: . ¿.V.. i Vc V L j' - ¿M 'r-'v!Si • , MifiM pletena * gotovim. ^ t 103« V Ljubljani, dne 25. oktobra 1934. Štev. 13. Letnik lxx v. (toiieto 1934./33.) l/čitelfslci tovariš Stanovsko politlško glasilo J. C/. I/. — sekcije xa dravsko banovino v LJubljani J—a » x .. fliiAciiAtf/li/ = UrmdnUtmm in mprmvm i LJmHJmm, FrmnUikmukm milem tU. Kek .pleme ne mrmUmm. ffe/rmnktrmnlk pisem, ne eprmjmmmmm. Imhmjm vemk lelriek. Nervinlnm letmm ■e Mesečna priiogu Fruavcui« »m, m im«^ <« /><■■. v.v./m.¿j««*». of<«i/mm»» •«<.»/.»j* sin „Čudim se, kako domoljubno je vzgojena Vaša mladina Maršal Petain na Rakeku, dne 19.10.1934. Pretresljiva vest, ki je dospela k nam iz Marseilla, nas je presunila in nam zastrla za hip pogled v bodočnost. S težko skrbjo smo se vprašali, ali je naš narod dovolj zrel in dovolj pripravljen, da bi mogel prenesti strašni udarec brez hudih pretresljajev. Nešteto težkih vprašanj je v tem tragičnem trenutku stopilo pred nas, drugo je bilo težje in usodepolnejše od drugega. Sedemnajst let je že minilo, od kar je bila dana narodu prilika, da da svojim idejnim čuvstvom izraza. Kaj je še ostalo od teh čuvstev in idealov? Življenje v teh sedemnajstih letih ni bilo lahko in je vsebovalo malo tega, kar naj bi te ideale gojilo in jih večalo. Nasprotno — največ je bilo v našem javnem življenju po osvobojenju dejstev, ki so ustvarjala idejno mlačnost in brezbrižnost. Politično-strankor-ske prilike so mejile na strast, ki je grozila zrušiti vso idejnost preteklosti in jo izbrisati z obzorja naših pogledov na bodočnost; gospodarske prilike v drugih državah so zgrabile tudi naše gospodarstvo in ustvarjale v narodu skrbi, ki bi v njih zaman iskali narodnostnih idealov; na naša vrata je trkal brezposelni in zaman prosil zaslužka. Res je, v vsej dobi smo narodni učitelji ostali svojemu narodu ob strani, ga bodrili, da ne obupa in mu vlivali novega poguma v črnogledo dušo. Trudili smo se, da v mladini ustvarimo optimizem in vero v bodočnost, in velik je bil naš napor, da obvarujemo mladino pred vplivi fantomov, ki bi nas privedli v nacionalno propast. Ali kaj, če so se vse naše besede razblinile v nič ob skalah trde realnosti: kaj, če ni naše delo našlo odmeva v širokih plasteh naroda, ki ga je tiralo življenje v brezbrižnost; in kaj, če ni bilo vse naše delo, delo praznih besed, ki ne koreninijo v zemlji in ki se ob prvi težki preizkušnji izkažejo za jalove in le brezživljenjskim priložnostnim slavnostim potrebne? Take so bile naše misli ob veliki narodni nesreči. Oklenil se nas je nemir, kakofr da stojimo pred začetkom konca. Ali glej! Kakor, da je bila velika žrtev potrebna, da zopet vstanejo ideali naših minulih vekov in dokumentirajo vsemu svetu, da je državljanska ideja last vsega naroda, od berača do najvišjih dostojanstvenikov! Narodova žalost se je povsod pokazala na način, ki se ne da organizirati (kakor je ugotovil angleški admiral v Splitu), temveč je bila pravi resnični izraz narodove duše. Veličina in globina narodovega ganotja je bila tolikšna, da je presenetila dom in tujino. Nepregledne množice, ki so romale dneve in dneve k sveti krsti, da še zadnjikrat pozdravijo simbol naše skupnosti, so postale nemi memento vsem. ki so verjeli v nedržavna stremljenja širših plasti našega naroda, in so bile neizpodbiten dokaz, da si je naš narod zapisal v srce domoljubne zadnje besede Velikega viteškega kralja, še preden so bile izgovorjene. Ne bomo se bavili z vprašanjem, odkod ta enotna zavest vseh plasti našega naroda ob uri težke in daleko6ežne preizkušnje. Zavedamo pa se, da nismo bili učitelji zadnji v vrstah tistih, ki so negovali v mladini in v odraslih nacionalna čuvstva in s svojim največkrat neopaženim tihim delom parali-zirali kvarne vplive idej, ki so imele v danih razmerah in prilikah vse predpogoje, da padejo na rodovitna tla. To ugotovitev nam ne narekuje ne napuh ne samohvala, temveč le potreba, da se poudari pravilnost našega dosedanjega dela. Kajti le delavec, ki je prepričan, da je pravično zastavil svoj plug v brazdo domače zemlje, bo delal s še večjim veseljem kot doslej. Malodušje bo stopilo iz njegove poti in samozavestno ter mirno bo čakal sadov svojega dela. V zavesti, ki se nam je odkrila ob svežem grobu Velikega kralja, da smo učitelji koristili s svojim dosedanjim delom narodu in državi, iso se naše delavne sile osvežile in zato mora v nas vstati volja do še intenzivnejšega dela za blagor in napredek naroda. Kakor ni bilo to naše delo brezvsebinsko, navduševalno, temveč je pronicalo in se zapisovalo globoko v narodovo dušo, tako in še globlje bo moralo biti odslej. Danes, ko poznamo enotnost narodovega ideala, ko stojimo z narodom na skupni idejni podlagi, nam ne bo težko vsakemu najti sebi primernega polja neprisiljenega udejstvovanja. Kdo ne pozna onih starih zastav, v borbah okrvavljenih, prestreljenih, raztrganih? Vse so, tiste zastave, ki so jih nosili nesmrtni ljudje, ki so se borili za svobodo, za kulturo. Ali pa so res vse zastave? Koliko jih je še! Ta boj je večen, ni dobojevan. Pa bi prav gotovo morale biti vse zastave, če hočemo, da bo naš boj za rast, napredek, svobodo in kulturo Jugoslovanov popoln. Kdo priča o resničnosti vsega tega? Marmorni sarkofagi z nesmrtnimi ljudmi! V tujini so nam ubili kralja. Niso ga ubili doma! Mi imamo še svojega kralja, zakaj mi svojega kralja ne damo ubiti. Ne bili bi ljudje, ne bili bi vredni kralja, če bi ga mogli vsaj za trenutek izgubiti iz svojih src. Preveč nam je pomenil, preveč smo ga imeli radi, preveč smo ga spoštovali. Izčrpale so se vse človeške sile našemu vodniku. Umaknil se je v svetišče in od tam bo izžareval vse bogate smernice svojega življenja, od katerih se ni oddaljil niti za las. Vztrajnost, volja, hotenje! Kaj je še treba več, da bomo Jugoslavije vredni in z njo svojega kralja? V vsakem izmed nas se bo prižgala na vseh mrtvih dan skromna lučka. Da, za pokoj njegovi duši. Za pokoj! Za mir! Ne za vojno, ne za sovraštvo. Za skupno močno rast, za vzgajanje rodu, ki ga čakajo še mnogo hujše preizkušnje, ko pa nas. In da bo tem nalogam kos, da bo v teh preizkušnjah vztrajal z voljo do zmage, mora biti močno vzgojen. Vse naše prižgane lučke bodo romale v svetišče jugoslovanskih borcev za svobodo; tja z željo po novih napotkih, nazaj z vero v srcu, z močno voljo in hotenjem. Če bi katera med potjo ugasnila, naj se prižge ob drugi. To je skrb onih, ki svetleje gore. Naše lučke bodo romale v hram dela in poštenja in se bodo vračale k delu, poštenem delu. Romale bodo na Oplenac, svetišče... Vsaka šola naj se zaveda, da bo izžarevala čim več svetlobe in toplote vsem onim, ki vanjo zaupajo, naša šola naj se zaveda, da če bi pokojni naš kralj videl, koliko solz in žalosti je moralo prestati naše ljudstvo ob njegovi izgubi, če bi vedel, kako rado ga je imelo in kako je trpelo c>b tem nekulturnem dogodku, naš kralj bi se dal za vso to izkazano ljubezen še enkrat ubiti. Oplenac! Vsak učitelj naj bi poroma! v to večno svetišče dela, k temu večnemu spomeniku dela, priči, da bosta vedno in povsod zmagala samo pamet in poštenje. V. Francosko priznanje Naša mladina je domoljubno vzgojena! Francija nas ima rada in nas spoštuje. Zahvala vsemu učiteljstvu. Namenil sem se proti Notranjski, da bi izvedel, kaj je resnice na_ poročilih, ki so jih prinesli razni ljubljanski, zagrebški in beograjski dnevniki. Pisali so namreč, da je ob priliki, ko sta se vračala visoka zastopnika zavezniške Francije preds. Lebrun in maršal Petain, s pogreba našega kralja, da je poslednji govoril na Rakeku z nekim učiteljem in mu izrazil dopadenje nad našo dobro vzgojeno mladino. Ker pa je prav ta stvar važnejša ko katerakoli druga za naše učiteljstvo, je bilo nujno potrebno izvedeti podrobnosti o tem, za naše učiteljstvo brez dvoma velikem dogodku. Proti meji. Sedel sem na vlak, ki jo je kaj urno ubral čez Ljubljansko polje proti zapadu. Krasen jesenski popoldan. Brezštevilne barvne nianse so se prelivale od Krima do Grmade, da sem jih kar občudoval. Toliko finih odtenkov, ki so se prelivali drug v drugega, da je bil celoten vtis veličastna jesenska simfonija, ne smrti, življenja! Narava nikoli ne umre. Počiva, da po počitku še bujšnejše vzbrsti. Kako lepo je po počitku vstajenje. Ali ni bilo z našim narodom prav tako? Narod ne more nikoli umreti. Njegova življenjska sila je premočna. Jugoslovanski narod ne bo nikoli umrl. Vedno znova je in vedno znova bo vstajal prenovljen, očiščen. Njegovo stremljenje k popolnosti in resničnosti je preveč močno. Ni nas strla smrt, tudi življenje nas ne bo. Vlak sopiha, počasneje vozi. Vsaka pot navzgor je težka. S praznično razpoloženostjo, s črnimi zastavami, ki plapolajo na sleherni hiši, hišici in koči, z žalovanjem ljudstva za svojim kraljem in z mogočno manifestacijo življenja narave, se mešajo moje misli. Čutim, da so bogate in da bodo kmalu še bogatejše. Na Rakeku izstopim. Pot me zanese v smeri proti Cerknici. Do upravitelja osnovne šole na Rakeku g. Šušteršiča me vodi. Tam se nadejam dobiti prve informacije o onem pomembnem dogodku. Dobim ga doma v njegovi delavni sobi za pisalno mizo. Povem mu, spomenik Stene so obložene z belim marmorjem. Ljudstvo predobro loči belo od črnega in ve, da pomeni belo večno, neizčrpno življenje, črno pa žalosten konec in spomin. Tudi stopnice so bele, zakaj v hram neizčrpnega življenja vodijo. Tistemu, ki hoče dobiti novo vero v življenje, so v opomin in opozorilo, da je, onim pa, ki so izpričali vero v tako življenje, so pa večni prag k prezasluženemu počitku in plačilu. Na gori stoji to svetišče in vsakemu lahko seže razgled do zadnje stopinje one zemlje, ki je bila priča neustrašene in junaške borbe med resnico in lažjo, pravico in krivico, med Srebrn venec, ki ga je položilo Jugoslovensko učiteljsko udruženje na grob blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja Kdor živi poleg vsakdanjega življenja, ki ga mora živeti, še tisto življenje, ki se ne konča z nujno opravljenim vsakdanjim delom, bo prav v letošnjem dnevu, posvečenem mrtvim, lahko postal bogat in uverjen, kako močan je lahko človek, ki ne živi samo od danes do jutri, ki živi tudi za bodoče dni; ne zase, za vse! En grob bo več, za vse izkopan, in en človek, ki je živel za vse, je bil vanj položen. Ne mrtev, živ! Resničen človek ne more nikoli umreti. Bela cesta se složno vije navkreber, v breg, v goro, visoko, tako visoko, da jo lahko vidi vsak. K svetišču vodi, ki jih je svobodno ljudstvo postavljalo vedno na take vrhove, s katerih so bili vidni zadnjemu človeku, kateremu je bil prav tako namenjen, kakor vsem. Zato so bila in bodo vedno ta svetišča, svetišča ljudstva, ki naj bi iz njih črpalo moč in pa vero v življenje. zemlje. Nad to Jugoslavijo hočemo čuvati tudi mi narodni učitelji zaradi zvestobe, ki jo je ves naš narod spontano dokazal v zadnjih težkih dneh; hočemo še tesneje stopiti pred njegove vrste in mu pomagati, dokler se ne bo zasvetil smehljaj sreče in zadovoljstva na njegovem od skrbi razoranem licu. To smo dolžni storiti in to bomo storili, kajti velika žrtev velikega kralja ni smela biti zaman! R. pravim življenjem in smrtjo, med svobodo in suženjstvom. Zmagalo je delo in poštenje! To svetišče se je gradilo v dvoje. Samo, kot simbol, drugo, kot resničnost. Praded je rekel, ded zavpil, oče zakričal v sveti jezi, sin izvojeval. Postavil je simbol, resničnost pa pokazal kot možnost in upravičenost. Izkopal si je grob, da je dal zadnje in najtrdnejše temelje prizadevanju v vsem svojem življenju — državi. Svetišče je lepo, umetniško dovršeno, popolno. Simbol! In da bo ta simbol čim bolj resničen, ali ni to tako močan življenjski klic, da bi moral dvigniti iz otopelosti vsakega, še tako zakrknjenega? Ali ni v tem simbolu povedano vse, kar bi moral vedeti in imeti za edino merilo vsak. ki soodločuje pri izgrajevanju vsega, kar bi moralo biti lepo, kar bi moralo biti poleg tega še dovršeno, kar bi moralo biti tako zgrajeno, da bi ostalo večno po svoji veliki pomembnosti? Ali ni to tako živa beseda, da bi morala dati vsakemu učitelju vse, kar rabi za svoje delo in pot? Vero vase in svoj poklic! Mozaiki imajo 150.000 barvnih nians. Zato ti mozaiki tudi lahko nekaj predstavljajo. In, koliko bi predstavljali in kaj bi lahko predstavljali, če bi imeli 14 milijonov nians! Kako veličastna, kako večna bi bila ta podoba za vse večne čase! Nesmrten Največja skrivnost je smrt. Gotova je ko nobena druga stvar na svetu; zato se človek z njo tudi najmanj ukvarja. Z rojstvom ji je vse, kar prične živeti, zapisano in z grobom potrjeno. Večen in za vse. ki so ji podrejeni, nepojmljiv krogotok. Ritem življenja! In to je prav za prav vse in največ, kar sploh more biti... Na vseh mrtvih dan bodo romale črne množice na grobove. Kdor ima koga, ki ga je že pokrila zemlja in ki je že prišel na konec življenjske poti, bo nesel s seboj lučko, da jo bo na grobu prižgal. Lučko, ki bo gorela in zgorela v spomin pokojnemu. po kaj sem prišel in takoj mi je uslužno postregel z odgovori na moja vprašanja. Pričakovanje. »V petek, 19. oktobra se je napotila osnovna šola, obenem z meščansko šolo in vsem uelteljstvom na post a j d, da tam počakajo zastopnike zavezniške Francije., ki so se vračali domov in jim izroče zadnji jugoslovanski pozdrav. Postaja je bila okrašena z našimi jugoslovanskimi in francoskimi zastavami. Zbralo se je tudi mnogoštevilno kmečko prebivalstvo iz Rakeka, Unca, Planine in Cerknice, ki je poslala na kolodvor svojo godbo. Na postaji se je zbralo tudi vse postajno delavstvo in uradništvo. Poleg že preje omenjenih šol, pa je pripeljal na kolodvor svoj razred tudi upravitelj osnovne šole na Uncu g. Krnic. Vlak je privozil na postajo okrog 11. ure dopoldne. Otroci, kakor tudi vse ostalo občinstvo ga je sprejelo z viharnim vzklikanjem, godba pa je igrala marseljezo.« Razgovor z upraviteljem Keničem. Ko mu povem kakšna pot me je privedla in kaj bi rad zvedel od njega, stopiva v sobo in tam mi prične razlagati še mnogo podrob-rifeje, kot pa sem zvedel na Rakeku. »Ko je vlak privozil na postajo, smo mislili, da ne bo nikogar na izpregled. Ker pa se je vlak zadržal na postaji skoraj 20 minut, je izgledalo vse močno drugače, kakor pa smo si prvotno predstavljali. Vse učiteljstvo, kai-ga je bilo, se je pomaknilo na zgornji konec k vozu, v katerem je bil predsednik Lebrun; seveda z željo, da bi ga videli. Jaz sem ostal pri otrocih. Medtem, ko so ostali pozdravljali predsednika, ki je stal na vstopnih vratih svojega voza, sta se približala k meni dva človeka. Eden v civilu, drugi v generalski uniformi. Poznal nisem nikogar. Oni, ki je bil v clvihi, je govoril francosko. Razumel ga nisem. Tolmačil pa je drugi. Bil sem vidno presenečen, ko mi je povedal, da bi maršal Pčtain rad govoril z mano. kar najgloblji vtis. Popolnoma napačno bi pa bilo, če bi kdo utegnil misliti, da je izrazil mairsal Petain priznanje in pohvalo samo onemu učiteljsFvu, ki ga je sprejelo na rakešjel postaji. Čisto jasno je; da je izrazil viSOki predstavnik prijate^ske Francije, v preje o-menjenih bešfcdah, priznanje na podlagi vseh, v času svojega bivanja v naši državi pridobljenih globokih vtisov, ki jih je dobil povsod, kjer ga je cikala naša mladina. To potrjuje tudi dejstvo, da jih je izrekel na meji.« »Kako pa je bilo v šoli po tem dogodku?« »Ta sprejem smo imenitno porabili pri pouku. Povedati moram, da bi nobena druga stvar ne mogla vzbuditi v naših otrocih tako globokega zanimanja za vsestransko spoznavanje Francije in odnosov med njo in Jhgb-slavijo, kakor prav ta dogodek.« Z vsem tem mi je bila vsa zadeva popolnoma jasna. Vesel, da sem tako imenitno opravil, se kar najiskreneje zahvalim g. upravitelju Keniču za prijaznost in se odpravim. Posprenji me še, da mi pokaže bližnjico na Rakek. Na griču Sredi polja se .posloviva. »Še enkrat prav iskrena hvala in mnogo uspeha pri čebelah.« Zmaga zdrave pameti in poštenja. Stisnem mu roko, On se vrača v vas k svoji šoli in čebelam, jaz pa hitim čez polja. Pričel se je lov za fotografijami. Slike po-menibnega razgovora ne morem nikjet dobiti, ker nihče tudi ni slikal. Jasno. Kdo bi se iega nadejal. Ujamem pa sliko, ko se poslavlja ob svojem vozu predsednik Lebrun in kliče šolski mladini: ¿živela Jugoslavija!« Ko zagledam zahajajoče sonce in krvavo-rdečo vfečerno zarjo, si mislim: Ne zahaja na naših tleh. Padlo je daleč stran od naše meje. Jugoslaviji sonce šele vzhaja! Vlak jo ubira proti Ljubljani. Drvi z bliskovito naglico. Zunaj je čudovito jasna noč. Gledam vanjo in premišljujem: Sami si takega uspeha v svoji skromnost} nismo nikdar lastili. Prišel pa je nekdo oa daleč in nam povedal. Za enkrat je bilo naše učiteljstvo deležno take pohvale. Res! Upravičena je. V prihodnje mora biti še bolj. Bil sem vesel, da se je tako imenitno pokazala zdravost in klenost vzgojiteljev naše mladine in da se je tako imenitno manifestirala zmaga zdrave pameti in poštenja našega učiteljstva. V-č. Učiteljstvo žaluje za Viteškim kraljem Predsednik francoske republike odzdravlja: »Živela Jugoslavija!« »Dovolite,« prekiriem gospoda upravitelja, ki je z neverjetHo podrobnostjo razlagal ves potek, kar je znamenje, da se mu je močno utisnil v spomin, »š katerim učiteljem je govoril maršal Petain, kakor so poročali listi?« »Z upraviteljem Krničem z Unca.« Proti UncU. Ker me prav to najbolj zanima, ga pb-prosim, da mi razjasni najbližjo pbt do Ulica, obenein pa še da informacije, kje bi Se dobile še kakfe tozadevne slike. Ko mi g: upravitelj kar najvljudnejše postreže z odgoVori, se mu zahvalim iti kmalti nato že ubiram pot proti Uhcu: Po iijivah na levO in desno pospravljajo kinetje zadftje, kar je še ostalo na polju. Rti-jejo korenje, rečejo zeljii glave in pukajO repo. Po bregovih se pase živina. V daljavi me že pdždravlja Zvonik Unske cerkve, Za-vijem med kmetlške hiše. Moža. ki ob cesti koplje jarek povprašam pO šoli. Pokaže mi jti z žuljavo roko, pljune V dlatti in koplje dalje. Iz šole so se pravkar vsul'l otroci. Povprašam po gospodu upravitelju. Zavijern na vrt \h, ga dobim v.čebelnjaku. Kje drugje naj bi dobil Upravitelja Keriiča z Unči! Šola in čebelnjak, to sta niu eno. »Dober dan!« ¿Čebele vziniUjem.« Visoko priznanje maršala Petaina. »Maršal Petain,« mi ga je predstavil. General mi Je prestavljal iz francoskega na srbohrvaško: »Divim se vaši mladini, ki je tako lepo in domoljubno vzgojena in se tako lepo obnaša. Prosim vas, pbvejte mladini in vsemu uči-teljstvu, da vas ima Francija rada in vas spoštuje. Obenem jim izročite za vso nam izkazano ljubezen najiskrenejšo zahvalo.« Nad tolikim priznanjem in pohvalo sem bil naravnost vzhičen. Obrnil sem se h generalu s sledečo prošnjo: Izročite gospodu maršalu v imenu vsega učiteljstva in mladine kar najiskrenejšo zahvalo za prijazne besede. Maršal mi je podal roko in se obrnil, nakar sta oba odšla. Živela Jugoslavija! Preden je vlak odpeljal, sem cul od nasprotnega konca, kako je zaklical predsednik Lebrun: »Živela Jugoslavija!« Vsi prisotni, kar nas je bilo na kolodvoru smo mu gromko odzdravili.« Splošen vtis. »Dovolite, kakšen je bil splošen vtis?« »Na mladino je napravil celoten dogodek GOVOR PREDSEDNIKA DIMNIKA NA KOMEMORATIVNI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA JUU. Tovariši in tovarišice, člani izvršnega odbora Jugoslovanskega učiteljskega udruženja! Moje današnje besede naj veljajo vsemu učiteljstvu Jugoslavije. Strti v veliki boli, pod težkim udarcem usode ob izgubi našega velikega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. našega modrega voditelja in velikega učitelja so danes strnjena srca vsega učiteljstva Jugoslavije v eni misli in enem čuvstvu — neomajne ljubezni do naše lepe domovine in njene bodočnosti. Z velikim pokojnikom smo učitelji izgubili svojega vzvišenega in plemenitega zaščitnika narodne prosvete in učiteljistva. Bil je miljenec naroda, ki ga je spajala z njim velika ljubezen do njega samega in do države. Od mladih nog je delil usodo s svojim narodom in hodil z njim preko vseh zaprek stavljenih mu na pcnt. Delil je usodo s svojim viteškim narodom, katerega najizrazitejši predstavnik je bil sam. V hjem je vtelešena borba za osvoboditev divne zemlje, ki se po njegovem modrem ukrepu zove Kraljevina Jugoslavija, katero je osvobodil m ujedinil jugoslovenski narod pod Njegovim vodstvom. Dotlej meglena naša brda in naše gore s» se razjasnile v sijaju svobode; naša polja porosena z znojem robstva so vzcvetela in turobno bučanje našega morja, našega Jadrana se je izpremenilo v najlepšo simfonijo, simfonijo svobode in sreče. In srečna Jugoslavija, s svojim Velikim kraljem, v katerem so bile združene vse vsebine slavnih carjev in kraljev Nemanjiča, Tomislava, Petra Svačiča s Petrove gore, velikih slovenskih vojvod z romantičnega Go-sposvetskega polja — je živela Jugoslavija življenje miru in radosti, dokler je hi zadel težak udarec, ki ga preživljamo dartes. In tudi v tem trenotku nas prebuja klic velikega pokojnika, Njegov poslednji vzdih »ČUVAJTE MI JUGOSLAVUb!« V tem trenotku, ko se klanjamo manom Velikega pokojnika, Vam predlagam, da v počaščenje Njegovega spomina izvedemo sledeče: Josip Lapa j ne: Ob njegovi zadnji poti Gori na planinah sem Mu bil sosed. Pre-mnogdkrdt sem se oziral z gorskih vršacev, doli z baržunaste Kompotele, ostrorobatega Korena ali z Jermanovega stolpa tja v nižino. v prekrasno Bistriško sotesko, kjer si je On postavil svoj lični lov.sik i domek, črn v barvi, kakor, da bi zapuščal našim planinam žalni pečat prerane ločitve. Iz Njegovega lovišča, skrbno negovanega, so se ob jutranji »Zdravi Mariji« vsi-pale okrog mene trume planinskih kožic s svojimi mladiči, pod strogim varstvom družinskega starešine. Bile so Njegove. S pritajeno radostjo sem jih opazoval na ure dolgo, ne da bi upal grešiti nad 10. božjo zapovedjo, četudi mi je plapolal v notranjosti oni sladki nemir, ki daja lovu svoje čare. Doli so pokale puške. Padel je kozel. Lovec Franci hiti v pečevje in prišepa mimo Njega. »Pa kaj Ti je?« »Nič. Le malo sem zadel ob skalo Veličanstvo.« »Sedi na konja, talko ne moreš hoditi!« Hočeš nočeš, Franci jfe moral na sedlo, On sam pa peš ob njem. In počil je strel tarri v daljini. Zamahnil jfe On Sam. Odjek se je razlegal preko tujih planin v naš prelepi gorski kraj, kjer se je tako plemenito odražalo Njegovo srce. Nemo sem zrl doli proti lovskemu domku. Mirno, tiho je bilo vseokoli, v duši pa mi jfe bilo hladno. Njega ne bo več! Brzel semi v dolino. Nemir pa mi je naraščal kot plima spenjenega morja. Moral strpi nazaj. Tovariš m tovarišice me spremljajo. Tudi orii nosijo v sebi isto bol. V večernem mraku smo na mestu, kjer raste gorsko zelenje, kot odganjajoča sled planinskega kozoroga. Tiho; pritajimo rujemo iii lomimo vejice nežnega planinskega ravšja, ki je On prebil med njim »toliko lepih, mirnih ur. Globoka noč nas zajame, noč, segajoča v naše fchiše. Naslednji dan smo vsi pri delu. Bilka k bilki v šopek, šopek ob šopku v venec, in z vencem doli k Njemu, da dihnern Vanj zadnji dihljaj naših tužnih planin. Boj je bil težak, naporen. A dobojevati sem ga hotel za vsako ceno. Venec — 14 kg težak — se mi je vrezaval v ramo, ko me je razburjena množica nosila kakor v Vrtincu polnih šest ur k turobnemu cilju, mrtvaškemu odru. Boril sem se na levo, boril na desno. A ¿lej usodo! Ravno ko dosežemo črto, kjer se jfe razvijala redna povorka, nas ustavijo. Z deputacijo občine, učiteljstva in Sokola hitimo k maršalatu dvora, ki mu izročimo venec s prošnjo, da bi nam omogočili pristop k irakvi. »Ne moremo. Taka je sudbina!« Bilo nam je grenko. Odidemo. Pa glej, povorko so otvorili z druge ulice. Hitimo zopet v gručo. »Nemojte gurati,« je vpilo vsevprek in vsevprek guralo. Vsi so hoteli k Njemu. Prav jé moral imeti oni, ki je dejal, da danas nema pardona, danas ne poznamo nikoga, — danes veljajo le mišice. A žopet je tu »sudbina«. Jedva dosežemo s strašnim naporom ospredje, pa nas zopet postavijo v zadnje vrste. Brez upa zmage nad usodo poskusimo nov naskok z diplomacijo. Pomešamo se med odhajajoče vrste, češ, da smo oddali venec v maršalatu in da ne zmoremo več pehanja. T6 je pomagalo, četudi prav težko. Ponižnost našfega planinskega cvetja nam je priborila dostop v dvorano, kjer se je bohotilo razkošje najlepšega cvetja, živega in onega v srebru m zlatu. Ihtelfe feo begajoče množice, pritajeno je svečeništve molilo mrtvaške molitve, kot vkOvani kipi so stali ob strani odra živi vojaki-častniki. V jutro smo bili že tri ure pred sprevodom na mestu, kjer bi se dalo vzklikniti še poslednje »Slovo s planin«. Toda množice so rastle in naraščale, val je dvigal in nagibal silne korddne zdaj sem zda i tja, tako. da nas je izmetalo v ozadje kot školjke V oseki. Pbmešal sem se med seljake. Ženica v črnem »odelu plače« »Moj Bog, koliko imamo Vojfukov, pa so ga kljub temu ubili. Mi bi ga ščitili. Samo 10 nas naj bi bilo, pa bi ga obvarovali. Bog moj! On ni bil kralj. On je bil naš Isus. trpel je za nas, dal je življenje za nas!« Molk in jok sta spremljala njene zdihljaje. Druga je vzklikala! »Bože. Bože moj! Ti dob.ro naše, Sta čemo sad?« Obup je težil vsa srca. In star mož v surovi sukneni ¿feljaški obleki razklada množici: »Jaz ne bom imel več kralja. Dobila ga bo šele naša mladina. Talke ga ne bo več. On ni bil naš kralj. On je bil naš drug. On je bil naš prijatelj, naš tolažnik.« V tem »On« je bila izražena čudovita družinska vez med narodom in vladarjem, med »Dobrim« in vdanim. Spomnil sem se. kako je njemu vzplairt-telo oko, ko je seljaška mati vzklikala, da hoče živeti tam, kjfer bosta živela njen flicfž, lijem sin, samo v robstvu ne. Ah, da bi mogel še enkrat čuti, samo za hip še Videti, kako ga ceni njegov narod, ljubi mlado iti staro! Je li res mogoče umreti v ljubezni? Ne, ljubezen ne umira, v njej je večno življenje. Blagor mu, ki je prepleten z vencem ljubavi! Dolge vrste so se ob tužnih zvokih pomikale mimo nas. Bilo je v njih razkošja, moči in samozavesti* tuge in ponosa, ljubezni in obupa. Plakal je narod. Tam v sprevodu pa sem ugledal ponižni venec iz našega planinskega cvetja z napisom: »V slbvo s planini«, venec, narejen v noči, v bridkosti, cvetje s planin, naših planin, Njemu, ki je bil Naš! 1. izdamo poseben proglas na učiteljstvo Jugoslavije; 2. izdamo v posebnem kotnunikeju navodila članstvu; 3. da vzkliknemo »Slava spominu Velikega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter počastimo njegov spomin z eno-minuitnim molkom. POSLOVILNI GOVOR UČITELJSTVA OD KRALJA ALEKSANDRA — ZEDINITELJA. Poslovilni govor predsednika Jugoslovensfcega učiteljskega udruženja g. Ivana Dimnika od Viteškega kralja Aleksandra Prvega Zedinitelja — v radiu dne 17. oktobra 1934. VITEŠKI KRALJ — NAŠ NAJVEČJI UČITELJ! Jugoslovanski učitelji — Tvoji zvesti učenci, ki si jim izkazal posebno pozornost in naklonjenost in katere tako nenadoma zapuščaš, sprejemajo globoko strti od boli in užaloščeni Tvoje poslednje sporočilo: »ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!« Mnogo življenjske izkušnje si nam dal Ti — Viteški naš Učitelj! Danes, ko smo prepuščeni sebi, poglabljamo v svoji notranjosti Tvoj nauk in Tvoj nacionalni evangelij: »EN KRALJ, EN NAROD IN ENA DRŽAVA!« Kako ogromna sila in modrost leži V teko kratkih besedah! Viteški kralj Zedinitelj! Razumeli smo neizmerno važnost TvOje kratke .oporoke »Čuvajte Jugoslavijo!« ki si nam jo izročil v preddvoru v Večnost s poslednjim svojim mučeniškim vzdihom. Spavaj mirno Viteški kralj Zedinitelj v Panteonu slavnih vitezov, herojev in mu-čenikov jugoslovanske Ndcije! Tvoja jugoslovanska prosvetna vojska hoče izpolniti Vse nade in žel.je, ki si jih stavil na njo Ti in Tvoj narod. Izpolniti hoče vse nade, ki si jih sporočil v svojeročnem pismu Jugoslovenskiemu učiteljskemu udru-ženju: JugOslovensko učiteljsko udružeilje, »steber jugoslovanskega nacionalizma« noče popustiti — »žarišče narodne prbšvete« hoče vroče Izraževati vse lepo današhjhh iti bodočim pokolenjem jugoslovanske Nacije — »graditelji narodne duše« hočejo z dviganjem nacionalne zavesti in kulture kazati in ustvarjati Tvojemu narodu ono Hivrto proroško bodočnost Jugoslavije, ki si jo ji Ti s svojimi deli začrtaval! Jugoslovanski učitelji Ti to prisegamo ob Tvojem Preranem mučeniškent grobu — NaS Veliki Nesmrtni Pokojnik! JUU SRESKO DRUŠTVO LOGATEC je imelo žalno sejo za pokojnim kraljem Aleksandrom L Zedinitelj errt dne 16. oktobri 1934. ifj se v imenu učiteljstva Vsega ¿reza poklonilo spominu Viteškega kralja. — Soglasno jfe bilo sklenjeno: 1. 17. oktobra 1934. odpošlje društveni blagajnik centralni blagajni JUU v Beogradu po 1 Din od člana. 2. Odpošljejo se sožalne in vdano^tne brzojavke, ki se glase: NegdVCrtiU Veličanstvu kralju PetrU II; Učiteljstvo obmejnega logaškega srezd strto nad izgubo Viteškega vladarja Zedinitelja prisega Vašemu Veličanstvu nebmajenb zvestobo iti vdandst. JUU društvd Logatec. Doljak, predsednik Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji. V globoki žalosti se klanjamo spominu najvzornejšega očeta in kralja z obljubo zvestobe in vdanosti Vašemu Veličanstvu in kraljevskemu domu. JUU društvo Logatec. Doljak, predsednik fvfj. kr. Vis. princU Pavlu. Globoko užaloščeno nad tragično izgubo našega najvišjega gospodarja in učitfefja izreka obmejno učiteljstvo logaškega sreza Vašemu kr. Vis. Svoje sožalje, obljubljajoč da bo vedno delbvalb V duhu oporoke Velikega pokojnika. PraV tak» jfe Učiteljstvo iz Vsega šreza sodelovalo pri vseh komemotacijah in žalnih sejah v vseh društvih in ustanovah — po veČini kot govorniki. i. Učiteljski dom za dravsko bariovitto v Ljubljani nai bi nosil ime: »Učiteljski doth Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«. 4. Vse šple tukajšnjega sreza se naroce na oporoko kralja Aleksandra I. Zedinitelja. O ustanovitvi »Socialnega foda Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja« poročamo do zborovanju. Doljak Valentin, preds. Sartori Milan, taj. JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je poslalo ob smrti Nj. Vel. Kralja, sledeče brzojaVkie^: Nj. Vis. princu Pavlu: Objokujemo smrt Nj. Vel. kralja. Svet nam bo spomin nanj in sveta bo vera v njegove ideje. Nj. Vel. kraljici Mariji: Ob težkem udarcu jokajo z Vašim Veličanstvom tudi nasd srca„ Nj. Vel. kralju Petru H.: Pošiljamo Vašemu Veličanstvu iskrene iztdže vddridsti iri ljubezhi. JUU v je ob tragični smrti Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, izrazilo sožalje gospodu sreskemu načelniku v Novem mestu s prošnjo, da tolmači vse sočuvstvovanje in globoko bol v društvu včlanjenega učiteljstva na višje mesto. 12. oktobra se je društvo udeležilo z vsemi člani odbora stanujočimi v Novem mestu, žalnega zbora vseh društev in ikorporacij, ki 'ga je organiziralo starešinstvo sokolske žu-pe in sokolslkega društva v Novetti mestu. Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. ¡princu Pavlu je odposlalo društvo sožalnc brzojavke. Dne 20. oktobra pa je imelo svojo žalrtb sejo, katere se je udeležil polno števil no upravni in nadzorni odbor 'kakor tudi namestniki. Tov. predsednik Menard Vilko je z V srce segaj očim govorom orisal življenje našega največjega državljana, ki je V neomah-ljivi veri in ljubezni do domovine, skozi Gol-gdto trpljenja, strahote vojn, nadčloveških naporov in brfežprimerriega žatajevarija, vd-dil svoj narod v svetlejšo bodočnost. Niš Viteški kralj pa ni bil samo velik vojskovodja bil je tudi velik politik in državnik. Iz Njegovega proglasa na učteljstvo je razvidno, kako visoko je cenil učiteljski stan, ko ga je imenoval steber jugoslovanskega nacionalizma in vseh lepih stremljenj bodočnosti Jugoslavije. Zavedajoč se Njegove vzvišene oporoke, izrečene z zadnjim zdihoni, hočemo graditi bodočnost Jugoslavije na trdnih temeljih postavljenih po našem legendarnem vladarju. Slava mu.! Ko se v neizrekljivi in redno, da ne bo nepotrebnih pišarij iri nobene zamere! — Blagajničarka. — Vidrova prva čitanka. Naša šola v Za-vrču se nahaja v siromašnem pasivnem kraju in si ne morejo naši učenci nabaviti Fleretove čitanke za 1. raz. Zato prosimo šole, ki So uvedle Fleretovo čitanko, naj nam podarijo ali prodajo po nizki ceni stare Vidrove čitanke in to sporočijo šolskemu upraviteljstvu v Zavfču. POMLADEK RDEČEGA KRIŽA Pomladek Rdečega ikriža je bil ustanovljen s sklepom skupščine Lige društev Rdečega križa v Parizu dne 20. iriarca 1922. Že v svetovni vojni so otroci poleg odraslih nudili društvu Rdečega križa svoje sodelovanje in s teth Skrbeli ža lajšanje vojnega gorja. Posebno otroči Združenih držav ameriških so živo sodelovali v društvu Rdečega križa v svetovni vojni. Svojo delavnost so nadaljevali še po vojni. Ko so uvideli vrednost in veliko vzgojno važnost te otroške sodelavnosti v društvu Rdečega križa, So učitelji in vzgojitelji prisrčno pozdravili in sprejeli to otroško delo. Ko je Liga sklenila, da začne ustanavljati Pomladek Rdečega križa, je storila to zato, ker je smatrala organizacijo Pomladlka za posebno ugodno sredstvo, da se omogoči pou^ in vzgbja bodočih pokblerij v duhq Rdečega križa na osnovi njegovih vzvišenih človekoljubnih idej in pouka o zdravju ter da se tako otroci navdušijo na širši načiri z dUhom požrtvovalnosti, ki ustvarja osnovo, na kateri sloni ideal Rdečega križa. Še istega leta, ko je bila Liga v Parizu sklenila ustanovitev Pomladka Rdečega križa, so začeli z organizacijo tudi v naši državi. Vpisali so veliko število učencev vseh šol za člane. Danes predstavlja Pomladek Rdečega križa eno najmočnejših mladinskih organizacij nele v naši državi, ampak na vsem svetu. V šolskem letu 1933/34 je bilo organiziranih v Pomladku Rdečega križa v naši dr?avi 3.372 osnovnih in 398 meščanskih iti srednjih šol, skupaj torej 3770 šol. V 12.226 ofganizirariih razredih je bilo vpisanih 3(32.554 učencev. V naši banovini je bilo organiziranih 21,5 osnovnih in 55 meščanskih in srednjih šol, skupaj 270 šol. V 1082 razredih je bilo 21.464 Članov Pbmiadka Rdečega križaj. Ta otroška iri rriladins"ka organizacija obstoji .v več kot 50 državah in šteje nad 12,000.000 članov. V tekočem letu so se izdale doslej nastopne podpore: za šolske kuhinje 3000 Dip, za počitniške kolonije 13.000 Din, za šolske lekarne 1000 Din, za šolski oder 3000 Din, za šolske delavnice oziroma orodje 1500 Din, skupaj torej 21.500 Din. Od začetka svojega obstoja pa je razdelil Pomladek Rdečega križa v dravski banovini nastopne podpore: za šolske kuhinje 49.800 Din, za počitniške Jčtfldriije 76.686 Din, za šol&e lekarne 3500 Din. za šolski oder 5.300 Din, za šolski kino 400 Din, za šolske delavnice oziroma orodje 3550 Din, za pomoč siromašnim učencem 800 Din, skupaj torej 140.036 Din. jjeni naslednji absojvemti učiteljišča za Učitelje in učiteljice: Bende Ana v Dolnji Topli rebri (srez Novo mesto). Božip Ljubica v Cerknici (srež Logatec), Budič Stanislava v Treibelriern (Krško), Verhnjak Ana v Kalu (Krško),, Vrtačnik Milka v Gaborju (Novo mesto), Šetina Bogomira v Podgorju (Slovenj-gradec), Štukelj - Petauer Aha v Kozjem (Šmarje pri Jelšah), Čeh Bogomila pri Svetem Lovrencu v Slov. gor. (Ptuj), Cirk Zderi-ka v Brigah (Kočevje). Heric Tea v Žitečki vasi (Maribor, levi breg), Turk Ida v Zavodnjah {.Slovenjgradee), Tušak Milena v Poforežju (Maribor, dešni breg), Slapar Štefanija pri Sv. Duhu na Stari gori (Ljutomer), Stegu Jožica v Majšpergu (Ptuj), Sloboda Alma v št. Ilju pod Turjakom (Slovenjgradec), Rožman Franja v Zgor-njetri Tuhinju (Kamnik.), Rijavec Cirila v Polšniku (Litija), Pinterič Danica v Središču (Ptuj). Primožič Rudolf pri $v. Marku (Ptuj), Majhen Aleksandra v Gančanih (Murska Sobota). Mivšek Viktor v Kokri (Kranj). Mišič Danijela t Potoku (Kamnik), Kari! Olga v Kapci (Dolnja Lendava. Kdfol Ida v Odran-cih (Dolnja Lendava), Kralj Grozdana v Gančanih (Dolrija Lendava), Kdpič Marija V KO-žstrivnifci (Štharjb). Jordan Nada v Št. Janžu (Slovenjgradec), Juvanc Rada v Ribnici (Kočevje). Ivajjec Apa v Podstenicah (Novo mesto), Zajec Marija v Novi cerkvi (Ptuj), Družinšek v Do-blicah (Črnomelj), Duša VekoSlava v Mdzlju (Kočevje), Grilc Ljudmila v Višnji gbri (Litija). Širko Vilma v Metliki (Metlika), Smreč-hik Blanka v Plešivcu (Slovenjgradec), Stupi-ta Stanislava v Šmiklavžu (Slovenjgradec), Slapar Vera v Ajdovcu (Novo mesto). SaVicki Oton pri Sv. Antonu v Slov. gor. (Maribor, levi breg), Štraus Božidar pri Šv. Juriju (Maribor, levi breg), Sinkule Štefanija pri Št. Vidu, (Logatec), S tu rt Doroteja v Polšniku (Litiju), Stuprilk Jiteip v Kanci (Dolnja Lendava). Snnončič Marija pri Št. Rupertu (Krško), Pire Marija v RadoviCi (Metlika), Pokorn Elizabeta v Prihovi (Konjice), Pi^itpr Rozalija v Zamostju /flolnja Lendava). Mili Jadviga v Stopicali (Novo mesto), Maučič \arija v Šefih pri Žumberku (Novo mesto), Malec Albina v Cerkljah (Kranj), Križman Ana V Selcih (Škofja Loka). —i Upokojeni so učitelji(-ce): Zupančič Ivan iz Preserja (Lj. okolica). Mahkota Stanislava, Mazi Ana in Peče Ema iz Ljubljane, Zorko-Kersnik Ana iz Brda (Kamnik) in PrO-togeirov Marija iž Ljutomera. Za vsakogar potrebna knjiga Državoznanstvo (Spisal dr. Fr. Ogrinj je izšla sedaj v naši založbi Vsi učitelji na srednjih, strokovnih, meščanskih in narodnih šolah potrebujejo to knjigo o ustroju naše države in o naših zakonih pri pouku Cena firoširane knjige Din 24'— „ vezane „ „ 28' — Knjig jigarna Učiteljske tiskarne Ljubljana, Frančiškanska uliča 6 Maribor, Tyrševa ulica 44 Učiteljski pravnik —§ Tovariši pripravniki (-ce), ki ste bili v poslednjem času (avgusta — oktobra t. 1.) sprejeti v državno službo; priključit^ naznanilu o nastopu službe tudi overovljen prepis objave, ki je potreben za nakazilo plače. Kdor je že nastopil službo, naj naknadno predloži prepis objave po uradni poti kraljevski ban-ski upravi, če jo ni že priključil naznanilu o nastopu Službe. V. Gregorič. —§ »Moji prejemki« je naslov tablice, ki kaže izpolrijena: 1. potek napredovanj, 2. opozarja na pravočasno predložitev prošenj za napredovanja, 3. daje točen pregled mesečnih prejemkov iri odtegljajev. Tablice, ki stanejo po 50 par, dobite v knjigarni Učit. tiskarne v Ljubljani iri njeni podružnici v Mariboru. Zaradi olajšave naročil in da si bo moglo vse organizirano učiteljstvo omisliti omenjeno tiskovino, opozarjam tovariše (-ice) upravitelje (-ice), da pošljem tablice sreskim društvom. pri katerih lahko dobite tiskovine na dan prvega zborovanja. V.G. —§ Prošnje, ki se predlože v dvojniku, je označiti z A in B — priloge z A/l itd., kakor je odredila kralj, banska uprava z okrožnimi razpisi že večkrat in je to tudi označeno na str. 34. Roč kat. I934./35. — 3. iri 4. odstavek. Naša gospodarska organizacija —g Obmorski učiteljski dom v Omišlju. V teh dneh so prejeli vsi prijavljenci in prijatelji »Društva za zgradbo učiteljskega obmorskega doma v Omišljlu — sedež Ljubljana« položnice za nakazilo prvega mesečnega obroka a Din 100"—. Položnice smo poslali tudi onim priglašencem, ki so podpisali izjave za odtegovanje po računovodstvu ban. uprave, oziroma finančne direkcije. S to manipulacijo nastanejo veliki stroški, saj znaša samo kolek Din 50'—, vsakomesečna poštnina itd. Te izdatke želimo prihraniti društvu in društvetnikom. Izjave smo izločili in vljudno prosimo vse cenjene priglašence (-ke), da naj raje nam direktno nakazujejo zneske po Din 100'— s položnicami, katere bodo prejeli vsak mesec od društvene uprave. Več društvenikov je nakazalo mesečni obrok že za ta mesec. Vse ostale drušitvenike, ki so prejeli položnice, pa vljudno prosimo, da pričnejo nakazovati mesečne obroke ali takoj v tem mesecu, gotovo pa v prvih dneh meseca novembra t. 1. Trdno se nadejamo, da nam ostanete vsi prijavljenci zvesti dru-štveniki in iredni plačniki, da čimprej postavimo neobhodno potrebni dom, ki bo učiteljstvu v razvedrilo in okreočilo. —g Učiteljski dom v Mariboru. Seznam nadaljnjih prispevkov za »Maistrov kamen«: šole: Sv. Martin pri Vurbergu 70 Din; Bra-slovče 16 Din; Velika Nedelja 100 Din. — Iskrena zahvala! (Doslej nabranih 2367.75 Din). BREZPLAČNO LETOVANJE NA MORJU. O Ako vstopiš v »Društvo M za zidavo obmorskega I učiteljskega doma S v Omišlju« boš imel v A primeru z današnjimi L cenami, ki veljajo po J morskih letoviščih TRETJINO LETOVANJA ZASTONJ. Prijavi se, dokler je še čas na naslov: »Učiteljski dom v Omišlju«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Učiteljska tiskarna —t Iz celjskega društva. Tovariše, ki prejmejo te dni pristopne izjave za Učit. tiskarno, prosim, da jih razdele med tovariše(ice), ki naj podpisane vrnejo tiskarni. — Poverjenik. Mladinska _matica Ekspedicija »Našega roda« se je začela v torek. Danes mora imeti že večina list v rokah. Šole, ki v nekaj dneh lista ne dobijo, naj ga reklamirajo. Reklamacije morajo biti fran-kirane, denar za znamke pa naj si cenjeni poverjeniki odbijejo od naročnine, vendar maj bo to zabeleženo na položnici. Približno ena četrtina šol še ni poslala seznama naročnikov na »Naš rod«. Ker ne moremo verjeti, da nimajo te šole prav nobenega naročnika, prosimo cenj. poverjenike omenjenih šol. da čimprej javijo število naročnikov. Ker stoji stavek prve številke in moramo v nekaj dneh vedeti, koliko izvodov lista naj še naknadno natisnemo, prosimo, da se učiteljstvo v interesu otrok požuri, da ne ostanejo brez »Našega roda«. List je vsebinsko kakor tudi ilustrativno izredno bogat. Med onimi, ki so izpregovorili v listu ob bridki izgubi našega kralja, srečamo imena naših najboljših pesnikov in pisateljev, in sicer Župančiča, Preglja, Gradnika in druge. V ilu-strativlniem delu so sodelovali: Maksim Gaspari. Janez Trpin, Božidar Jakac, A. Bucik in Ljubivoj Ravnikar. O »Našem rodu« in letošnjih publikacijah Mladinske matice sta pisala Gustav Šilih in Albert Žerjav v »Popotniku« in dr. Lovren-čič v »Mentorju«. Daljši ugodni oceni o knjigah sta prinesla tudi »Srpski književni glasnik« in ameriška »Prosveta«. »Mentor« pravi o knjigah M. M. med drugim, da so knjige take, da jih morajo biti otroci veseli. O »Kresnicah« piše, da so edinstvena svojevrstna knjiga. Spomini, opisi in orisi teh malih peresarjev so tako zanimivi, da prebereš res vse z zanimanjem. »Kapljice« so za najmlajše. Bevkova »Tovariša« je knjiga, ki jo moramo šteti med naše boljše mladinsko leposlovje. »Potovanje skozi čas« — pri katerem ne odobrava materialistično gledanje — je za ocenjevalca pa 'kljub temu najpomembnejša knjiga, ki jo je izdala letos Mladinska matica. Učiteljski pevski zbor JUU —pev. Članstvu UPZ smo javili z okrožnico z dne 15. t. m. vzrok preložitve tečaja. Prihodnji tečaj se bo vršil 10. in 11. novembra. Prosimo celokupno članstvo, da se tečaja polnoštevilno udeleži. Odbor. SolsKi radio —r V. teden. V torek, 30. oktobra bo opisal gosp. Viktor Pirnat pomen »Jadranskega dne«. Razipored: 1. Dogodki pred 16. leti na naši jadranski obali: a) v Pulju, b) v Trstu, c) na Reki, d) v južnem Primorju. 2. Dan slave naše kr. vojne mornarice. 3. Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj najvišji čuvar Jadrana. 4. Učimo se od včeraj, delajmo danes in mislimo ma jutri. V nacionalni uri so zvečer otb 19. uri naslednja predavanja: Ponedeljek, 29. oktobra: Sima Miljutinovič Sarajlija. 1 Torek, 30. okt.: Ciril-Metodova družba. Sreda, 31. oktobra: Naš turizem in tujci. Stanovska organizacija JUU Iz sekcije Pismo Jugoslov. učit. udruženja maršalu g. Petainu. Ekselenca! Jugoslovansko učiteljsko udruženje, predstavnik učiteljstva Jugoslavije si šteje v čast obvestiti Vas, da je jugoslovansko učiteljstvo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so spremili našega dobrega ateka in tovariša LEOPOLDA VIHERJA na njegovi zadnji poti k večnemu počitku in ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini in učiteljskemu društvu iz Slovenske Bistrice in njegovemu načelniku g. Tajniku za ginljiv govor, nadalje Slovenje-bistriškemu pevskemu društvu „Lipa" in mariborskemu „Poštnemu Rogu" za krasne nagrobnice, zastopniku Okrajne hranilnice in Sokola, kakor vsem darovalcem mnogobrojnega krasnega cvetja. . „„ , Žalujoča obitelj Viharjeva Slov. Bistrica, 20. okt. 1934. 1 MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. UGODNOST! Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni £evlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110 ♦ ANTON KRISPER, UUBUANA MESTNI TRO a« .ICA 9 FR. P. ZAJEC lipriln optik Ljubljana, Stari trg $ priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno. KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE! sprejelo tople pozdrave Vaše ekselence iz Rakeka, naslovljene 'učiteljstvu Jugoslavije. Za izražene simpatije in pravilno prepričanje o patrijotičnem delu jugoslovanskega učiteljstva za dobrobit svoje domovine vam ostane to učiteljstvo vedno hvaležno. Poleg tega poudarjamo še s posebnim zadovoljstvom da stoje jugoslovanski učitelji — »graditelji narodove duše« — kakor tudi ves jugoslovanski mladi naraščaj zelo blizu veliki in dragi Franciji. Podčrtavamo tudi to, da jih je bol v skupni nesreči še bolj združila in da sta dve veliki žrtvi, ki sta padli za svetovni mir, z lastnimi življenji zapečatili mir, ki je tako neobhoden človeštvu in civilizaciji. Z najtoplejšo zahvalo za Vaše pozdrave, prosimo da sprejmete od jugoslovanskih učencev in narodnega učiteljstva Jugoslavije izraze najglobljega spoštovanja. J. u. u. Beograd. Tajnik Predsednik Milinko Lazič, 1. r. Ivan Dimnik, 1. r. iz druiltv; = JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ bo zborovalo v soboto 3. nov. t. 1. ob 13. uri na deški narodni šoli v Kranju. Ker bo to žalno zborovanje, zato je udeležba za vsakega člana dolžnost. Razpored: Josip Lapajne: »Žalne svečanosti v srezu in Beogradu.« Vinko Rupret: »Blagopokojni kralj kot vladar, Vitez in Zedinitelj.« V. Kus: »Najvišji vzgojitelj naroda.« Razgovori. — Čuvajmo Jugoslavijo! — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO UUBUANA OKOLICA — ZAH. DEL bo imelo občni zbor dne 3. nov. 1934. ob pol 9. uri v telovadnici nar. šole na Grabnu v Ljubljani. Zaradi komemoracije za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. naj se občnega zbora udeleže vsi člani. Odbor. = JUU SRESKO UCITEUSKO DRUŠTVO NOVO MESTO bo imelo svojo redno učiteljsko skupščino v soboto 10. novembra t. 1. na osnovni šoli v Novem mestu z že objavljenim dnevnim redom. Pred skupščino ob 8. uri se vrši žalni zbor za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Tehtni vzrok izostanka je pismeno javiti. Odbor. = JUU SRESKO UČIT. DRUŠTVO KRŠKO bo zborovalo v 6oboto 10. nov. ob }410. uri v šoli v Krškem s sledečim vzpo-redom: Točno ob 9% uri bo žalna komemoracija za pokojnim vladarjem Aleksandrom I. Zediniteljem, po tej je polurna prekinitev, nakar se prične redno zborovanje po vzporedu. 1. Nagovor predsednika in izvolitev 2 zapisnikarjev. 2. Situacijsko poročilo. 3. Tov. J. Vanič poroča o banovinski in državni skupščini. 4. Tajniško in blagajniško poročilo. 5. Poročilo nadzornega odbora. 6. Volitev novega upravnega in nadzornega odbora ter predsednika v častnem razsodišču. 7. Proračun za leto 1934./35. in določitev članarine s posebnim ozirom na Slov. Šol. matico. 8. Predlogi in nasveti. 9. Slučajnosti. Opomba: Člani JUU, ki ne uživate samo sadov organizačnih uspehov, ampak se globoko zavedate ne le svojih stanovskih pravic, temveč tudi svojih dolžnosti, pridite v polnem številu na gornje zborovanje, kajti samo Vam je 'dovoljen pouka prost dan in nečlani(-ce) se ne smejo poslužiti odloka Min. pr. O. n. 80.363 z dne 19. X. 1932. Odbor. PoroClla > + JUU SRESKO UČIT. DRUŠTVO ZA SREZ DRAVOGRAD je imelo svoj občni zbor dne 22. septembra 1934. v šoli na Preval j ah. Navzočih 61 članov. Preds. društva tov. R. Gallob otvori občni zbor, izravi veselje nad lepo udeležbo ter pozdravi novo pristopivše tovariše. Nato poda pregled društvenega delovanja v preteklem letu ter pregled dela v sekciji in v centralni organizaciji. Iz njegovega izčrpnega poročila je razvidelo članstvo, da je organizacija kljub notranjim pretresljajem dosegla za skupnost prav lepe uspehe. Spominja se tudi našega velikega junaka generala Maistra, čigar življenje in delovanje je v tako tesni zvezi z zgodovino našega Ko-rotana, naše obmejne doline. Zbor se klanja spominu velikega generala ter mu kliče: Slava! Nato poda tov. Doberšek kot delegat poročilo o pokrajinski in državni skupščini. Njegovemu živahnemu poročanju sledi članstvo z največjim zanimanjem, saj njegov govor ne osvetli samo dela in uspehov skupščin, temveč tudi milje in psihozo zborovalcev. Glavna in najkrajša resolucija, sklenjena na drž. skupščini v Beogradu »Sloga« naj prešine vsa sreska društva. Vznemirjeno članstvo po premestitvi tov. Doberška, kakor je izvedelo po listih, ki tovariša po 26 letnem uspešnem in zaslužnem delovanju v šoli in izven nje prestavlja iz višje organizirane šole na nižje organizirano, sklene zbor soglasno resolucijo: Ker je zadevala resolucija premestitev tov. Doberška in je ta stvar sedaj urejena, nismo priobčili sprejete resolucije. Nato poda tov. Mira Gačnik iz Guštanja blagajniško poročilo, ki izkazuje celokupni promet Din 35.890'26. Prihranek tega leta znaša Din 4'20. Blagajniško stanje bi bilo obup-nejše, če bi v poštni hranilnici ne imeli prihranka prejšnjih let v znesku 1718 Din, temu je krivo neredno plačujoče članstvo, ki dolguje še 2066 Din. Končuje z besedami Vodnikove dr.: Postani in ostani redni plačnik! Tov. preglednik R. Šimon poroča o pregledu blag. knjig, ki kažejo vzoren red ter predlaga absolutorij, ki se soglasno sprejme. Tov. predsednik se ji zahvali za trud. Tov. Šimon poroča o računskem zaključku Uč. gosp. poslovalnice, priporoča v interesu šol in učiteljstva pristop. Za poverjenika Učit. tiskarne se izvoli tov. Gaberšek iz Guštanja. Nato sledi volitev novega odbora ter se soglasno izvoli stari odbor z nadomestilom odseljenih odbornikov z novimi člani. Izid volitev je sledeč: Predsednik: R. Gallob, podpredsednik: St. Trčak, tajnik: I. Krajcar, blag.: Mira Gačnik, odborniki: K. Doberšek, K. Vollmajer, Jelica Vobovšek, namestniki: Ivan Lebič, Alojzija Vreček in Janko Gačnik. Nadzorni odbor: Šimon R., Suša Justa in Lodrant O. Namest.: Močnik Ivo in Kotnik Zorka. Članarina se določi kot lansko leto — 160 Din za člane oziroma 80 Din za učiteljice, poročene z učitelji. Novi odbor preide k tokočim zadevam, obravnava dopise ter specialni program za bodoče leto. Od sekcije predloženi program se v načelu sprejme. Z odobravanjem se sprejme predlog tov. Pišca in se sklene oži-veti več odsekov, ki bi 1 uro pred zborovanjem obravnavali svoje izsledke ter tako koristili vsemu članstvu. Vsak član društva naj sporoči pismeno odboru svoje želje, oziroma snov. za katero se zanima, odbor pa izlušči iz teh predlogov posamezne odseke. Omogočeno bo s tem članstvu, dobiti tako informacije o šolskem, izvenšolskem, političnem in svetnem pravcu, ki bodo plod duševnega dela vsega odseka, ki bo dal posebno mlademu učitelju{ici) oporo m sigurnost. Za pedagoško centralo se odobri prispevek 100 Din. Sklene se sekcijo informirati v vseh zaščitnih primerih neglede na potrebo postopka. Tov. predsednik da še nekaj pojasnil v stanovanjskih zadevah ter zaključi lepo uspeli društveni občni zbor z željo, da bi rodili sklepi zbora uspeh. Preds: R. Gallob. Tajnik: Ivan Krajcar. Iz uredništva Prejeli smo večje število poročil o ko-memoracijah in žalnih sejah, ki so jih priredila razna društva s sodelovanjem ali na inicijativo učiteljstva. Radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti teh poročil. Objaviti moremo le poročila o komemoraci-jah učiteljskih društev. — Nekateri aktualni članki niso mogli biti objavljeni vsled pomanjkanja prostora. Pridejo prihodnjič na vrsto. sredn/e, strokovne, meščanske, osnovne sole dobita vse mo oče knjige in potrebščine v naših knjigarnah: Ljubljana, Frančiškanska ulica št 6 — Maribor, Tyrševa ulica št 44 Izvršujemo vsa tiskarnlška in knjigoveška dela Na zalogi razne slike, fizikalni aparati, zbirke in druga učila UČITELJSKA TISKARNA r, z Ljubljana — Frančiškanska ulica št. 6