štTv^ika 24^828^	9ÌasiÌ0 socla,,st'čne z^ze delovnega ljudstva velenje	,	' titovo veienje. 19. junija 1966
20. junij
Dan civilne zaščite
Kljub naporom vseh naprednih sil za mir na našem planetu, se v svetu pojavljajo noya žarišča nasprotij med velikimi silami in s tem žarišča vojnih spopadov. Uporaba jedrskega orožja, ki ga imajo velesile v ogromnih količinah, bi lahko povzročila dolgotrajne posledice za življenje na svetu sploh. Zaradi tega je vedno manjša verjetnost za spopad svetovnega obsega.
Tako si nasprotujoče sile iščejo izhod v lokalnih vojnah. V vseh teh vojnah uporabljajo vedno sodobnejšo in učinkovitejšo tehniko od tistih iz prejšnjih vojn. Ta sodobna orožja povzročajo številne smrtne žrtve med ljudmi in ogromno materialno škodo na celotnih ozemljih vojskujočih se dežel. Tako je ne le zbrisana meja med zaledjem in fronto, temveč se težišče žrtev in razdejanj prenaša v zaledje med civilno prebivalstvo.
Od teh nevarnosti ni izvzet noben del sveta, tudi Evropa ne.
Možnost izvajanja vojnih akcij s sodobnim orožjem po vsem ozemlju katerekoli vojskujočih se dežel, narekuje potrebo po dobro organizirani civilni zaščiti, ki skrbi za zaščito in reševanje prebivalstva fer gmotnih dobrin. O potrebi in pomenu civilne zaščite v vojni, prepričljivo govorijo podatki o izgubah med civilnim prebivalstvom v nekaterih vojnah v tem stoletju. V prvi svetovni vojni je bilo od skupnega števila smrtnih žrtev 5 % smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Ta odstotek j<e izredno narastel v II. svetovni v<ojni na 48 %, v vietnamski vojni pa celo na 95 %.
Vojne nevarnosti so različne: močni letalski napadi, napadi z raketnim orožjem in akcije kopenskih sil ter uničujoči učinki orožij za množična uničevanja.
Da bi civilna zaščita lahko uspešno opravljala vse naloge v zvezi z zaščito in reševanjem, mora v svoji organizacijski zas-
novi in usposabljanju upoštevati vse te nevarnosti. Seveda je naloga civilne zaščite v sistemu SLO tudi aktivna pomoč v vodenju oboroženega boja, saj vemo, da je oboroženi odpor brez podpore vsega prebivalstva pravzaprav nemogoč.
Res je, da je človek in njegova skupnost v vojni izpostavljen največjim nevarnostim, vendar nam tudi druge vrste nevarnosti ne prizanašajo. To so različne naravne nesreče in nesreče na delovnih mestih. Zorej je civilna zaščita potrebna tudi v mirnem času. Z njenim usposabljanjem za dejstvovanje v vojni jo usposabljamo za dejstvovanje ob naravnih in drugih nesrečah, z reševanjem ob takih nesrečah pa se praktično usposablja za dejstvovanje v vojni, Njena dejavnost v miru in priprave za delovanje v vojni se torej med seboj dopolnjujeta.
Ker civilna zaščita ni organizirana samo za zaščito in reševanje
ob vojnih razmerah, jo v miru uresničujemo kot del družbene samozaščite, kot njeno organizirano silo, vendar morajo pri pripravah in delovanju civilne zaščite sodelovati vsi delovni ljudje in občani, vse organizirane družbene sile in sredstva, ki se ob nesrečah lahko uporabijo za zaščito in reševanje.
Prav to množično vključevanje vseh subjektov naše družbe bo zagotovilo še nadaljnje kvalitetno delo v prihodnje. Velike možnosti so še na področju preventivnega delovanja. Da tu še nismo rekli zadnje besede, nam kaže podatek, da je za 80 odstotkov vseh tehničnih in tehnoloških nesreč ter požarov povzročitelj človek. Preventivno delovanje pa bo moralo dobiti večjo vlogo tudi pri preprečevanju naravnih nesreč, kajti sredstva, ki bi jih vložili v izvajanje preventivnih ukrepov, .bi bila nekajkrat manjša od tistih, ki jih porabimo za odstranjevanje posledic raznih nesreč.
Izvršni svet
Podprli prizadevanje Gorenja Gospodinjski aparati
Poročilo o uspešni sanaciji v Gorenju ter predstavitvi delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati s poudarkom na obravnavi predinvesticijske študije — inovacije programa in tehnološkemu prestrukturiranju gospodinjskih aparatov, so namenili člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje na seji prejšnji teden osrednjo pozornost. Sestali so se v tem delovnem okolju, seji pa so poleg predstavnikov Gorenja prisostvovali tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Obisk v Gorenju so izkoristili tudi za ogled proizvodnje delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati.
Prva faza sanacije (finančna in organizacijska) je zaključena. Z veseljem ugotavljamo, da je bila uspešna. Delavci Gorenja pa so pred prav tako nujno in odgovorno nalogo — tehnološko obnovo. Doslej so v Gorenju izdelali številne študije, analize, raziskave ter opredelili osnovne strategije trženja, proizvodov, tehnologije in proizvodnje. Ob tem so ugotovili, da potekajo v svetu procesi integracij proizvajalcev bele tehnike, uvajajo nove, avtomatizirane in računalniško vodene tehnologije. Vse to, in dejstvo, da nekateri izdeiki že presegajo povpraševanje, povzroča oster konkurenčni boj. Tega se v Go-iju, ki so peti do šesti največji

proizvajalec gospodinjskih aparatov v Evropi, proizvajajo pa z zastarelo tehnologijo, še kako zavedajo. Vedo, da morajo takoj ukrepati, saj bodo le tako uspešno poslovali tudi v bodoče. Že v sanacijskem programu so med ključnimi ukrepi poudarili temeljito tehnično, funkcijsko in oblikovno posodobitev proizvodnega programa gospodinjskih aparatov ter dvig tehnološke ravni proizvodnje in poslovnega procesa v celoti, tako da bodo s čim nižjimi proizvodnimi stroški izboljšali kakovost ter z večjo fleksibilnostjo povečali konkurenčno sposobnost na najbolj razvitih izvoznih tržiščih.
Vse te usmeritve so strnili v obsežni predinvesticijski študiji, ki je predvsem razvojno dolgoročno naravnan investicijski projekt. Med uresničevanjem bodo vanj vključevali nova spoznanja razvojno raziskovalnega dela, tako domačih, kot tujih strokovnjakov in seveda spoznanja iz skupnega republiškega raziskovalnega projekta DOM.
Člani velenjskega izvršnega sveta bodo podobno kot tokrat, na eni prihodnjih sej, obravnavali še prizadevanja delovne organizacije Procesna oprema, na eni jesenskih sej občinske skupščine pa naj bi o tem spregovorili tudi delegati občinske skupščine. Vzporedno s tem bodo, kot je predvideno, obravnavali tudi po-
ročilo o dosedanji sanaciji v Gorenju.
(mz)
Titovo Velenje — o onesnaževanju okolja
Sodelujmo na javni tribuni!
Občinska konferenca SZDL in Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Velenje sklicujeta javno tribuno o nevarnem onesnaževanju okolja v Šaleški dolini v PONEDELJEK, 23. junija, ob 17. uri, v AVLI OSNOVNE ŠOLE ANTONA AŠKERCA.
S tribuno naj bi pospešili ustvarjalni in javni dialog o nevarnostih, ki zaradi onesnaževanja grozijo naravnemu in družbenemu okolju naše doline.
Vabimo vse organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki želijo in zmorejo prispevati svoj delež k odpravljanju vzrokov in posledic propadanja okolja. Tribune se bodo udeležili tudi strokovnjaki in predstavniki občinskih ter republiških ustanov, ki jim je varstvo okolja pokljcna zadolžitev.
Tribuna bo < spremljana z barvnimi diapozitivi, filmi, razstavo fotografij in akvarelov na temo varstva okolja.
Pred osnovno šolo Antona Aškerca bodo postavili »EKOLOŠKO STOJNICO«, na kateri boste lahko po polovični ceni kupili knjigo dr. Dušana Pluta »Za ekološko svetlejši jutri«.
Pred pričetkom bodo strokovnjaki instituta Jožef Stefan z mobilno enoto ekološkega elaboratorija od 15. do 17. ure na strokovno poljuden način brezplačno demonstrirali merjenje radioaktivnosti.
OBČANI! Če ste zaskrbljeni nad možnostjo, da vaše okolje vsebuje preveliko količino radioaktivnosti, prinesite živila in druge predmete pred osno-
vno šolo Antona Aškerca. Čas strokovnjakov bo omejen, zato bodo opravili le meritve reprezentativnih vzorcev (npr. zelenjava, ki je namenjena prodaji, med, divjačina, mleko, sadje, ribe ...)
OBČANI! 23. junija, dve uri pred pričetkom tribune se udeležite javne povorke proti onesnaževanju okolja v organizaciji Občinska konferenca ZSMS Velenje. Zbor in začetek povorke bo ob 15. uri pred stavbo sodišča v Titovem Velenju.
TRIBUNO BO NEPO-SRjEDNO PRENAŠAL TUDI RADIO VELENJE. POSLUŠALCI* BODO LAHKO VPRAŠANJA NA TRIBUNI POSTAVUALI TUDI PO TELEFONU NA ŠTEVILKO 856-317.
Gorenje MGA
Nova DO
Delavci temeljne organizacije združenega dela Mali gospodinjski aparati Nazarje delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati so se na referendumu 28. maja s sprejetjem statuta delovne organizacije, samoupravnega sporazuma o združevanju
dela in sredstev, statuta Gorenje SOZD in samoupravnega sporazuma o združitvi v Gorenje SOZD odločili za samoupravno in poslovno preobrazbo njihove temeljne organizacije združenega dela
Gorenjev tozd Mali gospodinjski aparati Nazarje bo od 1. julija naprej enovita delovna organizacija. Od samoupravne in poslovne preobrazbe si v Nazarjah in v Gornji Savinjski dolini veliko obetajo. V pripravah na referendum so opozorili na vrsto pred-
nosti novoustanovljene delovne organizacije. Tako načrtujejo, da bodo v novem srednjeročnem obdobju namenili za naložbe okrog 3 milijarde dinarjev, posodobitev proizvodnega procesa in povečanje zmogljivosti pa naj bi omogočilo, da bi čez pet let iz te Gorenjeve tovarne v Nazarjah prodali na tuje najmanj 60 % vse proizvodnje. Veliko si obetajo tudi od načrtovane kadrovske okrepitve delovne organizacije, tudi s štipendisti.
(an)
Občina Velenje
Z večjim dohodkom opravičimo delitev osebnih dohodkov
Analiza uresničevanja družbeno sprejetih usmeritev glede razporejanja dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov v letu 1985 in v prvem trome-sečju letošnjega leta, je v tem času na dnevnem redu številnih sej. Med drugim so o tem prejšnji teden govorili na skupni seji predsedstev občinskega sindikalnega sveta Velenje in občinske konference SZDL Velenje, o tem pa so govorili tudi na seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje.
Ugotavljali so, da na tem področju spet ne uresničujemo sprejetih usmeritev. Takšno ravnanje pa je vsekakor treba preseči, saj delež osebnih dohodkov v doseženem dohodku nenehno narašča, kar se seveda
Predsedstvo OS ZSS Velenje
V Veplasu o Veplasu
precej več ustvarjalnosti, kot so jih pokazali do sedaj. Izvršilnemu odboru sindikata v Veplasu je predsedstvo naložilo, da izdela konkreten program aktivnosti, ko bo sprejet sanacijski program, in da sproti spremlja izvajanje, tako ukrepov, kot sanacijskega programa.
Člani predsedstva so skupaj z Občinskim komitejem ZK Velenje obiskali tudi nekaj organizacij združenega dela — takšnih, kjer obstajajo motnje, nepravilnosti, kjer poslujejo z izgubo, ali na robu nje, takšne, kjer imajo težave. Tako so želeli še pravočasno ukrepati. Zato so za vsako organizacijo, ki so jo obiskali in se seznanili z njenimi težavami, tudi predlagali ukrepe in aktivnosti, ki jih morajo opraviti. Že konec julija pa v teh organizacijah načrtujejo drugi krog obiskov, ko se bodo »pozanimali« in preverili, kako so v posameznih sredinah upoštevali njihove nasvete in izvedli predlagane ukrepe.
(mkp)
Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje nadaljuje svoje obiske v organizacijah združnega dela. Zadnja seja, pretekli četrtek, je bila v velenjskem Veplasu, kjer so obravnavali poročilo o poteku izvajanja ukrepov družbenega varstva in si ogledali proizvodnjo. Na tej seji pa so se seznanili tudi s poročilom o opravljenih obiskih v delovnih organizacijah Rdeča dvorana, EKO, Sipak, Tovarna usnja in EFE.
Glede Veplasa je predsedstvo ocenilo, da so vse usmeritve in ukrepi pravilni, da pa je potrebno v takšnih primerih, ne samo v primeru Veplasa, reagirati prej, ko do ukrepa še ne pride. Tako se dogaja, da mora sindikat v bistvu »podpirati« ukrepe družbenega varstva. Vendar pa je v primeru Veplasa dobro to, da začasni kolektivni poslovodni organ v vse aktivnosti vključuje samoupravne organe in družbenopolitične organizacije. Še posebno pa se trudi, da bi »oživel« vse notranje sile, od katerih pričakujejo
negativno odraža v ustvarjeni akumulaciji, brez katere pa ni uspešnega razvoja.
V vseh okoljih si moramo prizadevati, da ustvarimo takšne rezultate, da bomo lahko delili osebne dohodke na sedanjem nivoju, je bila rdeča nit vseh razprav. Vse organizacije združenega dela, ki so delile več kot bi smele, so pozvali, da svoje ravnanje razložijo. Ob tem pa naj izdelajo tudi programe, kako bodo dosegle dohodek, ki jim bo tolikšno delitev osebnih dohodkov dopuščal. Obrazložitve morajo dosta-
viti izvršnemu svetu takoj, najkasneje do 20. junija. Na eni prihodnjih sej bodo namreč o tem vprašanju govorili delegati občinske skupščine. Na predlog izvršnega sveta in skupščine občine Velenje bodo sprejeli potrebne ukrepe za uskladitev razporeditve dohodka in čistega dohodka za osebne dohodke z usmeritvami resolucije v posameznih ozd, ki do tolikšne delitve niso upravičene. Po sedanjem predlogu bo potrebno opraviti poračun najkasneje do periodičnega obračuna za de-vetmesečje.	(mz)
Občinski sindikalni svet
Zanimanje za letovanje večje od pričakovanj
Vse ideje, bilo jih je veliko, o ustanovitvi počitniške skupnosti so padle v vodo, zato tudi letos ostaja letovanje delavcev preko občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje takšno kot lani.
Da je letovati mogoče tudi preko občinskega sindikalnega sveta? Niste vedeli? Škoda, kajti potem ste za letos, ko je bilo zanimanja več od pričakovanj, tako ali tako prepozni. Sedem počitniških prikolic — pet v Lanter-ni in dve v Rabcu — je zasedenih skozi vso sezono, prosti so ostali samo še nekateri termini v juniju in septembru. Zanimanje je bilo letos namreč tolikšno, da so lahko ugodili le tretjini vseh, ki so se za to zanimali. K temu pa je veliko pripomoglo tudi boljše informiranje delavcev in zaposlenih pri samostojnih obrtnikih o možnostih tovrstnega letovanja. Morda pa ne bi bilo napak, če bi v občini spet obudili idejo o ustanovitvi počitniške skupnosti, ki pa bi se jo lotili kako drugače, kot smo se jo dose-daj.
Sicer pa je komisija za rekreacijo, oddih in delavske športne igre zelo delavna. Skrivnost njihovega uspeha tiči morda tudi v odličnem sodelovanju z Zvezo telesnokulturnih organizacij občine Velenje. Ta hip pripravljajo seminar za animatorje rekreacije v organizacijah združenega dela in seminar za pridobitev naziva organizatorja športne rekreacije.
Ze jeseni pa se bodo preventivnega rekreativnega oddiha za starejše delavce lahko udeležili tudi tisti, ki so zaposleni v manjših organizacijah združenega dela, ki nimajo dovolj denarja, da bi lahko same pripravile takšno obliko oddiha.
(mkp)
7 MODERNO JE

MODERNO JE IZ ELKROJA JE
2. stran ★ flSS C9S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *
19. junija 1986
Občinski odbor RK
Izpolnili polletni načrt
Izjemno delovno polletje je končala tudi občinska organizacija Rdečega križa Velenje v petek popoldne s proslavitvijo 120-letnice delovanja Rdečega križa Slovenije. Predstavniki krajevnih organizacij, predsedstva, darovalci krvi in nekateri drugi so se zbrali na Trebeliškem na krajši proslavi. Tako so to priložnost izkoristili še za družabno srečanje. Slednje je precej pokvarilo slabo vreme, nikakor pa ne vzdušja.
Občinski odbor Rdečega križa Velenje je izpolnil polletni načrt skoraj na vseh področjih krvodajalstva, ustanovil je kar štiri nove krajevne organizacije Rdečega križa, izpeljal ustaljene akcije nudenja socialne pomoči, zbiranja prispevkov za lačne v Afriki, zanimiv kviz o škodljivosti alkohola in narkomanije. S srečanjem in darovanjem krvi v pobratenem Splitu so tako glavne
naloge prve polovice tega leta opravljene.
Na proslavi ob 120-letnici Rdečega križa Slovenije, kulturni program so ob tej priložnosti pripravili učenci podružnične osnovne šole Paka, je o pomenu Rdečega križa v svetu in pri nas spregovoril predsednik izvršnega odbora te človekoljubne organizacije Stane Žula, ki je kar sedemdesetim darovalcem krvi podelil plakete za petindvajsetkrat darovano kri. Še posebej slovesno pa je predstavnik predsedstva republiškega odbora Rdečega križa Slovenije Jože Medved podelil plakete za petdesetkrat darovano kri. Prejeli so jih Jože Koprive, Stane Žula, Edi Pavlič, vsi iz Titovega Velenja.
Vzdušje na petkovem družabnem srečanju je bilo kljub hladnemu vremenu in moči prisrčno, čeprav so za to morali prispevati denar za kritje stroškov sami.
6. srečanje mladih delavcev in mentorjev šolskih hranilnic
Ljubljanska banka in s tem tudi Temeljna banka Velenje namenja veliko pozornosti mladim varčevalcem. Na območju občine Velenje in Mozirje, ki ga pokriva Temeljna banka Velenje deluje 20 šolskih hranilnic, v katere je vključenih 5500 mladih varčevalcev. Vso poslovanje v hranilnici opravljajo učenci ob pomoči mentorjev.
Računalniška oprema v osnovnih šolah ni več tuja in tudi banka si želi, da bi poslovale šolske hranilnice s pomočjo računalnika. Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje je organizirala v začetku tega meseca za najbolj prizadevne mlade delavce in njihove mentorje ogled šolske hranilnice na osnovni šoli v Podčetrtku, ki po svoji računalniški opremljenosti prednjači pred
drugimi hranilnicami na širšem celjskem območju.
Okrog 100 učencev se je zbralo 11. junija pred Rdečo dvorano. 2 dvema avtobusoma so se odpeljali v Podčetrtek. Ogledali so si šolo, ki je dobro opremljena in organizirana, najbolj pa jih je seveda zanimala šolska hranilnica. Poslovanje v njej vodijo preko računalnika. Preko hranilnice vodijo vsa vplačila in izplačila na šoli, pa naj bodo to sredstva za šolsko prehrano, izlete, šolske potrebščine . . . Razvito imajo tudi negotovinsko poslovanje.
Obisk v tem koncu Slovenije so izkoristili tudi za ogled najstarejše lekarne na svetu in samostan v Olimju, lep sončen dan pa jih je zvabil tudi v bazen v Atomskih Toplicah.
Izlet, ki ga je banka organizi-
S srečanja krvodajalcev ob 120-letnici RK Slovenije
Koordinacijski odbor sindikata Gorenja
Seminar za sindikalna vodstva
V petek, 20. junija bo v Topol-šici enodnevni seminar za vodstva zveze sindikatov v sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje. Vloga sindikata v združenem delu postaja v zaostrenih gospodarskih in družbenih razmerah vse zahtevnejša in tudi Vse bolj pomembna. Zato bo Koordinacijski odbor sindikata Gorenja SOZD s sodelovanjem Izobraževalnega centra Gorenje pripravil enodnevni seminar za predsednike izvršnih odborov OO ZS, predsednike konferenc osnovnih organizacij ZS in člane koordinacijskega odbora sindi-
kata Gorenja SOZD. Udeleženci enodnevnega seminarja se bodo seznanili z aktualnimi problemi in nalogami pri konkretnem družbenopolitičnem delu.
Uvodoma bodo na seminarju spregovorili o aktualnih problemih poslovanja v Gorenju, zatem pa bodo poslušali informacijo o konfliktnih stanjih v SR Sloveniji in preprečevanju konfliktnih situacij. V popoldanskem delu seminarja pa bodo govorili o funkciji in vlogi sindikata v delovni organizaciji ter o metodah dela sindikalnih organizacij.
(an)
Občinska skupnost za zaposlovanje Titovo Velenje
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINI VELENJE
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DATUM	Del. IZK.	NČ DČ	ROK P ROK Z	OD	ŠT. DELAVCEV
GORENJE DSSS SOZD	dipl. ing. elektrotehnike	razvijalec strategije teh.						
	VII	raziskav in razvoja	11/6	3	nč	15/15	125.000	
GORENJE DSSS SOZD	dipl. ekonomist VII.	oblikovalec sistemskih						
		rešitev za organizacijske						
		zadeve	11/6	3	nč	15/15	125.000	1
		oblikovalec sistemskih						
		rešitev za ekonomske						
		zadeve	11/6	3	nč	15/15	125.000	1
		oblikovalec strategije						
		trženja	11/6	4	nč	15/15	125.000	1
GIP VEGRAD DSSS	dipl. ekonomist VII.	najzahtevnejše planiranje	13/6	3	nč	8/8	120.000	1
GIP VEGRAD	dipl. ing. gradbeništva	najzahtevne razvojne						
	VII.	naloge	13/6	3	nč	8/8	120.000	1
EKO DSSS	dipl. ing.'AOP VII.	razvijanje in vzdrževanje						
		sistem, softvera	11/6	3	nč	8/8	138.000	1
		projektiranje in razvijanje						
		baze podatkov	11/6	3	nč	8/8	138.305	1
		usmerjanje rjazvoja						
		organizacije aplikacij	11/6	3	nč	8/8	138.305	1
		razvijanje organizacije						
		aplikacij	11/6	3	nč	8/8	131.732	
OŠ XIV. DIVIZIJE	profesor psihologije VII.	šolski svetovalni delavec	13/6	X	nč	8/60	100.000	1
EKO DSSS	org. računalništva VI.	samostojno razvijanje In						
OŠ BRATOV MRAVLJAK		vzdrževanje zahtevnih prog.	11/6	2	nč	8/8	125.425	1
	predm. učitelj KE—GO	PU kemije in gospodinjstva	13/6	X	nč	8/60	100.000	1
OŠ GUSTAV ŠILIH	predm. učitelj	PU tehnične vzgoje						
	TEHNIČNE V.		13/6	X	nč	8/60	100.000	1
OŠ GUSTAV ŠILIH	predm. učitelj razredn.	PU razrednega pouka						
	P-		13/6	X	dč	8/60	110.000	1
DO MODNI SALON	trgovski poslovodja	vodja lastne trgovske						
		mreže	13/6	5	nč	15/60	115.00	1
KOVINOTEHNA-PRODA-	trgovski poslovodja	vodja poslovalnice v						
JALNA		Reprodukt Šmartno ob						
		Paki	6/6	4	nč	10/8	130.000	1
DO POTROŠNIK ŠOŠTANJ	ekonomski tehnik	likvidator faktur in obračun						
		prometnega davka	11/6	1—2	nč	8/8	85.000	1
EKO DSSS	gimnazijski maturant	upravljanje z računalnikom	11/6	1—2	nč	8/8	88.873	1
DO POTROŠNIK ŠOŠTANJ	prodajalec	prodajalec tekstila	11/6	1	nč	8/8	70.000	1
		prodajalec živil	11/6	1	nč	8/8	70.000	1
EKO DSSS	administrator	tajnica DSSS	11/6	1	dč	8/8	76.778	1
GIP VEGRAD	strojepiska	strojepiska	13/6	2	nč	8/8	60.000	1
KOVINOTEHNA—PRODA-	skladiščni delavec	skladiščna dela		*				
JALNA			6/6	3m	nč	10/8	65.000	1
OŠ ANTON AŠKERC —	snažilka	čiščenje (polovični del. čas)						
PODRUŽNICA PESJE			13/6	X	nč	8/30	30.000	1
OŠ GUSTAV ŠILIH	snažilka	čiščenje	13/6	X	dč	8/30	58.000	1
DO POTROŠNIK ŠOŠTANJ	snažilka	čiščenje delovnih prostora*	11/6	X	nč	8/8	50.000	1
MERX PEKARNA	delavec brez poklica	pomoč pri izdelavi kruha	11/6	X	dč	8/8	70.000	1
ELKROJ - KONFEKCIJA	konfekcijski šivalec	konfekcionar						
ŠOŠT.			10/6	X	nč	8/8	75.000	1
rala kot nagrado najbolj prizadevnim mladim delavcem, naj bi bil v spodbudo še drugim učencem, da se vključijo v delo šolskih hranilnic kot varčevalci ali kot delavci hranilnic.
Predsedstvo krajevne konference SZDL Šmartno ob Paki
vabi
krajane na
javno tribuno o varstvu okolja
v četrtek, 19. junija, ob 20. uri, v kulturnem domu.
ŠALEŠKI DROBIR 0 ŠALEŠKI DRO
0b polletju OD večji za 68 odstotkov
V prvem tromesečju letošnjega leta so se osebni dohodki v gospodarstvu občine Velenje povečali za 61 odstotkov in na tolikšno rast jih lahko uskladi tudi negospodarstvo. Izvršni svet skupščine občine Velenje pa je na eni zadnjih sej sprejel tudi oceno (pričakovano povečanje) rasti osebnih dohodkov za letošnje prvo polletje — 68 odstotkov. To oceno lahko pri delitvi osebnih dohodkov upoštevajo v negospodarstvu, seveda, če izpolnjujejo delovne programe, se tako dogovorijo z uporabniki svojih storitev ter imajo za to razpoložljiva sredstva, (mz)
Dobra uvrstitev Velenjčanov
Preteklo soboto je bilo v Zagorju republiško tekmovanje ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite.
Nanj se je uvrstila tudi ekipa šoštanjskih termoelektrarn, ki je letos zmagala na občinskem tovrstnem tekmovanju v Šentilju. V močni konkurenci samih občinskih zmagovalcev, nastopilo je kar 74 ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite iz cele Slovenije, je osvojila odlično 10. mesto, lani 18. Če ne bi imeli velenjski tekmovalci »majhne smolice«, bi se uvrstili prav nekje na samem vrhu.
Davčne obveznosti prikrite v materialnih stroških
Inšpektorji občinske uprave za družbene prihodke redno pregledujejo poslovne knjige samostojnih obrtnikov. Lani so opravili 65 pregledov za leto 1983 in 171 pregledov za leto 1984. Odkrili so mnoge nepravilnosti. Obrtniki so prijavili namreč kar nekaj manj kot 3 milijone dinarjev celotnega prihodka premalo ter izkazali za 19 milijonov preveč materialnih stroškov. Tako je bil prikazani dohodek prenizek za okoli 27 milijonov dinarjev. Seveda so obrtnike za premalo prijavljene zneske dodatno obdavčili, (mz)
Janez Pušnik še naprej predsednik
V Nazarjah so se v soboto zbrali mladi delavci vseh gorenjevih' delovnih organizacij na njihovi Goreniadi. To je bilo že 13. srečanje, med katerim so mladim tudi pogovorili o dosedanjem delu, izmenjali izkušnje ter se dogovorili, kako bodo delali naprej.
Najprej so si ogledali delovno organizacijo Gorenje Glin, ki letos slavi 85-letnico obstoja, nato pa so se zbrali v nazarskem delavskem domu na seji koordinacijskega sveta ZSMS Gorenja sozd, ki je imel volilno-programsko konferenco. Kot je dejal dosedanji in novi predsednik koordinacijskega sveta Janez Pušnik, so se tudi mladi v zadnjem dveletnem obdobju poprijemali predvsem z uresničevanjem proizvodnih nalog, seveda pa tudi z delom v samih osnovnih organizacijah. Predvsem pomembno je, da v osnovnih organizacijah ni več toliko forumskega dela, saj so se začele ukvarjati vse bolj s vprašanji svojega okolja, zelo dobro so se povezali z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti sindikalno. Zavedajo se, da morajo v prihodnje še okrepiti svoje delo v osnovnih organizacijah, saj si, kot so dejali v razpravi, pasivnosti ne smejo privoščiti. Odgovorne naloge bodo lahko uspešno izpolnjevali tudi, če bodo več storili Za lastno vsesplošno razgledanost. V bodoče bodo zato še bolj spodbujevali izobraževanje iz dela in ob delu.
Na programsko-volilni konferenci so govorili tudi o težavah, ki pestijo mlade. Za predsednika koordinacijskega sveta so znova izvolili Janeza Pušnika, dolžnost sekretarja pa bo za eno leto še naprej opravljal Marjan Sol.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega qrednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za
individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, šteVilka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
\.J
19. junija 1986	★ Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas*stran3
Delovna organizacija Inženiring
Za zdaj dobro kaže
Po ukinitvi ukrepa družbenega varstva so bile napovedi, da se bo delovna organizacija Inženiring iz Titovega Velenja postavila na lastne noge, za nekatere zelo optimistične, drugi so bili bolj skeptični. Danes lahko ugotavljamo — prav so imeli prvi.
Čeprav je naložbena potrošnja še vedno obrnjena navzdol, so plani tega kolektiva ubrali nasprotno pot. Z osem odstotno rastjo naj bi letos prigospodarili okrog milijardo 800 milijonov dinarjev celotnega prihodka in približno 300 milijonov dinarjev dohodka. Doseženi kazalci v prvem četrtletju so začrtane smernice potrdili. V tem trenutku imajo namreč zagotovljenih 65 odstotkov letnega načrta oziroma podpisali so za okrog 250 milijonov pogodb, 400 milijonov pa naj bi bili »vredni« podpisi pogodb v naslednjih dneh. Nelikvidnost ali bolje finančna nedisciplina na domačem trgu pa ima »v rokah« več kot 110 milijonov dinarjev nespornega celotnega prihodka.
Drugi kvartal tega leta prav tako napoveduje-ugodne rezultate. Veliko si obetajo od podpisa novih pogodb ter od zelo zahtevnega načrta Kitajska II, ki so ga pripravljali celo polletje. Novo-sadski sejem, na katerem resnično niso ostali neopazni, pa jim je »prinesel« za okrog 5 milijard 600 milijonov dinarjev ponudb. »Če bi od teh realizirali vsaj 20 odstotkov« pravi direktor delovne organizacije Inženiring Jože Rajer, »bo to za nas velik uspeh.« Tako bodo lahko prenesli nekatere naložbe v prihodnje leto in si s tem zagotovili delo.
Vrednost ponudb na tujem trgu, predvsem na Daljnem vzho-
du (Kitajska, Jemen, Egipt, Alžirija, Libija) ocenjujejo na 20 milijonov dolarjev. Seveda prijem pričakujejo manjši uspeh. Že 5 odstotkov realiziranih teh ponudb bi pomenilo ohranitev rasti izvoza, ki v tem trenutku predstavlja 10 odstotno realizacijo, kar pa ni v skladu s planskimi cilji (15 odstotna).
Zastavljene cilje v prvem polletju, že sedaj lahko rečemo, bo 75 zaposlenih doseglo. Da bodo tako lahko dejali tudi ob koncu leta, bo potrebnih še veliko
Po ukinitvi ukrepa družbenega varstva konec lanskega leta, odločitev, kako bo s članstvom v poslovni skupnosti Farmin, še ni dokončna. Temeljita analiza pa je dala dokaj hitro jasen odgovor. Članstvo v njej ni dajalo željenih rezultatov, ampak prav nasprotno. Zato so se delavci Inženiringa na referendumu odločili za izstop iz poslovne skupnosti. Za uspešen nastop na domačem, predvsem pa na tujem trgu, so se povezali z drugimi delovnimi organizacijami in drobnim gospodarstvom, ki se pri malih serijah lahko zelo hitro prilagaja potrebam in zahtevam tržišča.
aktivnosti. Nova zakonodaja jih sicer omejuje pri izvoznih prizadevanjih, saj ne morejo dobiti registracije, zato so se že lani povezali z nekaterimi velikimi izvozniki in uvozniki. Razmišljajo še o sodelovanju s sarajevskim Unio-investom. V srednjeročnem obdobju pa jih čaka obilica dela predvsem na področju informatike, štipendijske politike, zaposlovanja.
Visoki priznanji za nova izdelka
Novosadsk.i spomladanski kmetijski sejeim se je resda že nekoliko oddaljil. Ostali pa so dokaj spodbudni uspehi za delovno organizacijo Inženiring iz Titovega Velenja.
Ta se je letos na sejmu predstavila sama. To pa je pomenilo čisto nov pristop, drugačen način predstavitve dejavnosti, menjavo in ustrezno ureditev prostora na takšnem sejmu? Navezavo novih stikov, »deževanje« ponudb, sklenitev pogodb za približno dve do tri stare milijarde dinarjev, pa tudi priznanja. Delovna organizacija Inženiring je vse to dosegla, obeti so seveda zato veliki.
Nova embalaža za prevoz svežih piščancev in jajc je pritegnila pozornost obiskovalcev, navdušila pa je tudi člane komisije. Za nova izdelka so namreč prejeli zlato in srebrno priznanje. Slednje si je prislužil tudi ventilator, produkt znanja lastnih strokovnjakov. »Kdo smo in kaj delamo
je bilo ob obisku našega razstavnega prostora na novosadskem sejmu dobro vidno. Predstavili smo vse tisto, kar smo tudi v preteklih letih skupaj s članicami in nečlanicami poslovne skupnosti Farmin. Prišli pa smo še do zelo pomembnega spoznanja: če hoče inženiring dobro uspevati tako na domačem kot tujem trgu, mora imeti za sabo celo tržišče ne glede na to, kako se kdo piše, od kod je, kje je vključen. Pomembno je, da je posamezni proizvajalec nekega dela tehnološke linije v danem trenutku najuspešnejši, najhitrejši in kakovosten,« ocenjuje letošnje sodelovanje na novosadskem kmetijskem sejmu direktor delovne organizacije Inženiring Jože Rajer.
Nova embalaža za prevoz svežih piščancev in jajc je trenutno edina na jugoslovanskem trgu, začeli pa naj bi jo izdelovati konec oktobra letos. Orodje bodo izdelali Italijani, Straža Pastika pa ga bo po načelu skupnega prihodka in dohodka proizvajala.
Nepopolni oddelki na Centru srednjih šol
Kako pridobiti učence in napolniti oddelke je bilo osrednje vprašanje razprave članov komiteja za družbene dejavnosti pri obravnavi vpisa učencev v 1. letnik usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1986/87 na Centru srednjih šol v Titovem Velenju. Za 690 prostih mest se je trenutno prijavilo le 540 kandidatov, kar je komaj 78 odstotkov. Na Centru so seveda zaskrbljeni, saj to pomeni zmanjšanje števila oddelkov, pa ne samo v naslednjem šolskem letu, ampak tudi v prihodnje. Skoraj v vseh usmeritvah je še kakšno prosto mesto, dosti manj je zanimanja za računalniško usmeritetv, kjer je za šolsko leto 1986/87 prijavljenih kandidatov le za en oddelek. Bistvenih premikov na bolje se na Centru srednjih šol v Titovem Velenju do zadnjega dne vpisa, 31. avgusta, ne nadejajo, saj je mreža šol skoraj predimenzionirana. Seveda pa bodo skupaj s Skupnostjo za zaposlovanje poskušali narediti vse in napolniti oddelke.
Negotovosti bo do 31. avgusta torej še veliko. Da bi bili kar najbolje seznanjeni z aktivnostmi do tega dne in seveda o dokončnem vpisu, bodo člani komiteja o tem vprašanju znova spregovorili na eni od jesenskih sej, na kateri bodo obravnavali tudi predlog optimalne mreže šol.
Pri obravnavi Dogovora o nalogah in nosilcih poklicnega usmerjanja v SR Sloveniji so bili člani komiteja za družbene dejavnosti enotni — akt je potreben in mora biti sestavni del družbenega dogovora o kadrovski politiki. Le tako bo dosežen njegov na.nen. Poleg tega pa je treba takoj oblikovati kriterije za podelitev štipendij za posebej nadarjene in prizadevne učence.
Poleg teh dveh točk so na zadnji seji spregovorili še o varstvu in položaju borcev NOV, vojaških invalidov in civilnih invalidov v občini Velenje v preteklem letu ter o predlogu Zakona o varstvu prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi.
Novi člani Zveze komunistov
Na Centru srednjih šol, tozd srednja rudarska šola, so pretekli četrtek svečano sprejeli v vrste zveze komunistov osem mladih učencev. Vsi novi člani so dobri učenci, pa tudi sicer so zelo aktivni pri ostalih dejavnostih na šoli. V osnovni organizaciji zveze komunistov, ki vključuje člane srednje rudarske šole in delovne skupnosti, so s tokratnim sprejemom zelo zadovoljni, še zlasti zato, ker takšnega sprejema niso zabeležili vrsto let nazaj. Novim članom je čestitala tudi sekretarka osnovne oragnizacije (na sliki).
(b. m.)
Rekli so ...
1 SONJA HUDEJ na seji izvršnega sveta ob predstavitvi Gorenja Gospodinjski aparati in obravnavi predinvesticijske študije: »V Gorenju se zavedate, da se družba iz ročne in fizične spreminja v intelektualno in inovativno. Prednost ima tisti, ki razume in zna. Toda včasih vas gospodarska kriza zavaja v ekonomski avtokratizem. Boste znali v gospodarski stiski pogledati čimdlje? Boste našli povezavo s kulturo, ki nas uči inovativnosti, ustvarjalnosti in domišljije? Boste iskali stike s srednješolskim izobraževanjem, ki hoče sposobne učitelje, dobre učence in sodobno opremo?___.«
Franc Lenart; direktor KS Družbeni standard
POD PRHO
Zapiski iz dnevnika Zelene straže
27. september 1985
Dan pionirjev smo člani Zelene straže želeli delovno obogatiti. Na stičišču zelenice pred šolo in brega Pake smo posadili 36 grmičkov forsitij. Za boljšo rast smo jim dodali mešanico humovita in gozdne zemlje ter jih zaščitili s količki. Že vnaprej smo se veselili pomladi, ko bo rumeno zažarel breg ob Paki.
Ampak že naslednji ponedeljek je sledilo hudo razočaranje. Večina grmičkov je bila izruvana, preostali pa polomljeni in poteptani. Količki so ležali izpuljeni in razmetani po okolici ali pa jih sploh ni bilo več. Z žalostjo smo ugotovili, da ob naši šoli lahko rastejo le trnjavi grmi ali visoka drevesa.
3. april 1986
Pomlad je znova vzbudila upanje v sadove našega dela. Temeljito smo očistili okolico šole in pograbili zelene površine. Čez zimo se je nabralo kar precej odmrlega listja in trave. Ker je bilo napovedano deževno vreme, smo potrosili še umetni gnoj.
Na zelenici pred šolo smo posadili zvončke, trobentice in žafran. Želimo, da bi naslednjo pomlad našo šolo krasilo čimveč rumenih, belih in modrih cvetov.
16. april 1986
Pregledali smo — v jeseni opustošen — nasad forsitij ob bregu Pake. Ugotovili smo, da je preživelo 5 grmičkov.
Namerno smo pozabili na »rušilno dejanje« v jeseni in se znova odločili, da breg Pake mora biti posajen z grmovnicami. Barbara je prinesla veje forsitij, ki se spomladi zelo rade ukoreni-nijo. Vsako sadiko smo skrbno zalili in zaščitili s količki.
Drugi dan smo želeli zaliti podtaknjence, toda sledilo je strahotno razočaranje. Nikakor nismo mogli verjeti, da je lahko v enem dnevu porušen ves naš napor, vse naše želje po lepi okolici. Večina količkov je bila zopet poruvana, prav tako precej sadik. Nemočno smo gledali uvele vejice po tleh.
Učenci naše šole tega niso storili, saj smo iz učilnic opazovali nasad do konca pouka.
Vemo, da se popoldne in ob sobotah ter nedeljah ob naši šoli igrajo predšolski otroci iz krajevne skupnosti Edvarda Kardelja. Njihovi starši najbrž ne vedo, da malčki razkopavajo s peskom posute poti ob šoli, se valjajo po zelenicah in jim prinašajo šopke, ki so jih nabrali na zelenici in gredicah pred šolo.
Morda bodo ob prebiranju tega članka le pomislili, da ni vsaka zelena površina prostor za igro, da je vsaka zelenica ali nasad sad ljubezni do narave ter obilo dobre volje in časa tistega, ki si želi, da bi živel v lepem okolju.
Člani Zelene straže OŠ Veljka Vlahoviča Titovo Velenje
Velika izbira — 30 mest samo ob morju
Podobno kot v preteklih sezonah bo DS Družbeni standard tudi letos omogočila letovanje Rekovim delavcem in njihovim družinskim članom na 30 mestih ob morju, planinah in zdraviliščih. V lastnih domovih lahko letuje v vsaki izmeni 310, v kamp prikolicah pa 280 letovalcev. Poleg teh zmogljivosti smo tudi letos morali najeti v hotelih, apartmajih in zdraviliščih še približno 3500 ležišč in tako računamo, da bo v sezoni 1986 organizirano letovalo okrog 8000 članov kolektiva SOZD REK in njihovih svojcev, kar pomeni, da se kljub visokim cenam pensionov število letovalcev v primerjavi s preteklim letom ne bo zmanjšalo.
Desetdnevno letovanje v počitniških domovih Fiesa, Crikvenica in domovih elektrogospodarstva Slovenije stane 40.000 din po osebi, od tega morajo letovalci plačati 22.000 din, ostalo pa je regres delovnih organizacij. Letovanje v prikolicah stane 200 din dnevno ali okrog 9000 din za 10-dnevno letovanje celotne družine. Te cene so ugodne in zato je letos interes za letovanje v teh objektih v primerjavi s preteklimi sezonami dosti večji. Cene pensionov v najetih hotel-
skih zmogljivostih se gibajo od 5000 do 8000 din dnevno po osebi. Tudi če upoštevamo 18.000 din regresa, ki ga letovalci prejmejo zase in tudi za svoje nezaposlene družinske člane, je tako letovanje letos kar precej drago, saj je treba za dopust kljub regresu nameniti že skoraj 20 starih milijonov din. Letovalci iz SOZD REK lahko letovanje odplačajo v 8. obrokih, kar je dodatna olajšava in pomoč pri poravnavi letovalnih stroškov.
Delavci REK so letos dobili na roko 9 ali 10 tisoč din regresa odvisno od delovnega mesta. Vsak, ki pa se odloči za organiziran dopust pa dobi zase in za svoje nezaposlene družinske člane še 18.000 din na osebo. S tako politiko regresiranja želi sindikat Reka motivirati svoje delavce, da prosti čas v kar največji meri izkoristijo za počitek, zabavo in obnovo delovne sposobnosti.
Poleg tega, da želimo vsem zagotoviti organizirano letovanje, se v družbenem standardu trudimo, da bi bili tudi pogoji letovanja kar najbolj ustrezni. Zato zmogljivosti najamemo v krajih, kjer imajo naši letovalci po-
leg bivanja, hrane in kopanja tudi možnost športne rekreacije in druge vrste zabave.
Organizacija dopustov za tako veliko število letovalcev in na tolikih mestih, zahteva veliko dela in tudi problemov ne manjka. Veliko težav je že v tem, ker večina želi na letovanje le v konici glavne sezone okrog 20. ali 30. julija in je samo za ta čas težko zagotoviti dovolj letovalnih mest. Za letovanje zunaj glavne sezone, to je v juniju in septembru, pa skoraj ni zanimanja, čeprav so cene za to obdobje precej nižje. Nekaj je pri tem res kriva šola, veliko pa tudi splošno prepričanje, da sta samo julij in del avgusta primerna za pravi dopust. Če bi uspe-ji napolniti najete zmogljivosti tudi v času zunaj sezone, bi s tem tudi pri hotelirjih dosegli ugodnejše pogoje od namestitev do cen.
Ogromno problemov nam povzroča nenehno odpovedovanje že zakupljenih zmogljivosti na področju Umaga, za katerega je bilo letos največ zanimanja. Ker je prodaja na tujem trgu stekla še ugodnejše kot so hotelirji načrtovali, zmanjkuje mest za domačp turiste in posledica tega so odpovedi. Največ teh se nanaša na le-
tovanje v apartmajih, za kar je tudi sicer pri nas veliko zanimanja. Odpovedane apartmaje je zelo težko nadoknaditi, ker so povsod razprodani. Nekoliko lažje je te zakupiti le še v južnem Jadranu in na otokih, vendar pa je interes za letovanje na teh mestih manjši zaradi velikih prevoznih stroškov in dolgega potovalnega časa. Kljub težavam upamo, da nikomur zaradi odpovedi letovalnih zmogljivosti ne bo potrebno ostati doma.
Razmere v našem turizmu nakazujejo, da bo v prihodnje vse manj možnosti za letovanje v hotelih in bo zato nujno potrebno širiti lastne zmogljivosti. V REK-u se tega zavedamo, zato smo si tudi v razvojnih programih zastavili nalogo, da v najkrajšem času z adaptacijo doma v Crikvenici pridobimo nove zmogljivosti, vzporedno s tem pa bomo proučili možnost večanja kapacitet v Fiesi in z izgradnjo zimskega bazena tudi možnost podaljševanja letovalne sezone. Načrtujemo tudi postopen nakup apartmajev, ker je zanimanje za tovrstno letovanje iz leta v leto večje. Že letos smo kupili v Maredi pri Umagu dva apartmaja.
Življenja poln in enoten Center srednjih šol
Ni lahko pisati o preteklih dosežkih Centra srednjih šol, saj je bilo o tem zelc malo napisanega, skoraj nič od takrat, ko je leta 1978 »Center« praznoval dvajset let delovanja. Človeka zato prevzame tih in spoštljiv strah ter bojazen, da ne bi mogoče česa bistvenega izpustil. Vsega, j<ar smo dosegli, marsikdaj niti ne vidimo, niti ne znamo objektivno oceniti.
Prejeli smo
J
Prav gotovo smo vsi skupaj ob zaključku šolskega leta in ob zaključku obdobj^ ko je Center vodil mag. Drago SULEK, dolžni zahvalo tov. Šuleku. Center srednjih šol nosi danes v sebi mnogo njegovih skrbi in gorečih prizadevanj ter vere v kvalitetno deio. Zavedal se je, da rabimo življenja poln in enoten Center srednjih šol. Pognal je naš razvoj v intelektualno dinamično, iščočo moderno skupnost. Zavedal se je, da je naši družbi potrebno najkvalitetnejše znanje, duhovno bogastvo in inovativne sposobnosti. Prednost imajo tisti, ki razumejo in znajo. Taki učenci in učitelji so se v preteklem obdobju lahko uveljavljali.
Zelo lepe uspehe dosegajo učenci in učitelji v okviru fizikalnega, astronomskega in matematičnega krožka. Učenci so na tekmovanjih dobili lepa
priznanja, njihovi učitelji z velikim entuziazmom poglabljajo znanje, saj so vključeni v raziskovalno nalogo o uporabi mikroračunalnika pri pouku fizike.
Na CSŠ je gibanje »Mladi raziskovalci za razvoj Velenja« dobilo silno široke razsežnosti. Moramo priznati, da mladi učenci in njihovi požrtvovalni mentorji s tem uresničujejo pomembno, skoraj usodno družbeno nalogo. Uspešni učenci si s tem odpirajo vrata v delovne organizacije. Kot je omenil tov. Božo LEDNIK na podelitvi priznanj in nagrad dobrim raziskovalnim nalogam, bi Gorenje želelo omogočiti sposobnim učencem izobraževanje v najkvalitetnejših tujih univerzitetnih središčih. Temu ob rob moramo zapisati ugotovitev tov. Mira TRAMPUSA, ki pravi, da je nasploh v praksi znanje premalo cenjeno, predvsem pa gospodarstvo še ne zna izkoristiti znanja mladih strokovnjakov. Zato mladi srednješolci često ne vidijo jasne perspektive za dobro zaposlitev in kvalitetno delo. Razveseljiva je ugotovitev, da je na CSŠ veliko učiteljev, ki se neozirajoč na družbene razmere, trudijo mladim dati kvalitetno in široko izobrazbo.
Zal so mnoga najkvalitetnejša prizadevanja učiteljev pri raziskovalnih nalogah, pri vodenju krožkov in pri kulturnih akcijah zgolj ljubiteljske narave. Resno delo bi morali materialno stimulirati.« Družba je v zmoti,
če misli, da bo s takim varčevanjem kaj privarčevala ali se celo izkopala iz gospodarske krize. Premalo se zavedamo, koliko trpke resnice je v misli, ki jo je izpostavil tov. Šulek ob slovesu od CSS: »Učenci so toliko dobri, kolikor je dober njihov učitelj!«
Mag. Sulek nam je zapustil »Program celovite kulturne vzgoje«, ki čaka realizacijo. Kultura v najširšem pomenu besede je silno pomembna za družbeni razvoj. Razvita kultura razvija ustvarjalnost, inovativnost in domišljijo in to danes svet potrebuje. »Kulturna renesansa« bi veliko prispevala h konkurenčnemu znanju in k znanju, ki išče vedno nove oblike.
Ob pogledu nazaj, ki je nujen za varno vožnjo naprej, vidimo še druge dosežke: ustanovitev strojne tehnične šole, uveden je bil višješolski študij, saniran Dom učencev, mnoge učilnice in laboratoriji so se posodobili in pridobili smo precej novih prostorov za kabinete in učilnice v rumeni stavbi. Vse to je bilo mogoče doseži z velikimi prizadevanji, stvarnostjo in modrostjo, z veliko mero jasne zavesti in razumne organiziranosti.
V preteklem obdobju smo prevrednotili delo vseh delavcev CSŠ, novi pravilnik o osebnih dohodkih prinaša predvsem velik napredek pri vrednotenju in merjenju učiteljevega dela.
Omeniti moramo še permanentno izpopolnjevanje učiteljev in poglabljanje pedagoškega in psihološkega
znanja, pridobljenega s predavanji in seminarji. Veliko misli in razgovorov smo posvetili učnim pripravam, ki naj
Tovarišica Dinka PIPUŠEVA je kot predsednica sindikata na CSŠ spregovorila in zapisala, da se »CSŠ zahvaljuje tovarišu Šaleku za znanje in izkušnje, ki jih je vgradil v srednje šolstvo ter za vse vrednote, ki jih je zgradil. Žal nam je, da je odšel na novo delovno mesto, pa vendar smo ponosni da je Žlovek iz naše sredine prevzel tako odgovorno funkcijo v naši družbeno-politični skupnosti. Človeku je lahko pri duši, če ve, da bo sodeloval pri reševanju gospodarske, šolske, kulturne, ekološke in druge problematike.«
Potrebe gospodarstva so odločilno vplivale na razvoj srednješolskega izobraževanja. Hiter razvoj Velenja, naglo naraščanje prebivalstva ter reforma srednjega usmerjenega izobraževanja so seveda motili delo in vplivali na kvaliteto izobraževalnega procesa. Če k temu dodamo še velikanske gospodarske stiske, vidimo, da tovarišu Petru ROBI DU, ki prevzema vodstvo CSŠ, ne bo lahko. Njegove misli o bodočem razvoju najbolje označi Jaspersova misel: »Prihodnost je prostor brezštevilnih možnosti in kot takšna prostor naše svobode«, toda dobro in pravilno se moramo odločati.
S. H.
4 stran ★ naš čas	NAŠI KRAJI IN LJUDJE _Titovo Velen'e *
19. junija 1986
Krajevna skupnost Edvarda Kardelja
Še več takšnih udarniških
akcij
Pred praznikom so organizirali veliko udarniško aakcijo na otroškem igrišču, ki je zares dobro uspela. Udeležilo se je je rekordno število krajanov in otroško igrišče, ki jim ga sicer še vedno ni uspelo predati namenu, je dobilo prijaznejšo in tudi bolj uporabno obliko. Še nekaj takšnih akcij in bo narejeno.
Večer pred praznikom, so pripravili svečano sejo skupščine krajevne skupnosti. Na njej so spregovorili o opravljenem delu, še posebej so izpostavili trenutne naloge, ki jih ni malo. Čeprav je bila njihova krajevna skupnost grajena po sodobnih urbanističnih načrtih, se otepajo s številnimi komunalnimi težavami. Za njihovo odpravo zbirajo tudi sredstva iz samoprispevka.
Svečano sejo skupščine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja so s prisrčnim kulturnim programom popestrili pionirji osnovne šole Veljka Vlahoviča.
Dan praznovanja — 12. junij — je bil v krajevni skupnosti Ed^ varda Kardelja športno obarvan. Med drugim so pripravili tradicionalna turnirja v malem nogometu in šahu. Naslednji dan pa so načrtovali na otroškem igrišču športno zabavni program, ki naj bi ga organiziralo Društvo prijateljev mladine. Žal je to srečanje zaradi slabega vremena odpadlo,
Zadnje dni je bilo v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja zelo živahno. 12. junija praznujejo namreč svoj krajevni praznik. Praznujejo ga v spomin na dan, ko so pred petimi leti ustanovili krajevno skupnost in jo poimenovali po velikem revolucionarju in mislecu Edvardu Kardelju. V središču kraja so postavili njegov spomenik, lani pa so uredili še spominsko sobo Edvarda Kardelja.
Stara vas
Bogatejši za nov dom krajanov
Praznik so počastili s svečano sejo skupščine~krajevne skupnosti.
Društvo prijateljev mladine pa ga bo pripravilo prve dni počitnic, tako da najmlajši te krajevne skupnosti ne bodo prikrajšani.
Dež pa ni prekrižal le teh načrtov. Žal je odpadlo tudi srečanje krajanov, ki so ga načrtovali na Kardeljevem trgu v soboto zvečer. Kulturno društvo, ki so ga v kraju ustanovili pred nedavnim.
je najprej pripravilo kulturni program — nastopili so mladf tamburaši iz Pesja, po njihovem nastopu pa je žal začelo deževati in srečanje je seveda odpadlo. Vsekakor bi bilo prav, če bi ga organizirali kdaj kasneje, saj so takšna srečanja v stanovanjski soseski, kjer se ljudje med sabo slabo poznajo, še kako dobrodošla.
M. Zakošek
V krajevni skupnosti Stara vas so v soboto slavili pomembno delovno zmago. Svojemu namenu so predali prostore za samoupravno, družbenopolitično in interesno delo krajanov, ki so jih poimenovali »Dom krajanov Stare vasi«. Priložnostne svečanosti so se udeležili tudi predsednik Skupščine občine Velenje Drago Šulek, predsednica Občinske konference SZDL Velenje Nada Zavolovšek-Hudarin, sekretar predsedstva OK ZKS Velenje Drago Blagus in predstavniki delovnih kolektivov z območja Stare vasi.
O pomenu nove pridobitve za krajane Stare vasi je spregovoril predsednik skupščine KS Stara vas Marjan Lipovšek. Posebej je poudaril spoznanje, da je v slogi moč. Tudi v Stari vasi, zibelki udarniškega dela v Šaleški dolini, so že večkrat doslej dokazali, kaj lahko dosežejo, če so složni pri uresničitvi posameznih nalog oziroma če se večina krajanov zavzame za uresničitev skupno dogovorjenih nalog. Ena zadnjih tovrstnih zmag je tudi Dom krajanov Stare vasi.
»S prvimi lastnimi prostori za samoupravno, družbenopolitično in interesno življenje in delo si v Stari vasi šele zagotavljamo osnovne pogoje za to. da bi lahko v prihodnje laže prisluhnili interesom in hotenjem krajanov in tudi v kar največji meri uresničevali ta večinska hotenja. Z današnjim dnem, ko odpiramo Dom krajanov, pa bomo morali začeti s pospešenimi aktivnostmi v okviru krajevne konference SZDL in osnovne organizacije ZSM, da zagotovimo, da bodo prostori resnično izkoriščeni, in to z razvijanjem interesnih dejavnosti krajanov vseh starosti in zanimanj.«
Seveda pa s sobotnim odprtjem Doma krajanov StaTe vasi akcij v tej krajevni skupnosti, kot je dejal pred-
Krajevna skupnost Nazarje
Dve stoletji šolstva
V krajevni skupnosti Nazarje so zadnje dni prejšnjega tedna proslavili svoj praznik, ki ga vsako leto slavijo 12. junija, tudi letos pa so ga obeležili s številnimi prireditvami. Osrednjo slovesnost s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti so pripravili v petek zvečer v delavskem domu. Spregovorili so o pomenu svojega praznika, o dosežkih in načrtih, podelili priznanja najzaslužnejšim krajanom in, kot je v Nazarjah seveda že navada, pripravili lep kulturni spored. V slavje so se tudi letos vključili košarkarji, taborniki in lovci, predvsem pa tamkajšnja osnovna šola, ki letos slavi svojo 200-letnico, vsekakor zelo častitljiv jubilej.
Slovesnost ob tej obletnici so pripravili v soboto dopoldne, žal pa jim je krepko ponagajalo izjemno slabo vreme. Zaradi hudega naliva so namreč morali slovesnost s prostega prestaviti na šolski hodnik, ker drugega primernega prostora pač nimajo. Na hodniku seveda niso mogli pokazati vsega, kar so iz svoje bogate dejavnosti pripravili za krajane, starše in goste. Trenutek za razmislek torej. Sicer pa obisk v šoli tudi ni bil zaman. Okrnjen program je bil še vedno dovolj pester in bogat, veliko zanimivosti pa so nudile tudi učilnice, v
katerih so bili na ogled predmeti izjemne zgodovinske in narodopisne vrednosti, ki so si jih sposodili v nazarskem samostanu, ali so jih od doma prinesli učenci, z ročnimi deli so se predstavile prebivalke Nazarij, svoje so prispevali taborniki in še bi lahko naštevali.
Morda ne bo odveč še kratek utrinek iz dvestoletne zgodovine šolstva v Nazarjah. Jasno je, da so v srednjem in v začetku novega veka šole vodili samostani in tako so tudi nazarski frančiškani že sredi 18. stoletja vzgajali in šolali mladino, »javno ljudsko šolo« pa so ustanovili februarja 1786.
Učiteljice in učenci so se zlasti izkazali z razstavo zgodovinskih, narodopisnih in drugih predmetov, krajanke pa z razstavo ročnih del.
Najprej je bila v samostanu le ena učilnica, kasneje pa so uredili še eno in šolsko pisarno in tako je ostalo vse do leta 1941. Učencev je bilo najprej okrog 30, v letih pred vojno okrog 130, šolanje pa je za vse učence že takrat trajalo osem let. Med drugo vojno šole seveda ni bilo, le med osvoboditvijo Fornje Savinjske doline so začasno uredili učilnico.
»Skoraj vse moraš vedeti«
Eden od cilja srednjeročnega in dolgoročnega razvoja naše dolina je čimvečja kmetijska proizvodnja. Sodobno kmetijstvo in pospeševalna služba — nerazdružijiva prijatelja, ki vodita do željenih ciljev.
SREČANJE
Sedela je za mizo in zvedavo listala po priročniku ter na majhen listič pisala imena zaščitnih sredstev. Kar najbolje je hotela pomagati kmetici, ki je tožila o ušivosti in rjavosti pese. Andreja Tot je pospeše-valka pri Erini temeljni organizacija kooperantov Šoštanj pet let. Na skrbi ima mlečno proizvodnjo in pitanje, je mentorica aktiva kmečkih žena, tu in tam pa koga od kmetov poskuša navdušiti za kmečki turizem. »Tega je zelo malo. Kmetje zanj niso preveč navdušeni. Čeprav je to dopolnilna dejavnost, morajo biti pripravljeni vsi družinski člani. Delo na polju in v hlevu zahteva svoje, turizem prav tako. Pa tudi krediti danes niso ugodni«, opravičuje skromen razvoj kmečkega turizma v naši dolini sogovornica. Kako pa je v aktivu? Enkrat na leto pripravijo za kmeč-
ke žene strokovno ekskurzijo, na raznih predavanjih se ubadajo s vprašanji, ki so zanje najbolj zanimiva, veliko zanimanja pa je tudi za kuharske tečaje. Andreja pravi, da si kmetice kar najdejo čas ter se pridno udeležujejo predavanj in tečajev.
Navsezadnje smo spregovorili še o »njeni glavni dejavnosti«. 290 kmetov kooperantov odda v 21 zbiralnicah precej mleka. Andreja je zadovoljna, saj mlečna proizvodnja v pri-
Andreja Tot
merjavi z drugimi raste. V tem času ima največ dela z vzorci na higieno. »Kar razgledan moraš biti, skoraj vse vedeti, da lahko odgovoriš kmetu na vprašanja, ki ga zanimajo. Terensko delo je to. V veliko pomoč so nam službena vozila in telefoni. Resnici na ljubo moram povedati, da nisem čisto »ta prava« pospeševalka. Grem od kmeta do kmeta, od zbiralnice do zbiralnice, vendar ... Pri nekaterih stvareh smo kar malce površni. Kmetom priskrbimo krmila, krmni obrok, s katerim bi lahko dosegel večjo mlečno proizvodnjo, pa si mora največkrat kar sam sestaviti.«
Petletne izkušnje še ravno niso bogate. Sogovornica je v tem času spoznala, da je lažje delati s tistimi, ki imajo že usmerjeno in večjo proizvodnjo, čeprav jo tudi »oni drugi« prijazno sprejmejo.
Doma je iz Topolšice, s hčerkico in možem pa sedaj živi v Titovem Velenju. Kje torej iskati vzroke za njeno poklicno odločitev? »Še sama ne vem, zakaj sem se odločila za pospe-ševalko. Že res,' da me je delo zanimalo,. .. »Danes ji tega ni žal. V vsakem poklicu se namreč najde nekaj dobrega in slabega.
Po vojni je šola dobila tri zelo neprimerne prostore in imela do leta 1955 tri oddelke od 1. do 8. razreda, kasneje pa so poučevali le do 4. razreda. Ob vsem so pripravljali gradnjo nove šole in jo leta 1960 tudi odprli. Leta 1973 so pričeli tudi z vzgojno-varstvenim programom. Ko se je kasneje vrtec preselil v nove prostore, so pridobili novo kuhinjo in jedilnico. S tem so rešili problem prehrane za otroke iz šole in vrtca, žal pa ob vsej športni in rekreativni dejavnosti v Nazarjah še vedno nimajo prostorov za telesno-vzgojno dejavnost, telovadnice pa si prav vsi v Nazarjah še kako želijo. Upajo, da bodo tudi to uspeli razrešiti. Sicer pa ni odveč poudarjati, kako velik je bil in je še prispevek šolarjev in njihovih nadvse marljivih učiteljic k življenju in razvoju kraja, predvsem na vzgojnem in kulturnem področju. To je dokazalo tudi slavje ob prazniku krajevne skupnosti in ob vseh spremljajočih prireditvah.
KS Franc
Leskošek-Luka Pesje
Krajevni praznik In 40-letnica G0
Krajevna skupnost Franc Leskošek-Luka praznuje 7. julija svoj praznik v spomin na uspešno izvedeno napisno akcijo leta 1941.
Letošnje praznovanje bo še posebej slovesno, saj bodo predali svojemu namenu nov gasilski dom in dom krajevne skupnosti. Krajani se seveda na letošnje praznovanje pripravljajo nadvse marljivo.
Prireditve, ki jih ne bo malo, bodo začeli že v nedeljo, 29 junija, s pionirsko olimpiado v tamkajšnji telovadnici.
1. julija bodo najmlajši krajani risali na asfalt,
v petek, 4. julija, pa bodo na plastični skakalnici še smučarski
sednik skupščine KS Marjan Lipovšek, še ni konec. Želja je, da na zemljišču, ki je last krajevne skupnosti, postavijo.večnamenski prostor, v katerem bodo lahko pripravljali tudi kulturne in druge prireditve za Staro-vaščane in da uredijo okolje Doma krajanov tako, da bo tamkajšnje občane resnično privabljal vsak dan, da bo postal njihov drugi dom, da bo postal vsakodnevno shajališče krajanov vseh generacij, poklicev in hotenj.
Dom krajanov Stare vasi so uredili v dobršnem delu s sredstvi krajevnega samoprispevka, ki ga plačujejo Starovaščani že dve referendumski obdobji. Potrebno pa je bilo zagotoviti še dodatna sredstva, pri urejanju prostorov in okolice pa je bilo opravljeno tudi veliko prostovoljnèga dela. Zgledno so se v akcijo vključili tudi delovni kolektivi, kr-imajo sedež v Stari vasi. Marjan Lipovšek sé je zato zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bil urejen Dom krajanov Stare vasi.
Na priložnostni slovesnosti je govorila tudi predsednica Občinske konference SZDL Velenje Nada Za-
volovšek — Hudarin. Podarila je, da so s pomembno delovno zmago krajani Stare vasi pridobili prostoie, v katerih se bodo sestajali, družili in snovali nove načrte. »Lahko bi-rekli, da je nastajala Krajevna skupnost Stara vas kot lepljenka v različnih obdobjih, da so se okoli starega jedra dose-ljevali prebivalci iz najrazličnejših delov občine. Vsakdo je prispeval delček v življenje skupnosti, o kateri lahko trdimo, da je homogena, ki ve, kaj hoče, kaj želi. Včasih se zdi. da je kar neverjetno, kaj vse ste uspeli ne samo pri pridobitvah komunalnega pomena, ampak zlasti pri graditvi medčloveških odnosov.« Po besedah Nade Zavolovšek-Hudarin čaka Starovaš-čane še veliko delovnih nalog, seveda skupaj z drugimi krajevnimi skupnostmi v občini. Delovna vnema in spoznanje, da čakanje na drugega ne prinese veliko, pa so porok za še druge uspešno izvedene akcije. Starovaš-čanom je ob koncu pozdravnega nagovora predsednica OK SZDL Velenje Nada Zavolovšek —H udar in čestitala ob tej delovni zmagi z željo, da bodo postali prostori krajevne skupnosti središče vsega družbenega dogajanja v Stari vasi.
Ključe Doma krajanov Stare vasi je prevzel v varstvo predsednik sveta KS Stara vas Franc Mokotar in povabil zbrane na slovesnosti na ogled te pomembne pridobitve.
Praznično razpoloženje v soboto popoldne v Stari vasi pa je popestrila tudi velenjska Rudarska godba, (p)
Podkraj—Kavče
Čistilna naprava — največja pridobitev
Tudi v krajevni skupnosti Podkraj— Kavče jim kaj kmalu ne bo zmanjkalo dela in nalog. Število prebivalcev v tem kraju namreč nenehno narašča, s tem pa se odpirajo nove potrebe po cestah, širitvi vodovodnega in telefonskega omrežja, kanalizacije in še bi lahko naštevali. Vseh teh nalog pa ni moč uresničiti čez noč, da o zagotavljanju prepotrebnih sredstev sploh ne govorimo.
Z družbenim denarjem, ki žal priteka vse prepočasi, predvsem pa z veliko pomočjo krajanov, ki s prostovoljnim delom prihranijo veliko denarja, pa so v tej krajevni skupnosti vseeno veliko postorili in so z dosežki kljub vsemu zadovoljni. Sklenjena so dela na telefonskem omrežju v Podkraju in Roperčah, namenu so že izročili dom krajevne skupnosti, ki bo služil za delo organov krajevne skupnosti in vseh ostalih dejavnikov, opraviti morajo le še nekaj manjših del in urediti okolico. Tik pred predvzemom je tudi vodovod Roperče—Tajna. Ena najpomembnejših naložb za kraj je vsekakor čistilna naprava v Podkraju II, ne le zaradi nujnosti, temveč tudi zato, ker bo to prva takšna tehnološka čistilna naprava, imenovana biodisk, v Šaleški in Savinjski dolini. Ta čistilni sistem, ki prečisti odpadno gospodinjsko vodo do 95 odstotkov, je posebej primeren za tiste kraje, kjer odpadnih voda ni moč speljati v mestno kanalizacijo. Zato bodo to napravo najprej postavili, in sicer še letos, v Podkraju II, kasneje pa še v Kavčah. Osnutki načrtov so že nareje-
ni, pridobivajo pa tudi ostale dokumente. Prav tako pospešeno tečejo dela pri toplifikaciji v Podkraju 1 in pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za toplifikacijo v Podkraju II. Velik problem, zlasti za krajane na začetku Kavč, je njihova cesta, ki je zaradi dotrajanosti in preozkega cestišča, še kako nujna posodobitve. Da pa bile težave še večje, drsi na to cesto tudi zemeljski plaz, ki je že krepko načel oporni zid, v nevarnosti pa so tudi bližnji stanovalci in promet na tej cesti. Kot so nam povedali krajani, se urejanje tega kar predolgo vleče, zato se upravičeno sprašujejo, ali mora res priti do najhujšega. Krajevna skupnost je zaenkrat nemočna, saj je kljub večkratnim pogovorom in ogledom posebne komisije, nadaljnje delo odvisno od Cestnega podjetja Celje, ki bi naj pripravilo predlog sanacije in postopek za izvajanje del. V krajevni skupnosti upajo, da bodo ta dela letos le stekla, s pomočjo krajanov seveda.
»Radi bi zgradili še večnamensko igrišče ob domu krajevne skupnosti za rekreacijo krajanov in zlasti otrok, ki se sedaj igrajo kar na cesti. Nekoč smo igrišče sicer že imeli, vendar je bilo skrajno neustrezno. Prav tako imamo v dolgoročnem načrtu velenjske občine zapisano izgradnjo osnovne šole do 4. razreda, vrtec ter manjšo trgovino z najosnovnejšimi potrebščinami,« je še povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Podkraj— Kavče Ibro Džumhur.
B. Mugerle
Posledice drsenja zemeljskega plazu v Kavčah so vidne tudi na cestišču.
skoki za rudarsko svetilko ter srečanje borcev pred novim pomnikom.
Na osrednji slovesnosti se bodo krajani Pesja zbrali naslednji dan. Dopoldne se bodo najprej pomerile gasilske desetine, nato bo slovesni mimohod vseh ude-
ležencev tega tekmovanja in podelitev priznanj, nakar bo svečana seja skupščine krajevne skupnosti. Praznovanje ob letošnjem krajevnem prazniku pa bodo sklenili s pohodom po poteh ob spominskih obeležjih.
t. h.
19. junija 1986	★ Titovo Velenje
KULTURA
nas cas* Stran5
Dvignjeni zastor 13
Med nastopom članskih parov
KINI		KINO	(INO®	KINO«	KINO	
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 19. 6. ob 18. in 20. uri
HUDIČ MORILEC — hongkonški, karate.
Petek, 20. 6. ob 10. uri
ŠTIRI PESTI PROTI RIU — italijanski, avanturistični.
Bud Spencer in Terence Hill ponovno skupaj, tokrat v Braziliji.
Petek, 20. 6. ob 18. in 20. uri
mož z ZVEZDE — ameriški, znanstveno-fantastični. Režija: John Carpenter V gl. vi.: Jeff Bridges, Karen Allen Film je izredno zabavna zgodba o živem bitju na zemlji pred policaji, vlado in znanstveniki. Spremeniti mora podobo zato prevzame podobo pravkar umrlega moškega, vdova pa mora z njim vse do trenutka, ko bodo njegovi prišli ponj. Zelo zabavna je tujčeva uporaba jezika, ki v naših razumevanjih deluje čisto drugače, kot si je tujec zamislil. FILM ZELO PRIPOROČAMO! Sobota in nedelja, 21., 22. 6. ob 18. in 20. uri
ŠTIRI PESTI PROTI RIU — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer, Terence Hill
Ponedeljek, 23. 6. ob 10., 18. in 20. uri HUDIČ MORILEC — hongkonški, karate. Torek, 24. 6. ob 18. in 20. uri
ŠTIRI PESTI PROTI RIU — italijanski, avanturistični.
Sreda, 25. 6. ob 10., 18. in 20. uri
CESTNI BOJEVNIK — avstralski, avanturistični.
KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 19. 6. ob 18. uri!
ŠTIRI PESTI PROTI RIU — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer in Terence Hill
Četrtek, 19. 6. ob 20. uri!
MOŽ Z ZVEZDE — ameriški, znanstvenofantastični. V gl. vi.: Jeff Bndges KINO ŠOŠTANJ	.
Sobota, 21. 6. ob 20. uri HUDIČ MORILEC — hongkonški, karate. Nedelja, 22. 6. ob 18. in 20. uri
MOŽ Z ZVEZDE — ameriški, znanstvenofantastični. Ponedeljek, 23. 6. ob 20. uri
ŠTIRI PESTI PROTI RIU — italijanski, avanturistični. Sreda, 25. 6. ob 20. uri NINJA III - ameriški, karate.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 20. 6. ob 20. uri
ŠTIRI PESTI PROTI RIU — italijanski, avanturistični. Torek, 24. 6. ob 20. uri
MOŽ Z ZVEZDE — ameriški, znanstvenofantasični. KINO BRASLOVCE
Nedelja, 2. 6. ob 19. uri
HUDIČ MORILEC — hongkonški, karate.
Sreda, 25. 6. ob 20. uri
MOŽ Z ZVEZDE — ameriški, znanstvenofantasični.
Ciklus filmov Živojina Pavloviča
V petdesetih letih je slovar ideološkega pogromaštva, obogaten s sin-tagmo »črni film«, uvedel serijo »primerov« (tudi sodnih) in političnih obsodb dela tedanje domače filmske produkcije. Ker so pod omenjeno sin-tagmo (z vsemi za ustvarjalca neprijetnimi posledicami) uvrščeni tudi nekateri filmi Živojina Pavloviča, nam ciklus tega režiserja ponuja priložnost s časovne distance ovrednotiti del »podzemne« zgodovine jugoslovanske kinematografije, za katero so značilne prepovedi in zaščitni ukrepi (bunkerji) ter ideološke razprave in nepreklicne obsodbe.
Resnejša kritika uvršča Pavloviča v skupino domačih ustvarjalcev, ki sò v šestdesetih letih s takoimenovanimi avtorskimi filmi dosegli enega od vrhov jugoslovanskega filma. Že s prvimi filmi je ustvaril specifični filmski jezik in svojevrstno »estetiko grdega« in je z njima posegel v prelomno obdobje novejše zgodovine ter tudi neposredne sodobnosti. Za nas je zani-
miv tudi zato, ker je med jugoslovanskimi filmarji naredil največ filmov v Sloveniji — slovenski film se je z njimi na najboljši način vključevai v jugoslovanski prostor. Skozi optiko s slovenskostjo neobremenjenega ustvarjalca je namreč posnel pomembne filme, ki obravnavajo ključna in tudi travmatska obdobja državotvorne zgodovine slovenskega naroda.
Recepcijo Pavlovičevih filmov v tujini ilustrirajo okoliščine, ki so vplivale na doslej najbolj obsežno predstavitev jugoslovanskega filma. Lanskoletna retrospektiva Pavlovičevih filmov v La Rochellu je bila povod za odločitev Francozov o organizaciji prireditve, na kateri bo prikazan reprezentančni izbor naših filmov. Tako v Parizu od letošnjega aprila poteka retrospektiva stotih jugoslovanskih filmov (med katerimi ie sedem Pavlovičevih), kar je menda doslej največja predstavitev jugoslovanske ustvarjalnosti v tujini.
Umetniški habitus
Delitev družbenih funkcij nas vse cepi v nezaposlene, delavce, dijakinje, ljubitelje psov, pešce, navijače Crvene zvezde, otroke, neplavalce in še in še. Odlikovan status v tej množici ima seveda poklic oziroma združevanje dela (po slovensko: služba), ki zahteva vsaj prisotnost, če že ne dela samega. Zato pa daje enim plače, drugim OD in tretjim socialne podpore. Množici opravil stoji nasproti enaka množica, ki ekvivalenta v plačilu ne pozna, čeprav jih ljudje vseeno po-(jjiemo in vsaj v možnosti tudi sociali-ziramo. Sem spada med drugim nekaj deset aktivnosti, ki jih združuje magični skupni imenovalec — KULTURA. Da ho stvar na samem začetku primerno zapletena, imamo v organizacijski shemi zvezo telesnokulturnih organizacij, zvezo organizacij za tehnično kulturo in zvezo kulturnih organizacij kot tako. Prva kultuvira telo (zlasti metalke krogle so vznemirljiv primer), druga združuje garače pri ra,-dioaparatih, fototemnicah in tiste, ki namesto pravih letal vozijo resda manjša, a svoja. Zaplete se pri zvezi kulturnih organizacij (ZKO). Kultura nam pomeni pravzaprav — definicija ni tako preprosta, vprašajte se samo — način življenja, model obnašanja, ki vsebuje določeno vrednostno strukturo, razgledanost ipd. Človek bi, sodeč po imenu, torej pričakoval nekako nedeljsko šolo, kurz iz bonto-na, »zlata pravila življenja« ali kaj podobnega. V malo širše razumljenem pomenu bi se našel prostor za vr-tičkarje (opa, to je že hortikultura), ljubitelje otrok, zidatelje slovenskih hiš, zbiralce starega in novega denarja, značk, znamk, ženskih skalpov (hm, skalpov) in kozarcev z vgravira-nim imenom hotela. Vse te reči slej-koprej predstavljajo vrednote v našem videnju sveta. Pa vendar: kdor bi se zanesel na običajni pomen besede kultura, bi v primeru ZKO zgrešil žogo in poanto. Pojem kulture se nekje na robu pokriva med drugim tudi s pojmom umetnosti: takorekoč v umetnostnem grmu tiči kulturni zajec.
Človek bi se seveda vprašal, zakaj se takšna zveza potemtakem raje ne imenuje zveza umetniških/umetnostnih organizacij. Presenetljivo pojasnilo: vsi tisti, kfbi sicer radi bili (poklicni) umetniki, pa to niso — življenje je pač preveč pisano — se lahko s tem še dalje ukvarjajo, a s to razliko, da zdaj to ni več umetnost, ampak kultura. Za ljubiteljska združenja druženje sàmo in dva deci po vaji baje igrata praktično enako vlogo, kot na primer Sekire, Verige in kar je še domačega orodja na začetniškem, a simpatičnem domačem odru. Toda ZKO se je z leti naselila tudi v okoljih, ki so izgubila omenjeni ljubiteljski obraz, pri tem pa je tudi pojem kulture doživel nekaj preobrazb. Novi ne-več-va-ški-pa-še-ne-urbani sodelavci so vpe-
ljali nov način razmišljanja, nove metode, kar bi poimenovali z malome-stno kulturo, njen najbolj razširjeni produkt s področja umetniških praks pa je tkim. narodnozabavna glasba. Kot antipod množični varianti nastopa manj množična, »elitna« (zgolj skozi statistično razmerje), napisana na kožo priučenim intelektualcem in drugim ambicioznim proletarcem, ki so prepričani, da jim množična varianta ne more ali ne sme zadostovati. Iz motiva za kultiviranje (»človek hoče navzgor«) se s prebliskom, češ da bo »strokovno vodstvo« iz kleparjev, učiteljic, inženirjev in trgovk (ob vsem spoštovanju do teh kot do drugih poklicev) napravilo igralce, muzi-kante itd., rodi fantazma, enako nerealna kakor vabljiva. Za koga, to je pa že drugo vprašanje. O iluzornosti takšnega posredovanja znanja ne kaže izgubljati besed. Želja in ideal ostaneta želja in ideal »šnelziderkur-za«: približati se. bolj ali manj uspešno, profesionalni ravni. Običajno zamolčani del stavka se glasi: ki je ne bomo nikdar dosegli. Amaterji, ki jim usodnost umetniškega habitusa ne more biti lastna, jo v trenutku, ko preseže običajno stopnjo zahtevnosti, občutijo predvsem kot breme. Da bi obdržali prenapete ambicije, je treba obesiti dovolj veliko in dišečo klobaso: enkrat gostovanje (po možnosti v inozemstvu), drugič skupne priprave (oboje seveda na »državne« stroške), tretjič kar direktno honorarje. Radost in potreba po ustvarjanju kot samou-resničevanju, se postopoma umakne v drugi plan, gostovanja, priprave, honorarji postanejo glavni motiv in motor delovanja.
Tako nas po Jugoslaviji in tujini (zlasti ZR Nemčija je kot nakupovalni paradiž posebej v čislih) predstavljajo ljubitelji, ki bi se temu ljubitelj-stvu z lahkim srcem odpovedali, če ne bi bilo na vidiku gostovanja ali honorarja; na priprave hodijo ljubitelji, ki jih sama ljubezen-očitno ne more motivirati za dovolj resno delo. Nikogar ne moti, da bi naj bil ustvarjalen, pa se z njim hkrati postopa kot s sedemletnim otrokom, ki užitek ob lastni ustvarjalnosti še zamenjuje z učiteljevo pohvalo (nadomešča jo omenjena klobasa). Temu psihologi pravijo he-teronomna motivacija.
Tolikanj opevana kulturnost razkriva torej prav poseben kulturni model. Argument reprezentativnosti, s katerim se računa na-fazumevanje »politike«, je v resnici argument uspešnega marketinga te kulture in njene nadre-prezentativnosti v sistemu.
avtor: Lado Planko
Derek Jarman v Kinu 16
Ob koncu tedna se bodo v kulturnem domu v treh večerih zvrstili filmi angleškega slikarja, scenografa in režiserja Dereka Jarmana. Kljub temu, da se je v sedemdesetih letih uveljavil kot scenograf v dveh filmih Kena Russia, se je odrekel karieri v filmski industriji in pričel v neodvisni produkciji z lastnimi projekti. Njegovi štirje celovečerci pomenijo prvi pravi prodor angleške neodvisne fimske produkcije v svetovno distribucijsko mrežo — KINO 16 vam bo predstavil dva, poleg tega pa še pet krajših filmov. Filme je avtor označil takole:
»Vihar (The Tempest) je najuspešnejši prevod Shakespeara — v angleščini — na platno. Z njim sem želel pokazati mlajši generaciji, ki večinoma misli, da je S. dolgočasen, da je v resnici skrajno vznemirljiv, kakor nasploh vsa renesansa oziroma elizabentinski čas. Caravaggio je film o najočitnejših homoerotičnih umetnikih renesanse. To je zanimiva zgodba o največjem religioznem slikarju te dobe — morda ni bil največji slikar, bil pa je največji slikar morilec. To mo je fasciniralo. Zanimivo je tudi, ker je bil prvi, za katerega vemo, da je na svetih podobah upodabljal ljudi s ceste. Z njim je cerkev izkoriščala oltarne odobe, da bi pridobila ljudi. Caravaggio je prvi znani primer, ko je nekdo uporabljal delavce, proletarce, da bi okrepil moč establišmenta«.
PETEK, 20. junija ob 20. uri:
VIHAR (The Tempest, 1976) — dolgometražni, kadilnica kulturnega doma.
SOBOTA, 21. junija ob 20. uri:
CARAVAGGIO (1986), celovečerni, srebrni medved berlinskega festivala 1986. Velika dvorana kulturnega doma.
NEDELJA, 22. junija ob 20. uri:
5. kratkih filmov: Stroj za sanje (Dream Machine), V senci sonca (In the Shadow of the Sun), TG psychic Rally v nebesih, Domači film I., II. (Home Movies I and II), Tape Köln (kratki film na videu). V kadilnici kulturnega do-
KINO 16 je v sodelovanju s Kino-podjetjem Velenje za vas pripravil naslednje filme:
v torek, 24. junija: KO BOM MRTEV IN BEL
v petek. 27. junija: PREBUJANJE PODGAN
v soboto, 28. junija: ZASEDA v nedeljo, 29. junija: NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI
v ponedeljek, 30. junija: RDEČE KLASJE
Predstave bodo v veliki dvorani kulturnega doma, vsakič ob 26.00
KOMPLET VSTOPNIC ZA VSEH PET FILMOV BO V PREDPRODA-JI PRI ZKO VELENJE (Titov trg 4, tel. 853-657) od ČETRTKA, 19. junija po POLOVIČNI CENI (500 din za vse filme). PREDPRODAJA SAMO DOPOLDAN!
V Zagrebu razstava o Titovem Velenju
Kulturni center »Ivan Napotnik« pripravlja v petek, 27. junija, obisk v Muzejskem prostoru v Zagrebu. Ogledali si bomo razstavo »S poštovanjem Titu« in prisostvovali otvoritvi razstave o Titovem Velenju. V kulturnem programu bosta sodelovali Rudarska godba in Dekliški pevski, zbor iz Titovega Velenja. Stroški ogleda in prevoza znašajo 2000 din. Odhod avtobusa bo ob 12. uri izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju. Prijave sprejemajo v tajništvu Kulturnega centra pri tov. Slavici Zupančič do torka, 24. junija, oziroma do zasedbe avtobusa.
Vse več mladih
Po 12 letih je velenjski plesni klub znova pripravil državno prvenstvo, tokrat v kombinaciji standardnih in latinsko ameriških plesov. Prvič v zgodovini njihove piesne dejavnosti pa so gostili tudi mladince in pionirje, ki so se sploh prvič potegovali za naslov državnega prvaka v kombinaciji vseh 10 plesov. Gledalcev, kar lepo število se jih je zbralo na tribunah, so se predstavili tudi najmlajši, ki še niso tekmovalci, pa bi radi to postali, kot je dejala Verena Šulek, nekdaj sama odlična plesalka, sedaj pa vso skrb namenja vzgoji mladih plesalcev. Približno 100 šolarjev je zaplesalo v Rdeči dvorani in prepričani smo, da bodo velenjski otroški plesni pari še naprej bogatili plesno znanje, in da bo kdo izmed njih sledil korakom pred leti kar petkratnima državnima prvakoma Verene in Draga Šulek.
Med pionirji in mladinci je zaplesalo šest parov, najbolje pri pionirjih Maruša Taurer-Žiga Breznik, pri mladincih pa Barbara Konte-Rok Deu (oba para iz Ljubljane). Med člani je nastoilo osem parov. Žal, zaradi po-
Vse več mladih pleše (vos) •
škodbe nista mogla pokazati svojega plesnega znanja Iris Verzelak in Aleš Pušnik, sta pa za barve velenjskega kluba plesala Anika in Nando Boršoš iz Novega Sada, kjer nimajo svojega kluba. Tako gledalce kot sodnike sta
z odličnimi nastopi navdušila Zdenka Kraševec in Dušan Arko (Tine Ro-
Okteti rudarjem
KNJIŽNI KOTIČEK
žanc Ljubljana), ki sta bila tudi v posameznih plesih daleč najboljša.
V	dneh praznovanj ob stanovskem prazniku rudarjev bodo letos že četrtič pripravili srečanje oktetov pod naslovom OKTETI RUDARJEM.
Prireditev bo, 20. junija, ob 20. uri v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju, vstop pa je prost.
V	programu bodo sodelovali: Ljutomerski oktet iz Ljutomera, Koroški oktet iz Raven, oktet Tosama iz Domžal, vokalna skupina Terca iz Celja, oktet Šentjan-ški fantje iz Vinske gore in Rudarski oktet iz Titovega Velenja.
Odbor za praznovanje rudarskega praznika je poveril tudi letošnjo organizacijo tega srečanja Rudarskemu oktetu.
Vse ljubitelje narodne in umetne pesmi vabimo v petek v dvorano Glasbene
šole.
Velenjski Rudarski oktet (vos)
Uvodni del današnjem knjižnem kotičku namenjamo šo-štanjski knjižnici. Vsak, ki je že zašel v zadnji del doma kulture v tem kraju, mu ni bilo težko uganiti, v kakšni prostorski stiski se »drenja« okrog 12 tisoč knjig. Med njimi je največ romanov, saj za strokovno literaturo ni prostega niti enega kotička, kaj šele za branje časopisov. Knjižničarka Anica Macur ob tem samo skimuje z glavo: »Do leta 1976 je bila knjižnica v stavbi, kjer je danes pisarna krajevne skupnosti. Ob izgradnji doma kulture v Šoštanju, smo vse gradivo selili v nove. Ker v načrtu ni bilo predvidenih prostorov za knjižnico, so bili ti znova neustrezni. Od prejšnjih so se razlikovali le po tem, da so bili svetlejši. Po 10 letih je prostorska stiska tako velika, da knjig ne moremo urediti po pravilih urejene knjižnice.«
Kaj pa obisk? Zadovoljiv. Na mesec jo obišče okrog 500 bralcev med njimi je sogovornica posebej pohvalila Topolš-čane, izposodijo pa si približno 1000 knjig. V zimskem času pa si krajša prosti čas z branjem romanov več krajanov šoštanj-skeea okoliša.
Cepraiv do počitnic ni več tako daleč, na oddelku pionirske knjižnice ugotavljajo, da bralna vnemia pri mladih bralcih ne pojenjujie. V mesecu maju je ta oddelek obiskalo 2465 otrok, na novo se jih je vpisalo 29. Izposodili pa so si 4775 knjig. Še najbolj so jih zanimali krajevni leksikonii. Hoteli so namreč vedeti, kje: vse jih bo vodila pot, ki so si jo izbrali za končni izlet.
Tudi ina oddelku za odrasle imajo kinjižničarke polne roke dela. Trteba je namreč oviti nova knjižna dela in zamenjati dotrajame ovitke. Seveda so tu še bralčteve želje. Teh je bilo v mesecu imaju 1642, na novo se jih je vfpisalo 25. Bili so kar pridni, ssaj so si izposodili 3583
knjig, od tega 1081 poučnih. Lahkotno branje knjižnih del kot so Lepa punčka, Peklenska pomaranča, kriminalka Škorpijon, pa Beg iz zakona, dela pisateljev Konsalika, Victorie Holt, Lov na Lovca so v težkem pričakovanju dopustni-ških dni kot nalašč.
Če pa ste morda prebrali že vse najbolj brane knjige v mesecu maju, potem sezite po naslednjih: zbirkih 100 romanov, štirih novih delih iz zbirke No-belovci, in sicer novele Ivana Andriča ter poezijo Jaroslava Seiferta, Erika Axel Kraifelda in Frederica Maistrala. Kdor pa rad prebira dokumentamo-zgodovinska dela si bo na oddelku za odrasle gotovo sposodil 42 atentatov na Hitlerja. Knjižničarke tega oddelka priporočajo poleg prej omenjenih knjig še družbeni roman Temno hrepenenje, med deli domačih avtorjev pa Bratovsko rožo Valentina Polanška, delo Helene Kuhar Jelka, mlade in malo manj mlade bralce pa bo gotovo pritegnila knjiga Vlada Sru-ka Na temo družbenost mladih.
MLADINSKA KNJIGA
Prav z velikim izborom se v Mladinski knjigi v Titovem Velenju ne morejo ravno pohvaliti. Za to niso krivi prodajalci oziroma prodajalke, ampak tiskarne, ki v tem času že tiSkajo učbenike in delovne zvezke za prihodnje šolsko leto. Ker se je gobarska sezona že začela in marsikdo še ne pozna vseh vrst gob, boste le za 1000 dinarjev lahko kupili priročnik Naše gobe. Čimprej, tako pravijo v Mladinski knjigi, pa tisti, ki nameravajo obogatiti svoje knjižnice ali kupiti knjižno darilo, izberejo Rebeko (4200 dinarjev).
Tod žive Slovenci Vitana Mala in drobne knjižice Dr. Oetkerja Meso, Drobno pecivo, Solate pa so šle dobro v prodajo prejšnji mesec.
6. stran -k
OBJAVE, RAZPISI
Titovo Velenje
19. junija 1986
TURISTIČNO MOZIRJE
DRUŠTVO
vabi na turistično prireditev
KRESNA NOČ
V SAVINJSKEM GAJU
ČETRTEK, 26. junija od 20. do 22.
na prireditvenem prostoru v gaju
koncert moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora »enotnost« Mozirje
PETEK, 27. junija od 20.30 dalje
zabavni program z modno revijo
igra ansambel Oliver Twist
SOBOTA, 28. junija 10.00
—	Degustacija sirov, širnih __ namazov in sladoledov Mercatorja — Ljubljanskih mlekarn in vin ERE - TOZD Vino Šmartno ob Paki
17.00
—	Nastop folklorne skupine iz Smartnega ob Paki
18.00
—	Nogometna tekma 10.00
—	dalje ZABAVNI PROGRAM Z ANSAMBLOM OLIVER TWIST, PLESNO SKUPINO VIDEO EKSPRES, GOSTJO VEČERA PEVKO MAJDO PETAN
Program bo povezoval humorist Franček Piromanček Vožnja s kočijo Kurjenje kresa
NEDELJA, 20. junija od 14. do 21. zabavno popoldne.
dežurstva
»
V9>lfi5
VEPLAS, velenjska Ind. plastike
Strbenkova cesta 1 Titovo Velenje
Za opravljanje del nastavljanja in urejanja strojev pri proizvodnji gumbov
vabimo k sodelovanju:
KV ALI PK DELAVCE KOVINARSKE STROKE S SMISLOM ZA OBLIKOVANJE.
Nudimo stimulativni osebni dohodek z možnostjo dodatnega izpopolnjevanja in napredovanja.
Interesente vabimo, da se zglasijo osebno v kadrovski službi delovne organizacije ali pošljejo pisne prijave v roku 10 dni na naslov VEPLAS, velenjska ind. plastike, Strbenkova cesta 1, Titovo Velenje.


KOM PAS
JUGOSLAVIJA
KOMPAS JUGOSLAVIJA POSLOVNA ENOTA TITOVO VELENJE,
STARI TRG 36 a, TELEFON 855-552, 856-480
organizira počitnic
IZLETE:
v času
—	Dunaj—Bratislava (1 dan) — 12. in 26. julij in 9. in 23. avgust
—	Benetke (1 dan) — 12. in 26. avgust in 9. in 23. avgust
—	Budimpešta (2 dni) — 12. julij in 9. avgust
POSEBNE UGODNOSTI ZA MLADINO
POTOVANJA BOMO ORGANIZIRALI, ČE BO PRIJAVLJENIH NAJMANJ 40 UDELEŽENCEV.
Prijave in informacije po telefonu 855-552, 856-480 ali v Poslovalnici Kompasa Titovo Velenje, Stari trg 36 a.
Mry^HjUvrE ~ i ^ 1 ."yn

Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
21. in 22. junija 1986 — dr. Ranko Bakulič, Prešernova 9, Titovo Velenje
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 20. do 27. junija 1986 — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704
/O ljubljanska banka
LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA BANKA VELENJE objavlja naslednja dela in naloge:
1.	Vodja oddelka^za organizacijo in kontrolo
2.	Operater na MDS (za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
3.	Ved likvidatorjev — blagajnikov za delo na likvidaturah.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
Ad 1) Zahteva se strokovna izobrazba 6. ali 7. stopnje, ekonomske, organizacijske ali splošne smeri, 6 oziroma 4 leta delovnih izkušenj Ad 2) Zahteva se strokovna izobrazba 4. stopnje, administrativne ali računalniške smeri, 9 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece Ad 3) Zahteva se strokovna izobrazba 5. stopnje ekonomske, oziroma splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo tri mesece.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v roku 8 dni na naslov: LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA BANKA VELENJE Rudarska 3, 63320 TITOVO VELENJE.

Približujejo se vroči dopustniški dnevi, zato smo za vas poskrbeli in se založili v naših blagovnih hišah s poletno konfekcijo.
V	SODELOVANJU S PROIZVAJALCEM NO-VOTEKS IZ NOVEGA MESTA VAM BOMO
V	TEM MESECU NUDILI BOGATO IZBIRO TEENS PROIZVODOV.
Obiičite nas v naših blagovnicah v Šoštanju in v Gorici — Titovo Velenje.
MIERX
POTROŠNIK
RADIO VELENJE
Oddajamo vsak ponedeljek, sredo i<i petek od 16. ure dalje in v nedeljo od 11. do 12.30 ter od 14.45. naprej.
Poiščite nas na UKV območju, frekvencah 88,9 ali 97,2 MHz.
ODKUP I MEDU I
Obveščamo, da odkupujemo po ugodnih cenah med od ko-1 operantov vsak ponedeljek in I petek od 6.30—8.00 ure v eno-1 ti Ravne in prav tako bomo na 1 svojih enotah v Ravnah, Turnu i in v Šmartnem ob Paki odku-l ! povali gozdne sadeže (borovni-1 ce in lisičke) v ponedeljek ini petek od 6.30—8.00 ure.
Informacije dobite po telefonu I na št. 881-338.
, DO ERA — TOK Kmetijstvo Šoštanj I
I___
ja fezeu
Restavracija
vabi na prireditve
* POLETJE
OB
JEZERU
V	soboto, 21. junija, bo za zabavo skrbel ansambel KOMET.
V	nedeljo, 22. junija, s pričetkom
ob 17. uri, vas bosta zabavala DANIEL in ansambel METEORJI.
VLJUDNO VABLJENI!
Kakorkoli že obrnete: turizem smo ljudje
Gospodinja:
Saj ne kradem, madona! Moram zaslužiti ta denar, ki ga sem prinesem. Tu nikoli ne veš, kje te bodo naplahtali. Od česa bi bile drugače debele te branjevket Pri tehtanju te oškoduje, med dobro solato ti mimogrede podtakne nagnito, k zdravim jabolkam mora pridati še kakšno obtolčeno. Plačam pa jaz.
su aj 'op% ^BAUjfod ui BAi/ez of opif 'sfnpjua eiuep as oj^fBff peu 'oje/os ipes opjf 'nu3ui3JA uiaqesA
A 'piUZJf BU 3A3Up 0/03
od ifofs opij jbujis iso uj is 'eiBysjq fjß/os od sd 'oyifoy
Uf UlBfIf3f OlfBy 'B/Bpa/k
ojsjd pod motu ofj ;oq au 3z 3f ouBui psid tif 'iqzn/s a ed i/B 'odsoS bjSi Cbu buioq :B)fA9fuBjg
Slovenija
1 Moja dežela.
Ml
m3m

■
21. junija, ob 20. uri
Od 16. ure dalje VIDEO PROGRAM in pečenje odojka ter jagnjetine na terasi restavracije.
nastopajo: EDVIN FLISER | in ansambel »Šest
Vljudno
, ;
19. junija 1986
* titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran7
MALI OGLAS!
UGODNO PRODAM STAREJŠE POHIŠTVO - MASIV JESEN za dnevno sobo. Ogled v soboto, 21. junija, od 17. do 18. ure na Šaleški 16/XII, stanovanje 51.
PRODAM BARVO HELIOFAS
za barvanje fasad in salonitke. Roman Š., Splitska 8, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 SC, letnik 1980. Informacije po telefonu 857-087.
PRODAM ČOLN ELAN T310 z motorjem Tomos T4. Telefon 855-103.
POCENI PRODAM BARVNI
TV EI NlS. Telefon 857-627. UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1977, obnovljen z novo školjko. Informacije po telefonu 856-043. PRODAM 120 kosov izolativnih zidakov EFE 60x30x20, 200 komadov polnil za monta ploščo, kolo Ponny in kolo Šport (za 12 let). Telefon 855-020. ZARADI SELITVE UGODNO PRODAM NOV HLADILNIK, štedilnik 4 plin in moto kultiva-tor Mio-Standard F-400 Honda. Telefon 853-321, interna 504 dopoldan.
KUPIM OLJNI GORILNIK ZA PEČ CENTRALNE KURJAVE. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »GORILNIK«.
PRODAM KRAVO SIVO — RJAVE BARVE. Franc Tašler, po domače Tonič, Šentilj, Titovo Velenje.
PRODAM ZIBKO IN OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po telefonu 858-347. PRODAM FILMSKO KAMERO Super 8, Bauer C-28. Telefon 858-661.
PRODAM ČOLN MAESTRALE za 5 M in štedilnik 2 "plin in 2 elektrika za 3 M. Kličite zvečer po telefonu 853-957. ZARADI SELITVE UGODNO PRODAM kompletno pohištvo za dvosobno stanovanje, ali posamezne dele. Telefon 063-855-764, v četrtek popoldan. PRODAM STARO STENSKO URO. Telefon 858-937. V STAREM TRGU V STAREM VELENJU, Celjska 61, prodam 80 m2 stanovanja, zelo primernega za obrt. Informacije po telefonu 061-576-913.
PRODAM NOVO ŠTIRIVR-STNO DIATONIČNO HARMONIKO. (B,Es,As,Des). Telefon 882-467.
MLAJŠI MOŠKI IŠČE SOBO ZA ENO LETO. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Julij«.
gorenje
sestavljena organizacija združenega dela, o. o.,
GORENJE
sestavljena organizacija združenega dela, o. o.
Delavski svet DSSS Gorenje Gospodinjski aparati razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
POMOČNIK PREDSEDNIKA PO ZA DISLOCIRANE TOZD IN KOORDINACIJO BIRA
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	dipl. ekonomist ali dipl. organizator dela
—	5 let delovnih izkušenj na področju organizacije in vodenja zahtevnejših procesov
Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta in bo lahko po poteku mandata ponovno imenovan. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 TITOVO VELENJE, z oznako na ovojnici »za razpis DO GA«
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem razpisnem postopku.
ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi ljube žene
Štefke Pire
iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom in sostanovalcem Jenkove od 36 do 43 za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Velenje za hitro pomoč ter bolnišnici Topolšica. Najlepša hvala dr. Črepinšku za dolgoletno zdravljenje in za pomoč v
zadnjih trenutkih njenega življenja. Hvala kolektivu O. Š. Miha Pintar-Toledo za darovano cvetje, govornikom Ivu Gorograncu, Ivanu Fideju in predstavnici društva invalidov. Iskrena hvala duhovniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči mož Ivan in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega dragega moža, očeta, dedka in brata
Avgusta Mošnika
rudarskega upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na žadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Mihaeli Bajželj za neutrudno bdenje ob njegovi bolniški postelji. Enaka zahvala velja tudi dekanu g. Kuku, govornikom in godbi. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam REK, TOZD KLASIRNICA, TOZD PRELOGE, DO DELAVSKA UNIVERZA, NAMA TITOVO VELENJE. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin.
Žalujoči: žena Gefa, sin Gusti z družino, hči Irena z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža
Miha Ostreliča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja ter cvetje, ki ste ga poklonili na njegov poslednji dom v Podkarju.
Posebej se zahvaljujemo lovski družini Titovo Velenje, ZZV Maribor, Gorenju DO EŠP, REK DO SI PAK, krajevni skupnosti Pesje, Društvu invalidov Velenje, Društvu upokojencev Pesje,
Društvu RK Pesje.
Hvalla častni straži, godbi, pevcem in govornikom ter g. duhovniku za opravljen pogrebni
obred.
Žalujoča: Žena Slavka ter ostalo sorodstvo
EKO
ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE TOZD KOMERCIALA PROMET
Delavski svet TOZD Komerciala Promet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODENJE SEKTORJA
ZUNANJE TRGOVINE
Pogoji za zasedbo:
—	VI. stopnja družboslovne ali tehnične smeri
—	zunanjetrgovinska registracija
—	aktivno znanje enega svetovnega jezika
—	3 leta delovnih izkušenj na poslih zunanje trgovine
—	vozniški izpit B kategorije
—	da uveljavlja načela samoupravljanja in socialistične morale
—	da je državljan SFRJ
Navedena dela se zasedajo za dobo 4 let.
Rok prijave je 8 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na Elektrokovinarsko opremo, kadrovska služba, Srebotni-kova 5, Titovo Velenje, pod oznako »za razpisno komisijo TOZD KP«.
Kandidati bodo odgovor prejeli v roku 30 dni od dneva poteka razpisa.
TOZD ZA PTT PROMET TITOVO VELENJE IV Združenih PTT organizacijah Slovenije so v končni fa-) zi priprave za izdajo
I TELEFONSKEGA IMENIKA SR SLOVENIJE 1087/1988.
k Uporabnost telefonskega imenika je odvisna od pravilnosti in natančnosti njegovih podatkov. Zato vas prosimo, da preverite, I če ste v sedanjem telefonskem imeniku pravilno vpisani.
^ Vse spremembe naročniškega razmerja (priimek in lime, naslov bivaliiča, telefonska številka) pošljite pi-I smeno, najkasneje do 10. 7. ' NAROČNIŠKA RAZMERJA, I TITOVO VELENJE.
I Hvala za sodelovanje in pomoč! k TOZD ZA PTT PROMET TITOVO VELENJE
na naslov: TOZD ZA
PTT PROMET
I.
^8.
LJUBLJANSKA BANKA -Temeljna banka Velenje
obvešča varčevalce,
da bo ekspozitura Bevče v času od 16. junija do 30. avgusta 1986 poslovala za stranke samo popoldan, in sicer od 12. do ure.
I
J
35 let
DO »ERA« TITOVO VELENJE, KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD MALOPRODAJA IN KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI
razpisujeta za šolsko leto 1986/87 kadrovske štipendije za' IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja
1.	za poklic MESAR
2.	za poklic NATAKAR
3.	za poklic KUHAR
4.	za poklic AVTOMEHANIK
Prosilci za kadrovsko štipendijo morajo do 30. junija 1986 predložiti naslednje dokumente:
1.	natančno izpolnjen obrazec DZS-SPN-1
2.	potrdilo o vpisu v šolo
3.	zadnje šolsko spričevalo
4.	življenjepis
Prosilce bomo o izidu razpisa obvestili do 20. septembra 1986.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
RAZPISUJE dela in naloge
NAČELNIKA OBČINSKEGA INŠPEKTORATA
Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo iz delovnega, področja upravnega organa in da je družbenopolitično aktiven.
NAČELNIKA OBČINSKEGA INŠPEKTORATA imenuje Skupščina občine Velenje za dobo 4 leta.
Pismene prijave z dokazili sprejema kadrovska služba Občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa.
Lani ta čas, smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni, zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči.
(Gradnik)
V SPOMIN
27. junija bo minilo leto bridke bolečine, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, očka, dedi, brat, zet in boter
Franc Klančnik
iz Kardeljevega trga 2 v Titovem Velenju
Še vedno se nismo sprijaznili z neusmiljeno resnico, da se je tvoja pot končala tako kmalu. Spomini nate nam iz dneva v dan odpirajo nove rane, vsepovsod čutimo tvojo prisotnost, tvojo vedrino in voljo, ki je zapolnjevala vsak trenutek našega življenja. POGREŠAMO TEJ
Tvoji žalujoči: žena Pavla, sinova Miran in Dušan, hčerka Jelka z možem Rajkom ter malo
Sabino
Hvala vsem za cvetje in svečke, še posebej družini Lebar ter Vidmar iz Titovega Velenja.
Kje si ljubi a tek, Kje je mili tvoj obraz? Kje je roka tvoja? Da pobožala bi nas.
Halo, inšpektor!
856-151 856-756 855-450
Vprašanje:
Učenci ČSŠ sprašujejo, ali je dovoljeno imeti psa tik ob vhodnih vratih šole?
Sanitarna inšpekcija:
Opravljen je bil inšpekcijski pregled in na kraju samem ugotovljeno, da sta v zamreženem prostoru v bližini šole dva psa; njun lastnik je Jernej Gor-šek.
Glede na to, da sta psa v bližini šole, lahko stanovalec na šolskem zemljišču redi male živali le, če preprečuje širjenje smradu, kot to določa 3. člen Pravilnika o zdravstveno higienskih zahtevah, katerim mora-
jo ustrezati poslopja in prostori osnovne šole (Uradni list SRS, št. 20/69). Po 2. členu omenjenega pravilnika pa je šola dolžna neposredno okolico šole urediti tako, da ustreza zdravstveno higienskim zahtevam. Na podlagi tega člena je bila šoli izdana ustrezna odločba s strani sanitarne inšpekcije.
Pri ponovnem pregledu je bilo ugotovljeno, da je lastnik odstranil psa.
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/8 A), Izvršni svet skupščine občine Velenje odreja
Javno razgrnitev
zazidalnega načrta VELENJE VZHOD (SPREMEMBA) PA 77/PR-ZUV.
1.	Zazidalni načrt je javno razgrnjen v avli občinske skupščine. Zavodu za urbanizem Velenje in sedežu Krajevne skupnosti Šalek.
2.	Javna razgrnitev traja 30 dni po tej objavi.
3.	Pripombe k razgrnjeni zazidavi sprejema Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Velenje.
Pripombe lahko dostavite pismeno ali opišete v knjigi pripomb na mestu javne razgrnitve.
Učitelji in profesorji
Že 10 let merijo m"oči in spretnosti v malem nogometu učitelji telesne vzgoje velenjske občine in profesorji ljubljanske fakultete za telesno kulturo. Mali nogomet oboje druži, obenem pa so srečanja priložnost zar izmenjavo mnenj o razvoju telesne kulture. Za fakulteto so doslej igrali dr. Branko Elsner, Mik Pavlovič, Cveto Pavčič, Zdenko Verdenik in drugi znani telesnokulturni delavci. »Trhle veje«, to je ime velenjske ekipe, so imele doslej veliko več uspeha, kar dokazuje premoč prakse nad teorijo. V desetih letih so odigrali 19 srečanj, v zadnjem pa je bil rezultat 5:1 za Ve-lenjčane, ki bodo svojo premoč skušali potrditi še letos. Za »Trhle veje« so doslej nastopali Požun, Kavtičnik, Natek, Rehar, Skoberne, Klepec, De-lopst, Gagulič, Devič, Toplak, Huda-rin, Dražnik, Cretnik, Mešič, Plaskan, Delopst in drugi.
Herbert Košič
Če je smisel naše usode, da delamo za druge, kako sploh moremo umreti? Smo mar kaj drugega kot naše delo? In ali more naše delo umreti, če se vpiše v razum in srce bližnjika ? in potomstva? in ljudi?
Ta vprašanja nam prihajajo na misel ob slovesu Herberta
Košiča, ko se v imenu stanovske tovarišije iz Zdravstvenega centra Velenje, Društva zobozdravstvenih delavcev in Zdravniškem društvu, prijateljev, poslavljamo od njega, kije odšel po poti živega na ono stran, kjer je večina človeštva.
Smrt najbolj prizadene tiste, ki ostanejo. Presuniti zmore le nas, ki ostajamo po neudomlji-vem nareku moči, kakršne uravnavajo naša pota in naša brezpotja in kakršnim moramo biti, hočemo ali nočemo, pokorni vsi.
Živjenjska pot doktorja Her-bija Košiča se je pričela v letih strahote, 4. marca 1944 ob taborišču Brockthausen, kjer se je rodil kot drugi sin očetu Jožefu iz Celja in materi Frančiški. Po vojni se je mlada družina vrnila v Celje. Oče je leta 1962 tragično umrl, star komaj 46 let, in tako je vso skrb in ljubezen za štiričlansko družino tiho in požrtvovalno sprejela nase Herbije-va mati. Herbija je čas otroštva koval v skromnost. Zgodaj se je naučil ceniti v življenju preproste stvari, in to značajsko potezo je ohranil do konca. S priložnostnim delom in ob nesebični materini opori se je domala sam prebijal skozi študij. Gimnazijo je končal v Celju leta 1963 in se še istega leta vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, na oddelek za stomatologijo. Po naravi marljiv, delaven, vesten in natančen, je bil že med študijem prežet z delom, ki ga je imel rad, zato je končal študijske obveznosti v rednem roku leta 1969.
Naslednje leto se je poročil in se z ženo Krisro preselil v Velenje, kjer se mu je rodil sin Matej
in kasneje hčerka Saška. V Velenju se je zaposlil v takratnem zdravstvenem domu kot stomatolog. Toda njegov nemirni, nenehno snujoči duh. kakor tudi vztrajnost, želja po znanju, veselje za delo z ljudmi, za poklic, vse to ga je vodilo do Specializacije iz stomatološke protetiké, ki jo je vzorno opravljal v letih od 1973 do 1976.
V Titovo Velenje se je vrnil z novimi življenjskimi in strokovnimi izkušnjami in vse to je nesebično delil s svojimi stanovskimi tovariši od Koroške in Šaleške do Savinjske doline. Njegova izredna življenjska energija je izgorevala v skrbi za druge, za človeka in njegove vsakodnevne probleme. Z izrazitim smislom za organizacijo dela in širokim, na vse strani odprtim znanjem, je bil živa vez med Stomatološko fakulteto ter praktičnim delom in potrebami velenjskega. Savinjskega in Koroškega zdravstvenega doma.
Vse njegovo življenje in delo sta napolnjevali neomajna volja in neuničljiv optimizem, dragoceni lastnosti, ki smo ju pri njem nadvse občudovali in cenili. Njegova spretnost pri delu, zlasti še nezmotljivi čut za preprosto lepoto oblike, tudi najmanjšega detajla, nas je prevzela in vedno znova presenečala.
Bil je aktiven član Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije in predsednik podružnice Zdravstvenega centra Velenje. Kot član Zdravniškega društva je z veliko ljubeznijo in zagnanostjo delal zlasti na športno-re-kreativnem področju, kajti v njem je živel izrazit športni duh. Njegovi stanovski kolegi se spominjajo let, ko je brez treninga in ob študiju premagoval vso starejšo tekmovalno generacijo smučarjev. Tako je z uspehi na smučeh dopolnjeval tiste na fakulteti.
Smrt vedno preseneča, pa če smo nanjo še tako pripravljeni. Toliko bolj nas je prizadela smrt Herberta, saj je njegova podoba nezdružljivo povezana z zdravjem in življenjsko trdnostjo.
Ko si kličemo v zavest njegovo osebnost, nas vedno znova pre-sune njegova človeškost in neomajna zavezanost ustvarjalnemu delu. Prvo je rojevalo topli, neposredni, dobrosrčni in pošteni odnos do človeka, drugo pa mu je dajalo moči za človeško vzravnano držo in smisel, za katerega je bilo. vredno živeti.
Zapustil nam je marsikaj, nad čemer smrt nima moči: znanje in delo ter spomin izrazito bogate osebnosti.
Zato spoštujmo njegovo delo in njegovo osebnost.
Delavci zdravstvenega centra
Spretni, iznajdljivi.
S tekmovanjem gasilskih društev za pokal Šaleške doline so tudi gasilci počastili praznik in popestrili prireditve, ki so jih v krajevnih skupnostih Šalek in Gorica pripravili ob 17. juniju.
Vreme pa je poskrbelo za to, da so imeli gasiici že prejšnjo noč polne roke dela in s tem tudi prav nič načrtovano »vajo« za nedeljsko tekmovanje. Žal pa je bilo tudi vreme krivo, da vseh od prijavljenih sto dveh gasilskih desetin iz vse Slovenije, v nedeljo dopoldan ni bilo na prizorišče merjenja gasilskih moči, znanja in spretnosti v Šaleku.
Kot bi se sonce hotelo potem vsaj malo odkupiti za težke razmere in moker teren in opravičiti vsem tistim, ki na tekmovanje niso mogli, pa je sredi dopoldneva posijalo z vso svojo močjo. Organizatorji, ki so odlično izpeljali zahtevno tekmovanje, so bili zadovoljni. Še v zgodnjih jutranjih urah je vse kazalo, da ne bodo. A potem je steklo tako, kot bi bili pogoji nalašč za doseganje najboljših rezultatov.
Čeprav je šlo za tekmovanje in pravo športno merjenje moči — povejmo, da je prehodni pokal Šaleške doline med ženskimi ekipami osvojilo gasilsko društvo Slovenska Bistrica, in da je drugo mesto pripadlo ženski desetini domačih Bevč, daje med moškimi desetinami pokazalo največ znanja in spretnosti gasilsko društvo Dob in nehvaležno drugo mesto osvojilo gasilsko društvo Kotlje, pa je bilo to tekmovanje nekaj več. Bilo je srečanje gasilcev iz vse Slovenije, bila je enkratna priložnost za najbolj neposredno izmenjavo izkušenj. Vsaka nova ideja, vsaka nova izkušnja je gasilcem še kako v pomoč, mi pa smo na srečanju gasilcev dobili nov dokaz, da se lahko nanje še kako zanesemo.
Tekmovanja se je od prijavljenih sto dveh desetin udeležilo štiriinse-demdeset ekip. Osman Hasic iz gasilskega društva Šalek je med gasilci že štirinajst let. »Naši desetini je šlo danes, glede na razmere, kar dobro. Tekmovali smo v šolskem trodelnem napadu in raznoternosti. Gasilci se urimo in pripravljamo skozi vse leto, takšna tekmovanja pa so nekaj, kar v to pripravo sodi. Zato se naša destina zanj tudi ni posebej urila.«
Leto več kot Osman pa je med gasilci Ivan Miklavžina iz gasilskega društva Pesje: »To tekmovanje za Ša-
leški pokal je že sedemnajsto po vrsti. Tudi sam se udeležujem najrazličnejših tekmovanj, tako tudi nimam več nobene treme. Povedati pa moram, da smo tekmovali že v slabših razmerah kot so danes tukaj v Šaleku, da o razmerah takrat, ko gre zares sploh ne govorim.«
Marta Kosec, ki je prišla v Titovo Velenje na tekmovanje kot članica ženske desetine iz Šenkovega turna pa je povedala, da so se na tekmovanje pripravljali intenzivno zadnjih štirinajst dni. »Morda še posebno zato, ker moramo čim bolje braniti prehodni pokal, ki ga je naša desetina osvojila tukaj lani. Takrat me, ki danes sestavljamo desetino, nismo bile tukaj. Sedem let sem med gasilci, hodim še v šolo in pri tapravem gašenju požara še nisem sodelovala.«
Slavko Dragar iz Industrijskega gasilskega društva Tovarne usnja Šoštanj pa je bil eden od štirih sodnikov, ki so budno pazili na vse, kar so desetine delale na terenu. Poleg tega, da ima zelo dolg gasilski staž, 35 let, pa je tudi podpoveljnik Občinske gasilske zveze.« Vse enote so odlično pripravljene, to je dejstvo. Do izraza pride njihova spretnost, hitrost, iznajdljivost in ogromno znanje. Kljub temu, da je teren težak, pa so rezultati odlični. Kakšni bi šele bili, če bi bili pogoji boljši! Opažam, da se teh tekmovanj vsako leto udeleži vedno več ženskili ekip, kar je še posebno razveseljivo,« je povedal, vendar pa smo ga kot sodnika morali vprašati tudi, če je med tekmovalci veliko pritožb. (Saj veste kako je to pri nogometu). Povedal nam je, da teh ni veliko, da se sodniki trudijo, da bi sodili kar najbolj pgšteno in pravilno, da pa se zgodi, da se kdaj tudi sodniki zmotijo in takrat je treba kaj tudi popraviti. Vendar, med gasilci tega ni veliko. Pritožb namreč.
Ker je organizacija takšnega tekmovanja ne samo zelo zahtevna, ampak je zanjo potrebno tudi veliko denarja, ki pa ga gasilsko društvo samo nima, se organizatorji zahvaljujejo vsem, ki so jim priskočili na pomoč, še posebno pa Skupščini občine Velenje in organizacijam združenega dela Šaleške doline, kjer so izpostavili predvsem dve, ki imata za njihove težave še poseben posluh — Gorenje in Rudnik lignita Velenje.
mkp, B.Z.
Karate
Pomladanski del pionirskih tekmovanj v karateju je sklenjen, v zadnjih dneh pa so mladi velenjski karateisti nastopili na dveh večjih tekmovanjih in znova dosegli lepe uspehe. Ob tem velja, da je zanimanje za karate med mladimi vse večje, saj jih na vsakem tekmovanju nastopi najmanj sto. Tako je bil v Rušah zvezni turnir za pokal »Pohorskega bataljona«, na katerem so nastopili karateisti iz Hrvatske, Srbije in Slovenije. Pri pionirjih od 6. do 10. leta je bil Petrovič drugi in ekipa tretja, pri pionirkah v tej kategoriji je bila Kauzarjeva druga in
ekipa prva, drugo mesto pa so ekipno zavzeli še pionirji od 12. do 15. leta.
Tudi na republiškem prvenstvu v Idriji so velenjski tekmovalci dosegli vrsto vidnih uvrstitev v posamični in ekipni konkurenci. Pri pionirkah od 6. do 10. leta je zmagala Tabakoviče-Va, Dominkovič pa je bil drugi pri pionirjih od 12. do IS. leta. Pri tem pa velja posebej poudariti, da polovica najboljših velenjskih tekmovalcev na prvenstvu ni smela nastopiti, ker karate klub z Raven na Koroškem, ki je bil organizator regijskega tekmovanja, v Idrijo ni poslal popolnih zapisnikov. Odlični velenjski tekmovalci so tako prvenstvo spremljali s solznimi očmi med gledalci.
Mokri nogomet
V teh dneh se v krajevni skupnosti Stara vas vrstijo različne prireditve ob njihovem prazniku. Za razvedrilo bodo v soboto poskrbeli tudi gasilski nogometaši. Ob 15. uri se bo začelo na kotalkališču zanimivo tekmovanje v mokrem nogometu, na katerem bo sodelovalo kar 8 ekip velenjskega in šoštanjskega sektorja. Prvič pa bodo
svojo spretnost v udarjanju žoge z vodnimi curki preizkusili tudi gasilci iz Letuša.
Čeprav bo veliko špricanja, gledalcem ni treba priti na tekmo z dežniki ali dežnimi plašči, saj so gasilci v »brcanju z vodo« že zelo spretni. Glavni pokrovitelj te prireditve bo Dinos.
MILIČNIKI SO ZAPISALI 0 MILIČNIKI SO
KRAJE KOLES IN KOLES Z MOTORJEM
V preteklem tednu so zabeležili velenjski miličniki znova veliko kraj koles in koles z motorjem. 9. junija je izginilo kolo s parkirišča Jaška Preloge, 11. junija pa izpred bifeja Cigler v Šoštanju. 15. junija pa je neznanec ukradel kolo z osebnega avtomobila parkiranega pri restavraciji Jezero.
DVAKRAT VLOMILI V ZAVOD ZA URBANIZEM
Prejšnji teden je bilo kar dvakrat vlomljeno v prostore Zavoda za urbanizem (v noči na 11. in na 16. junij). Izginilo je nekaj pisarniškega materiala in ročnih računalnikov. Storilcem so velenjski miličniki že na sledi.
DVA SAMOMORA
Prejšnji teden so zabeležili velenjski miličniki kar dva samomora. 10. junija seje v Podkraju obesil triintridesetletni Stanko Naraks, 13. junija v Gorenju štiridesetletni Franc Javornik, doma iz Doliča.
HUDE TELESNE POŠKODBE
• Voznik osebnega avtomobila MB 211 330 Leopold Korat, ki se je peljal 12. junija po cesti v Podkraju, je zapeljal s ceste, se nekajkrat z avtomobilom prevrnil in se hudo telesno poškodoval. Velenjski miličniki so prejšnji teden obravnavali še eno prometno nesrečo, ki se je zgodila na Partizanski cesti v Titovem Velenju pri odcepu proti Podkraju. 15. junija okoli 4. zjutraj sta tam namreč trčila voznika osebnih avtomobilov CE 208—302 Tomaž Gruber in CE 207—285 Vili Babulič. Pri nesreči seje voznik Gruber hudo telesno poškodoval.
P
VLOMI V STANOVANJE, KLET, AVTO
13. junija je neznani storilec vlomil v samsko stanovanje na Koroški cesti v Titovem Velenju. Odnesel je razna oblačila in 30 tisoč dinarjev. Naslednji dan so izginile 4 ribiške palice in jupol barva iz kleti na Kersnikovi 1. Pa še en vlom so zabeležili prejšnji teden, in sicer je naznanec vlomil v osebni avtomobil servisa Gorenje na Foitovi 6. Odnesel je vakumerko. Prav tako še neznan storilec pa je ukradel avtomobilsko prikolico s parkirišča Kajuhove 2 v Titovem Velenju.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V samskem domu na Kersnikovi 13 je 9. junija okoli 22. ure razgrajal Vaso B. Ker je motil sostanovalce, so morali posredovati miličniki. 11. junija pa je v ribiški koči v Titovem Velenju razgrajal Josip A. Tudi v tem primeru ni šlo brez posredovanja miličnikov.
Odvečno energijo so 12. junija malo pred polnočjo Asmir M., Zahim N., Hasan O. in Senad M. pred hotelom Paka sproščali z razgrajanjem in razbijanjem po parkiranih osebnih avtombilih. Svoje početje bodo seveda morali zagovarjati pri sodniku za prekrške.
Na Kardeljevem trgu 2, v stanovanju Šemside Č., so 13. junija okoli enih ponoči hrupno praznovali. Zbrala seje precejšnja druščina, kakšnih 20 jih je bi-io, ki pa je ob opozorilu miličnikov z zabavo prekinila.
Osman Hasič Ivan Miklavžina Marta Kosec Slavko Dragar
.»'-Tva »»ti
Kljub mokremu terenu, odlični rezultati
Mozirje
»Kresna noč« v novi preobleki
V vrsti turističnih in sorodnih prireditev, s katerimi v zadnjih letih v Gornji Savinjski dolini želijo popestriti turistično ponudbo, je tudi »kresna noč« v Mozirju, ki so jo lani izvedli prvič. Prireditve bodo pričeli v četrtek, 26. junija, in jih sklenili v nedeljo.
Za začetek se bodo na prostoru ob Savinjskem gaju predstavili moški, ženski in mešani pevski zbor iz Mozirja. V petek zvečer bo na vrsti pester zabavni program, v nedeljo dopoldne pa bodo prišli na vrsto še sladokusci. Ljubljanske mlekarne namreč pripravljajo pokušnjo sirov, širnih namazov in sladoledov, Era — tozd Vino iz Šmartnega ob Paki pa pokušnjo vin. V soboto ob 17. uri bo najprej na vrsti nastop foklorne skupine iz Šmartnega ob Paki, uro zatem bodo prišli na račun ljubitelji nogometa, ob 19. uri pa se bo pričel zabavni program z nastopom znanega ansambla, plesne skupine in gostje večera, pevke Majde Petan, program pa bo povezoval humorist Franček Piromanček. Organizatorji pripravljajo še velik kres in vožnjo s kočijo. V nedeljo, 29. 6., bodo ob Savinjskem gaju poskrbeli še za zabavno dopoldne.
V nedeljo z Domžalami
V predzadnjem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi sta se v Trbovljah v rudarskem derbiju pomerila domači in velenjski Rudar. V povprečnem srečanju so bili nekoliko boljši domačini in zmagali z 1:0,- Zmagoviti zadetek so dosegli po grobi napaki gostujoče obrambe, nato pa so se opredelili za obrambno igro. Kljub temu, da so imeli pobudo in terensko premoč, pa velenjski nogometaši rezultata niso uspeli spremeniti sebi v prid. V zadnjem kolu se bodo nogometaši Rudarja doma pomerili z Domžalami, s katerimi imajo na lestvici enako število točk.
Občni zbor SK Velenje
Smučarski klub Velenje ob koncu uspešne sezone vabi na redni letni občni zbor v nedeljo, 2Z- junija v Logarski dolini.
Po zboru bo tekma na plazu in piknik.
Odhod ob 7. izpred Rdeče dvorane.
Odbor
Judo
V ponedeljek in torek, 23. in 24. junija, bo zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje na atletskem stadionu za občane vseh starosti pripravila Cooperjev test. Če mogoče ne veste, traja test 12 minut, v tem času pa morate preteči čim več metrov, če ne gre drugače lahko vmes tudi hodite. Lepa priložnost torej za preiskus telesnih spodobnosti ter za izboljšanje zdravja ter počutja. Svoje moči boste lahko oba dni preverjali od IS. do 20. ure.
Cooperjev test
V ponedeljek in torek, 23. in 24. junija, bo zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje nä atletskem stadionu za občane vseh starosti pripravila Cooperjev test. Če mogoče ne veste, traja test 12 minut v tem času pa morate preteči čim več metrov, če ne gre drugače lahko vmes tudi hodite. Lepa priložnost torej za preiskus telesnih sposobnosti ter za izboljšanje zdravja ter počjutja. Svoje moči boste lahko oba dni preverjali od 18. do 20.
USPEŠNI NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU
V soboto je bilo v Lendavi republiško prvenstvo v judu za mlajše mladince. Med 76 tekmovalci iz 12 slovenskih klubov so bili uspešni tudi velenjski judoisti. V kategoriji do 58' kilogramov je bil Andrej Meža peti, v kategoriji do 83 kilogramov pa sta bila Bojan Ostrovršnik in Iztok Hercog drugi in tretji.
Lestvica
19. 6. 1986
1.	Atlantis is Calling (S. O. S. for Love) — MODERN TALKING
2.	Swiss Boy — LOU SERN
3.	Hi - Ho - BRUCE AND BONGO
4.	Let me be your N. 1 - DATO SHAKE
5.Jump	in my Car — SECRET STAR
6.	Hello - JOY
7.	Stop the rain — SILEN CIRCLE Novosti :
1.	From you to me — SILVER POZZOLI
2.	Shoobeeda - TAGO MAGO
Kaseto diskoteke Super Flec in Radia Velenje prejme Tanja
Grošelj, Cankarjeva 2/a, Titovo Velenje.
Lestvico najbolj »vročih« preteklega tedna lahko poslušate na
valovih radia Velenje vsak petek ob 19.30.
-----------------------
Moj predlog Moj naslov _