poleg zgodovinopisja
in odnosa do preteklosti bo
v ospredju žensko spomin-
sko pisanje.
Foto DD
Državni izobraževalni zavod Jožef Stefan
Učni načrt za slovenski jezik
  a Državnem izo-
braževalnem zavodu
Jožefa Stefana se je v
šolskem letu 2012/13 pojavila
želja po didaktični prenovi
zaradi nekaterih novosti na
državni ravni, to je dveh no-
vih pristopov načrtovanja in
izvajanja vzgojno-izo-
braževalnega dela, in sicer di-
daktiki po kompetencah ter
zavodskega kurikuluma. Zara-
di skrbi za slovenski jezik so
začeli podrobno spoznavati
okolje preko zbiralnika napak
in poizvedovalne ankete. S
pomočjo zunanje izvedenke
dr. Sonje Starc so osnovali
učni načrt na novih spoznan-
jih v jezikoslovju, po katerih
bodo podaljšali jezikovni
pouk tudi v višjih razredih.
Glede na analizo stanja so se
spraševali, kako lahko slednje
izboljšajo. Kurikularna pre-
nova se je tako spremenila v
akcijsko raziskovanje in sode-
lovanje z zunanjimi izveden-
ci.
Na predstavitvi publikacije
Učni načrt za slovenski jezik.
Prenova pouka slovenskega
jezika na Državnem izo-
braževalnem zavodu Jožef
Stefan, ki se je odvijala v zbor-
nici in je privabila lepo števi-
lo poslušalcev, je uvodno
spregovoril ravnatelj zavoda
N Primož Strani, ki je knjigo tu-di uredil. V njej dobimo po-leg uvodnega prispevka koor-
dinatorja projekta še recenzi-
jo dr. Majde Kaučič Baša, be-
sedila o udejanjanju omenje-
nega učnega načrta profeso-
ric na zavodu Patrizie
Pettirosso, Mare Zerjal in Ma-
je Lapornik ter dr. Sonje
Starc.
Anketa, ki so
jo opravili v
šolskem letu
2012/13 na
celotni šolski
populaciji, je
odraz jezi-
kovne podo-
be dijakov.
Izkazalo se
je, da govori
68% dijakov
doma slo-
venski jezik,
24% sloven-
ski in itali-
janski jezik,
2% italijan-
ski jezik, 6%
pa druge je-
zike. Analizi-
rali so še po-
govorni jezik v šoli med od-
morom, jezik staršev in bran-
je medijev, knjig in revij. Od
skupno sto treh dijakov so
prejeli sto izpolnjenih
vprašalnikov.
Dr. Sonja Starc se je zahvalila
za plodno sodelovanje in
spregovorila o namenu na-
stanka učnega načrta. V prvi
vrsti bi radi izboljšali odnos
dijakov do slovenščine in dvi-
gnili skrb za njen razvoj ter
rabo, ozavestili bi radi dijake,
“da je slovnica pomenotvor-
na, da ni nek bavbav, ki se ga
je treba
učiti na
pamet”, je
bila nepo-
sredna dr.
Starc. Spre-
govorila je
o komuni-
kacijski di-
daktični
metodi
poučevan-
ja, kateri
sta temelje
postavila
Michael
Halliday
in Van
Dijk. Jezi-
kovni
pouk se
začne z be-
sedilom, pomen in smisel pa
se izražata na treh pomenskih
ravninah hkrati - na medo-
sebni, izrazni in besedilni
metafunkciji. Če se tega zave-
damo, nam ni vseeno, kako
tvorimo besedilo. Sledil je
zgled obravnavanja besedila
z analizo povezovalnih ele-
mentov in kohezivnosti.
Na koncu so svoje izkušnje
posredovale tri profesorice na
zavodu. Mara Zerjal je začela
z novim učnim programom v
šolskem letu 2015/16 v prvem
letniku, v katerem je dijake
družilo pomanjkljivo znanje
slovenskega jezika. Slovnične
teme so vedno obravnavali iz
besedila. V zborniku je obja-
vljena tudi vzorčna naloga s
posameznimi nalogami. Pa-
trizia Pettirosso je obnovila
začetke na področju sloven-
skega sporazumevanja, jezika
in književnosti z ustanovitvi-
jo delovnih skupin, katerih
cilj je bila sestava didaktične-
ga gradiva za prvi in drugi let-
nik z naslovom Didaktične al-
ternative. Pričujoči učni načrt
za slovenski jezik je zapolnil
vrzel, razveseljujoče pa je, da
so na Stefanu prvi zaorali le-
dino na Tržaškem. Maja La-
pornik je dejala, da se dijaki
trudijo tudi na področju slo-
venskega jezika in dosegajo
dobre rezultate tako na lite-
rarnih natečajih kot tekmo-
vanjih. Naštela je kopico po-
bud, izmed katerih je še po-
sebno ponosna na dejstvo, da
so se njihovi dijaki letos prvič
udeležili Cankarjevega tek-
movanja in prejeli tudi zlato
priznanje.
Metka Šinigoj
Mitja Ozbič, županski kandidat levosredinske koalicije za
Občino Devin Nabrežina, se je srečal s tržaškim pokrajinskim
predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze
Tomažem Banom in organizacijskim tajnikom Marinom
Marsičem. V sejni dvorani Borisa Raceta sta predstavnika
SKGZ-ja opozorila Ozbiča na nujnost spoštovanja zaščitnega
zakona v javni upravi, predvsem glede vidne dvojezičnosti, ter
na dosledno uporabo slovenskega jezika, še posebno v
narodnostno mešani občini, kot je devinsko-nabrežinska. Govor
je bil o pozornosti do izdajanja dvojezičnih dokumentov,
predvsem osebnih izkaznic, ter do poslovanja občinskih uradov
tudi v slovenščini. Ozbič je omenil prvo točko svojega upravno-
političnega programa, ki predvideva ravno reorganizacijo
občinskih uradov in seveda pozornost do rabe slovenščine.
Prisotni so se dotaknili tudi problematike naselja Portopiccolo,
kjer so javni napisi le v italijanščini. Županski kandidat leve
sredine je poudaril tudi pomen dialoga in komunikacije
občinske uprave z občani ter drugimi subjekti znotraj slovenske
narodne skupnosti v Italiji, še zlasti z obema krovnima
organizacijama Slovencev v Italiji.
Volilna kampanja
Aktualno1. junija 201712
  riimek Trobec je nastal okoli leta 1300 na
Krasu. Ker gre za priimek po lastnosti oziro-
ma poklicu, ni nujno, da so si vsi današnji
Trobci tudi v sorodu. V Sloveiji živi 531 Trobcev,
na Primorskem 147. V Argentini jih je 149, v ZDA
pa še 135. Na vsej Zemlji skupaj več kot 800.
Trobec je priimek, ki je nastal na enak način kot
Trobar ali Trubar. Gre za glagol trobiti. Mogoče so
bili prvi Trobci graščinski trobci ali trobarji, ki so
s trobo graščinskim podložnikom oznanjali
začetek ali konec tlake in drugih opravil. Ali pa je
bil prvi Trobec trobar, ki
se je preživljal s trobljo
(trobo). Bolj kot za poklic
je šlo za trobca za zabavo,
za človeka s kakšno go-
vorno posebnostjo ali za
osebo, ki jo je okolica
morda prepoznala kot
pretirano zgovorno. Pri-
devniška oznaka za go-
stobesedneža je, denimo,
trobljav. Manj verjetna
razlaga pa je, da meri na
telesno značilnost: tro-
bast pomeni človeka z naprej štrlečimi ustnicami.
Prvič najdemo Trobce omenjene že v devinskem
urbarju daljnega leta 1586. V njem najdemo pre-
krasen rodovnik Trobčevih z Gorjanskega na Kra-
su. Gre za enega najstarejših slovenskih rodovni-
kov, ki pa ga zaenkrat še nismo uspeli povezani s
potomci v naslednjih desetletjih.
Trobce sicer najdemo v Velikem Dolu pri Komnu
prvič v matičnih knjigah leta 1759, ko je bila roje-
na Ana, hči Jakoba Trobca. Takrat je v Dolu živelo
več družin Trobec.
Najstarejši znani Trobec v vasi pa je bil Andrej Tro-
bec. V mrliški knjigi pa smo našli, da je 5. januarja
1764 umrl Andrej Trobec, ki je takrat imel 75 let.
Torej je bil rojen leta 1690 oziroma še bolj verjetno
leta 1689. V istem obdobju je bil rojen tudi Ivan
Trobec, katerega rodu sledimo vse do danes.
V Trstu je sredi 19. stoletja živelo več družin Tro-
bec. V samem mestnem jedru najdemo leta 1859
13 Trobcev, ki živijo na 10 naslovih. V primestnih
vaseh ali četrtih pa jih je še sedem. V Vrdeli pri Sv.
Ivanu je naveden samo en Trobec. To pomeni, da
gre večinoma za priseljence v prvi ali drugi gene-
raciji. Podatke smo našli v mestnem arhivu v Trstu
(Archivio Generale) za glavnim trgom, kjer hra-
nijo popise prebivalstva.
V eni od teh družin se je pri Sv. Ivanu rodil kam-
nosek in narodnoprosvetni organizator Anton
Trobec (1845-1920). V časopisju najdemo več ra-
zličnih datumov njegovega rojstva. Pravi je vseka-
kor iz krstne knjige, 5. april 1845. Nacionalna
RTVS ga je takole opisala: “V mladosti je bil član
svetoivanske čitalnice in eden od ustanoviteljev
političnega društva Edinost. Trobec je bil tudi med
govorci dolinskega tabora. Aktiven je bil tudi v
drugih društvih, tako da se ga je oprijel vzdevek
'svetoivanski narodni veljak'. ” Bil je pobudnik in
prvi upravnik lista Edinost. Njegov oče je bil
vrtnar, ki se je v mesto priselil iz Velikega Dola.
Zgoraj omenjeni Ivan je imel sina Valentina, Va-
lentin Antona, Anton Valentina, Valentin Ivana,
Ivan pa našega Antona. Precej zakomplicirano,
kajne. Zato naštej-
mo še enkrat Anto-
nove prednike:
Ivan (1811), Valen-
tin (1769), Anton
(1748), Valentin
(1725), Ivan
(1690).
Zanimiva in tragična pa je zgodba Antonovega
vnuka. Milan Trobec (1907-1981) je bil zaveden
Slovenec, sin učitelja Vincenca. Med šolanjem v
Sloveniji se je navdušil za delavsko gibanje, v Trst
pa se je nehal vračati zaradi vojaškega vpoklica.
Bil je partizan od leta 1941 naprej in vojsko po voj-
ni zapustil s činom kapetana. Do začetka čistk v
obdobju Informbiroja je karierno napredoval v
javnih službah. Čeprav se je zavzel proti sovjet-
skim pritiskom je bil na montiranem procesu
(1950) kljub bolezni obsojen na 12 let prisilnega
dela. Po dobrih šestih letih je lahko zapustil Goli
otok. Šikaniranja pa ni bilo ko-
nec. Po osamosvojitvi je bil po-
smrtno rehabilitiran, država pa
je njegovi soprogi izplačala
odškodnino – za vsak dan zapo-
ra na Golem otoku po dobrih
pet evrov.
Priimek Trobec ni le kraški, am-
pak ga najdemo tudi na Kran-
jskem. V Polhograjskem hribov-
ju se je rodil Jakob Trobec (1838-
1921), ki se je že pred duhov-
niškim posvečenjem odselil v
Ameriko. Misijonaril je predv-
sem med evropskimi priseljenci.
Sezidal je več šol, dve cerkvi,
ustanovil ducat društev in po-
stal škof v St. Cloudu v Minnesotti. Kot škof, znan
bolj pod imenom James Trobec, je ustanovil 39
župnij, dve bolnišnici in zgradil 38 cerkva s šol-
skimi prostori.
Verjetno najbolj znani Trobec na svetu pa je kri-
minalec. Ker po mojem mnenju ne senzacionali-
stično pisanje ne črna kronika ne spada v medije,
življenja morilca ne bom opisoval.
P
PRIMORSKI PRIIMKI (51)
TROBEC
Družina Trobec v tržaškem popisu leta 1865: Ivan, soproga Marija r. Žežlina in sin
Anton. Dokument hrani tržaški mestni arhiv (Archivio Generale del Comune di
Trieste).
Krst Valentina Trobca v Velikem Dolu 6. februarja 1769, deda tržaškega narodnega delavca Antona. Matično
knjigo hrani Škofijski arhiv Koper
Eden najstarejših slovenskih rodovnikov je narisan v urbarju za devinsko
gospostvo, ki ga hrani tržaški državni arhiv.
Tino
 M
a
m
ić
Škof James Trobec (1838-1921).
Stoletnica
Zgodba s srečnim koncem
  teh dneh se
spominjamo
stoletnice hudih bojev
ob Soči med deseto soško
bitko (12. maj–5. junij 1917).
Avstro-ogrski branilci in
italijanski napadalci so se
borili za vsako ped ozemlja
na zahodnem robu
slovenskega
etničnega ozemlja.
Italijani so
načrtovali ofenzivo
med Avčami na
severu in
Jadranskim
morjem na jugu,
na bojni črti dolgi
približno 50
kilometrov.
Italijanska vojska je
po polletnem
zatišju odločno
krenila v ponoven
napad. Do maja
1917 so dobili
sveže,
novovpoklicane
vojake in se tako
zelo okrepili.
Napad so si
zamislili v treh
fazah. Najprej so s
topništvom
obstreljevali
celotno fronto,
sledil pa je silovit napad na
hribe vzhodno od Gorice
(Sv. Danijel, Škabrijel, Sv.
Gora, Vodice, Kuk), ki so
branili vstop v Vipavsko
dolino. Na Krasu so Italijani
želeli zavzeti avstro-ogrske
položaje med Grmado in
Trsteljem, ki so zapirali pot
do Trsta. Toda tudi avstro-
ogrska vojska je kazala svojo
moč, z vzhodne oz. ruske
fronte so namreč prišle na
pomoč številne enote, kajti
tamkajšnje razmere so se
umirile po februarski ruski
revoluciji.
Italijanski napad se je začel s
silovitim toponiškim
obstreljevanjem, ki je trajalo
kar tri dni. Ponoči drugega
dne so napadli Sv. Goro in jo
zasedli, toda le z enim
samim bataljonom. Avstro-
ogrski vojaki so jih s
protinapadom pregnali. Na
Vodicah, severno od Sv.
Gore, sta se obe strani
vkopali vsaka na svoji strani
hriba. Druga faza bojev se je
začela 23. maja 1917, ko so
Italijani napadli na Krasu in
zasedli Kremenjak (236 m),
Trnič (247 m), Srnjak (240
m) in Županov vrh (237 m).
Toda avstro-ogrska vojska je
s protinapadi 4. in 5. junija
1917 ponovno zavzela
izgubljene položaje na Krasu
in se utrdila na črti Flondar–
Frnaža–Veršič. V
protinapadu so zajeli več kot
10.000 italijanskih vojakov,
izmučenih in naveličanih
bojev.
Izgube napadalcev so bile
ogromne, saj je bilo iz boja
izločenih kar 132.000
vojakov, medtem ko so
branilci izgubili 52.000
vojakov.
Stotnik Gustav Sonnewend
(1885–1960), sin judovskega
vojaškega zdravnika, se je
odlikoval v naših krajih med
deseto soško ofenzivo
spomladi 1917. Najverjetneje
zaradi boljših možnosti pri
vojaški karieri je že njegov
oče prestopil v
rimokatoliško vero, kar v
V tistih časih ni bilo prav ničnenavadnega za judovskečastnike v avstro-ogrski
vojski. Sonnewend je odražal
vso zapleteno stvarnost
podonavske monarhije.
Rojen v bukovinskem mestu
Černovice (Czernowitz,
danes v Ukrajini) je večino
svojega častniškega staža
preživel v Avstrijskem
Primorju.
Po nižji srednji šoli se je
vpisal v pehotno kadetsko
šolo v Trstu, ki jo je leta
1904 končal kot kadet-
častniški namestnik v
pehotnem polku št. 7 (IR7).
Konec leta 1906 je
napredoval v poročnika.
Leta 1911 je bil premeščen v
pehotni polk št. 72 (IR72) v
Bosni, kjer je bil postavljen
za nadporočnika.
Sonnewend je po končanem
telegrafskem tečaju do
začetka prve svetovne vojne
služil kot telegrafski častnik
II. bataljona IR72,
razporejenega v Boki
Kotorski.
Ob začetku vojne je
Sonnewend poveljeval
telefonskemu oddelku 4.
gorske brigade. Sodeloval je
v ofenzivi proti Srbiji, kjer je
bil tudi ranjen. Od
decembra 1914 do maja 1915
je bil referent za telegrafijo v
“Poveljstvu balkanskih sil”,
nato pa armadni načelnik za
telegrafijo za Bosno,
Hercegovino in Dalmacijo.
Po napredovanju v stotnika
je 15. oktobra 1915 prevzel
poveljstvo v 4. bataljonu 39.
črnovojniškega pehotnega
polka (K. k. LsB IV/39), ki so
ga v glavnem sestavljali
dunajski veterani. S to enoto
je ostal do konca vojne.
Omenjeni črnovojniški
bataljon je sodeloval pri
osvajanju Srbije in Črne
gore, ob koncu maja 1916 pa
je prispel na soško fronto.
Največjo slavo sta mu
prinesla uspešen protinapad
in obramba hriba Sv. Marka
nad Šempetrom pri Gorici v
prvih junijskih dneh leta
1917.
Ob koncu maja 1917 so
Italijani silovito napadali na
goriškem odseku soške
fronte in zavzeli ključno
obrambno koto – vzpetino
Sv. Marka (227 m). Nujno jih
je bilo potrebno pregnati, saj
bi drugače iz te pomembne
višinske točke nemoteno
opazovali in streljali po
zadnji avstro-ogrski
obrambni črti, ki je varovala
ključne dostope proti
Vipavski dolini. Za to nalogo
se je Sonnewend s svojim
bataljonom prostovoljno
prijavil v poveljstvu 58.
pehotne divizije.
V noči iz 2. na 3.
junij 1917 je
stotnik Gustav
Sonnewend izvršil
planirani napad
na vzpetino, pol
kilometra severno
od vršne kote.
Napad se je
uspešno končal v
jutranjih urah.
Italijani so, razen
izgubljenega
položaja, ki so ga
že začeli utrjevati,
imeli precej
mrtvih in ranjenih
vojakov, zajetih pa
je bilo tudi 10
častnikov in 500
vojakov. Poznejše
osvajanje
položajev na Sv.
Marku bi bilo
možno samo ob
podpori mnogo
močnejših sil in z velikimi
izgubami, ker 58. pehotna
divizija razen
Sonnewendovega bataljona
ni imela drugih rezerv. Z
akcijo stotnika Sonnewenda
je bil ohranjen
najpomembnejši obrambni
odsek XVI. avstro-ogrskega
korpusa.
“Oddelki stotnika
Sonnewenda so vrgli pri Sv.
Marku pri Gorici sovražnika
s krepkim sunkom iz
njegovega najsprednejšega
jarka. Pustil nam je 10
častnikov, 500 mož in 4
strojne puške”. (Slovenec, 4.
junij 1917, Avstrijsko uradno
poročilo).
Stotnik Sonnewend je za
svoje zasluge prejel najvišje
odlikovanje v avstro-ogrski
vojski, Viteški križec reda
Marije Terezije. Po vojni je
vstopil v novo vojsko
Republike Avstrije in dosegel
čin polkovnika. Dejaven je
bil tudi v Zvezi judovskih
frontnih vojakov Avstrije
(nem. Bund jüdischer
Frontsoldaten Österreichs),
ki je leta 1938 štela 24.000
članov. Po anšlusu leta 1938
so ga nacisti zaradi judovstva
vrgli iz vojske, preganjanja
in smrti ga je rešilo le visoko
odlikovanje iz prve svetovne
vojne. Tega so celo nacisti
priznavali kot izjemo pri
preganjanju Judov. Niso pa
priznavali njegovega
odrekanja judovski veri, kajti
nacistični nuernberški
zakoni so iskali rasni izvor
judovstva, ki mu
Sonnewend ni mogel
ubežati. Vojno je tako
preživel v nekakšen hišnem
priporu na Dunaju. Ob
koncu spopadov v Evropi
leta 1945 je bil eden redkih
vojakov judovskega rodu iz
nekdanje habsburške
monarhije, ki je preživel
nacistični holokavst.
Predvsem zaradi
odlikovanja, ki ga je prejel za
hrabrost v bojih v naših
krajih!
Renato Podbersič ml.
Slovenija 1. junija 2017 13
Slovesno počastili 100-letnico majniške
deklaracije
V Svetem Juriju ob Ščavnici so v nedeljo, 28. maja, v prisotnosti
predsednika republike Boruta Pahorja ter kardinala Franca Rodeta
slovesno obeležili 100-letnico majniške deklaracije, ki jo je Anton
Korošec 30. maja 1917 prebral v dunajskem parlamentu (na
fotografiji). Ob tej priložnosti so v Koroščevi rojstni hiši v kraju
Biserjane tudi odprli njegovo spominsko sobo. Prireditev, ki so jo
organizirali občina, župnija in kulturno društvo Sveti Jurij ob
Ščavnici, se je pričela s spominsko mašo, ki jo je daroval kardinal
Franc Rode. Nato je na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija potekala
osrednja slovesnost, na kateri je po porčanju Slovenske tiskovne
agencije župan Miroslav Petrovič spomnil na številne krajane tega
kraja, ki so pomembno sooblikovali podobo današnje Slovenije.
"Eden takih je prav gotovo dr. Anton Korošec, brez dvoma
najpomembnejši slovenski politik v prvi polovici 20. stoletja, ki je
v dunajskem parlamentu prebral majniško deklaracijo, " je dejal.
"V duhu sodobnih političnih razmer bi lahko to dejanje poimenovali
jugoexit, ker so iz monarhije odšli južnoslovanski narodi. Če bi
vztrajali v Avstro-ogrski monarhiji, bi kot drugorazredni državljani
doživeli podobno usodo, kot jo imajo danes Slovenci na
avstrijskem Koroškem, ko se je potrebno boriti za vsako dvojezično
tablo, za vsako slovensko besedo, ko izganjajo slovenski jezik iz
deželne ustave. V končni fazi bi to pomenilo izginotje slovenskega
naroda, " je dejal.
Po besedah predsednika Pahorja je bila t. i. prva majniška
deklaracija, ki ji je leta 1989 sledila druga, ki jo je na Kongresnem
trgu v Ljubljani prebral Tone Pavček, eden od "pomembnih
korakov v zrelostni krepitvi slovenskega naroda kot političnega
subjekta". Po njegovih besedah je prav, da se spoštuje in ohranja
spomin na to dejanje "in da ne zamudimo priložnosti, da
spomnimo mlade generacije, da slovenska država ni zrasla čez
noč in da je bila posledica pomembnih utrinkov v daljšem
zgodovinskem loku, v katerem ni manjkalo ne politične zrelosti,
ne politične smelosti".
V Svetem Juriju ob Ščavnici
  lovensko javnost bolj kot
vse drugo v sicer pestri in
raznoliki kroniki politične-
ga in družbenega dogajanja za-
nima in zaskrblja primer požara
v podjetju za skladiščenje in
sežiganje odpadkov Kemis na
Vrhniki. Nedavni
požar je okoli 300 ga-
silcev in pripadnikov
civilne zaščite sicer hi-
tro pogasilo, toda po-
tem so odpovedale ali
se začele sprenevedati
vse službe in najra-
zličnejše ustanove, ki
bi morale ugotoviti
vse posledice in raz-
sežnosti katastrofe.
Vrhnika je bila po uga-
sitvi ognja dva dni za-
vita v gost črn dim,
prestrašeni in obupani
domačini pa o
ničemer niso dobili
informacij. Slednje so
pronicale postopno,
povsem neuradno. Tu-
di sedaj še ni na voljo
vseh in natančnih in-
formacij o zgorelih
snoveh, stanju okolja in nevar-
nostih za zdravje.
Po raznih navedbah je podjetje
Kemis ob začetku požara imelo
v svojih skladiščih okoli 1.400
ton odpadkov, od tega dobrih
948 ton nevarnih oziroma stru-
penih odpadkov. Od te slednje
količine odpadkov naj bi jih zgo-
relo dobrih 456 ton. Nekateri do-
mačini še vedno tožijo o glavo-
bolu in težavah pri dihanju, ne-
varne snovi iz pogorišča so mor-
da onesnažile tudi bližnjo reko
Ljubljanico in zrak nad širšim
območjem. Prizorišče si je čez
nekaj dni ogledal tudi premier
Miro Cerar, vendar zgolj zato, da
je izjavil, da se katastrofa ne bi
smela zgoditi. Nič pa ni rekel o
tem, ali bo za katastrofo in njene
posledice kdo odgovarjal, pa o
tem, ali bodo podjetje Kemis za-
prli, kot to zahtevajo Vrhničani.
Morda bodo o vsem temeljiteje
razpravljali na izrednem zase-
danju parlamenta, katerega sklic
S zahtevajo poslanci iz različnihpolitičnih strank.Zanimanje in različne odmeve v
politiki in javnosti še nadalje
vzbujata primer zakona o dru-
gem tiru železniške povezave od
Divače do Kopra, in zbiranje
podpisov za referendum zoper ta
zakon. Zelo odločno in pole-
mično se je proti zakonu izrekel
koprski župan Boris Popovič.
Izračunal je, da bi 27 kilometrov
dolg drugi tir, po vladni različici
projekta, stal kar 3,5 milijarde
evrov. Svoje pridržke in naspro-
tovanje je župan mestne občine
Koper premieru Miru Cerarju tu-
di osebno razložil, ko ga je ta po-
vabil na razgovor v Ljubljano.
Vendar sta ostala vsak pri svojih
stališčih. Boris Popovič v polemi-
ki s predsednikom vlade tudi za-
trjuje, “da namesto Mira Cerarja
vlado vodi politik Metod Dra-
gonja, ki bi tudi vodil in nadzo-
roval gradnjo drugega tira, za
njim pa so strici”.
Zaradi pogostega navajanja, da
Slovenijo upravljajo in vodijo ne-
kakšni strici, pa tudi tete, iz ozad-
ja, se lahko postavi vprašanje,
kakšen je pravzaprav status Slo-
venije. Če nismo država parla-
mentarne demokracije, in očit-
no tudi ne država s predsedni-
kom kot najvišjim izvršilnim
predstavnikom države, kdo po-
tem vodi in upravlja Slovenijo?
Tehten in tudi prepričljiv odgo-
vor daje dr. Bojan Dobovšek, ki
je samostojni poslanec v držav-
nem zboru. Izvoljen je bil sicer
na listi vladajoče stranke SMC,
vendar je iz stranke in njene po-
slanske skupine kasneje izstopil.
Je zelo znan kot izvedenec na
mnogih področjih, za kar je do-
segel ugled in priznanja v domo-
vini in tudi v tujini. V daljšem in-
tervjuju za tednik Demokracija
je povedal, “da vlada, ki vpliva
na vse veje oblasti, ni neodvisna
pri svojem delu. Nanjo vplivajo
skrite neformalne skupine, ki so
si jo podredile in tvorijo peto ve-
jo oblasti, ki je ušla nadzoru. Ti
ljudje imajo veliko premoženja,
vendar nočejo iti neposredno v
politiko, ker bi sicer morali po-
jasniti, od kod njihovo pre-
moženje, in kako delujejo. To je
eden največjih problemov v Slo-
veniji. V svoji novi knjigi z naslo-
vom Peta veja oblasti, pokažem,
kako ob pomoči medijev državo
vodijo strukture iz ozadja. Mreže
so nam ugrabile državo in jo
prek vlade upravljajo v svojo ko-
rist. Ugrabili so kadrovanje, na-
to pa še nastajanje zakonoda-
je”.
V Sloveniji vlada nenehno po-
navlja, da sta finančna in go-
spodarska kriza odpravljeni, kar
da je njena zasluga. Toda
oživljanje gospodarstva je
predvsem sad delavcev, samo-
stojnih obrtnikov in podjetni-
kov, pa celotnega gospodarskega
sektorja. Vlada te sektorje kvečje-
mu ovira z zmeraj novimi in ne-
potrebnimi predpisi in finančni-
mi obremenitvami. Revščina in
socialni problemi ostajajo, česar
pa vlada noče vedeti. Vlasta Nus-
sdorfer, varuhinja
človekovih pravic,
je v poročilu o de-
lovanju varuha v
lanskem letu zapi-
sala, “da revščina s
svojimi številnimi
obrazi ostaja osred-
nja tema mojega
delovanja. Zato še
vedno največ skrbi
posvečam najbolj
ranljivim skupi-
nam”. Dr. Dušan
Keber, nekdanji
minister za zdravje
in zdajšnji predsed-
nik Rdečega križa
Slovenije, je v po-
govoru za časnik
Delo zatrdil, “da je
elita izgubila
občutek za sočlove-
ka”. Pojasnjeval je,
“da nimamo nobene verodostoj-
ne analize o tem, ali je kriza mi-
nila in nam gre bolje. Če se bruto
domači proizvod povečuje, to še
ne pomeni, da bi bili revni na
boljšem. Vsaj 600.000 zaposle-
nih ljudi v Sloveniji prejema mi-
nimalno plačo, ali še nižjo, kar
pomeni, da več kot tretjina zapo-
slenih živi v revščini. Rdeči križ
pomaga s hrano okoli 200.000
ljudem, a ne dosežemo vseh, ki
živijo v stiskah. Poleg tega naša
pomoč tudi ni dovolj velika. Res
je manj brezposelnih, kot jih je
bilo pred leti, a kaj, ko mnogi za-
posleni hodijo na Rdeči križ po
pomoč, ker imajo plače, s kateri-
mi ne morejo preživeti svojih
družin”.
Evropska komisija je Sloveniji
znova poslala opozorila, naj ven-
darle začne izvajati reforme na
finančnih in gospodarskih po-
dročjih, zlasti v zdravstvu. Mini-
strica za finance Mateja Vraničar-
Erman je povedala, da so opozo-
  etos bo minilo 200 let,
odkar je bila postavljena
pravna podlaga za par-
celni zemljiški kataster na ob-
močju Slovenije, kot ga poz-
namo še danes. Obletnica je
bila v središču letošnjega dne-
va geodetov in so jo 23. in 24.
maja zaznamovali s slavno-
stno akademijo in strokov-
nim posvetom na Brdu pri
Kranju.
Osnovo za nastanek zem-
ljiškega katastra je dal zakon
o zemljiškem davku, ki ga je
avstrijski cesar Franc I. podpi-
sal leta 1817. Gre za t. i stabil-
ni zemljiško-davčni kataster
(nem. der Stabile Grundste-
uerkataster), poznan tudi kot
franciscejski kataster, v av-
strijskem delu nekdanjega ce-
sarstva. V ogrskem delu
ozemlja nekdanjega cesarstva
so zakonsko podlago za
začetek sistematične kata-
L strske izmere dobili pod vla-davino Franca Jožefa I. v letu1849, sta v Geodetskem ve-
stniku zapisala Anka Lisec in
Miran Ferlan z ljubljanske fa-
kultete za gradbe-
ništvo in geodezijo.
Glavni razlog za geo-
detsko izmero zem-
ljišč je bil v pre-
pričanju, da je mo-
goče pravičen davek
določiti le na temel-
ju kakovostnih po-
datkov o zemljiščih -
kar vključuje tudi ka-
kovostno določitev
površine zemljišč,
pravi Liščeva.
Že v 18. stoletju v
času cesarice Marije
Terezije je bila med
reformami tudi pre-
nova zemljiškega
davka, pri čemer pa zemljišča
pri popisu niso bila izmerje-
na, ampak je bila veli-
kost njiv ocenjena po
povprečni količini po-
sejanega žita, velikost
travniških zemljišč po
povprečnem donosu
sena in otave, velikost
gozdov po količini
dnevnega dela v gozdu.
Naslednik cesarice Marije Te-
rezije, cesar Jožef II., je nadal-
jeval reforme in med drugim
izboljšal kakovost zemljiškega
katastra. Pravna podlaga za
nov popis zemljišč, t. i.
jožefinski kataster, je bila iz-
dana leta 1785. Površino zem-
ljišč so opredelili z enostavno
izmero, pri kateri so sodelo-
vali posestniki, praviloma pa
niso izdelovali načrtov zem-
ljišč. Izmero so izvajali v ok-
viru katastrskih občin, kate-
rih meje so bile predhodno
določene in tudi označene na
terenu. Vzporedno s kata-
strskim popisom zemljišč so
se zapisovala zemljepisna
imena in v posamezni vasi
oz. naselju popisale hiše, ki so
se jim določile hišne številke.
Cesar Franc I. je želel uvesti
enotni in stabilni kataster za
celotno monarhijo, kar je bila
že želja Jožefa II., in reformi-
rati zemljiški davek. Rezultat
je bil omenjeni franciscejski
kataster. Leta 1816 so izbrali
metodo katastrske izmere, pri
kateri so najprej vzpostavili
geodetsko osnovo, nato pa
podrobne podatke zajeli z
uporabo merske mizice (t. i.
katastrsko kartiranje).
Prepričani so bili, da je
mogoče le v enotnem
koordinatnem sistemu
enako izmeriti zemljišča
oz. jim določiti
površino, tako da bo za-
gotovljen enoten davek,
primerljiv med vsemi
deželami monarhije, ter
da lahko tako dobijo ka-
kovostne načrte ozem-
lja, ki niso namenjeni
zgolj zemljiškemu dav-
ku, ampak še drugim
javnim namenom,
pišeta Liščeva in Ferlan.
Zemljiški kataster je
uradna evidenca zem-
ljišč, kjer je zemljišče opredel-
jeno s parcelo. Parcela je evi-
dentirana z mejo parcele, ki
je določena s koordinatami
zemljiškokatastrskih točk, in
označena s parcelno številko.
V katastru se za vsako parcelo
vodijo podatki o parcelni šte-
vilki, meji, površini, lastniku,
upravljalcu državnega ali lo-
kalnega premoženja, dejanski
rabi, zemljišču pod stavbo in
boniteti zemljišča. Kataster
tako povezuje stvarne pravice
na zemljiščih, ki jih vodi zem-
ljiška knjiga, z lokacijo v pro-
storu, kaže spletna stran Geo-
detske uprave RS.
Zveza geodetov Slovenije bo
200-letnico sistematične ka-
tastrske izmere na Sloven-
skem obeležila na letošnjem
geodetskem dnevu z naslo-
vom Izmerjena dežela: 200 let
katastra na Slovenskem. Na
prireditvi na Brdu pri Kranju
je bila slavnostna akademija,
v sredo pa strokovni posvet s
predavanji o nepremičnin-
skih evidencah in uradnih
prostorskih podatkovnih
zbirkah ter geodetskem
inženirstvu pri upravljanju
zemljišč, posvet so sklenili z
okroglo mizo o viziji geodet-
ske stroke.
Pomembna obletnica 
Letos 200 let zemljiškega
katastra na Slovenskem
rila evropske komisije pričakova-
li in da se vlada z njimi strinja.
Nič pa ni rekla, zakaj reform vla-
da ne izvaja.
Spominjam, da bo 24. oktobra
minilo sto let od znamenite bit-
ke in preboja avstro-ogrskih in
nemških sil pri Kobaridu. Tistega
dne zjutraj se je namreč pričela
zadnja od dvanajstih soških bitk,
ki je sovražni italijanski vojski za-
dala hud udarec. Združene av-
stro-ogrske in nemške enote so
namreč sovražno vojsko prisilile
k umiku na novo frontno linijo,
globoko na italijansko vojsko, do
reke Piave. Tedaj je nastal pojem
Čudež pri Kobaridu, v Italiji pa
so besedo Kobarid, v njihovem
jeziku se imenuje Caporetto, za-
pisali celo v slovar italijanskega
knjižnega jezika. Tedanje dogod-
ke na razne načine, toda v duhu
strpnosti in sedanjega prijatel-
jstva med Italijo in Slovenijo, in
tudi upoštevaje dobro sodelo-
vanje med lokalnimi oblastmi in
prebivalci na obmejnih ob-
močjih obeh držav, obeležujeta
zlasti Kobariški muzej in Društvo
soška fronta z revijo za vojaško
zgodovino, Na Fronti 1915-1917,
v Šempetru pri Gorici.
Marijan Drobež
Obeleževanje 100-letnice znamenite bitke in preboja pri Kobaridu
Evropska komisija znova
opozarja na nujnost reform
Aktualno1. junija 201714
NATUROPATSKI NASVETI (155)Erika Brajnik
KAKO PA SE MIKROBIOTA
SPREMINJA SKOZI
ŽIVLJENJE?
Kaj vpliva na zdravje?
Na zdravje vpliva predvsem naš življenjski
stil, način prehranjevanja in telesna vad-
ba. Tudi v starosti je pomembno, da uri-
mo možgane, tako zgornje kot spodnje.
Prehrana je pomembna za naše črevesje, z
bazično, zelenjavno prehrano predvsem
za večerjo si zagotovimo, da se pH v pre-
bavnem traktu ne spremeni in da hrani-
mo dobre mikroorganizme v telesu, s tem
zagotavljamo primerno modulacijo celot-
nega imunskega sistema.
/ konec
www. saeka. si
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (60) Mariza Perat
Ob tisti priložnosti je kardinal obiskal tudi Ma-
rijino svetišče v Einsiedelnu. V zvezi s tem v
enem svojih pisem omenja, da še nikjer, razen v
Sveti hišici v Loretu, ni našel tako globoke po-
božnosti, kot jo je opazil v Sveti kapeli v baziliki
Marijinega svetišča v Einsiedelnu. Pri tem kardi-
nal govori tudi o “čudežni angelski posvetitvi”
omenjene kapele. Pravi, da je ta čudež bil doka-
zan s papeško bulo na podlagi pričevanja mno-
gih škofov.
Cerkev je v stoletjih bila večkrat prenovljena.
Večkrat jo je skupaj s samostanom poškodoval
tudi požar. Leta 1577 je bila zgrajena nova cerkev
z dvema zvonikoma, in sicer v gotskem slogu.
Opat Maver von Roll pa je želel, da bi mogočnost
cerkve in samostana prišla bolj do izraza. Leta
1702 se je tako odločil, da cerkev in samostan
prezida v baročnem slogu. Načrt je pripravil be-
nediktinec Gašper Mossbrugger (1656-1722).
Sredi samostanskih poslopij, s katerimi tvori
skladno celoto, se zdaj dviga veličastna bazilika,
ki s svojo mogočnostjo prevzame vsakega romar-
ja in turista. Krasita jo dva, 51 metrov visoka zvo-
nika, iz katerih doni 13 zvonov. Izredno bogata
je tudi notranjost bazilike, kjer osem stebrov nosi
dragoceni strop. Mogočen vtis napravita na obi-
skovalca glavni oltar s sliko Marijinega Vnebov-
zetja ter pozlačeni lestenec, dar cesarja Napoleo-
na III. Lestenec je širok 4 metre, visok šest me-
trov in tehta 120 kg. Bazilika sama je dolga 113
metrov, široka
pa 24 metrov.
Vsak romar pa
si predvsem
želi ogledati
“Sveto kapelo”.
Ta stoji na kra-
ju, kjer je po
izročilu stala
celica puščav-
nika Meinrada.
Kapelico so
pozneje po-
večali. Leta
1798 so jo fran-
coski prevratni-
ki podrli in od-
nesli tudi Mari-
jin kip, pred ka-
terim je sv.
Meinrad molil.
Vendar pa je to
bil le posnetek
izvirnega kipa,
kajti tega so redovniki pravočasno spravili na
varno. Poleg kapele so zlikovci poškodovali tudi
samostan, katerega pa je leta 1803 Napoleon dal
obnoviti. Leta 1817 so Francozi dali obnoviti tu-
di poškodovano kapelo. Še poprej, leta 1803, so
redovniki izvirni Marijin kip znova prinesli v
einsiedelsko svetišče. Zdaj stoji v “Sveti kapeli”.
Božja Mati drži v levi roki Dete, v desni pa zlato
žezlo. Oba krasita dragoceni zlati kroni.
Naj še povem, da se einsiedelska opatija ponaša
z bogato knjižnico in arhivom. Tu najdemo 1040
inkunabul, približno 1100 kodeksov ter 230.000
knjig. V posebnem
prostoru je ohran-
jen arhiv, katerega
zgodovinsko gradi-
vo se nanaša bodisi
na zgodovino opa-
tije bodisi na kra-
jevno in narodno
zgodovino.
V zvezi z einsiedel-
skim romarskim
svetiščem je treba
vsekakor omeniti
tamkajšnje vsako-
letno srečanje slo-
venskih izseljen-
cev, ki živijo v Švici,
pa tudi v Liechtensteinu. Slovenci, ki to romar-
sko svetišče imenujejo tudi “Švicarske Brezje”,
se tu srečajo
meseca sep-
tembra. Po-
leg tega, da
svoje verske
dolžnosti
lahko opra-
vijo v do-
mačem jezi-
ku, se jim
nudi edin-
stvena pri-
ložnost, da
se srečajo z
rojaki.
Marijina
božja pot v
Einsiedelnu
je ena naj-
bolj obiskovanih v Evropi. Tu so v
stoletjih klečale množice romarjev
in k Marijinim nogam polagale
svoje molitve in prošnje. Tja priha-
jajo tudi danes in Božjo Mater,
prav tako kot nekoč, prosijo za po-
moč.
VIRI:
Brezzo Guido Lorenzo: Nel mille-
nario di Einsiedeln - Un pelegri-
naggio a piedi - Societa' Editrice
Internazionale; Torino-Milano-Ge-
nova-Parma-Roma-Catania, 1934 -
Letture Cattoliche;
Klinec Rudolf: Na božjo pot - Trst
1965;
Lavtižar Josip: Marijina božja pota
v Evropi - 2. knjiga, Šmarnice - Lju-
bljana 1934, založil pisatelj - Rateče
- Planica na Gorenjskem;
Negri da Oleggio Vincenzo: Einsie-
deln: Il viaggio di San Carlo - Anno
1570;
Rihar Franc: Marija v zarji slave -
Celovec 1909; Izdala in založila Družba sv. Mo-
horja v Celovcu; Podatki knjižnice Dušana Čer-
neta v Trstu.
Bazilika v Einsiedelnu
Sveta kapela
Calanda
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 30. maja, ob 14. uri
Učenki SCGV Emil Komel blesteli
na mednarodnem tekmovanju v
kraju San Dona' di Piave
Med 16. in 21. majem je v kraju San Dona' di Piave
potekalo 5. mednarodno klavirsko tekmovanje
“Citta' San Dona' di Piave”. Na tekmovanju sta se
predstavili Sara Lupi in Michela Sbuelz iz razreda
prof. Sijavuša Gadjieva na SCGV Emil Komel (na
sliki z mentorjem in ravnateljico šole Komel
Alessandro Schettino). Enajstletna Sara je v
kategoriji B, namenjeni pianistom, rojenim v letih
2005 in 2006 in v kateri je bilo 20 vpisanih,
osvojila prvo nagrado s 95 točkami. Petnajstletna
Michela je bila v kategoriji C, kjer je med drugimi
21 tekmovalci, rojenimi med letoma 2000 in 2002,
dosegla tretjo nagrado z 89 točkami. Obe učenki
sta za izbiro zahtevnega programa dobili pohvalo
žirije, ki so jo sestavljali priznani mednarodni
pedagogi in ki ji je predsedoval profesor Igor Lazko.
Obe učenki se bosta predstavili publiki na raznih
nastopih, ki jih šola prireja ob koncu šolskega leta.
Licejski pol / Predstavitev
botaničnega vrta
V četrtek, 1. junija, bo v višješolskem centru v Gorici
predstavitev botaničnega vrta, ki jo pripravijo tretji
razredi licejske smeri v sklopu Izmenjave đola –
delo v sodelovanju z Družbo ROGOS. Ob 12.15
predstavitev v šolskem avditoriju s poudarkom na
letošnjih novostih: vrt z zdravilnimi rastlinami,
zelenjavni vrt, novi prostor za orodje, zlasti pa nove
parkovne mize za pouk na prostem, oddih in
sprejem gostov. Sledi ogled botaničnega vrta pod
vodstvom dijakov, ki bodo na razpolago zunanjim
gostom do 17. ure. Na koncu ogleda bodo dijaki
pogostili obiskovalce in ponujali na stojnicah
domače pridelke. Prispevki bodo šli v sklad za
nakup še drugih parkovnih miz za šolski botanični
park.
Snovanja / Koncert zborov Emil
Komel v Vipolžah
V četrtek, 1. junija, bo ob 20. uri v Vili Vipolže v
Goriških Brdih četrti koncert v ciklu Snovanja 2017.
Pod povednim geslom RASTEMO S PESMIJO se bo
predstavilo nad 70 otrok, deklet in fantov, ki
oblikujejo pevsko piramido na glasbeni šoli Emil
Komel. Zvrstili se bodo štirje pevski sestavi, ki so
razdeljeni po starostni dobi od 5 pa do 19-letnih
pevk in pevcev. Vsak zbor bo nastopil s sebi
primernim izborom pesmi v izredno sugestivnih
prostorih obnovljenega poznorenesančnega dvorca
sredi briških vinogradov in sadovnjakov. Zbore
vodita Damijana Čevdek Jug in David Bandelj.
AŠZ Olympia / Zaključna
prireditev
Združenje Olympia vabi na zaključni prikaz dela
skupin gymplay, ritmike, orodne telovadbe in show
dance “The Blues Brothers”, ki bo v ponedeljek, 5.
junija, ob 18. v njeni telovadnici na Drevoredu 20.
septembra.
AŠZ Olympia in SD Sončnica /
Poletno središče Srečanja 2017
Olympia skupno s Skupnostjo družin Sončnica pa
vabi na poletno središče Srečanja 2017 za otroke
od 3. do 12. leta, ki bo potekalo v Zavodu Sv.
Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici med 19. junijem
in 11. avgustom. Na programu so šport, zabava, igre,
animacija, risanje, gledališka delavnica, kuharska
delavnica, ročni izdelki, izleti, kopanje v bazeni (s
poklicnimi trenerji in animatorji). Vsi stroški za izlete
oz. vstopnice so všteti v tedenski vpisnini. Prihod
7.30-8.45, prvi odhod 13.30-13.45, drugi odhod
15.30-15.45. Dnevna vpisnina: od 7.30 do 13.30
12 evrov (malica); od 7.30 do 15.30 18 evrov
(malica in kosilo). Tedenska vpisnina: od 7.30 do
13.30 50 evrov (malica); od 7.30 do 15.30 80
evrov (malica in kosilo). Predvpis do 10. junija za
vseh 9 tednov: en teden brezplačen! Za drugega
otroka je predviden popust (dodatni popust z 3.
oz. 4. otroka). Informacije in vpisovanje od 1. junija
dalje na tel. št. +39 335 5952551 (Damijana
Češčut)
ZCPZ Gorica / Besedila za
darovanjske pesmi
Odbor Združenja cerkvenih pevskih zborov-Gorica
je na zadnjem zasedanju pregledalo delovanje
odraslih pevskih zborov, ki delujejo v naših
župnijah. Število pevcev je v zadnjem desetletju
padlo in zbori izvajajo težje skladbe mogoče le ob
večjih praznikih, v nekaterih župnijah se opuščajo
tudi štiriglasne skladbe. Zato je odbor sklenil, da
bo začel z izdajo novih cerkvenih skladb, začenši s
tistimi, ki jih je najmanj na razpolago, katere pa so
nujno potrebne pri bogoslužju, vsaj na nedeljo.
Posvetili se bodo najprej darovanjskim pesmim, za
katere zbirajo tudi nova besedila. Zato prosijo vse,
ki imajo že kaj napisanega ali imajo veselje do
pisanja pesmi, da najkasneje do 10. julija 2017
pošljejo besedila, primerna za darovanje. Ta bodo
morala najprej na goriški nadškofijski urad, kjer
bodo pregledana. Besedila, ki bodo ustrezala
pogojem cerkvenega bogoslužja, bodo uglasbena
za moške, ženske ali mešane zbore (dvoglasno,
troglasno ali štiriglasno). Pri darovanjski pesmi ne
potrebujemo kitice, ki nadomešča himno “Svet”,
kajti pri bogoslužju je dovoljena le uporaba
mašnega besedila. Besedila lahko zainteresirani
oddajo na uradu Združenja ali pošljejo po pošti ali
po e-pošti na naslov zcpz. go@gmail. com.
Goriška / Kratke
Aktualno 1. junija 2017 15
Nit skozi življenje
Kilogram mesa 
za dva evra (2)
  es dan razmišljam o
članku in o idealnem
slovenskem kupcu,
verjetno evropskem kupcu, o
katerem je avtorica pisala.
Strah me je takih idej. Strah
me je prihodnosti. Strah me
je družbe, ki počasi uničuje
naše dostojanstvo in našo
svobodo. Poceni delovna
sila, ki uboga, ki nima
kritičnih idej, ki kupuje to,
kar ponujajo velika
nakupovalna središča, za
nekaj evrov in živi tako, kot
narekujejo reklamni plakati
in veliki proizvajalci.
Potrošnik, ki dela za vse nižjo
plačo od jutra do noči.
Potrošnik, ki molči in pridno
kima pred televizjo.
Potrošnik, ki je lahko tudi
nepismen. Ker branje človeka
osvobaja. Svobodo pa nam
hočejo vzeti. Potrošnik, ki je
vse bolj reven in potreben
socialne pomoči. Iz
hvaležnosti bo potem volil
tiste, ki mu bodo podarili
dva evra. Dva evra za
V kilogram mesa. Srednji sloj jenameč oblastnikom zoprn,nevaren, ker ima preveč časa
za razmišljanje. Ker bi plačal
kvalitetno meso tudi pet
evrov. In nekoristen je, ker
posveča premalo časa
proizvodnji, garanju...
Kupcu je dovolj ena vrsta
piva in kilogram mesa za dva
evra. To me na nekaj
spominja. Na tiste čase, ko
smo imeli v Italiji vsega na
pretek. Bila so leta, ki smo jih
imenovali leta blagostanja,
leta ekonomskega razmaha...
“boom economico”. In smo
vsi imeli vsak dan meso na
mizi, otroci pa vseh dobrot
na pretek. Takrat smo z
družino nosili prijateljem v
Podnanos polne vreče
priboljškov: kavo, čokolado,
pralni prašek, piškote in
testenine. Ker so bile v
tedanji Jugoslaviji police v
trgovinah skoraj prazne.
Tedaj je bilo onstran mej
meso izredno poceni, sicer
smo ga plačevali v dinarjih,
ne v evrih in na voljo pa je
bila le ena vrsta piva. Tako
kot piše v članku, da je tudi
sedaj moderno. A tistikrat
smo verjeli, da je na zahodu,
v kapitalizmu boljše. Da je
država po meri človeka, da so
plače dostojne in da lahko v
trgovini nakupiš vsega, kar si
zaželiš. In je tudi res bilo
tako. Nekako. Predvsem
plače so bile dostojne in od
poštenega dela je človek
lahko živel. Vsaj naša
družina in naši znanci in
prijatelji smo dostojno živeli.
Precej dostojno... V tistih
letih, si sploh nismo
zamišljali, da bodo prišli časi,
ko se bodo plače začele
nižati, ko bodo lepe trgovine,
ki so se tedaj komaj na novo
odpirale, nadomestili poceni
diskonti. Kjer bo hrana
nametana v kartonastih
škatlah in bo naokoli
neprijeten vonj po prahu in
umazaniji. Pa ravno o tem je
pisala avtorica članka v
Primorskih novicah. O tem,
da tistim, ki kupujejo meso
za dva evra na kilogram in se
zadovoljijo z najcenejšim
pivom, ni mar za lepo
urejene, čiste in okrašene
trgovine. Niti za luči in velike
izložbe. Samo da je nekje
nekaj nametanega. Samo da
je poceni. Kvaliteta, izvor,
način pridelave in
predelave..... vse to ni važno,
če nimaš denarja. In si
utrujen od garanja.
Še pred nekaj leti sem verjela,
da gradimo družbo za
človeka, da delamo zato, da
lahko udobno, dostojno
živimo. Zdaj močno
dvomim, da je res tako. In
vse bolj se bojim, da je svet
vsak dan bolj prikrojen
tistim, ki vladajo, ki imajo
denar. Peščici pravzaprav,
majhni peščici, ki razpolaga z
bilijoni. In prisega, da se bori
proti lakoti v svetu, medtem
ko sedi za lepo obloženo
mizo. Tako nekako, kot bivši
predsednik Združenih držav
Barack Obama, za katerega so
nadebudni italijanski
podjetniki baje plačali 850
evrov, da so dobili vstopnico
in so potem poslušali, kako
bi se dalo odpraviti revščino
nerazvitega sveta. Množice
pa so tu, smo tu, da garamo.
Vsi ostali razen peščice.
Občutek imam, da nas imajo
ves čas za norca. Neprestano.
In se sprašujem, ali se tako
zdi samo meni, ker sem jezna
in zagrenjena, ali se to zdi
tudi ostalim. Vsi nas imajo za
norca, že od otroštva, ko
nam slavni igralec z neko
kokošjo ob strani ponuja
piškote iz idiličnega sveta. Ali
ko otroke zavajajo
z zdravimi
mlečnimi
sladkarijami
Kinder, kjer pa ni
mleka, ne glede če
je sploh zdravo ali
ne, ampak samo
palmova mast. Kot
v ostalih izdelkih
za otroke. Otroci
pa so vse bolj
bolni in vse bolj
odvisni od reklam
tega sanjskega,
idiličnega sveta.
Kot odrasli, ki se
množično
pehamo v
zadružni
veleblagovnici
COOP, Cooperative operaie,
nekaka delavska zadruga,
kjer nam osladen glasek iz
mikrofona stalno poje " la
Coop sei tu, la Coop sei tu....
" (Coop si ti, Coop si ti sam).
To je tista zadružna trgovina,
ki je šla ponekod v stečaj in
je požrla vse prihranke
delavskih družin, ki so tja
vložile ves prigaran denar. Pa
naj bi bila to jaz. Ne, jaz
nimam teh pokradenih
prihrankov, sploh jih
nimam, pa tudi kradla nisem
nikomur. Nikoli. Coop nisem
jaz. Zagotovo.
/ konec
Suzi Pertot
  lovenski šport v Italiji je na
počitnicah, v moštvenih pano-
gah se je sezona, ki sovpada s
šolskim letom, končala. Vtis sta po-
pravili, tik pred koncem, navdušujoči
in po svoje zgodovinski napredovanji
košarkarskih vrst Brega Mediachem
in Sokola. O Nabrežincih smo se že
razpisali, pred tednom dni pa so za
morda najodmevnejši dosežek (ob
suverenem obstanku Sloge Tabor Te-
levita v enotni državni odbojkarski B
ligi) našega športnega gibanja v sezo-
ni 2016/2017 poskrbeli Brežani. Po
več letih jim je, prvič v zgodovini klu-
ba, uspel preboj v državno C ligo
Gold ob bok Jadranu Ispem. V finalu
končnice so varovanci trenerja Toma
Krašovca v dveh tekmah opravili s
trdoživim San Danielejem in se v ob-
jemu navijačev veselili na Videm-
skem, v domovini surovega pršuta.
Finalni dvoboji so bili zadnja leta za
k0lub iz dolinske občine kot zakleti,
v C2 ligi so tik pred koncem ostali z
dolgim nosom že trikrat, predsednik
Walter Mocor, ki mu je po zmagi vid-
no odleglo, pa je omenil poraze v fi-
nalih tudi klubskih odbojkaric in no-
gometašev.
Roko na srce, tak razplet je bil letos
pričakovan dejansko že od avgusta,
ko je v Dolini s treningi začela sijajna
ekipa s šestimi preverjenimi veterani
(nekdanjimi A in B ligaši) in skupini-
co zelo perspektivnih mladincev.
Carra je bil še nekaj sezon nazaj faktor
v A2 ligi, prvoligaške parkete je okusil
tudi Pigato, Vecchiet je bil kot center
dolga leta prva violina v B ligi, Ciglia-
ni, Grimaldi in Schina, danes tride-
setletniki, pa so med boljšimi igralci
v deželi. Skratka izjemno zanesljiv na-
bor standardnih igralcev, ob katerih
so pomembno vlogo odigrali tudi pri
Bregu vzgojeni dvajsetletniki Gelleni,
Crismani, Gregori in Zobec. Vso se-
zono je moštvo prednjačilo v rednem
delu najvišje deželne lige, neznanko
pa je predstavljal učinek v play-offu,
tudi ker so proti glavnemu konkuren-
tu (in nato finalistu) San Danieleju,
ki je v finalu zlomil Brežane že pred
nekaj leti, naši izgubili v tekmi za po-
kalni naslov v Latisani za Veliko noč.
V končnici prvenstva pa se je nadal-
jeval zmagoviti pohod, ki je v do-
ločenem trenutku, pred povsem ne-
bolečim porazom v predzadnjem
krogu rednega dela, trajal polnih
dvajset sobot. Skupno pa je v 33 na-
stopih sezone Breg izgubil samo šti-
rikrat. Torej
napredovan-
je, čisto kot
solza, ki se ga
je pristno ve-
selila vedno
zvesta in srčna
publika iz vse
občine, pa tu-
di iz Trsta.
Kakšni scena-
riji se obetajo
zamejski
košarki v novi
sezoni, še ni znano. Društva iz pro-
jekta Jadran imajo pravico do dveh
mest v C ligi Gold (Jadran, Breg), ene-
ga v C Silver (Sokol), dveh v D (Bor,
Kontovel) in enega v promocijski ligi
(Dom). Pri Bregu in Sokolu bodo naj-
prej prespali praznovanja po do-
sežkih in šele nato odločili, kako na-
prej. Oboji v višjem nadstropju zaradi
pravilnikov zagotovo ne bodo mogli
igrati v svoji telovadnici, tudi stroški
bodo znatno višji. Bor pa bi ob kaki
morebitni odpovedi lahko celo spre-
jel naknadno vključitev spet v C ligo.
Bomo pač videli. Dve napredovanji
pa gresta vsekakor v zgodovino naše
igre pod košema.
HC
S
  rvi je spregovoril Matija Ogrin, ki je
poudaril, da je bil Komar sicer profe-
sor filozofije, a bolj kot profesor je bil
učitelj pri iskanju življenjske modrosti. V
spomin in nadaljevanje njegovega nauka so
v Ljubljani ustanovili zavod Philosophia pe-
rennis. Med ustanovnimi člani so tudi Erika
Jazbar in Peter Černic iz Gorice ter Martin
Sušnik iz Argentine. Zavod torej povezuje
tri Slovenije. Pred kratkim so izdali novo
Komarjevo knjigo Človeški čas, ki je preve-
dena iz španščine in prinaša predavanja, ki
jih je imel v Argentini leta 1966. V tej knjigi
so premišljevanja o časnosti človeške nara-
ve. Mnogi ljudje se namreč ne zavedajo
vrednosti časa, bežijo v prete-
klost in silijo v prihodnost, edi-
no svojega časa ne doživljajo.
Realistična drža mora biti
usmerjena v sedanjost in
odločitve so stvar sedanjosti,
čeprav povezane s preteklostjo
in prihodnostjo. Komar govori
odprto, razumljivo in jasno, za-
to so ga študentje posebno ce-
nili. Knjiga Človeški čas je že
šesta Komarjeva knjiga v slo-
venščini. Izhodišče njegove fi-
lozofije je ustvarjenost sveta, to
pomeni, da za njim stoji Stvar-
nik in, če je tako, je v vseh stvareh neki smi-
sel. Ta smisel moramo iskati in razumevati.
Naloga filozofa je iskanje jasnosti v stvareh,
do najvišje možne mere. Če razumevamo
smisel stvari, odkrivamo naravni red in, če
so bitja od Stvarnika, jih razumevamo. Bi-
vanje je povišano, ko gre po poti kreposti
in sledi naravnemu redu.
Besedo je potem prevzel Martin Sušnik,
profesor filozofije na Katoliški univerzi v
Buenos Airesu, avtor esejev, skladatelj litur-
gične glasbe in aktiven član slovenske skup-
nosti. Govoril je tako zavzeto in prepričljivo,
da smo imeli vtis, kakor da poslušamo sa-
mega M. Komarja. Izvajanju je dal naslov
Realizem, ki osvobaja. Takoj je povedal, da
bi bil Milan Komar vesel, ko bi videl, da želi-
mo pogledati v realnost in se poglobiti v
pojem svobode. Tudi v njegovih knjigah po-
jem svobode povezuje vsa druga vprašanja.
Žal je v današnjem svetu pojmovanje svo-
bode pogosto zgrešeno. Svoboda je po sv.
Bernardu na treh stopnjah. Prva je zunanja
svoboda, svoboda v dejanju, ko nimamo
ovir, da bi nekaj naredili. Ta prva stopnja
pa ni edina in tudi nima smisla, če ni druge
stopnje, svobodne volje, namreč, da nekaj
hočemo narediti, druge-
ga pa nočemo. Zaradi te
notranje svobode se ne
more nihče človeka po-
lastiti. Ta svobodna volja
je v človekovi naravi, torej je obsojen na
svobodo. Tudi ko noče izbirati, izbere to, da
noče izbirati. Danes človek rad beži pred
svobodo, je noče in se proti njej bori. Ta no-
tranja svoboda za nas ni ugodna, nam pri-
naša težave. Prva od teh težav je odgovor-
nost. Težo odgovornosti je treba namreč
nositi, s tem postanemo pravi junaki. Druga
težava je odpoved: neke možnosti sprejme-
mo, druge pa moramo zavračati, ne more-
mo se odločati za več stvari istočasno, mo-
ramo izbirati in odločitve so boleče, ker mo-
ramo izpustiti tudi stvari, ki nas privlačuje-
jo. Svoboda nas obsoja na samoto, saj smo
v svobodnih odločitvah sami s seboj. Žal
ljudje večkrat mislijo, da je edina svoboda
tista prva stopnja, prepričani so, da so svo-
bodni, a v resnici niso. Večkrat delamo to,
česar v resnici nočemo, drugi nas vodijo v
neki pasivni aktivizem, ko kar naprej nekaj
delamo in hitimo, pa ne vemo, koliko ima-
jo vsa ta dejanja izvor v naši notranji svo-
bodi in notranji iniciativi. Mnogi sodobni
misleci in učitelji so prepričani, da po-
spešujejo svobodo s tem, da zanikajo objek-
tivne resnice in ne priznavajo nobene hie-
rarhije, vse naj velja enako, zato ni nič vel-
javno. S tem pospešujejo le pasivnost. V re-
snici moramo med možnostmi izbirati na
podlagi lestvice vrednot, objektivne resni-
ce. Bolj bomo to spoznali, bolje bomo
odločali. Če zanikamo ta naravni red, nas
lažnivi preroki z lahkoto peljejo na kriva po-
ta. Komar pravi, da je treba živeti iz srca, iz
jedra naše osebe, iz notranjosti, le tako se
bomo lahko poglobili v bistvo drugih.
Tretja stopnja svobode je sovpadanje člove-
ka s samim seboj. Jaz sem časovno bitje,
vedno rastem, nisem še uresničil vseh svo-
jih zmožnosti in izvršil vsega, kar bi lahko.
Paziti moram, da ne zgrešim poti, če na-
pačno izbiram in odločam. Držati se mo-
ram klasične morale: spoznaj samega sebe
in bodi, kdor si! Vsak ima svoje talente in
se ne sme ozirati na talente drugih. Vedeti
moram, kaj k meni spada, moram se spre-
jeti in živeti v soglasju s tem, kar sem. Ne
smem iz svojih meja in biti nekaj, kar ni-
sem, ker se sicer uničujem. Ljubiti moram
samega sebe in se ponižno sprejeti. Vse to
ne pomeni zaprtost, ampak nasprotno, le v
sovpadanju s svojim bistvom bomo plodni
in nosili v sebi obilje in radodarnost, saj
nihče ne more dati tega, česar nima. Take
osebe izžarevajo energijo, privlačijo k sebi
druge in jih znajo sprejemati, obenem ra-
stejo v stiku z drugimi. Predavatelj je končal
s pozivom, da mora sodobna družba poglo-
biti in razjasniti pojem svobode.
Kot zadnji je nastopil Igor Senčar z naslo-
vom Komarjeva družbena in politična mi-
sel. Leta 1993 je Lojze Peterle pozval neka-
tere mlade krščanske demokrate v Buenos
Airesu, naj poglobijo poznavanje stranke,
zgodovino in tradicijo. Prof. Komar naj bi
jim predaval o temeljih politike in o tem,
kako se naučimo pravilno izbirati. Pripravil
je deset predavanj. V njih je razvil vprašanje
naravnega reda, kako moramo spoznavati
realnost in potem delovati. Analiziral je poj-
me svobode, izbiranja in odločanja. Kaj je
red in kaj je za človeka in družbo dobro, to
so temeljna vprašanja družbene in politične
misli. Vprašati pa se moramo najprej, kaj je
človek in kaj je družba. Mi ustvarjamo v
družbi neki red, a pri tem moramo upošte-
vati, da je človek ustvarjen po Božji podobi
in da je vsak deležen enakega dostojanstva.
Človek ni sredstvo, ampak cilj. Ustave in za-
koni nam potrjujejo pravice, toda te pravice
nimajo vira v državi, ampak v Stvarniku, za-
to so nam dane od vedno, nam pripadajo
in so nedotakljive, država nam jih le prizna.
Politična misel ima torej merilo v narav-
nem redu in človekovem dostojanstvu. Edi-
na obramba družbe pred lažjo je globoko
moralno življenje. To družbo poživlja in
država postane obraz osebnega življenja in
kreposti državljanov.
P
Košarka
Bregovi košarkarji prvič
na državni ravni
S 1. strani
Naši črni koraki ...
E. Jazbar, M. Ogrin, M. Sušnik, I. Senčar (foto dd)
Aktualno1. junija 201716
Občni zbor Založbe Mladika
Pregled izjemno
delovanja
  edni občni zbor Založbe
Mladika je bil letos 23. ma-
ja v prostorih v Ul. Doni-
zetti, 3 v Trstu. Člani zadruge so
se zbrali ob drugem sklicanju in
pregledali splošno delovanje re-
vije in založbe nasploh. Predsed-
nik je podal vsesplošno poročilo
delovanja, nato je sledila krajša
debata. Založba Mladika
deluje kot zadruga oz. ne-
odvisno podjetje od leta
1999 (prej je bila samo-
stojni odsek Slovenske
prosvete v Trstu). Revija
“MLADIKA” pa je kultur-
na in družinska revija, ki
izhaja v Trstu neprekinje-
no že od leta 1957 in je
ena najstarejših publika-
cij Slovencev v Italiji in
na Slovenskem sploh. La-
ni, v šestdesetem letu
izhajanja, je mesečnik
doživel mnogo grafičnih,
uredniških in vsebinskih
sprememb ter je tudi po-
večal svoj obseg. Objavlja
prozne in pesniške pri-
spevke, članke na zgodo-
vinsko tematiko, ocene
knjig in razstav, literarne eseje, v
uvodnikih se uredniški odbor lo-
teva najbolj žgočih tem in proble-
mov naše zamejske ter širše slo-
venske stvarnosti, od šolske pro-
blematike do političnih premi-
kov in dogajanj v verskem in
vsakdanjem življenju. Ob poseb-
nih dogodkih in obletnicah izda-
ja tudi priložnostne priloge. Re-
vija izhaja običajno na štiridese-
tih straneh v barvnem tisku de-
setkrat letno. V mesečniku Mla-
diki že od leta 1982 izhaja mla-
dinska priloga RAST, ki jo
odlikujeta živahnost in mladin-
ska razgibanost. Rast objavlja
uvodnike na aktualno tematiko,
ocene filmov, intervjuje, literarne
prispevke in nagrajena literarna
dela na vsakoletnem natečaju
Slovenskega kulturnega kluba ter
R poročila z najrazličnejšihmanjšinskih mladinskih in ver-skih srečanj po Evropi. Uredniški
odbor Rasti sestavljajo izključno
mladi dijaki in študentje ter je
ločen od uredništva revije Mladi-
ka, tako da imajo mladi ustvarjal-
ci proste roke pri urejanju svojega
lista. Revija Mladika že več kot šti-
ri desetletja spodbuja k literarne-
mu ustvarjanju in razpisuje na-
gradni literarni natečaj za prozo
in poezijo, ki je odprt vsem. Raz-
glasitev nagrajenih del poteka na
Prešernovi proslavi v Peterlinovi
dvorani, ki jo prireja Društvo slo-
venskih izobražencev v sodelo-
vanju s Slovensko prosveto iz
Trsta. Leta 2016 je na literarni na-
tečaj Mladike prispelo kar 75 pri-
spevkov v prozi in 50 ciklusov pe-
smi, sodelujoči pisci so bili iz
osrednje Slovenije in zamejstva.
Komisijo literarne nagrade Mla-
dike sestavljajo pisateljica Vilma
Purič, prevajalka prof. Diomira
Fabjan Bajc, pisateljica Evelina
Umek, prof. Marija Cenda in od-
govorni urednik revije Marij Ma-
ver, vse nagrajene in nekatere pri-
poročene prispevke objavljajo v
naslednjem letniku v reviji Mla-
dika.
Knjižni program založbe Mladika
leta 2016 sestavlja enajst novih
naslovov (in trije ponatisi). Neka-
teri avtorji različnih starosti in iz-
vora so prelili svoja čustva, no-
tranja razpoloženja in misli v štiri
pesniške zbirke, ki sodobnemu
bralcu ponujajo možnost intim-
nega stika z lepoto, a tudi z bo-
lečino, z najglobljim človeškim
bistvom in z naravo. Nekaj o tem
pripoveduje presenetljivi pesniški
prvenec Marije Kostnapfel z na-
slovom “PESMI” (za to knjigo je
avtorica prejela letošnjo literarno
nagrado Vstajenje). Spremno be-
sedo je za to zbirko zapisala prof.
Marija Pirjevec. Izredna je tudi
pesniška zbirka mladega, enain-
dvajsetletnega tržaškega pesnika
Alessandra Lutmana, živečega v
Tržiču, ki nosi naslov “JESENSKE
PESMI. O SEBI V VERZIH”. Zbir-
ko, ki je izvirno nastala v itali-
janščini, sta v slovenščino preve-
dla David Bandelj in Slavica Ra-
dinja. O ljubezni in njenih pojav-
nostih beremo v pesniški zbirki
“SREČNO SRCE JE SRCE POLNO
LJUBEZNI”, postumno delo
Jožice Štimac Glavina, kateremu
je spremno besedo napisala prof.
Marija Cenda. Založba Mladika se
je želela pokloniti jubilantu,
pesniku Aleksiju Pregarcu, ki
je lani slavil okroglo življen-
jsko obletnico, osemdeset
let. To je storila z objavo dvo-
jezične pesniške zbirke z na-
slovom “TRST IN NJEGOVE
KROŠNJE/TRIESTE E LE SUE
FRONDE” (s prevodi pesmi
v italijanščino Darie Betoc-
chi in Jolke Milič), spremno
besedo je dodala Irena Žer-
jal. Posamezne pesniške raz-
delke v knjigi so ilustrirali
razni tržaški likovni umetni-
ki, zanimiva je npr. slika De-
ziderija Švare, ki je nastala
po motivu Pregarčeve pesmi
Vodnjak. Pisatelj, dramatik,
pesnik, časnikar, esejist in
gledališki kritik Marij Čuk
pa se vrača med bralce (zad-
nji roman je napisal pred
osemnajstimi leti) z daljšim pri-
povednim delom, romanom
“MOLK KOLORADSKIH
HROŠČEV”. Avtor je z enkratno
pripovedno spretnostjo sestavil
  edavno je Svet Banke
Slovenije sprejel
odločitev, da bodo v
ponedeljek, 29. maja letos,
izročili v obtok in prodajo le-
tošnje slovenske zbirateljske ko-
vance, ki so posvečeni
100-letnici Majniške
deklaracije. V skla-
du z Zakonom o
priložnostnih
kovancih iz le-
ta 2007, je iz-
dajateljica Re-
publika Slove-
nija tudi letos
dala kovati zlat-
nik, srebrnik in
dvokovinski zbira-
teljski kovanec (vred-
nosti 3 evre). V letu 2017
(točneje 2. februarja) so že
izročili v obtok in uporabo spo-
minske kovance vrednosti 2
evra (posvečeni so desetletnici
uvedbe evra v Sloveniji), tokrat
bodo na predvečer stoletnice
Majniške deklaracije izdali še
zbirateljske kovance, ki so urad-
no plačilno sredstvo le v državi
izdajateljici. Kot zanimivost naj
N spomnimo, da bo letošnji že de-seti kovanec vrednosti 3 evrov,ki ga je Slovenija dala v obtok
in ki ga lahko uporabljamo kot
denarni pripomoček v lastni
državi.
Majniška deklaracija je
bistvenega pomena
za narodni pre-
porod Sloven-
cev, saj je po
njej narodno
gibanje zaje-
lo ves sloven-
ski narod (v
podporo zah-
tevam poslan-
cev je bilo zbra-
nih ogromno
podpisov, kar
200.000, podpirali so jo
posamezniki in velik del slo-
venske duhovščine, razne orga-
nizacije in društva, ogromno je
bilo žensk in deklet, saj so bili
tedaj možje večinoma v vojski)
in je spet začela dozorevati mi-
sel, ki je zaradi nemškega nasilja
in vojne nekoliko zamrla, naj si
tudi Slovenci sami krojijo la-
stno usodo. Slovenski, hrvaški
in srbski poslanci iz avstrij-
skega dela monarhije so se
povezali v Jugoslovan-
ski klub, njegov
predsednik dr.
Anton Ko-
rošec je v
imenu tega
kluba prebral v
avstrijski po-
slanski zbornici
na Dunaju izja-
vo, ki je znana
kot Majniška de-
klaracija, v kateri po-
slanci zahtevajo, naj se
ozemlja monarhije, na kate-
rih so živeli Južni Slovani oz.
Slovenci, Hrvati in Srbi,
združijo v samostojno državno
telo, brez narodnega gospostva
tujcev in zgrajeno na demokra-
tičnem temelju. To je bil eden
izmed najpomembnejših na-
rodnopolitičnih programov, ki
so določili zgodovino Sloven-
cev in Južnih Slovanov v dvaj-
setem stoletju, saj je zanje zah-
teval narodno samostojnost in
enakopravnost. Seveda je De-
klaracija naletela na velik odpor
Nemcev, cesar pa je upal na lo-
jalnost do habsburške države in
se je bolj diplomatsko odzival
na zahteve Jugoslovanskega
kluba (tu je bil najvplivnejši Ja-
nez Evangelist Krek, saj je bil
član najštevilčnejše in naj-
močnejše politične skupine
Južnih Slovanov v dunajskem
državnem zboru, teh je bilo 33,
od katerih je bilo kar
20 Slovencev). Re-
publika Slove-
nija je torej ob
100 letnici
Majniške
deklaracije
izdala zbi-
rateljske ko-
vance v tra-
jen spomin,
da bi numiz-
matični izdelki
spodbujali zani-
manje za zgodovino in
bi primerno ovrednotili pre-
lomnice slovenske zgodovine.
Kot običajno, imajo zbirateljski
kovanci določeno nomi-
nalno vrednost, ki se
krepko odteguje
od realne vred-
nosti novca, saj
jih Banka Slo-
venije prodaja
po mnogo višji
ceni od tiste, ki
je na samih ko-
vancih izrisana
(zlatniki, ki tehta-
jo 7 gramov zlata
čistine 900/1000, so
nominalne vrednosti 100
evro, prodajajo jih po 320
evrov, že vrednost vsebovane
žlahtne kovine zelo presega ce-
no stotih evrov; srebrniki, teže
15 gramov srebra 925/1000, pa
so naprodaj po 40 evrov, nomi-
nalna vrednost pa je 30 evrov).
V isti seriji zbirateljskih kovan-
cev je tudi dvokovinski
novec vrednosti 3
evrov, ki je zakonito
plačilno sredstvo po
celi Sloveniji in ga
daje Banka Slovenije
v obtok po nominal-
ni vrednosti oz. po
isti vrednosti, ki je na-
pisana na kovancu. Avto-
rica kovancev v spomin na
Majniško deklaracijo je Ana
Kompara iz Ajdovščine, tokrat
jih je za Banko Slovenije nako-
vala Mincovna Kremnica iz Slo-
vaške. Risba je preprosta, saj sta
kot motiv izpostavlje-
na faksimile iz
ohranjenega ro-
kopisa deklara-
cije, na pred-
nji strani
ročno spisan
datum “29/5
17”, nomi-
nalna vred-
nost in država
izdajateljica z
datumom izdaje
(SLOVENIJA 2017)
na hrbtni strani pa ura za-
pisa “1/2 9h zvečer! ” in napis
100 let MAJNIŠKA DEKLARACI-
JA. Slike in podatki so iz uradne
spletne strani Banke Slovenije.
Tudi letos bo dala Banka Slove-
nije v prodajo za numizmatične
navdušence tudi posebno paki-
rano zbirko vseh sloven-
skih evrokovancev z
letnico 2017, ki jo
sestavljajo vsi
tečajni evroko-
vanci s sloven-
sko nacionalno
stranjo, dvoko-
vinski zbirateljski
kovanec vrednosti
3 evrov in spominski
kovanec za 2 evra. Kdor
zbira kovance po letnicah, si
mora kupiti take pakete, saj
večina novcev z datumom 2017
ne bo v rednem obtoku, saj kuje
Banka Slovenije nove kovance
le po potrebi določenega apoe-
na v prometu. Takih paketov so
pripravili 8000 kosov v navad-
nem kovanju (prodajna cena je
25 evro) in 1000 kosov v proof
kvaliteti (zrcalni tehniki ali teh-
niki visokega sijaja, prodajna
cena je 60 evro). Za vse, ki jih
taki numizmatični izdelki zani-
majo, si jih lahko nabavijo oz.
kupijo pri blagajniškem okencu
Banke Slovenije v Ljubljani ali
v nekaterih poslovalnicah
Deželne banke Slovenije in to-
krat tudi nekaterih poslovalni-
cah banke Nove KBM, po celi
Sloveniji, od 29. maja 2017 dal-
je.
Mitja Petaros
razčlenjeno zgodbo o naši zamej-
ski stvarnosti. Zaradi velikega
povpraševanja je knjiga že pošla
in so jo že ponatisnili. Svoje po-
govore s tržaškimi besednimi
ustvarjalci je Jože Horvat nadal-
jeval v drugem delu knjige “NAV-
DIH IN BESEDE. PISATELJI IN PI-
SATELJICE S TRŽAŠKEGA
2”. V tej zajetni knjigi (ki
dopolnjuje tisto iz leta
2012) se je časnikar, pisatelj
in literarni kritik Jože Hor-
vat pogovarjal z Vilmo Pu-
rič, Igorjem Škamperle-
tom, Miranom Košuto,
Markom Sosičem, Alenko
Rebulo, Borisom Panger-
cem, Sergejem Verčem,
Markom Kravosom, Ireno
Žerjal in Sašo Martelan-
cem. Delo Martina Breclja
“ANATOMIJA POLITIČNE-
GA ZLOČINA” sega na po-
dročje zgodovine. Trojni
umor v Rossettijevi ulici, v
katerem je avtor, po izo-
brazbi filozof, poklicno pa
časnikar, na podlagi obšir-
nega arhivskega in dokumentar-
nega gradiva odgovoril na
vprašanje, kdo je pred dvainse-
demdesetimi leti v Trstu umoril
zakonca Vuk in ljubljanskega pro-
fesorja Draga Zajca. Tudi to delo
so morali pri Mladiki kmalu po
izidu ponatisniti. Na področje
zgodovine sega tudi knjiga kape-
tana Bruna Volpija Lisjaka “RU-
SKA FLOTA DVE LETI V TRSTU”,
v kateri avtor številnih morskih
uspešnic odkriva nepoznano po-
glavje tržaške preteklosti, ko je na
začetku 19. stoletja sedem ladij
ruske vojne mornarice prebilo
dve leti v Trstu: mladi ruski kape-
tan Vladimir Bronjevski, ki je po-
veljeval posadkam teh ladij, je
svoja opažanja o mestu, okolici
(jama Vilenica in Lipica) in lju-
deh (bolj resnih Slovencih in lah-
kotnih Tržačanih, razuzdanih
predvsem med pustovanjih) be-
ležil v dnevnik, ki je postal osno-
va za Volpijevo knjigo, katero bo-
gati tudi slikovno gradivo v bar-
vah. O dogajanju med Slovenci
čez lužo poroča postumna knjiga
Marjana Pertota “V SENCI JAVO-
RA IN LIPE. GLEDALIŠKO IN
KULTURNO DELOVANJE SLO-
VENCEV V KANADI 1927–2010”.
Knjižničar Marjan Pertot je obrav-
naval predvsem gledališko dejav-
nost kanadskih Slovencev, ki so
se ukvarjali tudi z drugimi kultur-
nimi dejavnostmi, kot npr. s skav-
tizmom, zborovskim petjem, pro-
slavljanjem narodnih praznikov
itn. O življenju v Ameriki pripo-
veduje tudi zajetna avtobiograf-
ska knjiga Pavleta Borštnika
“MOJ ČAS”. Gre za delo, ki
združuje avtobiografijo in ob-
sežna razmišljanja o dogodkih, ki
so usodno vplivali na avtorjevo
“žrtvovano generacijo”. Lani so
pri Mladiki izdali tudi tradicio-
nalni zbornik jubilejnih 50. štu-
dijskih dnevov Draga, ki nosi na-
slov “PETDESET DELCEV ŠE NI
CELOTA” in prinaša vsa preda-
vanja ter okrogle mize Drage
(oblikovali so jih: Andrej Capu-
der, Katica Cukjati, Tine Hribar,
Sergij Pahor, Alenka Rebula, Ed-
vard Kovač, pa še Marija Pirjevec,
Igor Omerza in msgr. Stanislav
Zore). Ker je v letu 2016 knjiga
Bruna Volpija Lisjaka “RIBIČ SAR-
DON” pošla, so jo ponatisnili. Za
esejistično delo “QUESTA TRIE-
STE... ”, ki je izšlo leta 2015 pri
Mladiki, sta avtorica Marija Pirje-
vec in založba prejeli posebno
priznanje literarne nagrade Lati-
sana per il Nord Est, ki jo prireja
občina Latisana in ki je bila v letu
2016 razpisana že triindvajsetič.
Založba Mladika je v letu 2016
priredila razne predstavitve in
srečanja ob knjigah v Tržaškem
knjižnem središču, v slovenskih
knjižnicah in najrazličnejših pri-
reditvenih prostorih. S svojimi
knjigami je bila jeseni prisotna
tudi na 32. slovenskem knjižnem
sejmu v Ljubljani, na katerem je
priredila kar štiri dogodke oz. pre-
davanja in okrogle mize. Zaradi
birokratskih zapletov (spremen-
jena zakonodaja v Sloveniji glede
prodaje) se sejma ni udeležila s
samostojno stojnico, kot je bilo v
navadi doslej. Skupaj z Za-
ložništvom tržaškega tiska je Mla-
dika skrbela tudi za kulturni pro-
gram v Tržaškem knjižnem sre-
dišču TS360 na Oberdankovem
trgu in tako je redno prirejala ju-
tranja sredina srečanja “Kava s
knjigo” (kavo je kot običajno ve-
likodušno ponujalo podjetje Pri-
mo Aroma), teh srečanj je bilo v
letu 2016 kar štirideset.
Na letošnjem občnem zboru so
člani zadruge Mladika tudi pre-
gledali in sprejeli finančni
obračun prejšnjega leta, pripravili
proračun za letošnje leto in izvo-
lili novi odbor zadruge, v kate-
rem so Ivo Jevnikar, Sergij Pahor
in Mario Maver. Na občnem zbo-
ru so prisotni spregovorili tudi o
tem, kako čim bolje organizirati
distribucijo in reklamo bodisi za
knjige kot za revijo, saj je po
mnenju članov izredno zanimiva
in bogata in lepo bi bilo, če bi pri-
dobili še kakšnega bralca. Založba
Mladika iz Trsta vsekakor dobro
deluje in vsi sodelavci bodo po-
skušali njeno uspešnost še nad-
graditi.
MAP
Numizmatika
Zbirateljski kovanci
Republike Slovenije