Koroške vesti. —k— O škandailoznih šolskih razmerah na Koroškem poroča tudi praška »Union« z dne 22. pret. m., ko piše o šolski aferi v Selah. Piscu teh vrstic so razmer.e v Selah znane in z mirno vestjo lahko trdi, da v celem Rožu in Karavankah ni pohlevnejših duš od Selanov. — Pohlevni in dovzetni so tudi učenci, kar lahko potrdi vsak učitelj, ki je služboval tam. In kar verjeti 5e more, da so se pohlevne duše uprle — pritisk je moral biti naravnost strašen. Vedeli so pri c. kr. šolskem svetu in pri deželni vladi, kaj vse počenja učitelj — nemškutar, a ni storila ničesar, dokler se ni ljudstvo zateklo k samopomoči, k šolskemu štrajku. Da bi bilo razburjenje še večje, je vlada razpustila krajni šolski svet in imenovala komisarjem nekega nemškutarja-gozdarja iz — Kajliž. — To je tipična slika, kako postopa vlada pod pritiskom Volksrata s slov. o^bčino. — Napravi li novi mož konec tem prežalostnim razmeram? Vederemo! —k— Nenadna smrt nadučitelja. V Kragu blizu Šentvida ob Glini je umrl nenadoma nadučitelj Tomaž Kralj, ki je bil obče priljubljen in je služil že čez 30 let. Blag mu spomin! —k— Zanimivosti Iz Ziljske dollne na Koroškem. V Čajni so priredili letos gozdno veselico, ki ima sedaj — kakor je tu vselej — svoje posledice. Kjer je kaj pograbiti, so povsod vse roke zraven. Nekaj takga se je zgodilo tudi tu in je dalo povod, da sta se sprla župan in podžupan in si predbacivala goljufijo in podobne ljubeznivosti. Tako je prišla stvar pred sodnijo. Srečna občina, kjer dajajo prvaki take krasne zglede, ki vzgajajo ljudstvo le k sovraštvu drugega proti drugemu in k neznačajnosti! Poprej sta se tožila neki Hutter in Sockreiter, bivša načelnika, oziroma namestnika šolskega sveta. Prejšnji župan Fischer se približuje zopet Slovencem, je izpremenil barvo in oblekel slovenski plašč. Morda misli, da ga Slovenci zopet, kakor prvikrat, spravijo na konja. Ali kamaleonov so v Šmarški občini siti. To so isti ljudje, ki so preganjali prejšnjega nadučitelja, da je bil premeščen. Kadar treba komu škodovati, tedaj združujejo ti prijatelji vse moči; med seboj pa so kakor pes in mačka. In po takih ljudeh se daja višja oblast, to je deželni šolski svet, iniormirati, komandirati — za norca imeti! —k— Bistrica na Zili. Poročajo nam: Dne 1. novembra se je zastrupila v tukajšnji šoli učiteljica ročnih del v Šentjakobu v Rožu, Ludovika Pogličeva, in sioer za- radi ljubosumnosti. Tukajšnji učitelj J. Pleš je bil že leta njen ljubimec ter bi jo bil imeh vzeti v zakon. Prišlo pa je drugače. Pleš se je zaljubil v tukajšnjo učiteljico Weisovo ter dal prvi ljubici pismeno slovo. V razburjenosti pa se je pripeljala Pogličeva na Bistrico, ter zasačila nezvestega pri njegovi drugi ljubici. Nato je izpila stekleničico lisola in se spravila tako v smrtno nevarnost. PLetlo se je ljubimstvo Pleša in Weisove gotovo dalje časa že pod očmi nadučitelja Tarmana, a ker imajo naši nemškutarski nadučitelji zavezane roke in tudi jezik, gotovo se ta ni upal črhniti besedice, da bi ne razžalil svojih podrejencev in prišel tako morda ob nemškonacionalno milost. To vendar ni izpolnjevanje svojih dolžnosti, ako se molči in mirno glcda: Krajni šolski svet se je odločno zavzel za zadeve ter zahteva, naj se učitelj. Weisova premesti. Pa tudi nadučitelj bi zaslužil, da mu pojasnijo stališče. Kaj bi se v takem slučaju zgodilo s slovenskimi učitelji, vemo, in radovedni smo, kako bo postopal okrajni in deželni šolski svet s temi nemškonacionalnimi hailovci!