Naš čas, 17. 4. 2014, barve: 	CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
za konec tedna
V petek (16/28 0C) pretežno sončno, v soboto (14/240C) in nedeljo (14/18 0C) oblačno. Možne plohe.
številka 22
četrtek, 12. junija 2014
Tako so nam v vročem torkovem dopoldnevu zatrjevali tisti, ki so se sončili na njej, še bolj pa tisti, ki so zbrali pogum in se potopili tudi v Velenjsko jezero. Voda je imela menda 20 stopinj, na površju je bila seveda bolj topla kot v globini. Očitno bo tudi letos velenjska plaža dobro obiskana, Mestna občina Velenje pa bo poskrbela še za nekaj novosti na njej, ki jo bodo naredile še bolj zanimivo. Plavati med labodi pa je le eden od privilegijev, ki jih res ne moreš doživeti na veliko kopališčih, pa čeprav v Velenju še vedno nimamo statusa uradnega kopališča. Več na strani 13.
■ bš
Robotske operacije raka debelega črevesa
Smo edina institucija v Jugovzhodni Evropi z mednarodno akreditacijo e-študija. Študirate lahko v programih:
VIŠJEŠOLSKI PROGRAMI
■	Poslovni sekretar
■	Ekonomist
■	Veines
FAKULTETNI ŠTUDIJ
Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi Poslovna administracija Poslovanje
Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti Menedžment vseživljenjskega izobraževanja
Lani so v celjski bolnišnici z robotskim sistemom operirali 204 bolnike s težavami s področja urologije.
Vabljeni na informativne dneve 19. junija, ob 16. uri v Velenju (Ljudska univerza Velenje).
H
Prešernova 1,2000 Tel: 02 228 38 76 ¡nfo@doba.si www.doba.si
UNIQUe
KLICNI CENTER: 082 80 9000
RABAC, HOTEL HEDERA 3*
7x polpenzion s pijačo pri večerji
21.6.	- 5.7. in 6.9. - 20.9. Od 279 € 5.7. - 19.7. in 23.8. - 6.9. Od 319 €
19.7.	- 23.8.
20.9. - 27.9.	od 219 €
slovenski predstavnik možnost avtobusnega prevoza Cena na osebo pri minimalno 30 potnikih.
VELENJE: o3 89*84 370 • wwwJpAlmaift'
1,80 EVR
KAIHO
VI2LENJE
Razumi, kdor more
V ponedeljek je bilo jasno. Izidu referenduma o noveli zakona o arhivih niso pomagale niti glasovnice, ki so prispele po pošti. Udeležba je bila pač prenizka, niti 12-odstotna ne, kar verjetno ne čudi nikogar. Morda so začudeni le pobudniki referenduma, pa še to se mi ne zdi verjetno. Bolj verjamem analitikom, ki pravijo, da je stranka SDS tokrat v politične namene zlorabila legitimen instrument demokratičnega odločanja, kar referendum zagotovo je. Ob tem se sprašujem, ali so pobudniki res pričakovali, da bodo ljudje v nedeljo prišli na volišče in glasovali o nečem, kar razume le stroka. Pa še ta si ni niti približno edina. So pričakovali, da bodo prišli in glasovali, ker je to njihova pravica in dolžnost? Potem je politična kultura pri nas res zelo nizka, politiki pa z nami ne živijo na istem planetu.
Hvaležna sem, da so pred kratkim spremenili pravila referendumskega odločanja. To se mi zdi eden večjih dosežkov vse bolj osovraženih slovenskih politikov, ki se igrajo tudi z državnim denarjem. Ob podatku, da je nedeljski referendum davkoplačevalce stal 3 milijone evrov, sem obnemela. Takoj sem imela v mislih prazna skladišča hrane za pomoči najbolj potrebne Slovence, in številke, ki jasno pričajo, da je revnih v tej deželi iz dneva v dan več, da so mladi še naprej brez perspektive, gospodarstvo pa brez kompasa. Koliko dobrodelnih akcij in prireditev, ki jih je prav tako iz tedna v teden več, ker dobri ljudje prevzemajo vlogo socialne države, bi lahko podprli s tem denarjem? Da, vprašanje za 3 milijone evrov, kajne? Za sofinanciranje prevozov dijakov v šolo in domov so denar iskali in iskali, s tem pa v stisko spravljali mnoge družine. Za referendum, ki je bil po novih pravilih, ko se mora za spremembo izreči najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, pa so ga kar morali najti. Da ne govorimo, da bodo še več stale tudi predčasne volitve, na katere bomo verjetno šli prihodnji mesec. Ne vem, kako ste glasovali vi. Ce sploh ste. Jaz nisem. Tokrat je bil molk (in neudeležba na referendumu) zelo zgovoren. Bil pa je tudi opozorilo politikom, ki si želijo na vse načine nabirati simpatije pri ljudeh, naj se ne igrajo več. Ne z našim denarjem in ne z našo potrpežljivostjo. Ker je nimamo več. Stvari so šle tako daleč, da bi danes verjetno večina Slovencev glasovala za ukinitev parlamenta ali pa vsaj za razpolovitev poslanskih sedežev v njem. Ker bi to vsaj razumela. Strokovnega vprašanja o arhivih pa niso razumeli celo številni tisti, ki so svojo strumnost izražali na voliščih.
■ Bojana Špegel
Glas s počitnic
Četrtek - 12. junij, pomemben datum za tiste volilke in volilce, ki bodo 13. julija, ko bodo v Sloveniji potekale predčasne parlamentarne počitnice, na dopustu, radi pa bi glasovali
Ljubljana - Če bo za datum predčasnih državnozborskih volitev obveljal 13. julij, ko bo kar precej Slovencev na poletnih počitnicah, nekateri tudi v tujini, zlasti na hrvaški obali, jim je možnost, da volijo kje ob morju, dana. Pomembno pa je, da ne spregledajo današnjega, 12. junija!
Tisti, ki bi želeli glasovati, imajo na voljo glasovanje po pošti. O tem pa je treba najkasneje danes, torej 12. junija, do polnoči, obvestiti državno volilno komisijo (posredovati ji morate natančen naslov bivanja).
Lahko glasujete tudi na katerem od konzularnih predstavništev v tujini, če bodo odprta. Nekatera zaradi dopustov ne bodo. Tudi za te volilce velja, da morajo o tem do danes opolnoči seznaniti državno volilno komisijo (obrazec je objavljen na spletni strani DVK).
Če boste dopustovali kje blizu, na primer v Umagu, pa boste lahko glasovali na posebnem volišču v Kopru (Omnia). V tem primeru morate o svoji želji obvestiti okrajno volilno komisijo najpozneje do 9. julija.
■ mkp
9770350556014
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
12. junija 2014
H
lokalne novice
Častni občan Stanislav Božnik
Dobrna - Od jutri (petka) do nedelje, 29. junija, se bo v občini Dobrna zvrstilo več prireditev v počastitev občinskega praznika. Osrednja bo jutri ob 17. uri v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni. To bo slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta, na kateri bodo nekaterim najprizadevnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade. Naziv častni občan bo prejel Stanislav Božnik, zlati grb Občine Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, srebrnega družina Pungartnik in Ida Hrovat, dobitniki bronastega grba pa bodo Drago Pirh, Ivan Kristan in družina Švent. Priznanje župana bodo prejeli Peter Habe, Mitja Marošek in Klemen Štimulak.
■ tp
Prejeli 5 vlog, stanovanj ni na voljo
Šmartno ob Paki - Komisija za stanovanjske zadeve Občine Šmartno ob Paki je na nedavno končanem javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj prejela v najem 5 vlog. Po podrobnem pregledu so člani komisije ugotovili, da so nekatere nepopolne, zato so pozvali vlagatelje, da jih dopolnijo. Na osnovi vlog bodo pripravili prednostno listo, po kateri bodo vlagateljem stanovanja tudi dodelili.
Lokalna skupnost razpolaga s 27 stanovanji, vendar trenutno nimajo na voljo nobenega prostega.
■ tp
Monitoring vode Velenjskega jezera
Velenje - Mestna občina Velenje je tudi letos naročila monitoring Velenjskega jezera, s pomočjo katerega bodo obiskovalce seznanjali s kakovostjo jezerske vode. V času kopalne sezone bodo kakovost vode redno spremljali na območju pri čolnarni. Rezultati tedenskih meritev bodo dostopni na spletne strani Mestne občine Velenje ter izobešeni pri čolnarni in v recepciji kampa Jezero. Vzorčenje in analize vode bo opravljal Inštitut za ekološke raziskave ERICo. Prvo vzorčenje pa bodo opravili že v prihodnjem tednu.
Dan odprtih vrat čebelnjakov
Šmartno ob Paki - Slovenski čebelarji bodo tradicionalno drugi petek v juniju na široko odprli vrata svojih čebelnjakov javnosti in ob tej priložnosti opozorili na pomen čebele in njenih pridelkov.
Vabilu za sodelovanje v akcije so se tudi tokrat odzvali člani Čebelarskega društva Šmartno ob Paki. Tako bodo jutri (v petek) od 9. do 12. ure ob zeliščnem vrtu pri tamkajšnji osnovni šoli predstavili čebelarstvo učencem ter otrokom vrtca. Dan kasneje, v soboto, pa bodo skupaj s člani Turističnega društva Šmartno ob Paki na stojnici od 9.30 do 11.30 ponujali v pokušino čebelje pridelke in izdelke iz medu. Stojnico bodo postavili pred Mercatorjevim centrom.
■ tp
Obnovili cesto, zgradili pločnik ...
Ljubno, 6. junija - Na priložnostni slovesnosti minuli petek so na Ljubnem predali svojemu namenu 580 metrov posodobljene ceste proti Rastkam, pločnik in javno razsvetljavo. Hkrati so uredili še meteorno in fekalno kanalizacijo ter položili v zemljo električne kable. Omenjena dela so sestavni del tretje faze projekta Ureditev ceste Ljubno trg - revitalizacija trškega jedra. Vreden je blizu 600 tisoč evrov, od tega pričakujejo dobro polovico denarja iz razpisa za razvoj podeželja kmetijskega ministrstva. Projekt so prijavili na omenjen razpis že leta 2011, a je bil zavrnjen. Po pritožbi so lani zanj dobili zeleno luč. V prvi fazi projekta so obnovili osrednji del trga na Placu, v drugi pa zgornji trg pred zadrugo do zdravstvenega doma in proti Forštu. V programu je še četrta faza.
■ tp
Volilna pravila
V	tedniku Naš čas in na Radiu Velenje (107,8 MHz in 88,9 MHz) bomo volitve, ki so razpisane za 13. julij 2014, spremljali v skladu s svojo neodvisno usmeritvijo in profesionalnimi novinarskimi načeli.
Volilno dejavnost vseh strank in kandidatov bomo spremljali skladno z uredniško politiko, ki ne daje prednosti nobeni stranki ali kandidatu/ki. Spoštovali bomo načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, človekovo osebnost in dostojanstvo ter politično uravnoteženost. Pri tem bo uredništvo o vsebini, dolžini in načinu njihovega predstavljanja odločali samostojno. V tedniku in na radiu bomo o predvolilnih dejavnostih strank in kandidatov poročali sami.
Objavljanje strankarskih stališč, sporočil in oglasov bo možno v obliki plačanih obvestil. Zanje je pripravljen poseben cenik. Seveda pa bomo v vseh primerih poskrbeli, da ta sporočila ne bodo presegala splošnih civilizacijskih norm in medčloveških odnosov.
V	skladu z zakonom o volilni kampanji bomo zagotavljali vsem organizatorjem volilne kampanje enake pogoje za oglaševanje med volilno kampanjo. Morebitne pripombe bomo presojali le v primeru, če bodo na nas naslovljene v pisni obliki.
■ Uredništvi Našega časa in Radia Velenje
Stara vas (pre)obremenjena s tovornim prometom
Krajani si želijo, da dobi Dinos drugo lokacijo in da PUP iz naselja umakne parkirišče težkih tovornjakov - Veselijo se zaključka obnove Sončnega parka
Velenje, 17. maja - Krajevna	obnovo parka. Upamo, da bo oder	plošči pri Muzeju premogovništva,
skupnost Stara vas je pred kratkim	končan septembra. Lahko vam	kjer so pripravili slovesnost. Potem
pripravila dvodnevno praznovanje	povem, da se za nastop v parku že	so se družili v domu krajanov ob
krajevnega praznika. Predvsem	zanimajo pevci mešanega pevskega	golažu, ki je ob prazniku kraja tra-
zato, ker letos mineva 70 let od napada Bračičeve brigade na velenjski Premogovnik. Praznujejo namreč 30. aprila in 1. maja, saj se je napad zgodil v noči med tema dnevoma. Vse prireditve so letos lepo uspele, nam pove predsednik sveta KS Matjaž Zupanc, ko si v njihovem lepo urejenem domu krajanov ogledujemo razstavo fotografij Stara vas nekoč in danes.
Odprli so jo prav ob letošnjem praznovanju, ko so na slavnostni seji sveta podelili tudi priznanja zaslužnim krajanom, druženje pa nadaljevali v Sončnem parku. »Koncert je lepo uspel. Prizorišče smo izbrali načrtno, po dolgem času je prireditev potekala na mestu, kjer so se Velenjčani nekoč pogosto družili. Ker je Sončni park del naše krajevne skupnosti, se zelo veselimo, da bodo v njem letos postavili nov prireditveni oder in tako končali
Predsednik krajevne skupnosti Stara vas Matjaž Zupanc je ponosen, ker so uspeli lepo preurediti in osvežiti dom krajanov in
okolico.
zbora Kajuh iz Šoštanja. Verjetno bodo jeseni nastopili v našem parku,« nam je povedal Zupanc.
Pohoda po mejah krajevne skupnosti se je letos udeležilo 50 krajanov. Ustavili so se pri spominski
dicionalen.
Ko vprašamo, ali imajo v Stari vasi kaj težav, predsednik hitro odgovori, da večjih ni. In doda: »Izpostavim lahko le dve; Dinos ne »paše« v naše urbano naselje in trgovsko cono. Papir nosi po vsem naselju, moti tudi hrup tovornjakov, ki vozijo tja. Župan je že obljubil, da bo vprašanje rešeno, ko bodo na območju Sela uredili novo industrijsko cono in jih preselili tja. Druga težava so tovornjaki podjetja PUP Velenje. Dogovorjeni smo bili, da jih umaknejo iz Stare vasi, a po tem, ko je podjetje postalo zasebno, so dogovori zastali, saj vemo, da gospodarska situacija ni rožnata, preselitev pa je vedno povezana s stroški,« izvemo.
Krajani in krajanke imajo še kakšno pripombo; motijo jih omejitve hitrosti v naselju, nekateri bi imeli več, drugi manj ležečih »poli-
cajev« ... Uskladiti njihove želje ni lahko, zato sedaj sprejemajo pisne predloge krajanov posamezne ulice, ki jih podpiše več krajanov. Ko jih dobijo, ukrepajo. Imajo tri zaselke; Žabjo vas, naselje, ki se razprostira od rondoja na Kidričevi do ceste na Jezero, ki je jedro Stare vasi, in naselje pod Cesto pod parkom, ki zajema tudi predel do železnice.
Vse več dogodkov in druženja
Krajani veliko delajo. Okolico doma krajanov urejajo sami, postavili so novo oglasno desko, da lažje obveščajo o dogodkih, ki jih pripravljajo. Ponosni so, da so na dvorišču pred domom krajanov uspeli urediti otroško igrišče, saj si želijo, da so bližje mladim, ki so njihova prihodnost. »Prebelili smo tudi vse prostore v domu in jih opremili z umetniškimi slikami. Na videz doma in okolice sem res ponosen, sploh ker v njem pripravljamo veliko dogodkov.« Pripravljajo jih tudi člani krajevnega odbora rdečega križa in borcev. Društev v kraju žal skorajda nimajo, imajo pa aktivno športno sekcijo in Društvo prijateljev mladine, ki vsako leto decembra pripravi bogat program ob obisku dedka Mraza. Dobro se je prijelo tudi otroško pustno rajanje. Letos so ga prvič pripravili tudi za starejše, udeležba je bila dobra. »Imamo tudi Kapelarje iz Stare vasi in naše zveste Starovaške veseljake, ki nam vedno pomagajo pripraviti program ob različnih prireditvah.« Starejši krajani in krajanke komaj čakajo, da jih vsako leto povabijo na srečanje. Tudi letos jih bodo in kot vedno jim bodo pripravili bogat kulturni program in druženje ob polno obloženi mizi.
■ Bojana Špegel
Naša deželica se vendarle povezuje
Povezovanje bolj na levi kot na desni -Kdo se bo zadnji smejal - Oči uprte v Rio in Velenje - Celjani Celjanom in drugim
Pa je Slovenija le doživela malo večje povezovanje! Zaenkrat še ne med vsemi državljani, a vsaj med nekaterimi političnimi akterji. In ne še na obeh polih, bolj na levici. In ne zaradi »ljubezni«, bolj zaradi »sovraštva« - levica se povezuje, kot slišimo, le zato, da bi premagala najbolj homogeno stranko. Ne le to - skoraj javno je že znano, da se povezujejo, da bi spodnesli Velenjčana JJ. Očitno se ga močno bojijo, četudi bo moral zapustiti sedanje domovanje in se preseliti v kakšno še bolj varovano ustanovo.
In ko se levica »obrambno-napadalno« povezuje že pred volitvami, na desnici tega več ni. Nova Slovenija se očitno počuti dovolj močna in dovolj samostojna in meni, da ne potrebuje več patronata donedavne največje zaveznice. Tako varno se počuti tudi ob tesnem sodelovanju z ljudmi in najbolj ljudsko stranko. Pa čeprav tudi z njo po skupnem nastopu na evropskih volitvah na naših povsem skupaj ne bodo nastopili. Zaradi vsega tega dogovarjanja bodo lahko predčasne parlamentarne volitve, kadar koli že bodo, zelo zanimive. Seveda je še vedno odprto vprašanje, do kako tesnega sodelovanja na levici bo res prišlo. Stranke ali kakor koli se take nove skupine že imenujejo, pač imajo svoje raču-nice.
V teh dneh je bil dobre volje Karl Erjavec. Ne zaradi domačega predvolilnega dogajanja, optimistično dobre volje je bil zaradi začetka arbitražnega postopka, ki naj bi končno rešil še preostale slovensko-hrvaške spore. Naši menijo, da so z doslej opravljenim lahko zadovoljni in da imajo zato sosedje bolj kisle obraze. A saj veste, kako je: kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Upajmo, da naš nasmeh ni bil prezgodnji. Saj bi še lahko kaj napisal tudi o nedeljskem referendumu; a po mnenju mnogih je o njem škoda izgubljati besede.
Od danes pa vsaj en mesec ne bo nič več tako, kot je bilo zadnje dni. Ne zaradi dogajanja pri nas, ampak v daljni Braziliji. Nogometno doga-
janje bo zasenčilo vse drugo. Žal brez naše aktivne vloge. Za nekatere druge so oči namesto v Rio uprte v Velenje. Tu bo v nedeljo odločilna tekma za našo uvrstitev na svetovno prvenstvo. V rokometu. Ni hudir, da v vroči Rdeči dvorani ne bi nadoknadili treh golov, za kolikor po nedeljski tekmi zaostajamo za našimi vzhodnimi sosedi Madžari. Športno navdihnjeni so bili ves mesec Celjani. Ne, ker bi slavili zmago v domačem rokometnem tekmovanju prav v Rdeči dvorani, le pripravili so pester in vsestranski mesec športnih prireditev. Za vsakogar nekaj, bi rekli. A zdaj jih že čaka vroče prireditveno poletje. Letošnje bo »zelo po domače«, pa čeprav naj bi se tokrat zares odpovedali naro-dnjaškemu Štimung festu ob »celjskem morju« Šmartinskem jezeru. Bolj domače naj bi bilo, ker bodo letos izrabili celjska ljubiteljska kulturna društva, ki jih sofinancira občina. Da bi lahko ta razvejana dejavnost bolj sodelovala pri javni kulturni podobi Celja tudi v poletnem času, so nekateri že opozarjali, letos pa je beseda meso postala. Bogat spored pripravljajo tudi na Starem gradu, za obiskovalce od drugod bodo poskrbeli z vodenimi ogledi mesta. Skratka, živahno bo. Upajo tudi na naklonjenost narave, saj večino prireditev načrtujejo, jasno, na prostem.
V občini Šentjur, kije bila včasih »pri Celju«, pa v teh vročih dneh mislijo na deževje. Oziroma na ukrepe, da večje deževje spet ne bi povzročilo poplav. Že dve leti izvajajo protipoplavne ukrepe, zdaj so podpisali pogodbo za še eno fazo med obrtno in stanovanjsko cono, kjer se potok Kozarica izliva v Voglajno. Prav ta reka s pritoki jim povzroča največ težav. A upajo, da ne bo več dolgo tako. Zaradi vode, pitne, pa so v zagati v Šmarju. Ta občina je nosilka projekta za Obsotelje, v težavah je, ker dela opravljajo, država pa jim še ni nakazala predvidenega denarja. Pa se mora tako zadolževati občina nosilka sama. Pa še to: v Vojniku so zgradili in odprli nov vrtec. Večjega, kot so sprva načrtovali, da bi imeli nekaj prostora še v rezervi. A seje med gradnjo, ki se je močno zavlekla, stanje tako spremenilo, da je vrtec že premajhen. Namesto da bi odpravili en oddelek na šoli, bodo morali tam imeti zdaj celo dva.
■ k
n
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 11
12. junija 2014
AKTUALNO
3
»V občinskem svetu soglasno sprejete odločitve, ker se znamo poslušati in slišati«
Letos iz proračuna 60 odstotkov sredstev za naložbe - Poraba javnih zavodov ni okrnjena -Občina ohranja številne nadstandardne programe
Mira Zakošek
Mestna občina Velenje je v teh dneh eno samo veliko gradbišče, ne le v mestu, ampak tudi v okolici. Uspešno je namreč pridobila nepovratna evropska in državna sredstva, sedaj pa se trudi uresničiti postavljene cilje. O tem ter številnih nadstandardnih programih smo se pogovarjali z direktorico občinske uprave Andrejo Katič.
Mestna občina Velenje se ponaša s številnimi nazivi, po novem tudi z "Velenje - najbolj varno mesto" v okviru Slovenske velike nagrade varnosti 2013 (Slovenian Grand Security Award 2013). Kaj vam to pomeni?
»Nagrada je za nas predvsem potrditev, da smo tudi na področju varnosti oblikovali primerno strategijo, si zastavili prave cilje in predvsem, da tudi na tem področju izvajamo projekte, ki obrodijo sadove. Zavedamo se, daje varnost ena najpomembnejših sestavin kakovostnega življenja in danes ena najbolj cenjenih vrednot. Izjemno pomembno pa je, da v Velenju gradimo širšo, celostno zgodbo, da ne zanemarjamo nobenedejavnosti in različna področja povezujemo, prepletamo. Tako smo lahko še bolj učinkoviti.« Prebivalci tega včasih niti ne opazimo več, obiskovalci in zunanji ocenjevalci pa s hva-lami ne skoparijo?
»Verjamem, da se nas velika večina domačinov strinja: v Velenju je prijetno bivati, tu je lepo živeti. Mislim, da je kakovost življenja družin pri nas zelo visoka. To se ne nazadnje odraža tudi v tem, da naše občanke in občani nizajo številne uspehe, ki so odmevni celo v svetovnem merilu. In to tako v športu, kulturi kot tudi v znanost. Na zadnjih olimpijskih igrah smo imeli kar
6 predstavnikov, odlično smo se predstavili v okviru Evropske prestolnice kulture. Prepoznavni smo tudi kot inovativna skupnost, ponašamo se z velikim številom patentov. To je na primer ena od stvari, ki je širši javnosti še premalo znana.« Kriza in zmanjšanje števila delovnih mest negativno vpliva tudi na varnost v mestu?
»Tega se zavedamo. Dejstvo je, da občina sama težko ustvarja nova delovna mesta, lahko pa soustvarjamo dobre pogoje za razvoj gospodarstva. Največja ovira za intenzivnejši razvoj pri nas je poleg splošnih razmer v državi gotovo slaba prometna povezava.« Kako lahko občina pomaga pri ustvarjanju novih delovnih mest? »V letošnjem letu smo za spodbujanje gospodarstva namenili 200 tisoč evrov občinskih proračunskih sredstev. Na javni razpis se je prijavilo 60 podjetij. Sredstva so namenjena za nove zaposlitve, nakup opreme in prostorov ter sofinanciranje najemnin poslovnih prostorov v mestnem središču. Želimo si živahno in urejeno središče, v katerem se bomo občanke in občani radi srečevali, družili. Občina in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, smo pripravili vrsto različnih projektov, s pomočjo katerih smo pridobili finančna sredstva za javna dela. Tako do zaposlitve pomagamo
predvsem najteže zaposljivim - iskalcem prve zaposlitve, starejšim in invalidom.«
Naložb je trenutno po občini polno, gradbišča so dobesedno na vsakem
koraku?
»Na predlog župana Bojana Kontiča je občinski svet soglasno potrdil proračun, s katerim kar 60 odstotkov sredstev namenjamo naložbam. Uspešni smo bili pri pridobivanju evropskih sredstev in tako smo znatno povečali občinski proračun. Investicije so pomembne tudi zato, ker dajejo delo našim podjetjem in prebivalcem. Z obnovo promenade, izgradnjo novega mostu preko Pako in garažne hiše pri Zdravstvenem domu Velenje bosta velenjski podjetji HTZ in RGP dobili odlične reference, s pomočjo katerih bosta konkurenčnejši na slovenskih razpisih in morda tudi v tujini. Le malo dobrih gradbenih podjetij je še ostalo v naši državi.« Naložbe pa ite potekajo le v mestu?
»Začeli smo urejati komunalno infrastrukturo v Skalah, končana je sanacija ceste v Kavče, kmalu bo stekla obnova paviljona, ploščadi in Vile Rožle v Sončnem parku, h koncu gre gradnja poslovno-stanovanjskega objekta na Gorici, načrtujemo izgradnjo smučarsko skakalnega centra, začeli smo graditi Športni park Konovo, energetsko prenavljamo javne objekte, med počitnicami bomo opravili večja vzdrževalna dela v šolah in vrtcih, da ne pou-daijam posebej kohezijskih projektov ...« Je zaradi tako obsežnega investicijskega zalogaja kakšno področje okrnjeno?
»Nikakor in to se mi zdi zelo pomembno. V zadnjih letih kljub zahtevnim razmeram nismo zmanjšali sredstev, ki jih namenjamo za izobraževanje, za šport, za kulturo ... Celo obratno, za te dejavnosti jih namenjamo več kot pred leti. Prav tako več sredstev kot v preteklih letih namenjamo za socialo, pomoč občanom, ki so se zaradi krize znašli v težkem položaju.«
Pohvalite se tudi s številnimi nadstandardnimi storitvami.
»Imamo mestno blagajno, na kateri lahko občani položnice plačajo brez provizije, brezplačno pravno svetovanje, imamo brezplačen mestni prevoz, brezplačno izposojo koles. Mrežo še širimo. Na zadnji seji je občinski svet sprejel Strategijo razvoja socialnega varstva za obdobje 2014-2020. S tem smo se zavezali, da bomo izrazito socialno naravnana občina tudi v naslednjem obdobju. Verjetno smo edina občina, ki je sprejela takšno strategijo. Z vsemi aktivnostmi, ne le občinske uprave, temveč tudi javnih zavodov, društev in klubov, prostovoljcev, vseh nadpovprečno aktivnih občank in občanov, še vedno več kot upravičujemo vse pridobljene nazive, med katerimi so Otrokom prijazno Unicefovo mesto, Mladim prijazna občina, Starosti prijazno mesto, Občina po meri invalidov ... Tudi to, da občinski svet soglasno sprejema odločitve, da se znamo poslušati in slišati, da znamo dobro sodelovati, pripomore k razvoju našega Velenja, naše občine. Predstavniki drugih občin in mest radi pridejo k nam pogledat naše projekte, naš način dela. Pogosto nas povprašajo za nasvete. Le želimo si lahko, da bi uspeli našo dobro prakso prenesti še na državno raven.« ■
Direktorica občinske uprave Andreja Katič: Ponosna sem na Velenje, tukaj rada živim.«
Veliko prijav za počitniško delo
Tudi letos Čisto moje Velenje - Delo bo dobilo 300 dijakov in študentov - Urna postavka ostaja 3 evre
Velenje, 6. junija - Na Mestni občini Velenje bodo tudi to poletje omogočili dijakom in študentom delo v projektu Čisto moje Velenje. Prijave zanj so zbirali do torka, 10. junija, do konca minulega tedna pa so jih prejeli že več kot 330. Vsak študent in dijak bo letos lahko preko študentske napotnice delal en teden, skupaj torej 40 ur, urna postavka pa bo 3 evre. Tako so se odločili zato, ker bi radi čim več mladim omogočili počitniško delo.
Alenka Rednjak, vodja Urada za investicije in razvoj, nam je povedala, da bodo letos do konca septembra v projekt vključili 300 mladih; dijaki bodo delali čez poletje, večina študentov pa bo delo dobila na Pikinem festivalu, ki bo potekal od 21. do 27. septembra. Prva skupina mladih bo delo začela 30. junija.
»Tudi letos bodo mladi čistili mesto, pomagali pri delu v krajevnih skupnostih ter mestnih četrtih in v javnih zavodih. Pomagali bodo tabornikom, pri počitniških dejavnostih na otroškem igrišču, v MZPM Velenje, na TlC-u, pri gasilcih, v Mladinskem hotelu, Domu za varstvo odraslih ...,« nam je povedala sogovornica.
Na MO Velenje bodo prijavljenim na počitniško delo odgovore in razporede začeli pošiljati po 20. juniju.
■ bš
Polepšajmo občino Šoštanj!
Mladi bodo s počitniškim delom začeli 30. junija, prijave pa sprejemajo do vključno jutri, 13. junija
Šoštanj, 5. junija - Občina Šoštanj bo tudi letos - skupaj s Termoelektrarno Šoštanj - mladim omogočila, da v poletnih počitnicah nekaj zaslužijo z delom. Razpis je objavljen na spletni strani Občine Šoštanj, čas za prijavo pa je le še jutri, 13. junija.
Kot je prejšnji teden povedal župan Občine Šoštanj Darko Menih, je zanimanja za počitniško delo, ki se bo začelo 30. junija, potekalo pa z naslovom Polepšajmo občino Šoštanj, veliko. Kar kmalu po objavi razpisa so prejeli že 140 vlog. Dijaki in študentje bodo urejali, čistili okolico, vključili jih bodo v različna dela v krajevnih skupnostih, pomagali v Zimzelenu, Bolnišnici, avgusta tudi pri selitvi Vrtca ... Urna postavka je določena - 3 evre, projekt pa bo skupaj stal okoli 30.000 evrov.
Pred začetkom počitniškega dela bodo morali mladi opraviti tečaj iz varnosti pri delu, tistim, ki so ga opravili že lani, pa velja tudi letos.
■ mkp
Pogumni načrti kljub pomanjkanju denarja
Ob prazniku občine Rečica ob Savinji kar 20 prireditev - Tavčarjev dvor, 'Medgenborza' ter ureditev trškega jedra
Tatjana Podgoršek
V občini Rečica ob Savinji se bo do 5. julija zvrstilo precej športnih in kulturnih prireditev, s katerimi bodo zaznamovali letošnji občinski praznik. »Poskušali smo strniti program praznovanja v primerjavi z minulimi, a nam ni uspelo. Znova smo pripravili 20 prireditev. Po eni strani nas to tudi veseli, ker so društva, ki delajo dobro, pripravljena prispevati svoj delež k prazni-
ku,« je povedal rečiški župan Vinko Jeraj. Med vsemi prireditvami bo najbolj slovesno na svečani seji tamkajšnjega občinskega sveta na sam praznični dan, 17. junija, na njej pa bodo podelili občinska priznanja in nagrade.
Jeraj je prepričan, da si bodo občani letošnji praznik zapomnili po dobitnikih občinskih priznanj in nagrad ter po tem, da bodo pripravili osrednjo prireditev v atriju tamkajšnje osnovne šole, seveda če bo
■	i V »•	I V«	■ •	•	•
Letošnji občinski nagrajenci
Naziv častna občanka bo prejela upokojena likovna pedagoginja Anka Rakun, dobitnik zlatega grba bo Jože Kramer, nekdanji mozirski župan, srebrnega gostinka Marija Štiglic, bronasti grb pa bosta prejela glasbenik Primož Zvir in ena od ustanoviteljic Športnega društva Gmajna Vera Slokan.
Vinko Jeraj: »Brez pridobitve denarja iz drugih razpisov, ne le iz občinskega proračuna, načrtovanih naložb ne bomo
zmogli.«
vreme temu primerno. Sicer pa so leto od lanskega do letošnjega občinskega praznika zaznamovali otvoritev mostu čez reko Savinjo in dveh povezovalnih cest na njenem desnem bregu v Spodnji Rečici in več manjših aktivnosti.
Tako kot večina ostalih slovenskih občin se tudi v omenjeni lokalni skupnosti srečujejo s pomanjkanjem denarja. Kljub temu imajo do junija 2015, pravi Jeraj, pogumne načrte. Še letos nameravajo končati in dati vsebino projektu 'Medgenborza' - medgenera-cijskemu središču, ki ga bodo uredili v bivši trgovini Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Projekt so prijavili na razpis in uspeli. V načrtu imajo ureditev Tavčarjevega dvora. Vrednost naložbe ocenjujejo na dobrih 900 tisoč evrov. V objektu naj bi uredili prostore Združenja izdelovalcev zgornjesavinj-skih želodcev, kavarno, butično prodajalno domačih izdelkov, turistično--informacijski center, prostor za stalno razstavo, spominsko sobo Ivana Tavčarja, ročnodelsko delavnico ter dvorano za manjše koncerte, prireditve, semi-
narje. Prav tako si želijo dokončno urediti trško jedro. Projekt je vreden približno 650 tisoč evrov, z načrtovanima vpadnicama pa 1,4 milijona evrov. »Projekt smo prijavili na razpis, vendar doslej še nismo uspeli. Sicer pa si krajani zelo želijo še začetka izgradnje krožišča pri Reneku, poleg posodobitve cest v zadnjem času poudarjajo tudi potrebo po ureditve kolesarske in pešpoti od Reneka do središča občine. Krožišče naj bi financirala država, za ostale projekte bomo poskušali pridobiti denar še iz drugih virov kot le iz občinskega proračuna, kajti sami jih ne bomo mogli izpeljati,« je še povedal Vinko Jeraj.
■

Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 4
4
V
GOSPODARSTVO
12. junija 2014
Sirijo krog partnerjev
V EU je povezovanje različnih partnerjev nujnost - Zavodu KSSENA to dobro uspeva - Letos zaključujejo dva večja projekta - Velika pozornost tudi izobraževanju
Velenje, 9. junija - Energetski zavod KSSENA, ki so ga ustanovile mestne občine Velenje, Celje, Slovenj Gradec in Komunalno podjetje Velenje, je po besedah direktorja Boštjana Krajnca lani delal dobro. Nič slabše ni letos, zato so v zavodu, kjer dela 8 strokovnjakov, optimistični. Ne le da se uresničujejo številni energetski projekti, ki so jih zasnovali, tudi finančno poslovanje je dobro. Uspešni so namreč na številnih razpisih EU, veliko dela pa opravijo tudi na trgu. Glede na to, da prodajajo storitve, so še toliko bolj zadovoljni. Tudi krog njihovih partnerjev se širi, veliko delajo s partnerji iz Srbije, Hrvaške in Bolgarije. Vse več jih je tudi iz Italije in Nemčije.
Direktor Zavoda KSSE-NA nam je na vprašanje, kaj je najbolj zaznamovalo delo zavoda v lanskem in letošnjem letu, odgovoril: »Na prvo mesto lahko postavim naš projekt GeoSEE, ki ga izvajamo na območju jugovzhodne Evrope. Smo vodilni partner, projekt pa je bil tudi naša ideja. Projekt gre v zaključno fazo, v okviru projekta pa izvajamo študije za
izkoriščanje geotermalne energije za pridobivanje električne energije v kombinaciji z dodatnim virom obnovljive energije v posameznem
izvedo, kaj pomeni varčevanje z energijo, zmanjševanje stroškov, varovanje narave. Gre za projekt, ki je bil lani pri Evropski komisiji nagrajen kot najboljši projekt v kategoriji »izobraževanje« , nagrado pa smo dobili v okviru tedna trajnostne energetike v Bruslju.« Krajnc je še izpostavil, da so pripravili številne strokovne podlage za energetsko sanacijo, ki so osnova za prijavo na nacionalne razpise za nepovratna sredstva. Tri zgradbe so v Velenju, 2 v Slovenj Gradcu in 1 v Celju. Redno spremljajo razpise na nacionalni ravni, doslej pa so bili na njih zelo uspešni. »Žal se Slovenija ni najbolj izkazala pri črpanju
kohezijskih sredstev, zato v naprej pripravljamo strokovne podlage, ker nikoli ne vemo, kdaj bo razpis sploh objavljen,« še izvemo.
Prihajajo energetske izkaznice
Letos bodo v Zavodu KSSENA veliko delali za energetske izkaznice, ki bodo po novem letu nujne. Izdelali jih bodo za številne zgradbe, verjetno tudi za večino tistih, ki jih ima v lasti MO Velenje. Pozornost namenjajo tudi javno-zaseb-nemu partnerstvu in energetskemu pogodbeništvu. Poleg tega bodo še naprej pripravljali seminarje in izobraževalne konference. Jeseni bodo tako v Velenju pripravili večjo konferenco na temo energetskih izkaznic. »Trudimo se, da prepoznavamo aktualne vsebine, ki jih poskušamo hitro predstaviti čim širšemu krogu ljudi,« še doda ob koncu direktor KSSENE.
■ bš
Direktor Boštjan Krajnc: »Letos bo veliko dela z energetskimi izkaznicami.«
lokalnem okolju. Mi raziskave opravljamo na območju Topolšice, kjer bi lahko s pomočjo geotermalne tehnologije dobili toploto za ogrevanje bazenov,« izvemo. Izpostavil je še projekt Euronet 50/50max, ki ga trenutno izvajajo na petih osnovnih šolah v Šaleški dolini. »Z njim dvigujemo osveščenost mladih, ki
Gorenju nagrada že 11. zapored
Velenje, Bonn/Nemčija, 6. junija — V prostorih nekdanjega nemškega parlamenta v Bonnu so 5. junija slavnostno podelili nagrade Plus X Award. Že enajsto leto zapored je med prejemniki nagrad tudi Gorenje. Strokovno žirijo, ki jo sestavljajo predstavniki iz 25 različnih panog, je tokrat prepričala najnovejša kombinirana parna pečica iz linije aparatov Gorenje+, ki je bila nagrajena v kategorijah kakovost, dizajn, prijazno upravljanje in funkcionalnost.
Nagrajena kombinirana parna pečica z modelno oznako GS 778 B je predstavnica nove generacije vgradnih pečic, ki jih Skupina Gorenje letos uvaja na različne trge in za katero je prejela tudi že dve nagradi za oblikovanje Red dot.
Gorjup v Nemčijo
Nazarje - Po informacijah se v vodstvu tovarne BSH Hišni aparati 1. julija obetajo spremembe.
Boštjan Goijup, direktor za področje gospodarjenja, naj bi napredoval in naj bi svojo kariero nadaljeval na centrali sistema Bosch and Siemens vNemčiji. VNazarjah pa naj bi zapolnil njegovo mesto še tretji nemški predstavnik sistema.
Gorjup je zaposlen v omenjeni tovarni od leta 2000, na delovnem mestu direktorja za področje gospodarjenja pa je od leta 2006.
mtp
Ko ti da nalogo telefon
V Elektru Celje Energija (ECE) so nadgradili lani predstavljeno aplikacijo za upravljanje računa z elektriko. Novosti uporabniku olajšajo upravljanje pogodbe za električno energijo. Omogočajo spremembo vrste obračuna, način plačila, dodajanje merilnih mest in prehod med ponudbami s pametnim telefonom. Aplikacija prinaša tudi opomnik za javljanje stanja števca, ki uporabnika obvesti, da je treba odčitati in prek telefona posredovati števčno stanje. Javljanje odčitkov po telefonu ali elektronski pošti ni potrebno.
Pobude za
zaposlovanje mladih
Zavod RS za zaposlovanje je v začetku meseca objavil javno povabilo Prvi izziv -Namenjeno je vzhodni Sloveniji
Milena Krstič - Planinc
Ljubljana, Velenje - Brezposelnost mladih ni težava, s katero se sooča samo Slovenija, ampak je prisoten v skoraj vseh državah Evropske unije. Tudi v evidenci brezposelnih Območne službe Zavoda za zaposlovanje Velenje izstopajo mladi, stari do 29 let. Teh je kar 32 odstotkov.
Priložnost za njihovo zaposlitev predstavlja javno povabilo Zavoda za zaposlovanje z naslovom Prvi izziv 2014. Objavili so ga na začetku junija, delno pa ga financira Evropski socialni sklad - Pobude za zaposlovanje mladih, namenjen pa je vzhodni Sloveniji. Na tem območju (velja za vse občine Območne službe Zavoda za zaposlovanje Velenje oziroma upravne enote Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi in Dravograd) morajo imeti mladi stalno bivališče, delodajalci pa prijavljeno dejavnost oziroma podjetje.
Delodajalci, ki se bodo javnemu povabilu odzvali, imajo možnost pridobiti subvencijo za 15-mesečno zaposlitev z vključenim trimesečnim poskusnim delom v višini 7.250 evrov (2.250 evrov za poskusno dobo treh mesecev in 5.000 evrov za nadaljnjih 12 mesecev do izteka obdobja subvencije).
Delodajalci lahko pridobijo spodbudo za zaposlitev mladih brezposelnih oseb, ki so vsaj šest mesecev vodeni v evidenci. S ponudbo na javno povabilo pa ne gre čakati, predložijo jo lahko do porabe razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 27. junija.
PV razpisal 18 kadrovskih štipendij
Velenje - V premogovniku Velenje so za novo šolsko leto razpisali 18 kadrovskih štipendij, od tega 10 za program geostrojnik rudar in 8 za program geotehnik. Vloge bodo sprejemali do 30. junija, kandidati pa bodo o izboru obveščeni po 20. avgustu.
■ mkp
Zmanjšali davčno obveznost
Šmartno ob Paki - Svetniki Občine Šmartno ob Paki so na zadnji seji sveta soglašali s predlogom občinske uprave o spremembi zemljišč, ki so v lasti občine in sodijo v javno dobro lokalnega pomena. S tem, poudarjajo na občinski upravi, namembnosti zemljišč niso spremenili, ampak zmanjšali davčno obveznost lokalne skupnosti ob morebitni vnovični uveljavitvi davka na nepremičnine.
Za javno dobro so opredeljena zemljišča ob osnovni šoli skupaj z igrišči ter pokopališče v skupni izmeri nekaj manj kot 29 tisoč kvadratnih metrov.
mtp
Kaj zanima banko pri odobritvi kredita?
Veliko so zvedeli tudi v neformalnih pogovorih.
Celje, 3. junija - Abanka je izvedla seminar za mikro in mala podjetja ter samostojne podjetnike iz celjske regije z naslovom: Kaj zanima banko pri odobritvi kredita? Na seminarju so dobili vrsto jasnih napotkov o tem, kako banki kar najbolje predstaviti svojo podjetniško idejo za uspešno pridobitev kredita, kaj poudariti ob predložitvi vloge za odobritev, katera vprašanja zanimajo banko in kateri so najpogostejši razlogi za zavrnitev vloge.
Udeležence je v uvodu pozdravila direktorica Glavne podružnice Vzhodna Slovenija Alenka Kikec, glavno temo pa je podal mag. Bojan Kunaver, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.




TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
Dan odprtih vrat TEŠ
danes, 12. junija, ob 16. uri.
Predstavili bomo projekt Blok 6 in delovanje TEŠ.
i, t

. .r J--- ^ ^
W-T -M5
.. V-
I» T
m ^
■ ?
Vljudno vabljeni.
Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 11
12. junija 2014
GOSPODARSTVO
5
Brez inovativnosti nas ne bo
Od 14 zelo dobrih predlogov 8 zlatih - Želijo več nepoklicnih inovacij
Tatjana Podgoršek
Nazarje, 3. junija - Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je na priložnostni prireditvi v prostorih osnovne šole Nazarje podelila priznanja in nagrade avtorjem inovacij za leto 2013 v regiji Saša. Na razpis zbornice je prispelo 14 predlogov, od tega je komisija za ocenjevanje inovacij pri zbornici osmim podelila zlato priznanje. Za izbor na državni ravni je predlagala 3 inovacije (dve iz tovarne BSH Hišni aparati Nazarje, avtorji ene pa so iz Gorenja, d. d., Velenje). Ker so bile vse inovacije zelo kakovostne, je komisija na seznam pogojno uvrstila še eno BSH-jevo inovacijo.
Predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer je v nagovoru zbranim okrcala državo, saj ostajajo aktualna vprašanja, povezana z nujno potrebno gospodarsko rastjo in s tem tudi za inovativno okolje, že dolga leta brez ustreznih odgovorov. Podpornih institucij, ki so za to poklicane, ne manjka, ne delujejo pa usklajeno, niti ne vedo, kaj in kako naj vsaka od njih prispeva k skupnemu cilju »za dinamično, inovativno in odprto Slovenijo«. Po prepričanju Tinaueijeve država še naprej izgublja konkurenčnost, glavni razlogi za to pa so zlasti javne finance, hitro naraščajoči dolg in poslovna neučinkovitost.
Na razpis je prispelo 14 inovativnih predlogov iz devetih podjetij regije Saša. Po tri inovacije sta prijavila BSH Hišni aparati Nazarje ter Premogovnik Velenje, dva predloga HTZ Velenje, po enega pa Gorenje, d. d., Velenje, Gorenje Orodjarna, Indop, Miel, Mega M in Bider kmetijski stroji - Bojan Bider, s. p.
Bojan Stropnik: »Na razpis so prispele zelo dobre inovacije, razlika med njimi je v podrobnostih.«
Od 14 predlogov je bilo 13 poklicnih inovacij, pod katere se je podpisalo 98 avtorjev ter sodelavcev, 1 predlog pa je bil iz kategorije splošnih inovacij (Bider)
Zahvalila se je inovatorjem, saj pomembno prispevajo h konkurenčnosti podjetij ter povečanju izvoza Slovenije.
Mag. Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je regijo Saša uvrstil med eno najbolj inovativnih regij v Sloveniji. Za to so zaslužni veliki sistemi, ki so v svojih panogah tudi na vrhu, se jim pa hitro približujejo tudi mikro in mala podjetja. In to hrabri. »Inovacije so sestavni del konkurence. Vstopamo v obdobje inovativne družbe. Če ne bomo vsak dan inovativni, nas jutri ne bo več. Možnosti za razvoj vedno so. To je izziv, ki ga bomo, upam, uspeli izkoristiti.«
Inovatorji BSH
Na državni izbor so se uvrstile inovacije:
Tassimo Suny in Palični mešalnik nove generacije MSM8 - Maxomixx (obe BSH Hišni aparati Nazarje) ter Nova generacija samostojnih hladilno zamrzovalnih aparatov širine 600 C- FS600-14 Gorenja d. d. Velenje. Pogojno je komisija predlagala še inovacijo Espresso avtomat TE8 (BSH Hišni aparati Nazarje).
Milič je še dejal, da je Slovenija sicer med 11 državami znotraj EU nadpovprečno inovativna glede na gospodarsko razvitost države.
13	poklicnih in ena nepoklicna inovacija
Po besedah predsednika komisije za ocenjevanje inovacij pri zbornici Bojana Stropnika je bil odziv na 15. razpis po številu prijav in številu sodelujočih avtorjev ter podjetij soliden. Devet podjetij je prijavilo
14	inovacijskih predlogov, od tega je bil eden iz kategorije splošnih inovacij, ostale so bile poklicne. Opazna je rast njihove kakovosti, kar je v veliki meri posledica načrtnega spodbujanja stalnih izboljšav tudi znotraj podjetij. Kot je še dejal, bi si
Inovatorji so povedali:
Igor Žibret, BSH Hišni aparati Nazarje:
»Če ni pravih projektov, ni inovacij. V naši tovarni jih imamo. Poleg projektov je pomembna spodbuda okolja. Tudi te nam ne manjka, zato ne preseneča, da vsako leto sodelujemo s predlogi in da so naše inovacije tudi na državnem izboru med najboljšimi. Zavest, da je potrebno biti inovati-ven na vsakem koraku, je med zaposlenimi v tovarni precejšnja. Zavedamo se, da z inovacijami sledimo konkurenci, še bolje - da smo korak pred njo. To nam ne nazadnje zagotavlja delo, to pa delovna mesta. Menim, da pri tem ne »vleče« toliko denar, bolj težnja po nenehnem razvoju.«
Vlado Bač, Gorenje, d. d., Velenje: »Pravijo, da je današnja družba inovativna. Če za koga to drži, zagotovo za zaposlene v Gorenju, kjer smo krizo prepoznali kot izziv, priložnost. Konkurenca je neiz-
Inovatorji BSH za palični mešalnik
v prihodnje želeli več nepoklicnih inovacij.
Priložnostni kulturni program so pripravili učenci in učitelji nazarske glasbene šole, udeleženci pa so lahko prisluhnili
prosna, inovacije pa pravi »odgovor« na zahteve in potrebe trga. V viziji podjetja je inovativnost ena od vrednot. Zaposleni se zavedamo njihovega pomena, čutimo se odgovorne, kar z dajanjem predlogov za izboljšanje delovnih procesov počasi, a vztrajno dokazujemo.«
Mag. Matej Meža, Mega M Velenje: »V našem podjetju je vse delovanje povezano z inovacijami. Že zgodaj smo namreč spoznali, da smo lahko uspešni na mednarodnem trgu le, če smo boljši od konku-renče, če naše rešitve prinašajo prihranke in znižujejo stroške od trenutno razpoložljivih na trgu. Za prizadevanja v podjetniški kulturi smo doslej že bili nagrajeni, letos tudi z zlatim priznanjem. Zaposlene spodbujamo k inovativnosti tako, da se ti zavedajo in
Inovatorji Gorenja
tudi predavanju Andreja Pompeta, predavatelja na GEA Collegeu ter Fakulteti za podjetništvo.
■
tudi razmišljajo o novih idejah kot gonilu nadaljnjega razvoja nekega produkta, njih samih in s tem tudi podjetja.«
Jože Bider, samostojni podjetnik: »Stroji in oprema za izdelavo peletnih sekancev je projekt, za katerega sem letos prejel zlato priznanje. Inovacijo sem imenoval kar inovacija desetletja. Pri tem sem izkoristil izboljšave iz prejšnjih let, dodal nove in pričakujem dober odziv trga predvsem zaradi prihrankov. Če pri nakupu tone pelet prihraniš blizu 100 evrov, je dosežek. Inovatorstvo je moj način življenja. Že 44 let je od takrat, ko sem prodal prvi inovativni stroj. Naj bo inovacija še tako dobra, a če je ne moreš spraviti v promet, ti nič ne koristi. Koristi samo tisto, kar služi ljudem, vrača denar in kar prinaša dohodek. Že 44 let živim od inovacij in bom kljub letom še inovativen, če mi bo to dopuščalo zdravje. Inovacij pa najbrž na razpis zbornice ne bom več prijavljal.«
Več sodelovanja med nevladnimi
•	••	••	II IMA
organizacijami in podjetji?
Velenje, 4. junija - V sredo sta Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica in IPAK inštitut v sklopu projekta Stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije organizirala posvet z naslovom »Znanost, raziskave, inovator-stvo in nevladne organizacije«, na katerem je bilo predstavljeno stanje na tem področju v Savinjski regiji in oblikovani predlogi za izboljšave. Razprava je bila namenjena odkrivanju možnih področij sodelovanja med nevladnimi organizacijami in podjetji v Savinjski regiji pri spodbujanju znanstvene in inovativne dejavnosti. Udeleženci so govorili o
posledicah in učinkih globaliza-cije na manjše regije in poudarili, da se je potrebno razvijati na lokalni ravni ter hkrati razmišljati globalno. Na primeru Silicijeve doline je bila predstavljena pomembna vloga nevladnih organizacij pri razvoju regije ter možnost prenosa dobrih praks. Nadaljnja analiza stanja Savinjske regije je pokazala, da je potrebno razvijati človeške vire, ustanoviti krovno organizacijo (Univerzo), ki bi bila nosilec razvoja znanosti in ino-vativnosti v regiji, da je potrebno povezati starejše in mlade ter da je potrebno spodbujati znanost
in raziskave od vrtca naprej. Izražena je bila tudi potreba po povezovanju umetnosti in znanosti, predvsem zaradi ustvarjalnega načina razmišljanja, ki je ključni del razvoja inovacij. Vsi udeleženci so se strinjali, da se organizira še eno srečanje, kjer bi razvili konkreten načrt za prihodnje sodelovanje. Potrebno je namreč nadaljevati poudarjanje vloge znanosti in inovatorstva, ki sta izjemnega pomena za dolgoročni razvoj Savinjske regije.
■
Predstavniki nevladnih organizacij in gospodarstva so enotni: morali bi več sodelovati. Odgovore
kako, so prejšnji teden iskali na posvetu.
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
6
DOMA IN PO TUJEM
s
12. junija 2014
žabje*
perspektiv«
Sreda, 4. junij
Bil je nov dan in nastala je nova stranka, stranka Igorja Šoltesa Verjamem. Njen predsednik je dejal, da niso zgodba za instant stranko, ter napovedal, da bodo glede povezovanja z drugimi njihove glavne usmeritve vsebinske narave, gledali pa bodo tudi na dosedanje delo v političnem prostoru.
V Haagu je potekala borba za Piranski zaliv. Po zasedanju je Karl Erjavec pohvalil slovensko ekipo in povedal, da težko ocenjuje, kakšna bo razdelitev Piranskega zaliva, »lahko pa povem, da smo zahtevali celoten zaliv.«
Nastala je še stranka Verjamem.
Karl Erjavec in Dejan Židan sta se začela dogovarjati, da bi stranki DeSUS in SD oblikovali koalicijo, ki bi po volitvah predlagala mandatarja za sestavo socialdemokratske vlade.
Aktualna vlada, ki je opravljala tekoče posle, je sporočila, da bo s predlogom kandidata za evropskega komisarja počakala do parlamentarnih volitev.
Bašar Al Asad je na predsedniških volitvah v Siriji osvojil 88,7 odstotka glasov in si zagotovil tretji sedemletni predsedniški mandat.
Barack Obama je na Poljskem obsodil rusko agresijo v Ukrajini in posvaril Moskvo pred morebitnim napadom na katero koli članico zveze Nato.
Voditelji najbolj razvitih držav na svetu so v Bruslju začeli srečanje G7, tokrat prvič po 15 letih brez Rusije.
Četrtek, 5. junij
Petek, 6. junij
Minister je povedal, da smo zahtevali celoten zaliv.
V	termoelektrarni na obrobju Prištine je odjeknila silovita eksplozija, v kateri so umrli trije ljudje.
V	Afganistanu je bombni napad preživel favorit za zmago na tamkajšnjih predsedniških volitvah Abdulah Abdulah.
Na severu Francije so se zbrali svetovni voditelji, ki so se spomnili 70. obletnice zavezniškega izkrcanja v Normandiji.
Srečala sta se ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Peter Porošenko. Bila sta enotna v misli, da je treba v Ukrajini čim prej ustaviti krvavo nasilje.
Na seji državnega zbora je tokrat na očitke odgovarjal minister Erjavec. Dejal je, da so odnosi z Rusijo med prednostnimi nalogami slovenske zunanje politike, ter poudaril, da južni tok ni ogrožen. Na ustavno sodišče je bila vložena pobuda za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev.
V okviru predreferendumske kampanje se je v arhivu Republike Slovenije srečalo osem nasprotnikov in zagovornikov arhivskega zakona. Največ pozornosti je z izgubo živcev pritegnil Ladislav Troha.
Zadnji teden pred pričetkom SP v nogometu je bila Brazilija v krču stavk.
Izvršni odbor Stranke Mira Cerarja je na prvem sestanku razpravljal o pripravah na volitve kot o možnih koalicijskih povezovanjih strank pred volitvami.
V Braziliji so trepetali. Teden dni pred prvo tekmo svetovnega prvenstva v nogometu je namreč njihovo največje mesto trepetalo v krču stavk.
Skrajneži islamističnega gibanja Boko Haram so preoblečeni v vladne vojake pobili najmanj 200 ljudi v treh vaseh na severovzhodu Nigerije
Tudi tega dne se je govorilo o povezovanju znotraj domačega političnega prostora. Predsednik PS Zoran Jankovic je napovedal, da bodo pred volitvami pogovore o povezovanju nadaljevali z Demokratsko stranko Slovenije in LDS-om.
V svojo družbo je s pismom vabil tudi Dejan Židan (SD). Pisal je tudi desnici, a ne SDS.
Vložena je bila še ena zahteva za presojo ustavnosti julijskih predčasnih parlamentarnih volitev.
Sobota, 7. junij
Umrl je Jurij Gustinčič, ikona slovenskega novinarstva.
V	Kočevskem rogu je potekala maša, ki jo je daroval škof Andrej Glavan.
V	nekdanjem največjem zbirnem taborišču za izgon Slovencev v Brestanici so ob dnevu izgnancev priredili dan odprtih vrat, na katerem naj
bi obiskovalci
l

Pri starosti 92 let se je poslovil Jurij Gustinčič.
Nedelja, 8. junij
Referendum o arhivih je bil premalo obiskan, da bi bil njegov izid veljaven.
volitvah izbirali nov parlament. Zmaga se je nasmehnila Hashimu Thaciju.
Ponedeljek, 9. junij
V stranki DL so razmišljali o Virantovem nasledniku. Edini kandidat Bojan Starman je dejal, da je stranki kakšna izjava v preteklosti škodila, a da je hrbtenica še vedno tam.
Stavkovni odbor Sindikata policistov Slovenije je preklical stavko, saj je ugotovil, da so bile izpolnjene vse njihove stavkovne zahteve.
Iz Moskve so sporočili, da bodo vsako kopičenje Natovih sil v bližini meje z Rusijo pojmovali kot »demonstracijo sovražnih namenov«
bolje spoznali nasilje okupatorja.
Na Kitajskem so zaradi terorizma obsodili na smrt 9 ljudi.
Peter Poro-š e n k o je izrekel svoj inavguracij-ski govor in prisego. Bil je jasen: sporazum z EU bo podpisal, Krima ne bo priznal, prav tako pa tudi ne federativne oblike države.
V	nizu bombnih napadov v Bagdadu je bilo ubitih več kot 60 ljudi.
V	pokolu na vzhodu Demokratične republike Kongo je bilo ubitih 37 ljudi, med njimi večinoma ženske, tudi nekaj nosečnic in otroci.
Rusija ni bila dobre volje.
ter bodo temu primerno sprejeli politične in vojaške protiukrepe.
Rusija ni bila zadovoljna niti z odločitvijo Bolgarije za ustavitev gradnje plinovoda Južni tok (po pritiskih iz Bruslja). V Moskvi so dejali, da gre za znak »potuhnjenega premika h gospodarskim sankcijam proti Rusiji«.
Nervoza je tri dni pred začetkom svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji zaradi stavke delavcev podzemnih železnic še naraščala. Vlada jim je grozila z odpovedjo, policija jih je razganjala s solzivcem.
Torek, 10. junij
Dan je zaznamovala huda prometna nesreča, ki se je že zjutraj zgodila na štajerski avtocesti. V trčenju tovornjaka in kombija sta umrla dva policista, ki sta se peljala na spominsko slovesnost na Okrešelj. Pet ljudi je bilo poškodovanih.
Bil je referendumski dan, a obisk volišč je bil premajhen za uspeh pobudnikov. Na voliščih je bilo nekaj manj kot 12 % volilnih upravičencev. Eva Irgl je komentirala, da očitno še nismo dovolj zrela demokracija.
Predsednik DZ Janko Veber je potrdil, da bo v Ankaranu razpisal volitve, tudi če bo državni zbor sprejel deklaracijo o izvršitvi odločbe ustavnega sodišča.
Evropsko sodišče je odločilo, da je Slovenija v primeru družbe Hit kršila evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker ni zagotovila pravičnega sojenja, zato mora plačati 2000 evrov stroškov.
V največjem pakistanskem mestu Karačiju se je zgodil teroristični napad na mednarodno letališče.
Na ulicah številnih španskih mest se je zbralo na tisoče protestnikov, ki so zahtevali referendum o tem, ali naj Španija ostane monarhija ali naj postane republika.
Na Kosovu so na predčasnih parlamentarnih
Dan je zaznamovala huda prometna
nesreča.
Janez Janša je prek Twitterja objavil poziv na prestajanje zaporne kazni, ki dokazuje, da se mora v zaporu na Dobu zglasiti 20. junija.
Na okrožnem sodišču v Ljubljani so zaslišali Zorana Jankovica, in sicer na temo prodaje zemljišča na Vojkovi cesti v Ljubljani podjetju Tritonis.
Izraelski poslanci so na tajnem glasovanju izvolili novega predsednika države. To je postal Reuven Rivlin, 74-letni veteran vladajoče stranke Likud.
Uporniška skupina džihadistov, imenovana Islamska država Iraka in Levanta, je prevzela nadzor nad drugim največjim iraškim mestom Mosul. Tamkajšnji premier je pozval k razglasitvi izrednih razmer.
Zatočišče
Jure Trampuš
Različnim ljudem so pomembne različne stvari, eni imajo radi pogled na morje, drugi raje opazujejo stene in njihove prepade, tretji poslušajo neonski zven bežečih velemest in njihovih avenij. Vsi iščemo svoj dom. Vsak izmed nas ga najde v intimnih malenkostih. Tak urbani fetiš so zame knjižnice, velike, majhne, podeželske, univerzitetne, rad se sprehajam med policami, listam neznane, še raje znane knjige, posedam po kavčih ali brskam za utripajočim zaslonom slovenskega Cobissa. V Velenju smo živeli blizu knjižnice in sem zahajal tja, najprej v spodnje nadstropje, potem mimo razstavnega prostora po stopnicah na oddelek za odrasle po knjige ali kar tako, včasih tudi zato, da sem med špricanjem odvečnih šolskih ur prebiral pesmi ali listal časopis in si tu in tam spravil kakšno posebno sliko iz Teleksa.
Cas vse spreminja, a stvari ostajajo iste. Tudi v Ljubljani živim blizu knjižnice, tokrat znova obiskujem otroški oddelek. Naša mala podružnica velike mestne knjižnice, skrita v enem od betonskih monolitov, je še posebno zanimiva, saj poleg knjig izposojajo tudi igrače. In zato z otrokoma brskamo med lesenimi figurami, namiznimi igrami, posnetimi pravljicami, kartonkami, pesmimi, novimi čudežnimi knjigami, pa tudi med onimi, s katerimi sem rastel sam. Te so sicer malce zlizane, ampak nikogar to zares ne moti. Ravno te dni prebiramo pozabljeno knjižico Koprivničanke Branke Jurce o dveh fantičih, Mateju in Juretu, ki sta želela s helikopterjem odleteti k stricu Tintinu, živela sta na robu majhnega mesta, čisto ob gozdu, v majhni hiši z velikim dimnikom, češnjo, vrtom in s kredo, s katero sta narisala lestev do lune. Čudežno pravljico spremljajo velike otroške oči, mene pa spominja na čas, ko smo jo prav tako z velikimi očmi mesečno prebirali v Cicibanu in ponosno pričakovali teto Branko, da je prišla na obisk v tisto majhno hišo na robu gozda. Desetletja spremenijo veliko, spremenijo knjižnice in knjige. Knjižnice so večje in lepše, knjig je vedno več. Lahko jih berete tudi na tabličnih zaslonih, kadarkoli, kjerkoli, katerekoli. Nekateri so nad tem navdušeni, na knjigah v tablicah se namreč ne nabira prah, ne zahtevajo svojih polic, ne odžirajo prostora samozadostnim belim stenam. Niso težke, pot do njih je lažja, nekaj si jih lahko izposodiš tudi iz slovenskih knjižnic. Tudi sam sem sijih. Recimo elektronsko knjigo Andreja E. Skubica Koliko si moja. Pa sem jo prebiral, dan za dnem, drsel od poglavja do poglavja vsak večer, dokler nekega dne knjiga ni preprosto izginila. Kar sama se je vrnila v knjižnico. Ni bilo nobene zamudnine, le nekega večera sem na tablici zastonj iskal konec zgodbe. Odpotovala je.
Kljub mnogim in prijaznim možnostim se nikakor ne morem otresti slabe navade. Tu in tam pozabim na rok izposoje, ne pomaga mi telefon, ki namesto mene šteje dneve, ne pomagajo posebna opozorila, knjiga ostane v napačni torbi, otroški CD v avtomobilu, igrače nekje zunaj mesta. A plačam nekaj evrov, nikoli preveč jezen, saj si zaradi moje nerodnosti knjižnica včasih kupi kakšen del gradiva za tiste, ki do knjig ne morejo.
Kako prijazno je mesto, kako prijazna je država, spoznaš po urejenih knjižnicah. Spoznaš po ljudeh, ki jih obiskujejo. Kakšni so, kaj prebirajo, kaj jih veseli in kaj ne, lestvice najbolj branih knjig povedo samo del resnice, tisti drugi je bolj zanimiv. V vseh mestih so knjižnice zatočišče - povsem enako je z glasbo ali kakršnokoli drugo umetnostjo - in pot v svet, ki je tako drugačen in hkrati enak kot tisti okoli nas.
KS Gorica bo praznovala
Velenje, 17. junija - Krajevna skupnost Gorica bo tudi letos bogato zaznamovala krajevni praznik. Začeli bodo v torek ob 17. uri, ko v prostorih krajevne skupnosti pripravljajo hitropotezni turnir v šahu. V sredo ob 18. uri bodo na kegljišču na otroškem igrišču pri osnovni šoli pripravili turnir v kegljanju s kroglo na vrvici. V četrtek ob 17. uri vabijo krajane in krajanke na čajanko, ki jo bodo pripravili na otroškem igrišču med bloki. Urejali bodo zeliščni vrt in se posladkali z domačim pecivom in čajem. Osrednja proslava ob krajevnem prazniku bo prihodnji petek ob 18. uri v avli OŠ Gorica. Na njem bodo podelili tudi priznanja za lepo urejeno okolico hiš, balkonov in teras. V soboto bodo pripravili še eno športno druženje, tokrat na balinišču pri šoli. Turnir bodo začeli ob 8.30, ob 18. uri pa vabijo krajane in krajanke na družabno srečanje na vrt okrepčevalnice Gorica. Praznovanje bodo končali naslednjo nedeljo s tradicionalnim pohodom po mejah krajevne skupnosti. Na pot bodo krenili ob 9. uri izpred OŠ Gorica.
■ bš
r_i\_í:
£_l\_TJ
JT J\ JLT-fl—TJi J JJil
Pravi naslov za aspešno reklama!
■
Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 7
12. junija 2014
POLITIKA
7
»Verjamem in zaupam v ljudi, ki besede dokažejo z dejanji«
Vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija Jože Kavtičnik: »Nismo krivi za predčasne volitve« - Pripravljeni na volitve, čas zanje ni primeren
Tatjana Podgoršek
V začetku prejšnjega meseca je poslanec v državnem zboru Jože Kavtičnik iz Velenja postal vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija (PS). Na tem mestu je zamenjal Janija Moderndorferja, ki je po tem, ko Alenka Bratušek ni dobila zaupanja na kongresu PS, s skupino poslancev zapustil poslansko skupino. Kavtičnika smo v zvezi s stranko in pripravami na volitve povprašali nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovoril:
Kako ocenjujete svoje delo v stranki in v državnem zboru?
»Sam o tem težko kaj rečem, oceno raje prepustim drugim. Lahko pa zatrdim, da sem se trudil po najboljših močeh, da bi obljube, ki sem jih dal pred volitvami, izpolnil. Deloval sem na področjih, ki jih poznam (izobraževanje, šport), pa tudi tam, kjer sem se poučil o problematiki - gospodarstvo, tretja razvojna os, zakon o slabi banki ter pri pripravi posameznih zakonskih in podzakonskih aktov.«
Na kaj ste najbolj ponosni?
»Da mi je uspelo skozi parlamentarni postopek spraviti zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, saj je to eden redkih zakonov, ki obravnava problematiko športnikov. Veliko napora je bilo treba vložiti tudi v razlago, zakaj je treba podpreti Zakon o poroštvu za šesti blok Teša. Dobro sem sodeloval tudi z vodstvom Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, zato sem na njegovo željo na sestanek o tretji razvojni osi pripeljal ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela. Na pobudo posameznih podjetnikov sem na skupno sejo odbora za izobraževanje, znanost šport in mladino, katerega predsednik sem, ter odbora za gospodarstvo uvrstil problematiko izobraževanja za potrebe gospodarstva. Sklep o oblikovanju centrov uporabnih znanj znotraj medpodjetniških izobraževalnih centrov je bil realiziran le delno.« Kako ocenjujete dosedanje delo stranke PS, kiji pripisujejo med drugim tudi krivdo za predčasne volitve?
»Če smo krivi, ker smo opozarjali, da se večina tistega, kar smo v program PS zapisali, ni naredilo, smo pač krivi. Program stranke, s katerim smo sodelovali na volitvah 2011, so volil-ci prepoznali kot dober, zato so nam namenili največ glasov, in to kljub temu, da je stranka šele nastala. Največje zaupanje smo poleg programa dobili tudi ljudje, ki smo predstavljali stranko. Prepričan sem bil, da bi ta program lahko izvedli v doglednem času in da bi lahko naredili nekaj koristnega za državo. Pa nam najprej ni uspelo sestaviti vlade, ker predsednik PS Zoran Jankovič ni bil pripravljen sprejemati - po njegovem prepričanju -škodljivih kompromisov. Vedel je, da če bodo v vladi ljudje, ki jim že prej ni zaupal, programa ne bi mogli izpeljati. Po padcu Janševe vlade je krmilo prevzela Alenka Bratu-šek. Ta je najprej vpeljala politično mirnost v državi, kar je bilo dobro. Ni pa izpeljala pomembnih ciljev, zapisanih v našem programu. Med drugim zagon gospodarstva, pomembnih investicij (tretja razvojna os, tretji pomol, drugi
tir), s katerimi bi dali priložnost večjim gradbenim podjetjem. Opozarjali smo na vprašanja, povezana s Slovenskim državnim
Jože Kavtičnik: »Pripravljeni smo na sodelovanje, smo odprti, delovali bomo za naš program 2020 in za to, da bo v Sloveniji bolje.«
holdingom, ki ni zaživel tako, kot bi moral, pa na težave v energetiki. Nekateri poslanci, ki smo bili tudi ustanovitelji stranke PS, smo na to
opozarjali predsednico vlade, ta pa je pripombe vzela kot napad nanjo. Ker na kongresu stranke ni dobila zaupnice, je takoj odstopila. Še vedno menimo, da nismo mi povzročili krize, ki je nastala zaradi predčasnih volitev.« Kako se pripravljate nanje? Menite, da je rok za julijske volitve ustrezen?
»Čas zanje ni primeren, na kar smo že opozorili. Interesa za predlog za novega mandatarja ni bilo ne med politiki, ne pri predsedniku države. V PS pa želimo iskati rešitve. Predlagali smo vlado narodne rešitve. Sicer pa smo na volitve pripravljeni. Imamo že formirane vse volilne štabe v 88 volilnih okrajih in volilnih enotah, do konca prejšnjega tedna smo imeli evidentiranih 62 potencialnih kandidatov za poslance. Centralni volilni štab se sestaja vsak dan. Organizirani smo bistveno bolje kot prvič.« Pred 4 leti je bila PS nova stran-
ka na politični sceni. V minulih dneh smo doživeli ustanovitev treh novih strank. Ena je nastala po delitvi PS.
»Ljudje imajo ustavno pravico, da se združujejo v stranko. To pozdravljam. Če imajo sposobne ljudi, ki bodo program tudi uresničili, je dobro za politični prostor. Bi pa bilo zelo dobro, če še povedo, kdo in kdaj ga bo začel uresničevati, če bodo dobili mandat. Sedaj vsi obljubljajo nova delovna mesta, preprečitev bega možganov, izvedbo investicij, brezplačno šolstvo. Zelo malo od tega se potem udejanji. Sam ne verjamem besedam, ampak verjamem in zaupam ljudem, ki to dokažejo z dejanji na terenu. Ljudje naj bodo pozorni, kdo so tisti, ki so na listah, ki jih nagovarjajo, in kaj so doslej naredili.«
Bo stranka na volitvah nastopila samostojno ali načrtujete skupen nastop še s kakšno drugo stranko?
»Naša stranka je odprta za vse, ki imajo podoben program PS, ki razmišljajo o podpori javnemu šolstvu, zdravstvu, o očiščenju dodatnih obremenitev gospodarstva, o primerni socialni državi, v kateri bodo ljudje dobili za pošteno delo pošteno plačilo.«
■
»Ustvarjalnost mladih težko pride do izraza«
Številni mladi doma ne najdejo priložnosti, tujina pa jim jih da - Izkoristiti je treba številne podporne programe in mladim omogočiti, da bodo uveljavili svojo kreativnost in povečali dodano vrednost, ki jo Slovenija nujno potrebuje
Mira Zakošek
Jan Škoberne je eden tistih mladih Velenjčanov, ki se znajo postaviti zase in za mlade. Je svetovalec ministra za izobraževanje, vodi pa tudi Mladi forum SD Slovenije, za katerega misli, da mora tudi v prihodnosti ostati gonilna sila novih idej v mladinski, socialni in nacionalni politiki. Povabili smo ga na pogovor.
Populacija, katere del ste, je v zelo nezavidljivem položaju. Ga tako vidite tudi vi? »Res je tako in to je nedopustno. To je generacija, ki bi morala biti najbolj produktivna, najbolj kreativna, pa ji ni dano, da bi to udejanjila, ker preprosto zanjo ni delovnih mest. To sicer ni nekaj novega, to se je praktično dogajalo vsaki generaciji, vsaka se je bila prisiljena po svoje znajti. To je veljalo za predvojna, vojna in povojna obdobja, ko je bilo treba varčevati, ko se je pogosto govorilo, da bo jutri boljše.
Se je pa nekaj bistveno spremenilo in to je dostop do informacij. Tako mladi danes ne pristajamo na to, da bomo varčevali zato, da bo nekoč boljše, to bolje zahtevamo zdaj in danes! In to zahtevamo zelo glasno. Moram priznati, da nam je Evropa prisluhnila s številnimi programi mobilnosti, študijske podpore, z možnostmi črpanja nepovratnih sredstev za
mladinske programe.« Številni mladi doma ne najdejo priložnosti, tujina pa jim jih da!
»Res se nam dogaja, da tisti, ki bi morali Sloveniji ustvarjati najvišjo dodano vrednost, te možnosti marsikje nimajo, pa potem odhajajo v tujino, kjer jih sprejmejo z odprtimi rokami. Naša naloga je torej, da poiščemo odgovore in s podpornimi ukrepi zagotovimo, da bomo to kreativnost, to dodano vrednost obdržali v Sloveniji. Od tega bo imela cela država nekaj. Vsak izgubljeni delovni dan naše mladine je vsekakor težava tudi za starejšo generacijo, gre za soodvisnost, interaktiven sistem, ki mora skupaj zagotavljati pokojnine, socialno varnost, zdravstvo ... Te soodvisnosti se moramo bolje zavedati.«
Ste eden redkih mladih, ki ima velik vpliv ravno na področju, kije osnova vsega, kar ste zdaj govorili, to je izobraževanje. Kako ga vidite vi, kaj je dobro in s čim niste zadovoljni?
»Prepričan sem, da je izobraževanje v Sloveniji zelo dobro organizirano, a premalo cenjeno. Posebno iz gospodarstva pogosto prihajajo kritike. Toda diplomanti naših šol dobijo delo v tujini brez težav, kjerkoli se pojavijo. Težava pa je v tem, da je v šolskem sistemu še preveč rigidnosti, a tudi to je del generacijskih sprememb, ki se morajo zgoditi. Mi smo recimo
skušali univerze s spremenjenim sistemom financiranja spodbuditi, da se posodobijo, da postanejo bolj fleksibilne, da puščajo več prostora mladim, da ni to zgolj
eno telo, ki samega sebe vzdržuje, vodi in ocenjuje, ampak da je to prostor znanja, kamor ljudje prihajajo in odhajajo.
Kar se tiče osnovnih in srednjih šol, je tukaj v Velenju živ dokaz,
da se da z voljo in pripravljenostjo učiteljev in direktorjev narediti korak več, četudi sistem tega ne predvideva. To, kar se je dalo z evropskimi sredstvi narediti, je pomenilo bistven premik v izobraževanju. Seveda pa nas čaka še veliko dela, predvsem v razmišljanju in večji ustvarjalnosti.« Rekli ste, da ste mladi glasni, pa ste glede na svoj položaj resnično dovolj glasni?
»Mislim, da biti dovolj glasen ni nikoli dovolj. Treba je priznati, da smo s svojo glasnostjo v zadnjih dveh letih vendarle veliko dosegli tako v Sloveniji kot na evropski ravni. Dobili smo nacionalni program za mladino, prišlo je jamstvo za mlade, zdaj je bil podan prvi izziv na ministrstvu za delo . Skratka, cela serija ukrepov, ki pa so namenjeni predvsem skupini mladih do 30 let. Ta skupina je ves čas poudarjena in mislim, da bo morala biti solidarna tudi do tistih, ki so stari med 30 in 40 let. Tudi oni so mladi, a je zanje
izjemno malo podpornih ukrepov, ki bi jim omogočili, da bi lažje stopili na trg dela.« Imate mladi dovolj moči, lahko soodločate?
»Vsekakor. Ta moč je očitna, ko analiziramo politične kampanje. Na evropskih volitvah je bilo ključno vprašanje, kaj z mladimi, kako jih zaposliti, kako jih spraviti na volitve, kako jih razumeti. Rezultat sam po sebi je pokazal, kaj si mladi mislijo o rešitvah, ki so bile dane na mizo. Se pravi, volilna udeležba je bila nizka, zadovoljstva s programi ni bilo in mislim, da je bil to eden zadnjih opominov. Odgovore bo treba dati in prepričan sem, da bomo prav mladi 13. julija odločili, kdo bo nov slovenski mandatar.« Očitno veliko razmišljate o sovrstnikih, ki so brez služb, kaj mislite, da bi bilo treba storiti na tem področju?
»Okrepiti moramo nevladni sektor. Pri nas se relativno majhen delež bruto družbenega proizvoda ustvari v civilni družbi. Priznati moramo neformalno pridobljena znanja, ki jih mladi pridobivajo pri tabornikih, skavtih, prostovolj-stvu . Veliko delajo, pridobivajo bogate izkušnje, ki jih, ko pridejo k delodajalcu, ne morejo dokazati. Povečati moramo motiviranost za delo, tudi z delitvijo dobička med zaposlene, kar bo tudi mladim dalo zagon, da bodo priložnosti za delo in svojo kreativnost dokazovali tukaj, ne pa odhajali v tujino. Ključna pa je seveda vzpostavitev življenjskega poslovnega okolja. Praksa kaže, da so mladi zelo ino-vativni pri ustanavljanju podjetij, a kaj hitro trčijo ob zid plačilne
nediscipline, relativno zahtevne davčne zakonodaje in na mnogih področjih neprijaznega sistema.«
Kako pa gledate na strukturno brezposelnost?
»Tu bo morala slej ko prej pasti odločitev, da bomo takšno stanje presekali. Nedopustno je, da za nekatere poklice še kar razpisujemo izobraževanja, pa čeprav je kadrov toliko, da denimo za področje predšolskega varstva ne moremo zagotoviti niti delovnih praks, ki so prvi pogoj za zaposlitve.« Torej, kakšen jutri se vam zdi možen in sprejemljiv?
Vprašanje prihodnosti je podobno odločitvi za shujševalno dieto pred poletjem. Jutri bo prepozno. Danes moramo skupaj ukrepati proti korupciji, zahtevati izvrševanje zakona o odvzemu premoženja neznanega izvora ter rešiti vprašanje plačilne nediscipline. To bo ustvarilo pogoje za nov gospodarski zagon in dalo jasno vedeti, da se pri nas lahko uspe le z delom, vztrajnostjo in ustvarjalnostjo, da za goljufe in tatove v našem poslovnem svetu ni prostora. Hkrati pa ne smemo pristati na zmanjševanje sredstev za izobraževanje, razvoj in raziskave ter niti pod razno dovoliti krčenja sredstev za socialne in zdravstvene programe. Še več. Menim, da je samo zadovoljen delavec, državljan, motiviran, da ustvari več dodane vrednosti, tako za lastnika kot za skupnost, zato bi bilo nujno razmisliti tudi o dvigu minimalne plače. Pri količini denarja, ki smo ga namenili bankam, je enostavno prišel čas, da poskrbimo tudi za ljudi. Vse to je moč narediti zelo hitro. Danes, ne jutri.
■
Jan Škoberne
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
8
ZDRAVSTVO
12. junija 2014
Izpolnjen program, a izguba
Celjska bolnišnica ob četrtletju z več kot 450 tisoč evri izgube -Zdravili za 7 odstotkov več bolnikov, kot so predvideli - Čakalne dobe še vedno težava
Tatjana Podgoršek
V Splošni bolnišnici Celje so v letošnjih štirih mesecih zdravili blizu 8600 bolnikov, opravili so 83 tisoč ambulantnih in diagnostičnih obravnav ali za sedem odstotkov več, kot so načrtovali. Porodov je bilo 463, kar je manj kot v enakem lanskem obdobju. »Izpolnili smo program dela, poslovni rezultat v prvih treh mesecih pa je negativen. Izkazujemo 451 tisoč evrov izgube,« je dejal direktor bolnišnice Marjan Ferjanc.
Razloge zanjo je Ferjanc pripisal pritiskom po nadaljnjem zniževanju stroškov, ki jih ne morejo zmanjševati v taki meri, predvsem pa jim dodatne stroške v višini 2,2 milijona evrov povzroča izplačilo druge polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij (zanj niso dobili dodatnega denarja), izplačilo napredovanj in uveljavitev povišanega DDV-ja. V manjšem deležu je k izgubi prispevalo še dejstvo, da so v nekaterih specialističnih ambulantah in diagnostikah opravili manj dela od načrtovanega zaradi
pomanjkanja kadra.
Nadaljnje zniževanje stroškov ima lahko - pravi Ferjanc - posledice za bolnike, ki v tem trenutku tega še ne čutijo. Če bo šlo tako naprej, se bo znižala raven oskrbe, saj varčevanje zmanjšuje možnosti za obnovo, posodobitev diagnostičnih aparatur. Zmanjšanje vlaganj (v zadnjih dveh letih so se lastna amortizacijska sredstva zmanjšala za 20 odstotkov) pa prinaša dolgoročne posledice, ki jih ni mogoče na hitro odpraviti. Čeprav bi morali za odstotek zmanjšati število
zaposlenih, kadrovski načrt predvideva 34 novih zaposlitev, od tega je 23 nadomestitev delavcev, ki so se upokojili ali zaposlili pri drugem delodajalcu. Glede na načrtovane nove zaposlitve naj bi zmanjšali vse oblike pogodbenega in nadurnega dela.
Večanje čakalnih dob preko dopustnega časa
Tako kot v drugih tudi v celjski bolnišnici beležijo število področij, na katerih bolniki čakajo preko dopustne čakalne dobe. Skrajšali so jih pri operacijah kolen in kolkov, daljšajo pa se pri diagnostiki, in sicer ultrazvoku srca, dojk, vratnih žil, spodnjih okončin in v ambulantah: kardiološki, revmatološki, endokrinološki. Zaradi večjega priliva bolnikov iz drugih okolij se podaljšujejo čakalne dobe še pri koronarni angiografiji in očesni ambulanti (za pregled za očala). ■
Še letos nov
urgentni
center
Splošni bolnišnici Slovenj Gradec 5,3 milijona za naložbo -Obravnava urgentnih bolnikov na enem mestu
Tatjana Podgoršek
Slovenj Gradec, 3. junija - Pol leta po začetku izgradnje novega urgen-tnega centra v Celju je na začetku te poti Splošna bolnišnica Slovenj Gradec. Sredi minulega tedna je namreč prejela sklep Službe vlade
Obstoječi urgentni center deluje na dveh lokacijah in v neprimernih prostorih.
RS za razvoj in kohezijsko politiko o dodelitvi denarja za nov urgentni center. Za projekt, vreden 5,3 milijona evrov, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval blizu 4 milijone evrov, približno 230 tisoč evrov bo morala primakniti bolnišnica, ostalo pa pristojno ministrstvo. Naložba mora biti končana do konca letošnjega novembra.
Janez Lavre, direktor bolnišnice, je povedal, da se bodo izgradnje lotili takoj po podpisu pogodbe z izvajalcem gradbenih del, prav tako ministrstvo za zdravje pripravlja razpis tudi za opremo novega urgentnega centra. Ta bo nadomestil sedanje neustrezne prostore na dveh lokacijah, ki ne izpolnjujejo zahtev nacionalnega projekta. Sedanje pro-
storske zmožnosti tudi ne nudijo dodatnih prilagoditev prostorov ali vsaj združitev primarne in bolnišnične urgentne službe na enem mestu in s tem tudi obravnave pacientov na enem samem mestu. Prav tako nima prostora za opazovanje bolnikov ali enodnevno hospitalizacijo. Naložba v Urgentni center Slovenj Gradec predvideva gradbeno obrtniška dela, elektro in strojne instalacije, zunanja dela ter dobavo opreme. Izbrana lokacija urgentnega centra je predvidena ob obstoječem delu Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Na vprašanje, kaj bo pridobitev pomenila za bolnišnico in bolnike, pa je Janez Lavre povedal: »To bo zaključek vlaganj v prvo fazo novogradnje in rekonstrukcijo bolnišnice, za 75 tisoč prebivalcev Koroške in tudi nekaj 1000 občanov regije Saša pa hitro in učinkovito medicinsko pomoč. Na enem mestu bodo deležni primarne nujne pomoči, hkrati pa jim bodo na voljo še vsi specialisti, ki so potrebni za uspešno diagnostično ter terapevtsko obravnavo.«	■
Robotske operacije raka debelega črevesa
Štiri leta od uvedbe robotskega sistema Da Vinci v Splošni bolnišnici Celje - Za robotski center ovira menda le Trojane
Tatjana Podgoršek
Celje, 6. junija - V Splošni bolnišnici Celje so leta 2010 prvi v državi začeli izvajati robotske operacije. Z robotskim sistemom Da Vinci so doslej operirali že več kot 740 bolnikov z urološkimi težavami. Prejšnji mesec pa so znova kot prvi v državi in tudi na zahodnem delu Balkana operirali z robotom prvo bolnico z rakom debelega črevesa in danke. Opravil jo je zdravnik Igor Černi z oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo in s tem vpisal Celje na svetovni zemljevid držav, ki izvajajo takšne robotske operacije.
»Bolnica je po sedmih dneh zapustila bolnišnico, transfuzije ni potrebovala, prav tako ne analgetikov, postoperativni postopek je bil gladek. Po taki operaciji bolniki hitreje okrevajo, manj je bolečin, potreb po nadomeščanju krvi, kirurgu sta omogočeni dobra vidljivost in natančnejša izvedba posega,« je na novinarski konferenci prejšnji petek našteval Černi. Povedal je še, da so robotske operacije debelega črevesa in danke primerne predvsem za bolnike, ki niso imeli večkratnih predhodnih operacij na trebuhu, ki nimajo težjih srčnih ali pljučnih obolenj in ki nimajo lokalno napredovane oblike raka.
Po mnenju strokovnega direktorja bolnišnice Francija Vindišarja so robotske operacije raka debelega črevesa in danke še en velik strokovni napredek za slovensko medicino. Upajo, da bodo to znali ceniti tudi tisti, ki odločajo o zdravstveni politiki. Zdravstvena zavarovalnica Bolnici
m,
ÄST \
Igor Černi: »Robotska kirurgija združuje prednosti klasičnega in laparoskopskega načina operiranja na mini invazivni način.«
Celje prizna na leto 200 robotskih operacij, za letos so ji predlagali še 100 več. »Glede na strokovne uspehe vidimo Splošno bolnišnico Celje kot robotski center Slovenije. Menim, da so za zdaj edina ovira pri tem Trojane.« Vindišar je povedal, da so lani operirali z robotskim sistemom Da Vinci 204 bolnike z urološkimi težavami, več kot polovica jih je prišla iz drugih slovenskih regij.
■
Po robotski operaciji bolniki hitreje okrevajo, manj je bolečin, manjša je poraba analgetikov, antibiotikov, sanitetnega materiala, manjša je potreba po nadomeščanju krvi.
Diabetes zahteva veliko samodiscipline
Še več preventivnih programov za obvladovanje bolezni - Tudi laični svetovalci lahko veliko pomagajo
Topolšica, 5. junija - Ob koncu minulega tedna se je v Topolšici zbralo več kot 1200 slovenskih diabetikov. Tradicionalno družabno in športno srečanje, ki ga je tokrat organiziralo velenjsko društvo diabetikov, so izkoristili tudi za strokovne teme. V soboto so novinarjem povedali več o pomenu referenčnih ambulant, ki jih je v Sloveniji vse več, že preko 300. V njih odkrijejo mnoge nove sladkorne bolnike, dobro pa skrbijo tudi za tiste, ki s to kronično neozdravljivo boleznijo že živijo. Tudi zato, ker veliko dela opravijo strokovno usposobljene diplomirane medicinske sestre, ki znajo tudi svetovati. Tako bolniki dobijo več pozornosti, saj vemo, da je čas zdravnikov zelo omejen, le na nekaj minut.
Vse več debelosti že pri otrocih
Novinarsko konferenco sta pripravila Zveza društev diabetikov Slovenije in koordinacijske skupine za izvajanje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni pri ministrstvu za zdravje. Na njej so poskušali odgovoriti na vprašanje, kaj referenčne ambulante pomenijo za
oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo. Predsednica Diabetološkega združenja Slovenije dr. Jelka Zaletel je najprej zatrdila, da res veliko. Potem je na kratko predstavila nacionalno strategijo za obvladovanje sladkorne bolezni, ki jo ima trenutno že 125 tisoč Slovencev in Slovenk. »Strategijo smo napisali skupaj zdravniki, diplomirane medicinske sestre in bolniki, ministrstvo za zdravje pa je med sabo povezalo tudi številne institucije. Cilj nacionalnega programa je, da bi bilo čim več ljudi zdravih, da bi bolj zdravo živeli. S tem lahko v veliki meri preprečimo sladkorno bolezen tipa II. Pri tistih, ki so nagnjeni k njej, pa želimo bolezen odkriti čim bolj zgodaj, da jo začnemo pravočasno zdraviti. Tako je zdravljenje najbolj učinkovito. Pri bolnikih, ki že imajo diabetes, želimo doseči, da z njim živijo čim dlje in čim bolj kvalitetno,« nam je povedala v uvodu. Ob tem je izpostavila: »Najbolj smo zaskrbljeni za otroke in mladostnike, kjer se žal že pojavlja sladkorna bolezen tipa II, ki si jo »pridelamo« sami. V Sloveniji opažamo skrb vzbujajočo rast debelosti med mladimi, imamo je celo več kot v ZDA. Zato temu posvečamo
veliko pozornosti. Naslednja populacija so nosečnice, pri katerih se trudimo odkrivati že minimalno povečane vrednosti sladkorja v krvi in ustrezno ukrepati. Tudi zato, ker je tveganje za sladkorno bolezen po nosečnosti velika, otrok pa ima večje tveganje za debelost in diabetes.« Zato še nadgrajujejo strokovne smernice, izvajajo veliko izobraževalnih programov, v katerih se različne institucije vse bolj
nadgrajujejo. »Poudarila bi še dve točki; prva je izrazita podpora nadaljnjemu širjenju in razvoju referenčnih ambulant družinske medicine, druga pa je vzpostavljanje mreže laičnih svetovalcev v razvitem zdravstvenem sistemu.« To pomeni, da bodo
diabetiki svetovali novim bolnikom, pri čemer bodo morali zelo previdno ubirati naslednje korake, saj bodo le podpora zdravnikom, ki jo novi bolniki zagotovo potrebujejo.
Čim prej, tem bolje
Dr. Eva Cedilnik Gorup je zdravnica v referenčni ambulanti družinske medicine na Vrhniki, na medicinski fakulteti v Ljubljani pa predava družinsko medicino. Njene izkušnje z referenčnimi ambulantami so odlične. »Danes imamo v Sloveniji že
več kot 300 referenčnih ambulant. Ugotavljamo, da je bila njihova uvedba odlična ideja. Odkrili smo veliko število novih kroničnih bolnikov in veliko ljudi z dejavniki tveganja. To pa pomeni, da lahko s svetovanjem in različnimi ukrepi preprečimo bolezen,
če so ljudje pripravljeni sodelovati. Za sladkorne bolnike je pomembno, da jih odkrijemo zgodaj, kar nam v referenčnih ambulantah dobro uspeva. Tako lahko preprečimo zaplete in napredovanje bolezni. Vsaka naložba v referenčne ambulante se bo zagotovo povrnila, tudi v denarju,« je povedala naša sogovornica.
Predsednik Zveze diabetikov Slovenije Peter Miklavčič je prepričan, da lahko društva diabetikov - v Sloveniji jih je kar 41 - veliko pomagajo pri obvladovanju sladkorne bolezni, ki ji
pravimo tudi epidemija 21. stoletja. Žal pa je vanje vključenih premalo bolnikov, le dobrih 18 tisoč. »Da je tako, malo krivim tudi zdravstveno službo, čeprav se stroka verjetno s tem ne bo strinjala. Zdravnik lahko da bolniku, ko ga prepozna kot dia-
betika, le nekaj minut izobrževanja, zato bi bilo dobro, če bi takoj povedal bolniku, da lahko več o bolezni izve, če se pridruži enemu od naših društev. Vem, da se vsi ne bodo želeli včlaniti, saj je za mnoge bolnike članstvo negativna konotacija. Mnogi ne želijo, da kdorkoli ve, da so sladkorni bolniki. Toda članstvo jim prinaša številne koristi. V naših društvih in zvezi namreč organiziramo ogromno preventivnih dogodkov, izdajamo tudi časopis Sladkorna, ki uči zdravega življenja.« Žal ugotavljajo, da imajo premalo mladih članov, le okoli 10 % obolelih. Zavedajo se, da bodo morali narediti več, da se to spremeni. Veliko naporov pa vlagajo v napovedano laično svetovanje novim bolnikom. »Naši dolgoletni člani o diabetesu vedo veliko, skoraj toliko kot zdravniki, saj se vsakodnevno spopadajo z obvladovanjem bolezni. Zdravnik lahko pove, kakšne bodo posledice bolezni, kakšne težave lahko pričakujejo bolniki, katera zdravila potrebujejo, laični svetovalci pa imajo ogromno izkušenj s svojim obvladovanjem bolezni. Ideja je prišla iz Evrope, mi pa upamo, da se bo prijela tudi pri nas. Zavedati pa se moramo, da laičnim svetovalcem marsikaj ne bo dovoljeno, saj ne morejo nadomestiti zdravnika.«
Skupna ugotovitev vseh sodelujočih v razpravi je bila, da referenčne ambulante po začetnih težavah že dobivajo svojo pravo vlogo in so učinki takšnega pristopa pri bolnikih z diabetesom že opazni.
■ bš
Stroka in člani društev sladkornih bolnikov, ki so sodelovali na novinarski konferenci, so enotni - referenčne ambulante po začetnih težavah dobivajo svojo pravo vlogo.
Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 11
12. junija 2014
IZOBRAŽEVANJE
9
Izdelava spletne aplikacije virtualni trg
Dijak Rok Urbanc z raziskovalno nalogo pridobil pomembne izkušnje za študij računalništva
ki bi radi zlorabili vsak plačilni ali menjalni sistem. »V okviru raziskovalne naloge sem izdelal ter objavi! še spletno aplikacijo, ki naj bi odpravila najpogostejše napake ter izboljšala pošteno izmenjavo.«
Za nalogo je prejel zlato priznanje. Veliko mu pomeni, še več pa piidobljene izkušnje, ki bodo dobro izhodišče za študij računalništva. Tem bo dodal nove, saj se namerava tudi prihodnje leto vključiti v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline.
Tatjana Podgoršek
Rok Urbanc, dijak 2. letnika Ele-ktro in računalniške šole Šolskega centra Velenje, rad izdeluje spletne aplikacije, možnosti, ki jih omogoča računalnik, so zanj izziv. Zato ne preseneča, da se je vključil v letošnje gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline z nalogo Izdelava spletne aplikacije virtualni trg.
»Užival sem pri delu, zadovoljen sem, ker lahko iz te ideje nastane dober posel. Za aplikacijo, takih je zelo malo, sem imel že nekaj časa izdelano vizijo. Morda jo bom nadgradil,« je povedal Rok.
Kot je pojasnil, njegova spletna aplikacija omogoča blagovno izmenjavo stvari ali storitev. »Ljudje smo različni, vsak zna narediti različna opravila. Zakaj se ne bi dogovorili za njihovo blagovno menjavo.« Aplikacijo, ki jo je izdelal s pomo-
čjo mentorja Nedejka Graban-
ta, deluje tako, da uporabnik po prijavi vanjo odda ponudbo - na primer za likanje. Drugi uporabnik, ki tega opravila nima rad, ima pa na svojem računu zlata zrnca, se dogovori s ponudnikom za to stori- - I tev. Po končanem delu izvajalcu preprosto nakaže zlata zrna v vrednosti, ki jo je določil sam. Poleg omejen e g a je Rok poskrbel tudi za tiste,
Rok Urbanc: Pri raziskovalni nalogi sem res združil prijetno s koristnim.«
Jesenska pelodna paša
Sara Pungartnik Goličnik in Janez Dolinšek svetujeta kmetom, naj sejejo več ajde
Tatjana Podgoršek
Osmošolca Sara Pungartnik Goličnik in Janez Dolinšek z
osnovne šole Mozirje pravita, da imata rada izzive. Enega takšnih sta našla v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Zanj sta izdelala nalogo z naslovom Jesenska pelodna paša kranjske čebele v Zadrečki dolini in zanjo prejela zlato priznanje.
Kot sta dejala, sta glede na vložen trud pričakovala nagrado, ne pa najvišjo. »Očitno sva se dovolj potrudila. Ponosna sva na dosežen cilj.«
Izbira teme za raziskovalno nalogo se jima je ponujala sama po sebi. V Zgornji Savinjski dolini je čebelarstvo v primerjavi z drugimi okolji pomembno. Ozaveščanja o
njihovem pomenu ni nikoli dovolj, prav pa je, da tudi ljudje vedo, kako so čebele preskrbljene s cvetnim prahom, sta pojasnila. Sploh v jesenskem času, saj je cvetni prah glavni vir njihove hrane čez zimo. Slednjega oziroma obnožine sta v jeseni zbirala s pomočjo smukalnikov na štirih različnih panjih. Pod mikroskopom sta proučila 4490 vzorcev in dobljene rezultate statistično obdelala. In kaj sta ugotovila? Da se vrstna in številska zastopanost cvetnega prahu posameznih rastlinskih vrst spreminja med dnevi in med panji. Na to raznolikost vplivajo predvsem temperatura, organiziranost čebelje
družine in razpoložljivost cvetočih rastlin. »V času najinega raziskovanja je bila na raziskovalnem območju edina kultivirana cvetoča rastlina ajda, katere cvetni prah je eden najkakovostnejših. Zato kmetom priporočava, da sejejo več ajde, s tem omogočijo jesensko pašo čebelam, hkrati pa pripomorejo tudi k njihovemu boljšemu prezimovanju.«
Sara in Janez sta ponosna, ker sta dosegla zastavljen cilj. Še bolj pa sta ponosna na pridobljeno znanje in izkušnje. Ali jih bosta nadgradila z novimi, za zdaj še ne vesta. Med počitnicami bo za razmislek o tem veliko časa.	■
Sara Pungartnik Goličnik in Janez Dolinšek: »V prvem opazovalnem obdobju so čebele prinesle največ cvetnega prahu tropotca, v
drugem nebinovke.«
Zabavne igrače iz odpadkov
Šesto- in sedmošolci iz Šaleške doline izdelali 100 igrač - Avtorji najboljših gredo na izlet v neznano - Razdelili 40 ptičjih hišic
Velenje, 5. junija - Raziskovalci velenjskega Erica in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje že od leta 1996 osnovnošolce seznanjata s pravilnim ravnanjem z odpadki. Projekt »Odpadek naj ne bo samo odpadek« iz leta v leto spreminjajo in nadgrajujejo, zagotovo pa je to projekt, v katerem mladi vedno uživajo. Letos so vanj vključili 398 učencev šestih in sed-
če. Tudi letos niso razočarali. Še več, mladi so dokazali, da njihova domišljija nima meja, saj so izdelali kar 100 igrač. Mnoge med njimi pa niso bile le lepe, ampak tudi uporabne. Komisija se tako ni mogla odločiti, da bi izbrala le tri najboljše, ampak so jih izbrali kar 14. Pred tednom dni, na svetovni dan okolja, so igrače razstavili v mansardi velenjske vile Mojca in pripravili
varovanja okolja in planeta Zemlja.
Nagrajenci se bodo kmalu podali na izlet v neznano, skupaj z nagrajenci okoljskega projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Igrače iz odpadkov, med katerimi so navdušile različne družabne igrice - od pikada do mlina, vrtiljaka želja in sestavljank (puzzlov), pa do izvirnih kač iz kovinskih zamaškov - si lahko ogledate v vili Mojca. Lani so
Namesto smeti so različni odpadki postali igrače. Kar 100 so jih izdelali osnovnošolci iz vse Šaleške doline, avtorji najbolj izvirnih 14 pa gredo za nagrado na izlet.
mih razredov vseh osnovnih šol iz Šaleške doline in tudi njihovih 31 mentorjev.
Kot vsako leto je imel projekt dva dela; v prvem so raziskovalci Erica pripravili predavanje, na katerem so mladi izvedeli vse o ravnanju z odpadki. Potem so si ogledali velenjski center ponovne uporabe in zbiralnico odpadkov v Ležnju. V drugem delu projekta so učenci dobili nalogo, da iz različnih odpadnih materialov izdelajo igra-
zaključek projekta. Avtorji najbolj izvirnih igrač so jih sami predstavili zbranim na prireditvi, ki so jo z nastopom popestrili malčki iz vrtca Najdihojca. Ti so pod vodstvom Darje Hladin zapeli tri pesmice, med njimi tudi tisto o zelenem nahrbtniku, ki je himna vrtčevskega ekološkega projekta, v katerem zeleni nahrbtnik potuje iz vrtca v vrtec, ob tem pa zmajček daje malčkom različne naloge. Otroci res uživajo v njih, hkrati pa spoznavajo pomen
osnovnošolci, vključeni v projekt »Odpadek naj ne bo samo odpadek«, izdelali 40 izvirnih ptičjih hišic iz različnih odpadnih materialov. Letos so se odločili, da jih podarijo vrtcem iz Šaleške doline. Z žrebom so določili, katere so ostale v Velenju in katere bodo krasile vrtove pred vrtci v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Ptice jih bodo zagotovo vesele.
■ bš
Sodobno klepanje kose
Devetošolec Timotej Kreft izdelal strojni klep - Izbira šole pripomogla k izdelavi raziskovalne naloge
Tatjana Podgoršek
Na seznam dobitnikov zlatega priznanj a J za raziskovalno nalogo se je vtem šolskem letu vpisal tudi devetošolec Timotej Kreft iz Šmartnega ob Paki. Za nalogo z naslovom Sodobno klepanje kose je prejel zlato priznanje tudi na nedavnem državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v Murski Soboti.
Za Timoteja klepanje in košnja s koso nista nič neobičajnega. Je pa skupaj z ostalimi člani družine spoznal, da je ročno klepanje kar naporno opravilo. »Porodila se je ideja o izdelavi strojnega klepača, napravi, ki bi olajšala delo meni in tudi vsem ostalim,« je pojasnil v odgovoru na

Timotej Kreft: »Moj bo pomagalo meni
vprašanje, zakaj se je odločil za to temo raziskovalne naloge. Oče, strojni tehnik, mu je veliko pomagal, v oporo pa mu je bil tudi mentor Boštjan Ketiš. Pri izdelavi raziskovalne naloge si je zastavil dve hipotezi: da je možno izdelati strojni klep, ker ga ni bilo, in da je strojno sklepana kosa primerljiva s koso, sklepano na ročni način. Obe hipotezi je tudi potrdil. Bo izdelek patentiral? »O tem razmišljam. Možnost obstaja,« seje odzval.
Veliko truda, še več pa časa zahteva raziskovalno delo, pravi Timotej. Se pa oboje poplača, saj so pridobljene izkušnje zelo dobra popotnica za nadaljnje delo. Naučil se je raziskovalnih metod, pristopa do takšnega dela, javnega nastopanja, spoznal je strojne programe.
Šolanje bo nadaljeval na Strojni šoli Šolskega centra Velenje. Je raziskovalna naloga pomagala k odločitvi? V bistvu je izbira šole pripomogla k izbrani temi raziskovalne naloge, smo še izvedeli. namen je bil izdelati nekaj, kar	■
in še komu drugemu. Uspelo mi je, na kar sem ponosen.«
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v
Magistrski študijski program Energetika
(II. bolonjska stopnja, redni in izredni študij)
ter
Doktorski študijski program Energetika
(III. bolonjska stopnja, izredni študij)

>1 r"

Univerza v Mariboru
Fakulteta za energetiko
FAKUUE1AZA BSERGETKO
krško - velenje
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
12. junija 2014
Drugačnost je zakon!
Bikec Ferdinand navdušil mlade gledalce -Lutkovno gledališče Velenje letos pripravlja še eno premiero
Velenje, 7. junija - Velenjsko Lutkovno gledališče, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, je sredi 11. sezone pripravilo premiero predstave Bikec Ferdinand. Tudi ta je mlado občinstvo zelo navdušila. Nauk pol ure dolge, zelo zabavne predstave je prav prikupen. V zgodbi močnega bikca namreč mladi gledalci spoznajo,
da je drugačnost treba sprejeti, saj je ravno zaradi nje ta svet čudovit. In da drži, da se ni treba obnašati kot bik, četudi tvoja zunanjost ljudem na prvi pogled daje povsem drugačen videz.
Bikec Ferdinand je namreč na zunaj pravi mišičnjak. V resnici pa je nežen in miroljuben. Najraje bi ves dan duhal cvetlice.
Nasilje naravnost sovraži, zato noče na bikoborbe. Na nasilje odgovarja z nenasiljem, odpuščanjem in ljubeznijo. V predstavi otroci spoznajo Španijo in njeno bogato kulturo, tudi njihov ples, flamenko s kastanjetami, in glasbo, ki jo je po motivih španskih ljudskih pesmi ustvaril Gorazd Planko. Scenarij in režija je tudi tokrat delo Alice Čop. Koreži-ser in scenograf je Kajetan Čop,
koreografinja španskih plesov pa Ljubljančanka Manca Dolenc. V predstavi kot igralca in tokrat tudi plesalca blestita Vanja Kretič in Mitja Švener. Tudi pisane lutke v stilu mupetkov, ki sta jih izdelala Kilian in Alice Čop, vodita več kot spretno. Predstava je primerna za otroke od 4. leta starosti dalje, zagotovo pa bo tudi ta doživela veliko ponovitev.
■ bš
Lutkovno gledališče Velenje sezono začne januarja in konča decembra. Lani so ob 10-letnici delovanja pripravili več razstav in Pravljični poligon, na katerem so lahko otroci spoznali lutke, se igrali z njimi, ki jih za vsako predstavo izdelajo sami. V letu 2013 so izvedli vsaj 65 predstav, od tega tretjino v Velenju, ostale pa na gostovanjih po vsej Sloveniji. Vsako leto delovanja so pod vodstvom scenaristke in režiserke Alice Čop ustvarili vsaj po dve predstavi. Trenutno imajo 11 »živih« predstav in 11 igralcev - lutkarjev. Do sedaj so jih izšolali 21. Letos bodo na Pikinem festivalu izvedli projekt, ki so ga poimenovali TV Pikica; otroci bodo v njem spoznali televizijo na gumbe, v televiziji pa bodo oživele lutke. Decembra bodo pripravili še eno premiero.
Zaključili 21. plesno sezono
Velenje, 6. junija - Januarja letos je velenjski Plesni Studio N s celovečerno predstavo, v kateri so sodelovale številne nekdanje plesalke, obeležil 20-letnico uspešnega delovanja. Zadovoljni pa so tudi po zaključku 21. plesne sezone, ki so jo v petek sklenili z letno produkcijo. Tokrat so jo poimenovali Naše mesto, posvetili pa so jo Velenju, ki letos praznuje 55-letnico. Kot je že v navadi, so se na zaključni produkciji predstavili vsi plesalci in plesalke, skupaj več kot 100. Bila je zanimiva, saj so v plesu in z njim predstavili vse, kar se mladim dogaja v njihovem mestu. Koreografije so pripravile mentorice Dragica Mavec, Polona in Lucija Boruta in Nina Mavec Krenker.
Letošnjo sezono si bodo zapomnili tudi po drugih uspehih. Na regijskem srečanju plesnih sku-
Razgibana glasba, kostumi in koraki - vse to je ustvarilo lepo zaključno
prudukcijo Plesnega studia N.
Laškem so predstavili kar 5 plesnih miniatur, uspešni pa so bili tudi na 22. državnem tekmovanju plesnih ustvarjalcev, nba katerem so prejeli 2 zlati, 2 srebrni in 4 bronasta priznanja. Tudi čez poletje ne bodo počivali. Sodelovali bodo na
festivalu Kunigunda in tudi v Poletju na travniku, kjer bodo otroke učili prvih korakov v svet sodobnega plesa.
■ bš, foto: Ksenija Mikor
ALTIERHATOR
Lepi in prazni
Koliko Pake je moralo preteči, da so se zavrtele zgodbe in ideje iz mladosti ter so ene postale resnično življenje, druge pa potrpežljivo čakajo čas obujanja spominov? Vem, da ima vsaka generacija v tem mestu del svojega videnja njegovega razvoja. Moji je bilo skupno odraščanje v zelenih nedrjih centra mesta, z dovolj prostora za žogo, pa na neskončno dolgi ravni cesti ob kotal-kališču in parku tja do kina, utesnjeni knjižnici, kjer so uslužne knjižničarke vedno znova navduševale z natančnimi najdbami, letnim bazenom in igralnimi avtomati tam ob jezeru. Kasneje se je tem najdbam pridružilo dnevno romanje pod in na Koželj, skratka, številni kotički mesta, ki so odraščali skupaj z manoj. Velika večina le-teh je danes, tako kot sam, doživelo sebi lastno spremembo. V hiše so se naselili drugi ljudje in vsebine ter le težko bi jih ocenjeval po tem, kar danes predstavljajo. Zanimivo, da se lahko v času samo ene generacije, največ pa dveh, skorajda na vsaki od lokacij, ki sem jih obiskoval kot otrok ali že najstnik, dejavnost v prostoru spremeni. Cankarjeva in danes Trg mladosti, Stiskarna, Hotel Paka z Vrtnico, Knjižnica, letni bazen, Elektrotehna, Standard, grajski hrib z in brez velike skakalnice, podhod na otroško igrišče, Erina upravna zgradba s Pošto, Mladost, ribnik ob vili Herberstein in še in še. Kot sem odraščal sam, je tudi mesto. Še kako drži, da so tudi mesta žive tvorbe, da sta jim lastna rast in odmiranje. Rastejo in se razvijajo z željo družbe in posameznikov ter umirajo, ko zmanjka strasti ali potreb. Težko bi v svojem mestu našel prostor, ki bi bil namenjen sam sebi, pozabljen od vseh, nekakšen skriti žep. Ce že, se vedno najde kdo, ki si ga na svoj način prisvoji in tisti, ki to takoj opazi. Takšno je to moje mesto. Ni mogoče spregledati, da je temu mestu lasten tudi njegov način upravljanja, pa tudi način sodelovanja meščanov pri tem. Od »prostovoljstva« in udarništva do sodelovanja številnih interesnih skupin in društev na eni strani in segmenta trga, podjetništva in trgovine na drugi. Vem, da se je občasno zazdelo, da v samem središču mesta javnih programov in vsebin skorajda ne bo več, da so trgovci z novci prevzemali pobudo v obsegu, ki nam je bil že nerazumljiv. Življenje potem postavi stvari drugače in išče novo pravo mero. Danes je na primer jasno čutiti, da pobuda prihaja s strani izvajalcev javnih programov in civilne družbe, trgovanje pa se je kar nekje potuhnilo. Ni mogoče spregledati, da krčenje porabe v gospodinjstvih močno načenja trgovino, ni mogoče spregledati, da so v izložbah naprodaj izložbe same. Ni mogoče ne biti zaskrbljen, za rast je potrebno sobivanje vseh treh, javnega, civilnega in tržnega, če tega ni, bo porušeno ravnovesje, v takšnem položaju pa izgubljamo vsi. Razmišljam o tem, ker verjetno nikoli nisem prebolel dejstva, da je iz središča mojega mesta izginil tisti oddelek s ploščami, električnimi kitarami, bobni in klavirji v Standardu, kjer smo kot otroci pasli poglede in sanjali glasbo. Ta vsebina se dejansko v središče ni mogla nikoli zares vrniti. Ne bi želel, da se v naslednji generaciji to zgodi še čemu, danes knjigi in jutri čevljem. Ni lepo biti lep in prazen.
■ Aleš Ojsteršek
Za Ano Desetnico si rezervirajte 2. julij
Šoštanj - Ana Desetnica se bo tudi letos, že dvanajstič zapored, ustavila v Šoštanju. Ker mnoge zanima, kdaj pride, smo se pri organizatorju dogodka, Zavodu za kulturo Šoštanj, pozanimali o tem. Rezervirajte si 2. julij pozno popoldne.
Ana Desetnica je največji mednarodni festival uličnega gledališča v Sloveniji. S predstavami bo obiskala deset slovenskih mest, med njimi Šoštanj. Mesta bodo v njeni družbi sestavljala barvito in slikovito tkanino, polno vzorcev, odtenkov in vsebin, napovedujejo v gledališču Ane Monro.
■ mkp
Balet Pepelka
V četrtek, 22. maja, je bila v velenjski glasbeni šoli baletna produkcija učencev baletnega oddelka glasbene šole Frana Koruna Koželjskega.
Na oder velike dvorane glasbene šole je bila postavljena premiera baletne pravljice o Pepelki. V njej je zaplesalo okrog 130 mladih baletnikov, učencev velenjske glasbene šole. Glavno
vlogo Pepelke je plesala desetletna Tiara Šaherl, kot princ pa je nastopil prav tako desetletni Erik Blažič. Poleg njiju je kot mačeha nastopila Neža Pungartnik, sestri sta bili Lara Oblak in Neža Jelen Križovnik, dobra vila Amaris Djordjevič, ura pa Vita Hofinger Mihelič. Pri predstavi so sodelovali tudi plesalci iz baletnega vrtca, ki so se predstavili kot konjički in ptički, pa učenci plesnih pripravnic, ki so nastopili kot oprode, vilinke in dvorjanke. Nastopajoči so z veliko plesnega in igralskega talenta prepričljivo odplesali vsem dobro znano pravljico o Pepelki. Glasba je bila premišljeno izbrana, sicer
ne od Sergeja Prokofjeva, kot bi pričakovali, ampak smo slišali odlomke del Leona Minkusa, Petra Iljiča Čajkovskega, Antonia Vivaldija in Jacquesa Offenbacha. Delo koreografinje in mentorice produkcije je opravila učiteljica baleta Tjaša Stergulec. Opazovali smo lahko čudovito baletno pravljico, odplesano s prvinami klasične baletne tehnike. Premieri sta sledili dve uspešni ponovitvi.
■ U. Šramel
Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 11
12. junija 2014
107,8 MHz
11

Učenci Gustavke spoznali življenje radijcev
Učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo OŠ Gustava Šiliha smo si z učiteljico Renato Škodnik ogledali Radio Velenje v Starem Velenju.
Tam nas je lepo sprejel Mitja Čretnik, ki je vodja tehnike in moderator, zaposlen na radiu že več kot dvajset let. Povedal nam je, da sodi njihova radijska postaja med postaje s posebnim pomenom. Iz tega studia oddajajo že dobrih dvajset let. Predstavil nam je zaposlene v radijski hiši in poklic novinarja. Poklic je zelo zahteven, čeprav se nam zdi, da je zelo preprost (pisanje prispevkov, snemanje oddaj), vendar je treba v delo, ki ga opravljajo, vložiti veliko truda.
Nam je bilo najbolj zanimivo, kako izbirajo glasbo. Danes tehniku ni treba več iskati glasbe med zgoščenkami, saj jo poišče kar na strežniku, kar je veliko hitreje. Pa vendar imajo še vedno
arhiv, v katerem je res ogromno zgoščenk, v njem pa se najdejo tudi stare plošče.
Imajo dva oddajnika. Oddajajo s frekvence 88,9 MHz in 107,8 MHz, največ poslušalcev jih posluša prav preko te, preko oddajnika, ki stoji na Plešivcu. Program radia nudi veliko aktualnih lokalnih novic, informacij o dogajanjih na cestah, prireditvah in ostalih dogodkih Ogled se nam je zdel zelo zanimiv, saj nam je gospod Mitja izčrpno predstavil delo radijcev. Njihovo delo je zelo odmevno in mladi smo si ga težko predstavljali, po obisku pa se je novinarski duh naselil tudi v nas in želeli smo si sesti za mikrofon in povedati kaj lepega vsem v Šaleški dolini.
■ Maruša, Neža, Blanka, OŠ Gustava Šiliha Velenje
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Drugo mesto za Majo in šoštanjske godbenike
Maja Oderlap je v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Zarja Šoštanj posnela prijetno skladbo z naslovom Zato pa pijmo. Avtor glasbe je Matjaž Vlašič, besedila Maja Oderlap, aranžma pa je delo Igorja Podpečana. Gre za Majino prvo sodelovanje z glasbeniki iz Šoštanja, s pesmijo pa so sodelovali tudi v oddaji Raketa, v kateri so gledalci in poslušalci izbirali Raketa napitni-co in poskočnico. Izbor najboljše skladbe je potekal minuli petek v ljubljanskem Tivoliju, Maja in šoštanjski godbeniki pa so v izboru osvojili drugo mesto. Za skladbo so posneli tudi videospot, ki je nastal v Šoštanju in njegovi okolici, režiral pa ga je Bogdan Zalokar.
Priznanje Tinkarinim spremljevalnim pevkam
Potem, ko se je Sloveniji s Tinkaro Kovač po nekaj letih letos spet uspelo uvrstiti v finale Eurosonga, smo v teh dneh dobili še eno priznanje. Sicer manj bleščeče in formalno, a vendarle. Na blogu Eurovision
Times Awards, ki ga urejajo oboževalci Evrovizije, so namreč podelili lastne evrovizijske nagrade, ki so jih poimenovali fride. V kategoriji najboljših spremljevalnih pevcev so slavile prav Tinkarine spremljevalne pevke Manca Špik, Nika Zor-jan in Lea Sirk. Član spremljevalne pevske zasedbe je bil sicer tudi Raay, avtor skladbe Spet (Round and round), a se je na odru skrival v ozadju in uradno ni bil naveden kot spremljevalni pevec, pa tudi na televizijskem zaslonu se ga ni videlo.
Avgusta novi album Sinead O'Connor
Irska pevka Sinead O'Connor bo avgusta izdala nov album z naslovom I'm Not Bossy, I'm The Boss.
Gre za njen deseti studijski album, ki ga je sprva naslovila The Vishnu Room, za spremembo naslova pa se je odločila zaradi kampanje Ban Bossy, ki se posveča promociji žensk in njihovi vlogi na vodilnih položajih v družbi. Sinead se je rodila leta 1966 v Dublinu, njen prvi studijski album The Lion And The Cobra pa je izšel leta 1987. Mednarodno prepoznavnost ji je prinesel drugi album I Do Not Want That I Haven't Got iz leta 1990, na katerem je izšla tudi njena največja uspešnica Nothing Compares 2 U. V svoji karieri je Sinead prejela številne glasbene nagrade, med njimi tudi grammyja. Velja za družbeno kritično glasbenico, še vedno pa ni pozabljen škandal iz leta 1992, ko je pred televizijskimi kamerami strgala sliko takratnega papeža Janeza Pavla II.
HouseMouseov EP Metromaniac izšel pri treh založbah s treh celin
Pred nedavnim so tri založbe s treh kontinentov - ameriška Bombeatz Inc, brazilska Tronic B7 in hrvaška Emona records - v vseh vidnejših spletnih trgovinah glasbe (Beatport, iTunes, Amazon ...) objavile nov EP Metromaniac velenjskega veterana elektronske glasbe Staneta Špegla alias House-Mousea. EP, ki je izšel v treh različicah, napoveduje tudi skorajšnji izid dvanajstega samostojnega albuma, s katerim bo Stane obeležil tri okrogle obletnice - prvih petdeset let tuzemskega bivanja, trideset let
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ATLANTIX -Le s tabo
2.	CAPTAIN'S GANG -Od mraka do zore
3.	MI 2 - Stara duša
Š
Skupina Atlantix, ki sta jo že pred nekaj časa ustanovila Jasmina Cafnik in Aleš Turnšek, bivša pevca skupine Avia band, je ena najbolj zaželenih skupin za zabave, poslovna in sindikalna srečanja, poroke, elitne plese, rojstnodnevne zabave, zabave na prostem in
maturantske plese. Tokrat se Aleš in Jasmina predstavljata z novo poletno uspešnico Le s tabo.
F
Ml
H
N N N N N N N N N N N N N N
«I
V
LESTVICA DOMAČ
GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	SVETLIN & ALES BARTOL - Palme in valovi
2.	DAME DOMAČE GLASBE - Tečeji, tečejo nitke
3.	AZALEA - Razvajenka
4.	ŠTIRJE KOVAČI - Neke sončne nedelje
5.	DONAČKA - Na sladoled
6.	KATRCA - Zakaj tajiš
7.	IGOR IN ZLATI ZVOKI & FANTJE S PRAPROTNA -
8.	TRIO POGLADIČ - Iz prve v drugo
9.	ERAZEM - V oštariji
Dekle zdaj mi povej
10. MAMA MANKA - Jezikova župa
... več na www.radiovelenje.com
\ N H N N N N N N N H N N H N N N N
J
kreiranja elektronske glasbe in petnajsto obletnico rojstva njegovega alter ega HouseMousea, ki pa mu napoveduje skorajšnjo samoukini-tev.
Polfinalistka X-factorja se predstavlja s poletno skladbo
Alma je 23-letna Prekmurka iz Murske Sobote. Z glasbo se ukvarja že od maliih nog, bolj resno pa vse od svojega 12. leta, ko jo je pod svoje okrilje vzela priznana učiteljica petja Dada Kladenik. Širša javnost jo je spoznala kot polfinalistko tele-
VIKTORJI
.33!	]	b
... na kratko...		
Minulo soboto so podelili viktorje - priznane slovenske nagrade za dosežke na medijskem področju. Med viktorji popularnosti so podelili tudi tistega za naj glasbenega izvajalca, ki je tokrat šel v roke Modrijanov, podelili pa so tudi viktorja za življenjsko delo, ki ga je prejel Alfi Nipič. Podelitev je prvič potekala v štajerski prestolnici.
3ČELOS
Zasedba 3Čelos se je pred nekaj meseci predstavila s skladbo Madamme, ki se je tako dobro prijela, da je nadaljevanje enostavno moralo slediti. V novi skladbi, ki so jo naslovili Lepo je, so člani skupine k sodelovanju povabili radijskega voditelja, pevca in igralca Klemna Bunderlo, ki se je s tremi čeli zelo dobro ujel.
SARA KOBOLD
Po uspešnem lanskoletnem nastopu na Slovenski popevki in pogosto predvajani skladbi Ne znam na konec neba Sara Kobold predstavlja
novost z naslovom Samo morje ve. Tudi pod novo pesem se kot avtorica v celoti podpisuje Neisha.
Mi2
Po temačni baladi Hči vaškega učitelja skupina Mi2 predstavlja še eno pesem z nastajajoče nove plošče. V skladbi Stara duša se prepoznavni zvok skupine prepleta z besedilom, ki ga lahko razumemo kot kritično oceno sodobne slovenske družbe. S svojo sporočilnostjo Stara duša napoveduje rdečo nit nove plošče, ki bo izšla jeseni ter v veliki meri odsevala čas, v katerem je nastajala.
ANJA BAŠ
Anja Baš je predstavila svojo novo skladbo z naslovom Kaj je še bolje?. Sproščena poletna pesem je namenjena vsem tistim, ki se veselijo življenja. Anja jo je premierno predstavila pretekli konec tedna na podelitvi viktorjev, pri tem pa jo je na odru spremljala njena nova skupina Bejbe.
vizijskega šova X-Factor leta 2012, ko je veljala za eno od favoritk za zmago. Alma se zdaj predstavlja s poletno skladbo z naslovom Z mano greš, v kateri se spogleduje s čutnimi soul melodijami in plesnimi ritmi, ki nikakor ne izpadejo ceneno. Avtor glasbe je Denis Horvat, ki je poskrbel tudi za produkcijo in sam posnel vse inštrumente, besedilo pa je napisal Matevž Šale-har - Hamo.
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
12
12. junija 2014
Tjaša Rehar z Občine Šoštanj in Sebastjan Bernjak z Upravne enote Velenje s sinom in hčerko Katjo in Juretom so večkrat skupaj, ko je kakšna prireditev. Mala je bolj umetniški tip, slika rada, nadarjena je tudi za šport, mali pa je že danes veliki nogometaš, kaj šele bo, ko zraste? Za vsak slučaj, če v nogometu ne bo kruha, bo pa v glasbi. Za zdaj ga navdušuje harmonika, ki jo tudi pridno vadi.
vv A^dlično, pa naj še kdo reče, da je Naš " V^čas za v smeti,« smo ob pogledu na tole fotografijo veselo ugotavljali tisti, ki ga ustvarjamo. Da, v zabojniku je bilo res veliko papirja, a očitno je bil prav naš tednik vreden, da ga mladenič ali mladenka vsaj še malce pogleda in začasno »reši pred neizbežnim koncem«. Čvek se zahvaljuje bralcu(ki), za hudomušno idejo.
Marko Kolšek je zaljubljen v Dalmacijo, natančneje v otok La-stovo, kjer je kar nekaj domačinov njegovih dobrih prijateljev. Prihoda Splitčanov v Velenje je bil zato iskreno vesel, saj so mu ne nazadnje pripeljali tudi odlično vino, ki so mu ga poslali prijatelji iz Lastova. Ker pa gre ljubezen vedno skozi želodec, je Marko z veseljem pomagal Splitskemu kuharju, ki je na Večeru Splita skuhal odlično morsko rižoto. Marko je ni poskusil, dokler je ni pomagal razdeliti med obiskovalce prireditve. Ko pa jo je, je bil njegov komentar kratek. »Fantastično. Kot vse iz Dalmacije.«
Zaradi stave je izgubila 60 kg
Po dveh porodih se je 26-letna Georgina Baird zavedla, da je njena postava vse širša in da ima težave s prekomerno telesno težo. Lotila se je diete; najprej ene, pa druge, tretje ... Vse po vrsti so splavale po
Jaka Racman jih ima 80
Ni mu videti, a godrnjavi in nerodni Disneyjev junak Jaka Racman je v teh dneh praznoval svoj 80. rojstni dan. Pred prav toliko leti se je namreč znamenitemu ilustratorju Waltu Disneyju porodila
vodi, njena volja do rekreacije pa je trajala največ nekaj ur. Medtem ko je govorila, da si želi postavo, primerno za bikini in sanjsko poročno obleko, ni naredila ničesar. Njen oče Simon Clayton pa se je domislil rešitve; svoji hčeri je obljubil, da ji bo plačal silikonske prsne vsadke, če bo izgubila 60 kilogramov. Motivacija je bila očitno dovolj velika, saj je Georgina svojo telesno težo znižala iz začetnih 112 kilogramov na 51. »Oče si je želel le, da bi bila zdrava. Vedel je, da diete pri meni ne trajajo prav dolgo, zato je izbral nagrado, za katero je vedel, da bo dobro vplivala na mojo motivacijo,« razmišlja 26-letnica, ki so se ji izpolnile tudi sanje o poročni obleki, saj se je na plaži v Mehiki poročila v prav takšni, kot si je želela.
zamisel zanj, ko je želel ustvariti nasprotje prijaznega in veselega Mikija Miške, odrasel in zapleten lik. Očitno mu je uspelo: Jaka Racman se je preizkusil v več kot sto različnih poklicih, vendar v vseh neuspešno. Vedno je brez denarja in pada iz ene neuspešne pustolovščine v drugo. Ne glede na vse neuspehe in ponižanja pa se nikoli ne preda, zaradi česar je postal zelo priljubljen. Jaka Racman je dobil tudi svojo zvezdo na znamenitem hollywoodskem pločniku slavnih, v Evropi pa je ponekod celo prilju-bljenejši od Mikija Miške.
V Luni material Zemlje in tretjega telesa
Niso redki, ki se sprašujejo, zakaj ima Zemlja Luno. Mnogo teorij je skušalo pojasniti njen izvor, a je imela vsaka pomanjkljivosti. Ekipa pod vodstvom Daniela Herwatza iz nemške univerze v Gottingenu trdi, da jim je uspel preboj. Dokopali so se do vzorcev z odprav Apollo 11, 12 in 16 ter pojasnili, da so v bolj svežem materialu našli razliko v izotopih kisika. Ta je izjemno majhna, a za znanstvenike dovolj zgovorna: v Luni je material tako Zemlje kot nekega tretjega telesa, torej je nekje v zgodovini moralo priti do takšnega ali drugačnega trka. Za zanesljivost izidov raziskave pa je vendarle še potreben čas. Omenjena raziskava je bila namreč narejena le na enem kemijskem elementu, vsebovanem v treh lunarnih kamnih. Herwartz načrtuje korake, ki naj bi temelje okrepili: dve leti stara raziskava v reviji Nature kaže na izjemno podobnost pri izotopih
titana, kar bi bilo dobro preveriti še po novih metodah.
Najdražji kavni napitek doslej
Američan Andrew Chifari je pred kratkim vkorakal v Starbucksovo kavarno v Dallasu s skoraj štirili-trskim vrčem v rokah in uslužbence prosil, da mu naredijo največji mogoči frapučino (ledeni kavni napitek), ki ga bodo lahko nalili v njegov stekleni vrč in bo okusen. Lotili so se dela: začeli so z vanilje-vim frapučinom, vanj zlili 60 eks-presov ter dodali čokoladni sirup in beljakovinski prašek. Velikanski napitek je bil okrašen s stepeno smetano, karamelnim prelivom ter drobljenimi lešniki in piškotki. Izdelek bi sicer stal 54,75 dolarja (dobrih 40 evrov), vendar Andrewu zanj ni bilo treba odšteti niti centa, saj je na kartici programa zvestobe zbral dovolj točk, da si je lahko izbral katero koli pijačo po lastni izbiri. Pri Starbucksu so povedali, da si ne želijo, da bi njegovemu zgle-
■ - ""
J
k
du sledile tudi druge zveste stranke. »Tovrstna pijača je bila vsekakor zelo ekstravagantna. To je nekaj, česar ne bi radi spodbujali,« je dejala tiskovna predstavnica podjetja. Da kaj takšnega res ni spodbudno, priča tudi podatek, da je napitek, ki ga je naročil Andrew, vseboval kar 4500 miligramov kofeina, kar je prek desetkrat več od najvišjega
r i *
še varnega dnevnega odmerka, ki ga za zdravega odraslega človeka dopušča ameriška agencija za prehrano in zdravila. Chifari sicer ni popil vsega naenkrat; tretjino je pospravil prvi dan, preostalo pa je posrkal v štirih dneh. Ogromna količina kofeina v krvi je poskrbela, da je precej nemirno spal, ko mu je le uspelo zatisniti oči, pa je imel precej burne sanje. »Bilo je vredno. Konec koncev bi glede na to, koliko kofeina sem zaužil, pričakoval, da bom imel neprimerno večje težave s spanjem,« je povedal.
SMC
Njegov oče je bil na konju, in to v samem svetovnem vrhu. Sam želi na konja in bolj v svetovni vrh spraviti spet Slovenijo.
Ne VŠ, ampak ŠV
Neuresničena dokapitali-zacije šoštanjske veterine in ne selitev v Velenje je stvari postavila na glavo. Ne bo več VŠ (Veterina Šoštanj) ampak ŠV (Šaleška veterina).
Če ne gre ...
V	pričakovanju poletja pri nas gostuje veliko različnih skupin s hrvaškega obmorskega območja. V upanju, da bodo tja privabili čim več slovenskih turistov. A mnogi pri nas se že zadovoljijo s tem, da dalmatinskim vižam prisluhnejo kar v domačem kraju. Nekako po starem pregovor o Mohamedu in gori.
Maček v žaklju
Nekateri so prepričani, da je nakupovanje sezonskih vozovnic za naša smučišča ob tako muhastih zimah kot bi kupovali mačka v žaklju.
Andreja namesto Srečka?
Po tem, ko naj bi se dolgoletni velenjski župan in nazadnje državni poslanec Srečko Meh končno upokojil, mnogi pričakujejo, da bo dobil v parlamentu lepo naslednico. Za to mesto se bo potegovala tudi direktorica občinske uprave Andreja Katič. Župan svetnik, občinska direktorica poslanka.
Čas regresov
V	tem času je zelo aktualno vprašanje, koliko regresa bodo v kateri družbi izplačali delavcem. Seveda je še vedno tudi veliko delavcev, ki sprašujejo: regres, kaj je že to?
Ne gre skupaj
Zdravniki nas opozarjajo, da je v Sloveniji vse več sladkornih bolnikov. Mar ni to čudno, ko pa ima vse več Slovencev tako grenko življenje.
Volitve bodo
Tudi če volitve »po volji« ustavnega sodišča morda res ne bodo nesrečnega 13. julija, se ne veselite. Volitve vsekakor bodo.
Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 13
12. junija 2014
MED VAMI
13
Petra je kot kak metulj z Loma
V Turističnem društvu Topolšica podeželje so znali prepoznati zgodbo, želje in potrebe turistov in krajanov
Milena Krstič - Planine
Petra Lipičnik je neutrudna predsednica Turističnega društva Topolšica - podeželje. Takšna, kot si jo v zdraviliškem kraju, kakršen je Topolšica, lahko samo želijo. Z nekaj več kot štiridesetimi člani, od tega dobro polovico »hiperaktivnih«, dokazujejo, da se da. Če so le volja, ideje in podpora okolja.
»Kar si namislim, so pripravljeni narediti. Vsa zahvala za vse uspele dogodke gre njim,« pohvali članice in člane. Oni bi rekli, da ji je včasih težko slediti, ker si izmišlja kar naprej. A ji. Taka je, čeprav sploh ne rine v ospredje. Tam se preprosto znajde. »Za kraj, Topolšico, za naš lepi Lom bi radi naredili čim več... Veliko turistov je tukaj, vse večje pohodnikov, pa tudi mi domačini imamo radi okoli sebe živost. Želimo se še bolj povezati. Druženja so danes ob vsakodnevnem norenju in neizprosnem tempu vse redkejša in to želimo spremeniti,« pravi.
Petra Lipičnik je zaposlena v administraciji podjetja Rile Servis. Dela v administraciji. V podjetju, ki ji gre na roko pri njenih »turističnih izletih«. Priznava namreč, da tudi v službi porabi kar nekaj časa za te aktivnosti, da pa ima, to posebej poudari, pri tem podporo sodelavcev. »Razumejo. Hvala jim,« preprosto pravi. Lahkotno, kot da je to samoumevno in je možno povsod. Podporo pa ima najbrž tudi v vodstvu podjetja, šefa je bilo videti na Metuljevem dnevu, ki so ga pripravili.
Njeno življenje osmišlja družina, hčerkici Mija in Aneja, ena stara dobro leto in pol, druga pet let, in mož, ki ji tudi stoji ob strani, ko si kaj izmisli. Najbrž bi imel več dela, če bi ji nasprotoval. Enostavneje in hitreje je, da stopi zraven. Tako si mislim. Odvrnil je tako ne bi. »Seveda, moža vključim,« pravi. Večkrat na prireditvah skrbi za varnost, je glavni reditelj.
Ob strani pa ji stojijo tudi mama in oče ter seveda tast in tašča ...
Ljudje v Topolšici jo imajo radi, ona ima rada njih. Pohvaliti se znajo. Eden drugega. »Živim na Lomu nad Topolšico. Z vsem srcem sem povezana s krajem. Moj Lom je strm, a sončen in lep. Ne pravijo mu zaman Balkon Topolšice.«
Njeno društvo se ne ukvarja samo s turizmom. Še zdaleč ne. Vsake toliko časa, ampak takrat, ko je treba, ne oklevajo, se odzovejo s kakšno dobrodelno prireditvijo. Nekatere pa so stalnica. Ni tedna, da bi šel mimo kar tako. Si predstavljate? Še star papir zbirajo. Pred štirimi leti so v Zdraviliškem parku postavili - pomagali so sponzorji - otroško igrišče. Ob otvoritvi igrišča so pripravili Metuljev dan. Zamisel se je ujela z odprtjem Metuljeve poti. »Lom, podeželje Topolšice, je znan po metuljih. Tu naj bi ob prijaznih ljudeh domo-valo kar 450 vrst metuljev,« pripoveduje. »Ti metulji so tukaj, so del naših zgodb.« Letos so Metuljev dan pripravili že četrtič. »Tudi petega bomo, čeprav je dela z organizacijo take prireditve ogromno. A ne bomo odnehali. Ko enega zaključimo, pripravljamo naslednjega. Če ne drugače, sije treba zabeležiti, kaj je šlo narobe, kaj bi lahko bilo bolje .«.
Organizacija take prireditve tudi stane. Začne naštevati, kdo vse pri tem pomaga. »Eni z denarjem, eni z dobitki za srečelov, eni z delom ... Sam predsednik krajevne skupnosti je letos zavihal rokave in nam pomagal postavljati opremo, rekvizite, stojnice ...«, ga pohvali. Petra Lipičnik, ki je kot kak metulj z Loma, je dokaz, da se da, če se hoče, če je želja, podpora. Največja nagrada, ki so je v društvu, ki ga vodi, deležni, so zadovoljni ljudje, za katere se trudijo.
Petra je deklica za vse, ko je treba, stopi tudi na oder.
■
V tem tednu namestitev vodnih splavov - Več igral za najmlajše - Kopanje ostaja brezplačno
Velenje, 6. junija - V dneh, ko je deželo zajel prvi letošnji vročinski val, je spet postala aktualna velenjska plaža. Prvi, tisti najbolj nestrpni in neustrašni kopalci, so že preizkusili, kakšna je voda v Velenjskem jezeru. Zagotovo pa bo s toplimi dnevi in višjo temperaturo kopalcev iz dneva v dan več. MO Velenje je zato, da bi se še bolje počutili, letos že opravila nekaj izboljšav, nekaj jih še bo. Velenjska plaža pa bo tako gotovo postala še večji magnet za domačine in tudi turiste.
Kot nam je povedala vodja Urada za investicije in razvoj Alenka Rednjak, bodo letos iz mestnega proračuna namenili 150 tisoč evrov za posodobitve in obratovanje na Velenjski plaži. »Nekaj stvari smo že postorili, nekaj jih še bomo. Zgodaj spomladi smo asfaltirali dovozno cesto do čolnarne, ker se je prej preveč prašila. Plažo smo podaljšali proti zahodu, v smeri pod avtokam-pom. Kupili smo tri večje pontone, plavajoče splave, da bomo z njimi podaljšali plažo v jezero. Enega bomo namenili tudi srfarjem. Postavili ga bomo pod avtokampom. V nekaj dneh bomo omejili območje za plavalce, da bodo ti bolj varni pred plovili. Ne želimo si namreč, da pride do neljubih dogodkov in poškodb. Postavili bomo zaščitno ograjo na opornem zidu pod čolnarno. Kupili smo dve slačilnici in
kar nekaj igral za otroke.« Izvedeli smo še, da bodo pontone namestili v teh dneh, saj so počakali, da se je na jezeru odvilo modelarsko tekmovanje. Pri tem jim bodo pomagali velenjski potapljači.
Merili bodo kakovost kopalne vode
Čeprav so lani na travniku ob čolnarni zasadili nekaj novih dreves, ta še ne dajejo želene sence. Zato bodo letos kupili in na travniku namestili tudi nekaj večjih senčnikov. Občina bo poskrbela, da bo na plaži prisoten reševalec, za sanitarije pa so poskrbeli že lansko leto. Ob tem sogovornica poudari: »Pojavile so se govorice, da bo treba letos kopanje na plaži plačevati. To ne drži, o tem nikoli nismo razmišljali.« Da bodo kopalci vedeli, v kakšni vodi se kopajo - Velenjsko jezero uradno še ni kopališče, bo občina financirala tudi redne meritve kakovosti kopalne vode. Rezultate bodo javno objavljali na kopališču in občinski spletni strani.
Na območju velenjskega jezera ima MO Velenje še veliko načrtov. Prav zato so ustanovili posebno skupino za celoten razvoj območja jezer. Sedaj proučujejo, kaj je že možno narediti in kaj zaradi prido-bivalnega območja Premogovnika
KI,
m
Alenka Rednjak: »Letos bomo v območje velenjske plaže vložili 150 tisoč evrov.«
še ni mogoče. »Vse bo usmerjeno v nadaljnji razvoj turizma na tem področju. Čolnarne ne bomo odstranili, jo bomo pa močno posodobili. Če nam bo letos ostalo dovolj sredstev, ji bomo jeseni menjali kritino. Ker pa smo pridobili gradbeno dovoljenje za obnovo objekta, ga bomo v prihodnjih letih močno posodobili. Čolnarno bomo potem postavili na drugem mestu ob jezeru.« Občina je na travniku nad čolnarno postavila tudi velik šotor, ki ga bodo poleti namenjali različnim prireditvam, koristno pa ga bodo uporabili tudi med letošnjim Pikinim festivalom.
■ Bojana Špegel
Najprej druženje, zabava, šele nato politika
Mestni odbor SLS Velenje dobil podmladek - Radi bi mlade zadržali v dolini
Tatjana Podgoršek
Velenje, 6. junija - Po zagotovilih Jerneja Čeligoja, generalnega sekretarja Nove generacije - podmladka stranke SLS, deluje v Sloveniji blizu 150 odborov stranke z več kot 3.200 člani. Minuli petek se jim je pridružil še odbor v Mestni občini Velenje. Njegova predsednica je Ana Kos, podpredsednik pa Matej Berložnik.
Na ustanovnem zboru mestnega odbora Nove generacije podmladka SLS Velenje nam je Čeligoj dejal, da se zavzemajo za blaginjo mladih in družbe v celoti. Med takšna prizadevanja sodi tudi spodbujanje mladih, da gredo na volitve in se odločijo za najboljšo izbiro. Rezultati nedavnih volitev v evropski
Z ustanovnega zbora Nove generacije - podmladka slovenske Ljudske stranke, na Velenjski plaži
parlament so pokazali, da je največ mladih podprlo prav SLS.
Matej Berložnik je menil, da mladi neobremenjeno gledajo na politiko, zato jim želijo približati volitve na drugačen način. »Predvsem pa želimo pokazati, da se poleg pogovarjanja o resnih temah znamo tudi zabavati.« Po besedah Mihaela Letonja, svetnika stranke SLS v
Mestni občini Velenje, je razlogov za ustanovitev podmladka stranke v tukajšnjem okolju več. Z aktivnostmi želijo dokazati, da je skrb za mlade med prednostnimi cilji stranke tudi v dejanjih. »V mestnem svetu sem že večkrat poudaril potrebo po tem, da mlade zadržimo v dolini, da ne bodo odhajali drugam, kar počnejo sedaj.« Po zagotovilih
sogovornika politika ni na prvem mestu podmladka stranke, ampak je »prostor za druženje, izlete, izobraževanje, mednarodno povezovanje, prostovoljno delo ...; šele temu sledi politično udejstvovanje. Vsekakor pričakuje, da se bodo mladi v večjem številu kot doslej udeležili prihajajočih volitev ter kandidate stranke SLS na njih tudi podprli. ■
Migali za mlade štipendiste
Velenje, 7. junija - Fundacija Utrip humanosti je v soboto, 7. junija, izvedla 2. dobrodelni tek Migaj z mano, Velenje 2014. Celotna startnina je »šla« v dobrodelni sklad za štipendiranje mladih, ki so preboleli raka. V Velenju so tokrat zbrali 1.160 evrov. Udeleženci pa so se strinjali, da je tek v Velenju popolno doživetje za vso družino. V letnem kinu se je dogajanje razživelo še pred 9. uro, saj so organizatorji pripravili tudi bogat spremljevalni program z nastopi hip hop in dance skupin, pa skupinsko vadbo z Galactico, rajanje s Piko Nogavičko ... Na koncu so razglasili tudi rezultate teka, saj je bila proga na 8 km, izvedena v sklopu Štajersko-koroškega pokala. Sicer pa so obiskovalci tekli še na 2 in 4 km.
■ bš
Kljub zelo vroči soboti je bil tudi letošnji humanitarni tek Migaj z mano Velenje pravo doživetje za vso družino.
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
14
Častniki in veterani na Gori Oljki
Gora Oljka, 7. junija - V soboto je OZSČ Velenje organizirala že 23. orientacijsko-strelski pohod častnikov in veteranov na goro Oljko. Dobra organizacija in lepo vreme sta prispevala, da se je pohoda in tekmovanj udeležilo preko sto članov in članic obeh organizacij. Udeleženci so se zbrali v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki, kjer je bil start pohoda. S prihodom na prvo delovno točko so se udeleženci »poštempljali« z disciplino, ki je spominjala na starodavne čase; suvanje kamna. Nato jih je vodila pot po strmini navzgor na prizorišče streljanja z malokalibrsko puško. Prav vsi sodelujoči so pokazali, da so vešči ravnanja z orožjem,
VI PIŠETE
12. junija 2014
Tudi letošnje druženje na Gori Oljki je bilo prijetno; po športnih aktivnostih so častniki in veterani uživali tudi v družabnem
srečanju.
tudi nežnejši del članstva. Do cilja so pohodniki opravili še streljanje z lokom in metanje pikada. V sproščenem ozračju je potekala tudi razglasitev rezultatov, kar dokazuje, da tekmovalni del prireditve ni najpomembnejši. Prisotne je pozdravil podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek in izrazil zadovolj-
stvo nad organizacijo prireditve, ki spodbuja tovarištvo in solidarnost, vrednoti, ki sta v današnjem času redki. Krepi pa tudi dobro sodelovanje ZSČ in ZVVS Velenje z lokalno skupnostjo.
Učilnica v naravi na Lilijskem griču
V Pesju pri Velenju so taborniki rodu Lilijski grič svoj taborni prostor spremenili v učilnico v naravi. To so naredili v sklopu projekta RAZKUR - delavnic rekreacije, arhitekture, znanja, kulinarike, umetnosti in rastlin.
Minuli teden so otroci iz vrtca Velenje - enota Jakec, vsak dan obiskali Lilijski grič, kjer so se skupaj s taborniki in vzgojiteljicami preizkusili v taborniških veščinah. Zadnji dan, v petek, pa jih je krstil še indijanski poglavar Manitu. Vrhunec projekta RAZKUR - učilnica v naravi, je bil v soboto, 7. junija, ko so taborniki s pomočjo izkušenega Marjana Polaka in krajinske arhitekte Kaje Flis preoblikovali industrijske palete v pravo pohištvo. Tako so s skupnimi močmi naredili sedeže, oder, naslonjala, ležalnik in mizi, ki krasijo grič v Pesju in obiskovalcem ponujajo čudovit razgled na Velenjsko jezero. Hkrati je potekalo tudi športno dopoldne, ko so se udeleženci lahko pomerili v košarki, nogometu, lokostrelstvu in drugih športih. Po odličnem bogra-ču pa je sledilo še pestro ustvarjalno popoldne, ki je ponujalo delavnice impro lige, učenje igranja na kitaro, fotografsko in re-use delavnico ter kuhanje na odprtem ognju. Udeleženci so lahko poskusili vegetarijan-
sko rižoto, ribe, krompir in namaz, ki so ga naredili iz travniških rastlin, ali pa so si naredili torbico iz starih majic. Za zaključek je sledil še zaslužen piknik vseh pridnih ustvarjalcev. Udeleženka Pija Verbič je po sobotnem dnevu dejala: »Projekt je odlično zasnovan. Vidi se, da
čas preživljali čim bolj produktivno. V društvu smo se zato odločili, da organiziramo delavnice in usposabljanja za mlade, ki niso del formalnega izobraževanja. Mladim smo ponudili možnost pridobivanja novih znanj, izkušenj, poznanstev in drugih socialnih spretnosti.
imajo mladi v Velenju veliko idej. Presenečena sem nad tem, koliko se lahko naučiš in ustvariš v enem dnevu. Seveda je s skupnimi močmi to veliko lažje.«
Organizatorka Polona Krenker pa o projektu pravi: »Živimo v času, ko mladi večino svojega časa preživijo ob tablici, z mobitelom, računalnikom, namesto da bi svoj prosti
Namen projekta je ponuditi mladim možnost preživljanja prostega časa bolj produktivno, v naravi.«
Projekta RAZKUR pa še ni konec, saj mu bo sledilo še ustvarjanje naravnega namakalnega sistema v rastlinskem vrtu, ki je prav tako na griču.
■ foto: Tomaž Sinigajda
Vinska Gora, 1. junija - V nedeljo smo se člani turističnega krožka iz Vinske Gore skupaj s starši in gosti odpeljali k Šmartinskemu jezeru. Tam nas je čakalo presenečenje: kapitan Jezerske kraljice nas je povabil na panoramsko vožnjo. Uživali smo ob pozibavanju na valovih, opazovanju okolice, labodjega para in rokavov jezera.
Potem smo se sprehodili po obrežju, po mostu prečkali vodo in na premikajočih stopnicah dihali nekoliko počasneje.
Spoznavali smo vodno in močvirsko rastlinje in živali.
Za potešitev žeje in lakote sta poskrbela gospod Jože Ograjenšek, predsednik Sveta KS, in mentorica Anica. Za pomoč pri izvedbi lepe-
ga doživetja se zahvaljujemo tudi TD Vinska Gora, TZ, TIC in MOV Velenje. Naj se takšni dogodki še ponovijo, člani M-TIC bomo naklonjenost hvaležno vračali, kakor pač mi zmoremo.
■ Člani turističnega krožka iz Vinske Gore
Veterani so se pomerili
Šoštanjski veterani uspešno izvedli 2. strelsko tekmovanje za prehodni pokal
Občina Šoštanj in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj sta v sodelovanju s Strelskim društvom Dolič v okviru počastitve dneva Zveze veteranov vojne za Slovenijo in 23. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije v soboto, 7. junija, organizirala 2. strelsko tekmovanje za pokal Občine Šoštanj in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj v streljanju z malokalibrsko puško odprtega merka na razdalji 70 m. Tekmovanje je potekalo na zelo lepo urejenem strelišču Strelske družine Dolič v Gornjem Doli-ču v občini Mislinja.
Pokrovitelja 2. tekmovanja z malokalibrsko puško sta bila Občina Šoštanj in OZ VVS Šoštanj, Občina pa je prispevala tud pokale in medalje
Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 32 strelcev in strelk, je potekalo
ekipno (trije člani) in posamično na razdalji 70 metrov.
Najboljši rezultat v skupni ekipni razvrstitvi je dosegla ekipa OZVVS
pra vtako osvojenimi 283 krogi.
V posamični razvrstitvi je bil najboljši strelec Robert Borovnik iz OZVVS Šoštanj z 98 osvojenimi krogi, drugi s 97 krogi je bil Viktor Slatinek iz OZVVS Velenje, tretji pa Renato Uranič iz OZVVS Kamnik, prav tako s 97 krogi.
Istočasno je potekalo tudi tekmovanje v posamični konkurenci za najboljšega strelca iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj. Najboljši trije strelci
Kamnik z 291 zadetimi krogi, druga je bila ekipa OZVVS Celje z 286 krogi, tretja pa domača ekipa OZVVS Šoštanj (Robert Borovnik, Franc Oštir, Jože Čanč) z 283 krogi, četrto mesto je osvojila ekipa OZVVS Velenje (Viktor Slatinek, Milan Hrovat, Martin Hudales) s
so bili Robert Borovnik, ki je prejel zlato medaljo in prehodni pokal, drugo mesto je zasedel Franc Oštir, tretji pa je bil Jože Čanč. V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla Vanda Zajc, drugo mesto Marija Oštir in tretje Lidija Stropnik.
■ Leon Stropnik
Most prijateljstva
V drugi polovici maja smo se soočali z grozo, ki so jo doživljaji naši južni sosedi v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Ljudem je ostalo le golo življenje in boj za preživetje. S humanitarnimi akcijami se je odzval ves svet. Svoj delež smo prispevali tudi učenci in učitelji naše šole. Ker smo zgradili most prijateljstva z OŠ sestre Ilic Valjevo, ki stoji v neposredni bližini največje poplavne katastrofe v Srbiji, smo svojo pomoč namenili učencem in učiteljem te šole in njihovim bližnjim. Tako smo v dneh od 26. do 28. maja na OŠ Gustava Šiliha izpeljali zbiralno akcijo za naše prijatelje iz Valjeva.
Pri zbiranju je sodelovalo veliko učencev, učiteljev
in staršev. Prinesli so hrano, oblačila, obutev, pijačo, kozmetiko, orodje, čistila ter higienske pripomočke. Učitelji šole so zbrali tudi denarne prispevke, ki so jih namenili svojim stanovskim kolegom iz Valjeva, ki so jih poplave najbolj prizadele. Učenci in učitelji so stvari najprej ločili in jih zapakirali v škatle, ki jih je tovornjak odpeljal v Valjevo.
Zbiralna akcija je zahtevala dobro organizacijo in veliko časa, po odhodu tovornjaka z zbranimi stvarmi pa so vsi pozabili na utrujenost in bili ponosni, da so naredili nekaj dobrega za prijatelje iz pobratene šole. Naše dejanje bo le majhen delček v mozaiku pomoči. Toda s tem smo pokazali, da nismo ostali ravnodušni ob njihovi tragediji.
■ Maruša Koren in Kaja Škoflek, 7. b
Malce poseben naslov prispevka je spomin na srečanje letošnjih velenjskih abrahamovcev, generacije 1964. Težko je verjeti, toda v restavraciji Jezero se je na večer druge sobote v maju zbralo več kot dve tretjini generacije, 170 nekdanjih učencev velenjskih osnovnih šol. Tudi sicer se v teh dneh srečanja različnih generacij osnovnošolcev in maturantov v Šaleški dolini kar vrstijo, a srečanje generacije 1964 je bilo zagotovo posebno.
Organizatorji ne vedo, čigava je bila zamisel. Toda ob pomoči Katje, Nane, Saše in Danice, glavnih organizatork srečanja, ki so vložile v ta projekt precej energije, se je zamisel udejanjila. Preživeli so lep večer med vrstniki, ki so si bili svoje čase zelo blizu, a so se z leti njihove poti razšle.
Čeprav so se nekateri razredi ali šole bolj ali manj pogosto srečevali že v preteklih letih, je bila zamisel o
skupnem srečanju res dobra. »Naša generacija je bila v časih, ko je obiskovala osnovno šolo in so sovpadali z leti hitrega razvoja velenjske občine, precej »mobilna«. Učna leta smo začeli na treh osnovnih šolah, Gustava Šiliha, Miha Pintarja Tole-da in takrat povsem novi osnovni šoli Antona Aškerca. Ko so se nam na predmetni stopnji pridružili sošolci iz podružničnih šol, je prišlo do spremembe šolskih okolišev. Marsikdo je z žalostjo sprejel dejstvo, da njegov najboljši prijatelj poslej ne bo več z njim v isti klopi. Naslednja »selitev« se je dogodila ob dograditvi nove osnovne šole Veljka Vlahoviča (zdaj Livada). Tako je del naših sošolcev odšel na takrat prvo in edino »celodnevno šolo« v Velenju. Tisti, ki smo ostajali, pa smo jim zavidali, da iz šole hodijo brez knjig in zvezkov,« se spominja generacija 1964. Do konca osnovne šole so ostali pre-
cej povezani, nato so se njihove poti počasi razšle. Tokrat pa so se vračali. Večina se jih ni pripeljala od daleč. Že ob večerji se je dogajalo marsikaj. Program, ki so ga pripravile organizatorke, se je odvijal vsako polno uro do polnoči. Daleč najbolj naporen je bil večer za člane benda Free Guns. Zvone Hranjec, tudi generacija 1964, in ostali člani skupine so razvajali z glasbo njihove mladosti. Pravijo, da niso obujali spominov, vprašanja so se nanašala na današnji čas. Ugotavljali so, da so pravzaprav srečna generacija. »Rojeni ravno dovolj časa po koncu druge svetovne vojne, da nismo občutili njenih grozot in pomanjkanja v letih po njej. Rojeni še pravi čas, da smo se lahko izučili poklicev, študirali, brez težav dobili prve zaposlitve ...« Srečanje je bilo res prijetno, zato so se v nedeljskem jutru razhajali z obljubo, da ga še kdaj ponovijo. n

Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 15
12. junija 2014
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Po uspešnem nastopu na Naši pesmi v Mariboru smo se člani MePZ Svoboda odpravili na tekmovanje na Češko, da bi pokazali, kaj znamo. V Olomouc smo se odpravili v četrtek zjutraj, do popoldneva smo pridno nabirali kilometre in si proti večeru kar iz avtobusa že ogledovali lepo urejeno mesto. Vodička nas je odpeljala do prijetnega hotela zunaj mesta, ki je bil tri dni naše domovanje. Petek je bil namenjen ogledom. Obiskali smo tovarno Gorenje Mora Moravia, kjer nas je prijazno sprejel direktor gospod Matija Zupanc. Predstavil nam je podjetje, ki smo si ga skupaj ogledali in mu s slovensko pesmijo prinesli malo domovine v lepo moravsko pokrajino. V zameno nam je dal nekaj koristnih napotkov, kaj si naj ogledamo, a nas je čas priganjal, saj smo vendar prišli tekmovat. Za ogled bližnje pivovarne Litovel pa smo si vseeno vzeli čas, a na koncu namesto degustacije ostali dolgih nosov in hitro spoznali, kaj pomeni zbadljivka, da se nekdo "naredi Čeha". Ker pa si popoldneva brez vrčka hladne pijače nismo predstavljali, smo okupirali pivnico in z množičnim nenapovedanim prihodom pri zaposlenih sprožili rahlo paniko, a verjamem, da so jo ob štetju dnevnega izkupička hitro pozabili. Popoldne pa še vaje, saj nas je v soboto čakalo pomembno tekmovanje.
Naslednje jutro, v soboto, smo se po zgodnjih vajah v našem hotelu odpravili v dvorano Reduta, kjer je potekal del tradicionalnega 42. tekmovanja Festival of
songs Olomouc. Tekmovali smo v konkurenci mešanih pevskih zborov v kategoriji A5 skupaj s predstavniki Nemčije, Singapura, Filipinov, Rusije in Slovenije. Dvorane nismo mogli preizkusiti, a smo pod vodstvom Anke Jazbec zapeli štiri tekmovalne pesmi, kot najbolje znamo. Po tekmovanju pa smo si vzeli čas za prijetno kosilo, ob katerem seveda ni manjkalo niti obilje dobrega piva, saj smo si ga za dobro opravljeno delo in ob zaključku sezone pošteno zaslužili. Na razglasitev rezultatov smo skupaj z ostalimi zbori čakali na glavnem trgu. Zlata smo se iskreno veselili, sledilo pa je presenečenje - večerni revijalni nastop za absolutnega zmagovalca tekmovanja. Rahlo zmedena vodička nam niti ni znala povedati kaj drugega, kot da moramo biti v dobrih dveh urah spet na odru. A kot profesionalci smo oddelali še ta nastop in zapeli v polni dvorani ob navdušenih aplavzih pevcev z vseh koncev sveta. Žirija je za zmagovalni zbor izbrala Kammerchor Manila s Filipinov. Izredno zadovoljni smo se zvečer družili z ostalimi pevci in se pač sprijaznili s tem, da si bomo mesto Olomouc ogledali kdaj drugič, a smo se vseeno v domovino vrnili polni prijetnih spominov in z novo izkušnjo, predvsem pa željo, da se še kdaj vrnemo.
Tako smo kar najbolj prijetno zaključili petinštirideseto pevsko sezono MePZ Svoboda.
Postali absolutni zmagovalci
Godba Zgornje Savinjske doline absolutna zmagovalka na tekmovanju slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji


■ _ - ^
[111
1 *

Prevalje, 24. in 25. maja - Tu
je potekalo že 34. tekmovanje slovenskih godb. Zgornjesavinj-ski godbeniki so tekmovali v prvi težavnostni stopnji. Petčlanski
mednarodni strokovni žiriji, ki so jo sestavljali priznani glasbeniki iz Slovenije, Nizozemske in Avstrije, je predsedoval prof. Tomaž Habe. Pri ocenjevanju godb so upoštevali
Risbe in slike v Šoštanju
V Mestni galeriji Šoštanj je na ogled razstava del slikarja, arhitekta in portretista Tadeja Žugmana na temo Risbe in slike, portreti in konji. Za portrete avtor pravi, da morajo biti podobe lepote človeka, ki se odraža v njegovi duši, za risbo in sliko konja pa, da naj odraža eleganco in moč te plemenite živali.
intonacijo, zvok, ritem in doslednost v tempu, tehniko igre ter dinamiko in fraziranje, na koncu pa tudi umetniški vtis koncertnega nastopa. Godba pod taktirko Tomaža Podle-snika je odlično izvedla koncertni program. Priigrali so si 92,41 % vseh možnih točk in tako prejeli zlato plaketo s posebno pohvalo. Hkrati so prejeli pokal kot absolutni zmagovalec tekmovanja. Ponovno se je pokazalo načrtno strokovno delo dirigenta, predvsem pa timsko delo 60-članskega orkestra, ki dokazuje, da sodi v sam vrh slovenskih pihalnih orkestrov.
■ Matej Kranjc
Stoječe ovacije Juretu Smirnovu - Ostirju v orgelski dvorani
Spontane ovacije, s katerimi smo v petek zvečer v polni orgelski dvorani nagradili Juretovo virtuozno izvajanje skladb Habeta, Brahmsa in Čajkovskega ob bravurozni spremljavi pianista, profesorja Slavena Kulenoviča, so bile same po sebi najvišja zahvala in nagrada občinstva izvajalcema za izjemen glasbeni večer, ki sta nam ga podarila.
Nikoli si nisem mislil, da bomo lahko v tem našem mestu, na obrobju svetovnih glasbenih prestolnic, v živo poslušali tako čustveno doživeto in tehnično popolno izvedbo zahtevnih skladb svetovne klasike, in to od našega človeka, ki je začel, rasel in zorel v naši sredini.
Čeprav sem le povprečen poznavalec, sem v tem večeru ob poslušanju in pogledu na mladeniča z violino, ki nam je strastno izpovedoval zgodbo o življenjskih stiskah in radostih velikega ruskega skladatelja, zaznal toliko čustvenih valovanj, glasbenega užitka in ekstatičnih vrhuncev, da sem presenečen, da sem jih še sposoben doživeti
Jure Smirnov - Oštir odhaja novim glasbeni izzi-
vom naproti. Izbral si je London, Royal Academy of Music, kamor so ga tudi sprejeli. To bo njegova pot ljubezni in želje do popolnosti v glasbenem poustvarjanju, pot močne volje, energije in vztrajnosti in pot izjemne nadarjenosti, s katero se bo še naprej razdajal tistim, ki ga bomo imeli priložnost slišati. Bo pa to, vsaj še nekaj časa, tudi pot odrekanj in mogoče tudi pomanjkanja.
Zato bi bilo prav, da mu po svojih močeh pomagamo, da "navijamo" pri tistih, ki odločajo o njegovih prošnjah za pomoč pri študiju, da povemo tudi drugim, organizatorjem, podjetnikom, kaj smo doživeli in poslušali, in da je to vredno slišati še kje.
Ob skokovitem napredovanju, ki ga je Jure pokazal v vseh letih svojega učenja, sem prepričan, da bomo čez leta, ko bomo sledili Juretovi glasbeni pot v svetu, srečni in ponosni, da smo bili priča temu veličastnemu glasbenemu dogodku 6. junija 2014 v orgelski dvorani v Velenju
■ Borut Jenko
5. revija pevskih upokojenskih zborov
Upokojenski zbori so skupaj zapeli še nekaj najlepših slovenskih pesmi.
Velenje, 4. junija - V organizaciji Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje (ŠPZDUV) je prejšnjo sredo v kulturnem domu Velenje potekala peta revija pevskih zborov. Prireditev so poleg občinstva spremljali tudi strokovni ocenjevalci prof. Anka Jazbec, predstavnica komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije Olga Nezman ter predsednik
komisije za kulturo pri ŠPZDUV Oskar Sovinc. Z zanimivim izborom pesmi je nastopilo več kot 120 pevk in pevcev iz Šaleške doline, sedem vodij zborov ter trije harmonikarji, program pa je z liričnimi vložki ter svojo metaforiko igrivo napovedoval Karel Drago Seme, predsednik ŠPZDUV. Nastopili so MePZ Zarja DU Pesje, DU Šentilj pri Velenju, DU Šoštanj, Vesele
babice z Zdravkom iz Šmartnega ob Paki, Kavški pevci, ŽePZ DU Velenje ter MO PZ DU Velenje. Za zaključek prijetne prireditve, ki je pomenila tudi druženje številnih pevk in pevcev ter upokojencev iz doline, so združeni zbori in vokalni skupini zapeli venček najlepših zborovskih pesmi.
■ Jože Miklavc
Glasbeni krožki so se predstavili
Kako svojim sošolcem pokazati, kaj smo se naučili to šolsko leto? Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, predvsem glasbeni krožki, so se odločili, da se predstavijo na javni vaji.
Tako smo v maju poslušali godbenike, pevke in citrarke. Večina
je odločitev, da so se lotile igranja na ta težek instrument, dozorela v tretjem življenjskem obdobju. Na začetku je krožek vodil Marjan Marinšek, ki si je za svojo naslednico izbral Ireno Tepej, letos pa krožek vodi Cita Galič.
Ko spremljam te nastope, sem
Javne vaje so bile dobro obiskane.
udeležencev teh krožkov se je novih spretnosti, naj bo v petju ali igranju na instrument, naučilo potem, ko so se upokojili. Citrarke so povedale, da so željo po igranju na citre gojile že dalj časa, vendar
opazila, da so pevke, ki jih vodi Tadeja Cigale, vsako leto številčnejše. Da ne govorim o godbi na pihala, ki je najštevilčnejši moški krožek? Večina godbenikov igra instrument že vrsto let. Vodi jih mladi
dirigent Aljoša Pavlinc, ki je letos diplomiral. S fotoaparatom beležim utrinke, mimogrede pa sem slišala, kako sta dve sošolki z univerze navdušeno prepričevali druga drugo, da je te glasbene vrhunce škoda izpustiti. Ne bom pretiravala, če bom rekla, da je Velenjski grad, vila Bianca ... in še katera stavba v Velenju prepo-znavnejša tudi zaradi prireditev, ki jih soustvarjamo člani univerze za tretje življenjsko obdobje.
Ste si ogledali vsaj eno od razstav, prireditev? Vas mika, da bi nas spoznali pobliže? Da bi se nam pridružili? Pridite, veseli vas bomo. Oktobra spet začnemo, do tedaj pa še nismo čisto nehali. Spremljajte nas!
■ Marija Skrt


Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
16
SPORT
12. junija 2014
Pomurke tretjič prvakinje, rudarke tretjič druge
V odločilni tekmi zadnjega prvenstvenega kroga so bile s 4 : 3 boljše od igralk Rudarja Škal in po pokalnem naslovu dodale še prvenstvenega
V neznosni vročini je bilo v nedeljo v športnem parku v Beltincih zadnje dejanje v ženski nogometni ligi, ki je odločalo, kdo bodo nove prvakinje: gostiteljice, igralke Tele-ing Pomuija, ali Velenjčanke, ekipa Rudarja Škal. Končano je bilo po enakem scenariju kot že lani in predlani. Tretjič po vrsti so naslov osvojile igralke Pomurja, Škalčanke pa so prav tako tretjič zaporedoma podprvakinje. Enak razplet je bil
domačega igrišča in že prej omenjene številne navdušence ob igrišču.
Med pripravami za odlično tekmo si trener Velenjčank Dušan Uršič s tem ni preveč belil glave. Bolj je bil v skrbeh, kako bo sestavil ekipo glede na to, da so jih spomladi pestile poškodbe in po njih igralke seveda niso imele toliko moči kot druge. Tako je ena njihovih najboljših igralk Larissa Šoronda kljub bolečini v kolenu v drugem
cem so znižale na 2 : 4, nato na 3 : 4, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa in tudi sreče. Takoj po tretjem zadetku je imela Muričeva veliko priložnost za izenačitev, vendar je žogo ni ubogala, kot je želela.
Dušan Uršnik, trener igralka Rudarja Škal: »Igralke si zaslužijo čestitko za zelo požrtvovalno igro. Domače smo presenetili z vodstvom, toda po dveh oziroma treh tako rekoč začetniških napakah
tudi v pokalnem tekmovanju.
Tekma sezone je privabila v tamkajšnji športni park 600 gledalcev. Domače nogometašice so bile vsekakor favoritinje v tem odločilnem obračunu. Za naslov jim je zadoščal že neodločen izid, ker so imele v medsebojnih srečanjih boljšo razliko v golih, imele so prednost
SŽNL, 21. krog
ŽNK Teleing Pomurje -ŽNK Rudar Škale 4:3 (1:1)
Strelke: 0:1 Murič (37.), 1:1 Zver (42.), 2:1 Špur (49.), 3:1 Tibaut (55.), 4:1 Conjar (73.), 4:2 Šoronda (85.), 4:3 Sevšek (91.)
Rudar Škale: Hrovat, Naagy, Sevšek, Gomboc, Marolt, Bric, Praprotnik (od 55. Šoronda), Aberšek ((od 22. Levačič (od 58. Zagajšerk)), Ljubec (od 84. Lukek), Murič, Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik. Drugi izidi: ŽNK Jevnica - Velesovo 0:2 (0:2), ŽNK Ankaran Hrvatini - ŽNK Krka 4:1 (2:1), ŽNK Radomlje - ŽNK Maribor 9:0 (6:0).
Vrstni red: Pomurje 54 (177:10), 2. Rudar-Škale 51 (82:14), 3. Radomlje 32 (52:39), 4. Maribor 26 (44:47), 5. Velesovo 30 (41:54), 6. Jevnica 24 (45:61), 7. Ankaran H. 20 (26:82), 8. Krka 7 (9:79), 9. Slovenj Gradec 3 (13:103).
polčasu poskušala pomagati soigralkam, da bi morda le uspele in si priigrale naslov. Tudi na tej tekmi sreča v obliki poškodb ni bila na njihovi strani. Že po dobrih dvajsetih minutah je morala z igrišča Nina Aberšek.
Gostujoče igralke so večji del prvega polčasa igrale taktično zelo dobro. Sredino igrišča in s tem pobudo so prepustile domačim, vsak njihov neuspešni napad pa so skušale izkoristiti za hiter nasprotni napad. V 36. minuti so gostje presekale domači napad, Moira Murič je spretno prišla do priložnosti, zadela in z vodstvom z 1 : 0 utišala bučne domače gledalce. Ob rezultatski prednosti so si Škalčanke s tem prav gotovo priigrale tudi psihološko prednost. Trajala pa je le pet minut, saj so gostiteljice izenačile, potem ko je gostujoči vratarki žoga spolzela iz rok. Po nekaj minutah v nadaljevanju je sledila nova velika napaka v škalski obrambni vrsti in Pomurke so povedle. Nato so se razigrale ter povečale vodstvo na 4 : 1. Kljub temu pa se Škalčanke še niso predale. Pet minut pred kon-
oziroma naše nezbranosti so poraz spremenile v vodstvo s 4 : 1. Proti koncu tekme so naše igralke iztisnile iz sebe zadnje moči in dosegle dva zadetka. Škoda, da nismo zadeli za 4 : 4. Z drugim mestom smo zadovoljni, saj so nas vseskozi spremljale težave v obliki poškodb in bolezni. Želja po osvojitvi prvenstva pa bo seveda tudi v bodeče živela v naših glavah.«
Bojan Jančar, trener ŽNK Teleing Pomurje: »Kljub veliki vročini je to bila zelo dobra tekma dveh odličnih nasprotnic. Gostje so nepričakovano povedle, vendar nas to ni zmedlo. Pritisnili smo na plin, kot se reče, in zasluženo zadeli štirikrat. Proti koncu so dobile priložnost tudi mlade, neizkušene igralke, ki so pridno trenirale in si to zaslužile. Niso še kos tako veliki tekmi. Napravile so nekoliko napak, kar so gostje izkoristile z dvema goloma. Toda nisem bil zaskrbljen za naslov, saj je bil za nas dovolj že neodločen izid.«
■ Stane Vovk
Finale DP v mali odbojki
Deklice ŽOK Kajuh Šoštanj so se v soboto, 31. maja, udeležile finala DP v mali odbojki v Stranjah. Vse od novembra so deklice v rednih krogih osvajale turnir za turnirjem. Celotno sezono so v tehničnem znanju izjemno napredovale, borbenost pa je njihova odlika
že od prejšnjih let. Vrhunec njihovega dela in truda je bila uvrstitev v finale. Med štirimi finalistkami so bile še ekipe Calcit Volleyball, Ankaran in Formis. Vse ekipe so prikazale odlično in na trenutke že kar vrhunsko igro in le malenkosti so odločale o končnem razpletu. Šoštanjčanke so se uvrstile na nehvaležno četrto mesto, kar pa še zdaleč ne pomeni, da z rezultatom niso zadovoljne. Med 57 sodelujočimi ekipami v minuli sezoni je dosežen rezultat več kot odličen.
■ ŽOK Kajuh Šoštanj, foto Igor Medved
Fuzinar prvak, Šoštanj v medobčinsko ligo
Štajerska liga je dala slovo - V novi sezoni štiri tretje lige
Prejšnjo soboto je padla zavesa tudi na štajersko nogometno ligo. Padla je za vselej, saj jo bodo ukinili. Namesto nje bosta z novo sezono 2014/15 zaživeli dve novi tretji ligi. Sedanjima vzhodni in zahodni bodo dodali še ligo sever in jug.
Zadnji prvak štajerske lige je postal ravenski Fužinar, ki je hkrati osvojil svoj prvi naslov v tej ligi, ker je bil pač novinec v ligi. Naslov najboljšega so si Ravenčani zagotovili že tri kroge pred koncem prvenstva. To je bilo najbrž krivo, da so na zadnji tekmi na derbiju z Dravogradom bolj kot o zmagi za slovo razmišljali o velikem slavju, ki je menda trajalo pozno v noč. Osrednja tekma zadnjega kroga je bila gotovo v Rogatcu, kjer so pri domačem Mons Claudiusu gostovale Zreče. Odločala je o petem mestu, ki je še neposredno zagotavljalo napredovanje v 3. ligo. Tekma je bila nadvse zanimiva in tudi razburljiva.
Domačim je za uresničitev tega
cilja zadostoval že neodločen izid. Začeli so odlično. Že v prvi minuti so povedli, toda na začetku drugega polčasa so Zrečani vodili z 2 : 1 in že so se spogledovali s tretjo ligo. V zadnjih desetih minutah pa je preobrat uspel domačim. Zmagoviti gol so dosegli v izdihljajih tekme z najstrožje kazni, enajstih metrov. S tem so si skupaj s Fužinarjem, Dravogradom, Lenartom in Radlja-mi zagotovili v novi tekmovalni sezoni nastop v 3. ligi, Rogatčani pa bodo skušali vanjo napredovati prek dodatnih kvalifikacij. Moštva, ki so se uvrstila od 7. do zadnjega 14. mesta, pa bodo v novi sezoni igrala v ligah svojih medobčinskih zvez. Tudi nogometaši Šoštanja, ki so s svojim nastopom nepoznavalce razmer v klubu razočarali, glede na mačehovski odnos lokalnega okolja do njih pa niti ne. Prav zato v klubu poudarjajo: »Ni bilo realno kaj drugega pričakovati, kot pa odigrati in obstati.«
Odgovorni se bodo vsekakor
morali odločiti, ali bo klub z bogato tradicijo (čez šest let bo praznoval 100-letnico obstoja) živel tudi v prihodnje ali ne.
■ S. Vovk
Štajerska nogometna liga, 26. (zadnji) krog
Peca - Šoštanj 1:1 (0:1)
Strelca: Šoštanj: Barukčič, A. Šlutej, Mahmutovič, Ramič, U. Šlutej, Podlesnik, Cafuta, Nič, Radivojevič, Hajdari, Vasič. Trener: Josip Vugrinec. Drugi izidi: Lenart - Slovenj Gradec 5:1 (2:1), Pohorje - Žalec 9:2 (4:1), Mons Claudius - Zreče 3:2 (1:1), Kovinar Štore - Tehnotim Pesnica 2:3 (1:2), Marles hiše - Radlje 3:0 (1:0), Fužinar - Koroška Dravograd 1:2 (0:2). Vrstni red: 1. Fužinar 59 (65:18), 2. Koroška Dravograd 55 (55:18), 3. Lenart 48 (44:18), 4. Radlje 46 (39:29), 5. Mons Claudius 38 (44:34), 6. Zreče 34 (36:41), 7. Marles hiše 32 (25:29), 8. Žalec 31 (36:60), 9. Tehnotim Pesnica 29 (38:51), 10. Peca 29 (39:47), 11. Kovinar Štore 28 (38:49), 12. Šoštanj (-3) 28 (29:34), 13. Pohorje 24 (32:63), 14. Slovenj Gradec 21 (29:58).
Veterani dobili turnir v Šoštanju
V šoštanjski športni dvorani so gledalci v nedeljo popoldan videli dobro košarko. Veterani Elektre so namreč organizirali tradicionalno srečanje veteranov košarke, ki so se ga poleg domače ekipe Veteranov Elektre udeležile še Luxuris Slovenija 50+, Veterani Kočevje in Veterani Domžale.
hitre, so pa še vedno domišljene in polne košarkarske virtuoznosti, kar mogoče danes ljubitelji košarke pogrešajo pri mlajših še aktivnih igralcih. Navdušil je tudi domači veteran Vladimir Rizman, saj je v finalu z mirno roko in številnimi trojkami zagotovil Šoštanjčanom zmago na turnirju, ki ga Veteranom
52), v finalu pa so gostitelji kar s 85 : 65 premagali Luxuris Slovenijo 50+. Turnir so tako osvojili domači košarkarji pred Luxuris Slovenijo 50+, tretje mesto so osvojili Veterani Domžal, četrto pa Veterani Kočevja. Ekipi Luxuris Slovenija 50+ in Veterani Kočevja sta turnir izkoristili tudi za priprave na vete-
Zaigrali so mnogi nekdaj izvrstni košarkarji, ki so pred leti navduševali s svojimi spretnostmi in znanjem. Prišli so tudi takšni, ki so igrali v najmočnejših evropskih tekmovanjih, tudi evroligi. Najbolj poznano ime med igralci je zagotovo Dušan Hauptman, ki se srečanj veteranov v Šoštanju redno udeležuje in je ponovno dokazal, da še vedno redno vzdržuje svojo telesno pripravljenost. Tudi drugi igralci niso zaostajali in so pokazali dobre predstave. Akcije sicer niso več tako
Elektre pomaga organizirati Krajevna skupnost Šoštanj.
Rezultati na tovrstnih srečanjih sicer niso najpomembnejši, kljub temu pa so vse štiri ekipe zaigrale zelo resno in zavzeto. V prvem srečanju so Veterani Elektre premagali Veterane Kočevja s 64 : 47, nato so Veterani Domžal morali priznati premoč ekipi Luxuris Slovenija 50+, ki je bila boljša z rezultatom 70 : 61.
Na tekmi za tretje mesto so Dom-žalčani premagali Kočevje (66 :
ransko evropsko prvenstvo, ki bo konec junija na Češkem.
S svojo zavzetostjo in resnostjo na treningih so lahko Veterani Elektre zgled marsikateremu mlajšemu športniku. Dokazujejo, da imajo radi košarko, s treningi trikrat tedensko pa ohranjajo telesno pripravljenost in tudi prijateljske vezi. Aktivni pa niso zgolj pod obročema, spremljate jih lahko tudi na družabnem omrežju.
Norma za Olimpijske igre mladih
V Kranju je soboto, 7., in v nedeljo, 8. junija, potekalo mednarodno tekmovanje za prvenstvo mesta. Na tekmovanju, na katerem so plavalci še zadnjič lahko odplavali norme za letošnja najpomembnejša tekmovanja, je nastopilo 430 plavalcev iz 55 klubov in 13 držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Madžarske, Makedonije, Namibije, Nemčije, Norveške, Srbije, Slovaške, Švice in Slovenije. V zelo močni konkurenci so se velenjski plavalci odlično odrezali. V absolutni konkurenci so se večkrat uvrstili v finale med najboljših
osem plavalcev. Najuspešnejša je bila Nastja Govejšek, ki je zmagala na 50 m in 100 m prosto ter 50 m delfin. V disciplini 50 m delfin je z rezultatom 26,72 postavila absolutni državni rekord. Lasten državni rekord, dosežen pred 14 dnevi v Banja Luki, je izboljšala za 23 sto-tink sekunde. Dosežen rezultat ji je odprl pot na letošnje 2. olimpijske igre mladih, ki bodo avgusta v kitajskem mestu Nanjing. Nastja je v disciplini 100 m prosto z osebnim rekordom 55,71 dosegla še absolutni klubski rekord. V seštevku treh najboljših rezultatov po FINA
točkah (2.430) je postala najboljša plavalka tekmovanja. Kristjan Meža je osvojil 4. mesto na 50 m delfin in 7. mesto na 100 m prosto. Žiga Cerkovnik, ki se je pred dnevi vrnil s študija v ZDA, je osvojil 5. mesto na 50 m delfin in 6. mesto 50 m prsno. Nuša Erjavec je osvojila 4. mesto na 50 m prsno. Kaja Breznik je osvojila 6. mesto na 100 m hrbtno, 7. na 50 m hrbtno in 8. na 200 m hrbtno. V mladinski finale so se uvrstili še Aljoša Gradišek, Luka Geršak in Blaž Kugonič.
■ Marko Primožič

Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 17
12. junija 2014	«^'iS
»Spominov ne moreš kupiti!«
Legenda slovenske atletike Branko Vivod vsak dan nekje v Ameriki, Avstraliji, na Japonskem ...
Branko Vivod je atletska legenda, človek, ki ga mladi ne poznajo ali ga redko kdo, starejši pa vedo, da je bil prvi človek v Sloveniji, ki je preskočil dva metra. Lani je minilo pol stoletja od tistega vrhunskega skoka. To pomlad si je naložil sedmi križ.
Nova obletnici, ki je - kot pravi - po svoje zanimiva. Zakaj? Ob teh dveh jubilejih so v Celju pripravili filatelistično razstavo Branko - 70 let - 214 cm. Na njej so razstavili blizu 300 znamk s področja športa, od tega veliko znamk na temo skoka v višino, na katerih so prikazali vse svetovne in olimpijske zmagovalce od Johna Tomasa, Valerija Brumla, do Dic-ka Forsburyja, očeta novega sloga, flopa, ki se imenuje po njem. Na eni od znamk je tudi Brankov skok z napisom 70, in 2014. »Zelo sem ponosen na to«, je dejal ob tem dogodku.
Veliko ga videvamo v Velenju. Po rodu je Velenjčan, Celjan ali Mislinjčan? »(Smeh) Rojen sem na lepi kmetiji v Mali Mislinji pri Adamu, po domače rečeno. Večkrat se spomnim na čas, ki sem ga preživel na njej, in tudi večkrat obiščem bratrance. Delno sem Velenjčan, ker je tu moja deklica, v Celju pa živim že petdeset let in me tudi imajo za Celjana. Malo sem razkosan, ampak povsod je lepo, povsod sem rad.
Branko si je v Velenju začel iskati prvi kruh in tudi prvi atletski koraki so bili storjeni v tem mestu ob reki Paki. Hodil je v
rudarsko šolo in spoznal tudi globine premogovnika. »V jami je bilo kar hudo. Zahtevno delo, vročina ... Ni bilo enostavno; zlasti ne za mojih 196 cm. Večkrat sem kam udaril s hrbtom. No, človek se vsega navadi. V teh dveh letih, od 1959 do 1961, sem se naučil trdega dela, kar mi je pozneje na atletski poti zelo koristilo. Ko sem obiskoval to šolo, sem ob prostem času treniral plavanje, malo smo tudi brcali. A mi nogomet ni odgovarjal. Med igranjem se je zgodilo, ker so bili fantje nesramni, da me je kdo pošteno brcnil, kar mi ni bilo všeč. Najraje bi ga bil nazaj, ker sem bolj trmaste narave ...« V rudarskem mestu je naredil tudi prve atletske korake, a ne v skoku v višino. Na atletskem prvenstvu šole je nastopil v teku na 400 m. Na precejšnje presenečenje je bil boljši tudi od enega od tedaj znanih atletov, ki je že treniral v Celju pri Kladivarju, kjer je bila atletika že zelo razvita. »On je tekel v sprintericah, jaz pa bos. To je bil moj prvi rezultat v atletiki. Rad sem hodil tudi v kino. V predfil-mih so vrteli tako imenovane filmske novosti. V počasnem posnetku sem videl Valerija Brumla, takratnega svetovnega rekorderja (228 cm) in olimpijskega prvaka iz Tokia leta 1964 z 214 cm in pozneje mojega velikega vzornika. Žal ga ni več. Pogrešam ga, saj sva postala dobra prijatelja. Navdušil sem se nad njegovimi skoki. Ta posnetek sem si zapomnil in po njem vadil. Na šolskem centru smo imeli jedilnico, ki so jo ukinili, mi smo potem jedli v hotelu Paka. V to jedilnico so nato prinesli blazine, ne takšne, kot so danes, še nekaj telovadnega orodja in začel sem vaditi skok v višino. Po dveh letih sem spoznal, da poklic rudarja ni zame. Navezal sem stike s celjskim Kladivarjem in odšel v mesto ob Savinji. Obenem sem
kramp zamenjal za pinceto, saj sem se vpisal na zlatarsko šolo. V tem poklicu sem izredno užival in dočakal tudi 'penzijo'.«
Zablestel je že na prvem večjem tekmovanju, na odprtem dvoranskem prvenstvu leta 1962 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in postavil tri nove rekorde (za mlajše mladince, mladince in
člane). »V prvem poskusu sem s straddlom preskočil 181 cm. To je bilo veliko presenečenje. Prvi, ki mi je čestital, je bil Stanko Lorger, atletska legenda, eden najboljših slovenskih in jugoslovanskih atletov (jugoslovanski rekorder na 110 m z ovirami, peti na olimpijskih igrah in eden najboljših slovenskih in jugoslovanskih atletov), od katerega smo se žal pred nedavnim poslovili.«
Že naslednje leto je kot prvi Slovenec preskočil magično mejo dveh metrov. »To je bilo v Celju
na mitingu. Skakali smo na pesku. Spomnim se, da je bil lep sončen dan. Tedaj sem imel v nogah še 198 cm, ker sem napredoval po cm. Skočil sem 2 m, kar je bila tedaj velika senzacija; s tem je bil v bistvu prebit zvočni zid skokov v Sloveniji. Skakal sem še bos, nisem imel copat. Občutek je bil resnično fantastičen. Jugoslovan-
ski rekord je tedaj znašal 203 cm.«
Leta 1964 je Branko prvič nastopil v jugoslovanski reprezentanci, in to v italijanski Modeni, na tro-boju Italije, Švice in Jugoslavije. Nova senzacija. Skočil je 210 cm, nov rekord tedanje skupne države in obenem izpolnitev A-norme za nastop na olimpijskih igraj v Tokiu. S tem skokom bi bil na Japonskem peti. Nastop na olimpijskih igrah, ki so želja vsakega športnega, pa je ostal le v njegovih sanjah. »Na žalost je fantek ostal doma, ker je kuhinja v Beogra-
ŠPORT
du nekaj zasmodila,« se danes z grenkobo spominja. To ga je zelo prizadelo. Razmišljal je celo, da bi pustiti atletiko. Na srečo tega ni storil, še bolj zagrizeno je vadil in dosegal odmevne izide na evropskih prvenstvih in pozneje veteranskih. Pa tudi Japonsko je videl. Največji uspeh je kot vrhunski atlet dosegel na evropskem prvenstvu leta 1965 s petim mestom v nemškem Dortmundu. Istega leta se je v Beogradu, tedanjem glavnem mestu skupne države, poškodoval. »Čakal sem skoraj šest let, da sem postavil nov jugoslovanski
rekord; to je bilo sredi Beograda z 214 cm.« Vmes je leta 1966 prejel tudi državno odlikovanje maršala Tita, na kar je še danes zelo ponosen.
Branko je svojo bogato atletsko pot končal leta 1973, a brez skokov ni mogel živeti. Po štirinajstih letih se je vrnil na atletsko skakali-šče kot veteran. Na teh prvenstvih je osvojil deset zlatih, enajst srebrnih in štiri bronaste medalje. Njegov veteranski rekord je bil 2 m pri štiridesetih letih, zadnji pa 156 cm na svetovnih igrah v Edmontonu
-17
v Kanadi, pri 67 letih, bil je drugi.
Če kakšen, potem dogodek iz Amerike z njegovih veteranskih nastopov ne bo nikoli izbrisan iz njegovega spomina. Na svetovnih veteranskih igrah v ameriškem mestu Eugene v državi Oregom sem premagal Dicka Fosboryja, očeta novega sloga fosbory flop. Medalje nam je podeljeval John Thomas, prejšnji ameriški svetovni rekorder z 226 cm. Dvakrat mi je čestital: za prvo mesto in ker sem ga dosegel s starim slogom, tako imenovanim straddlom, ki sem mu ostal zvest do konca (začel pa sem s škarjicami) in premagal Fosboryja. Tudi ta je prišel k meni, mi čestital, potem mi rekel za mojo startno številko in se nanjo podpisal: 'Congratulation of friend Dikck Fosbory' (čestitka prijatelja). Ta startna številka še danes krasi mojo sobico. Po 26 letih je skakališču dokončno dal slovo. »Vse mi je bilo podarjeno. Redko kdo ima to srečo, da tako dolgo in pri taki starosti še skače v višino«.
Življenje legende slovenskih skokov višino je danes prepleteno tudi z njegovimi spomini. »Ti ne bodo nikoli zbledeli: »Če odkrito povem, sem vsak dan nekje v Avstraliji, na Japonskem ..., kjer sem čudovite dneve, prizore doživel in se mi nenehno vrtijo v moji glavi. Posebej dogodek iz Japonske. Ko sem jo obiskal in nekega dne stopil ravno iz avtobusa, so bili tam japonski novinarji ter me vprašali, od kod sem. »Iz Jugoslavije«, sem odgovoril. Čakal sem trideset let, da končno vidim Deželo vzhajajočega sonca. Tudi te sanje so se mi uresničile. To sem jim povedal v njihovem jeziku, ker sem se japonsko učil. Fantastično! Ne moreš kupiti spominov, ni denarja. To, kar sem dosegel v življenju, je bila fantazija. Resnično, uresničile so se mi otroške sanje.«
Branku želimo, da bi še dolgo v spominih obujal in potoval po mestih, deželah, ki jih je dosanjal.
■ Stane Vovk
Branko: »Tako visoko sem skočil. Za vse moje dosežke je bilo potrebno veliko trdega dela, ki
sem se ga veliko naučil tudi v jami.«
Ekipa Gorenja zmagala
Narava nam v zadnjem času vse pogosteje vrača na različne načine to, kar v okolju nepremišljeno počnemo. Letos nas je hudo prizadel žled.
V soboto, 7. junija, so Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Rdeči križ Slovenije ter Občina Šentjur pripravili 20. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Pomerilo se je 14 ekip,
odlično odrezale, ekipa Gorenja pa je ponovila lanski uspeh: priborila si je prvo mesto in s tem udeležbo na državnem tekmovanju, ki bo 27. septembra v Kopru.
V Gorenju se zavedamo, da so usposobljeni ljudje za različna področja reševanja nevarnosti nujno potrebni, zato vlagamo v njihovo izobraževanje. Pripravljamo se, kot da se bo potreba
Zmagovalna ekipa (z leve proti desni): Mitja Salober, Alma Ribič, Mato Radič, Miran Gunzek, Nataša Borovnik - vodja, Tomo Jerneje, Marjanca Štrigl, Simona Lipuš, Darja Kramar - mentorica, Olga Rožič in poveljnik štaba CZ Gorenje
Zdenko Hriberšek
sestavljenih iz pripadnikov prostovoljnih gasilskih društev, Rdečega križa, zavodov in ustanov ter podjetij. Tako kot vsako leto se je preverjanja udeležila ekipa prve pomoči Civilne zaščite Gorenje. Naloge so bile težje, udeleženci pa so morali prikazati reševanje v prometni nesreči, v kateri je bil udeležen kolesar, poplave in utopitve in nesreče v gozdu (žled). Vse ekipa so se
po reševanju pojavila zdaj, upamo pa, da se to ne bo zgodilo.
Čestitke ekipi, mentoricama Darji Kramar in Neli Skočaj, Almi Ribič in drugim.
■ Zdenko Hriberšek, poveljnik štaba CZ Gorenje
Skoki
Jelen tretji na pokalu
Konec maja so v Kisovcu pri Zagorju potekale prve skakalne tekme. V petek, 30. 5., so tekmovali v kategoriji cicibanov in cicibank, v soboto, 31. 5., pa še v ostalih kategorijah. Od Velenjčanov je na tretjo stopničko tokrat stopil Ožbej Jelen.
Rezultati:
Cicibani do 9 let: 6. Nik Tovornik, 9. Anže Brecl, 17. Aljaž Samec in 19. Žiga Gajster; dečki do 10 let: 4. Patrik Hladin in 12. Vitoria Brecl; dečki do 11 let: 7. Gal Žilavec in 8. Miha Jevšenak; dečki do 12 let: 5. Vid Rošer; dečki do 15 let: 3. Ožbej Jelen, 10. Denis Pikelj, 12. Jan Bombek in 19. Rok Jelen; člani: 9. Aljaž Osterc,
11. Vid Vrhovnik, 19. David Strehar, 23. Patrik Vitez in 29. Gašper Brecl; članice: 7. Jerneja Brecl.
Revija skokov na Mostecu
V	soboto, 7. 6., je klub SSK Ilirija pripravil revijo skokov - Mostec 2014. Tekmovanje je potekalo v sončnem vremenu in fantastičnem ozračju. Na tekmi je sodelovalo več kot dvesto tekmovalcev, med njimi tudi tekmovalci in tekmovalke iz Češke in Romunije.
V	tekmi mešanih parov je Smučarsko skakalni klub Velenje zastopal kombina-torec Marjan Jelenko v paru z Mašo Jovič (SK Triglav Kranj). Zasedla sta 16. mesto.
Med dečki je bil Vid Rošer na najvišji stopnički, med mladinci pa sta bila Vid Vrhov-nik in Matevž Samec druga.
Rezultati:
Mladinci do 18 let: 2. Matevž Samec, 11. David Strehar in 15. Patrik Vitez; mladinci do 16 let: 2. Vid Vrhovnik, 5. Aljaž Osterc in 14. Gašper Brecl; dečki do 15 let: 7. Ožbej Jelen, 9. Denis Pikelj in 13. Rok Jelen; deklice do 15 let: 4. Jerneja Brecl; dečki do 14 let: 8. Jan Bombek; dečki do 12 let: 1. Rošer Vid; dečki do 11 let: 11. Gal Žilavec in 18. Miha Jevšenak; deklice do 11 let: 7. Kaja Toplak; cicibani: 5. Anže Brecl, 9. Aljaž Samec, 12. Žiga Gajster in Nik Tovornik.
■ Saša Sevčnikar
Osvojili dve zlati medalji
Ta konec tedna je bil za velenjske plezalce zopet plezalno obarvan, in sicer v zlate in bronaste barve. V Logu - Dragomer je minuli vikend potekala 1. tekma za državno prvenstvo v balvanskem plezanju. Plezalci ŠAO Velenje so bili zelo uspešni, saj so skupno osvojili dve zlati in prav tako dve bronasti kolajni. Janja Gar-nbret v kategoriji starejših deklic ter Sara Lukič v kategoriji kadetinj sta si priplezali 1. mesto, Tjaša Slemenšek (starejše deklice) in Klara Jovan (kadetinje) pa 3. mesto.
Na odlično 5. mesto se je uspelo uvrstiti Kilianu Čopu (starejši dečki), ki je dokazal, da se po poškodbi že vrača v staro formo. Nejc Dvoršek (kadet) je osvojil 9. mesto, naši najmlajši predstavniki pa so zasedli
naslednja mesta: Tjaša Dvoršek (14.), Žiga Slemenšek (15.), Jakob Drevenšek (20.) in Zala Kamenik (31.)
■ R. S.
Naš čas, 26. 6. 2014, barve: CM K, stran 16
18
GASILCI, MODROBELA KRONIKA
12. junija 2014
Nastopilo
Šmartno ob Paki, 8. junija - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki so doslej že večkrat dokazali, da so odlični organizatorji. Zato ne preseneča, da se je Gasilska zveza Šaleške doline tudi letos odločila, da bo tekmovanje članov in starejših gasilcev zveze organizirala v sodelovanju s šmarškimi gasilci na tamkajšnjem nogometnem stadionu.
Na njem je nastopilo kar 68 desetin, od tega je bilo 53 enot članov in članic. Med 18 enotami v konkurenci člani A, so slavili gasilci Lokovice pred ekipo Gaberke 2 in Bevče 2. Tudi pri članicah A, kjer je nastopilo 14 enot, so se najbolj veselile gasilke Lokovice pred ekipo Topolšice in Bevče 1. Šoštanj - mesto, Šalek in Topolšica je bil vrstni red treh najboljših pri članih B, kjer je tekmovalo 11 desetin. V konkurenci 11 ekip pri članica B pa so prvo mesto osvojile gasilke Gaberk, druge so bile Velenjčanke, tretje pa prva ekipa Šentilja.
Na tekmovanju starejših gasilcev je nastopilo 15 desetin, od tega 10 moških. Vrstni red: 1. Škale 2, 2. Škale 1, 3. mesto Velenje. Pri starejših gasilkah pa so gasilke Gaberk za las premagale ekipo Šaleka, tretje so bile Bevčanke.
■ Tp
Pri članih B je zmagala desetina Šoštanj - mesto.
Veterani v »akciji
Gasilsko tekmovanje v Gaberkah
Gaberke, 31. maja - Zadnjo soboto v maju je v Gaberkah potekalo že tradicionalno XII. meddruštveno tekmovanje za starejše gasilke in gasilce za pokal KS Gaberke in drugo pokalno tekmovanje za starejše gasilke in gasilce za pokal GZ Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 39 desetin iz vse Slovenije. Vsako leto organizator podeli več nagrad, med drugim za najbolj oddaljeno in najstarejšo desetino ter za najstarej-
šo članico oziroma člana. Letos je bila na tekmovanju najstarejša članica stara 87 let in najstarejši član 86 let. Dogajanje je spremljalo tudi veliko navijačev.
Pokalno tekmovanje v Gaberkah je eno od sedmih tekmovanj, ki potekajo pod okriljem GZ Slovenije. Za takšno tekmovanje je treba upoštevati določena pravila in navodila, zato je bilo v organizacijo tekmovanja vloženega veliko
dela in truda. Na njem je bilo prisotnih veliko pomembnih gasilcev in drugih gostov, med njimi župan Občine Šoštanj Darko Menih in predsednik KS Gaberke Zvonko Koželjnik, ki sta tudi podeljevala priznanja, pokale in medalje najboljšim desetinam.
Zelo smo bili veseli, da so si tekmovanje ogledali tudi predsednik Gasilske zveze Šaleške doline Jože Drobež, poveljnik Gasilske zveze
Šaleške doline Boris Lambizer in poveljnik poveljstva Občine Šoštanj Boris Goličnik.
Rezultati tekmovanja? Med starejšimi gasilkami je zmagala desetina PGD Polje, drugo mesto je zasedla desetina PGD Gaberke, tretje pa PGD Škale. Med starejšimi gasilci so slavili člani PGD Gerečja vas, drugo mesto je zasedla desetina PGD Ponova vas, tretje pa PGD Grosuplje.
■ Tina Videmšek, foto: Jerneja Videmšek

, V

4 £
i &
■ i $
SEgftrirttflhf ^ h - i
Utrinek z gasilskega tekmovanja starejših gasilcev v Gaberkah
Iz policijske beležke
Klobasa ostala surova
Velenje, 4. junija - V sredo popoldne so velenjski policisti sprejeli klic občanke, ki jim je povedala, da na Velenjskem gradu neznanci kurijo lesene klopi. Ko so policisti prišli na grajski hrib, so tam res takoj videli ogenj. Mlajši moški je namreč zakuril kup vej, saj si je želel speči klobaso. Ker je kurjenje v naselju z odlokom Mestne občine Velenje prepovedano, bodo o prekršku obvestili medobčinski inšpektorat.
Vzel je le denar
Velenje, 6. junija - V petek zvečer je bil aktiven dolgoprstnež, ki je izkoristil priprto okno na avtomobilu, parkiranem pred restavracijo Jezero. Lastnik pravi, da je imel vlomilec okoli 25 minut časa, ki ga je očitno dobro izkoristil. Po vlomu v avtomobil je iz njegove
torbice vzel nekaj sto evrov. Torbico in vse ostalo, kar je imel moški v njej, je storilec pustil v avtomobilu. Očitno ga je zanimal le denar.
Preveč naglas
Vinska Gora, 6. Junija - Ker tega ni storil sam, so v petek krajanu zaselka Pirešica morali glasbo utišati policisti. Prekršek ne bo ostal nekaznovan, saj so mu ob slovesu izročili plačilni nalog, ker je kršil javni red in mir.
Že dopoldne žalil soseda
Velenje, 7. junija - Verjetno je mlajši stanovalec stanovanjskega bloka na Gorici v soboto vstal na napačno nogo, saj se je že dopoldne zapletel v prepir s sosedi. Pri tem je glasno žalil najprej sosedo, potem pa še njenega moža.
Ker je bil ob tem tudi žaljiv, bo za svoje obnašanje plačal kazen.
Drag prepir
Velenje, 9. junija - V ponedeljek zvečer so policisti posegli v prepir moškega in ženske v stolpnici na Kardeljevem trgu. Stanovalka in njen prijatelj sta bila med prepirom žaljiva drug do drugega, zato sta plačilni nalog za nečedno vedenje dobila oba. Prepir si bosta zagotovo zapomnila, saj ju bo drago stal.
Vpila pred blokom
Velenje, 9. junija - V ponedeljek ponoči so policisti dobili klic, da na dvorišču pod blokom vpije ženska. Policisti so jo utišali, kar niso storili prvič. Dobila pa je tudi položnico s kaznijo za motenje javnega reda in miru.
Dražba
najdenih
stvari
Celje, 12. junija - Danes ob 10.30 bo na dvorišču Policijske uprave Celje na Ljubljanski cesti 12 v Celju javna dražba najdenih stvari.
Stvari, ki so predmet dražbe, si bo mogoče ogledati na dan dražbe med 9. in 10. uro na dražbenem prostoru. Prodaja bo potekala po načelu »videno - kupljeno - plačano - odpeljano«.
■
Digitalni radijski sistem
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je pred nedavnim Občino Šmartno ob Paki obvestilo o izvajanju digitalnega radijskega sistema na slovenskem železniškem omrežju. V projekt je vključena tudi železniška proga skozi omenjeno občino. Predvidene dejavnosti vključujejo postavitev optičnih kablov, gradnjo baznih oddajno-sprejemnih postaj, postavitev antenskih stolpov ob baznih oddajno-sprejemnih postajah. S projektom bo omogočeno poenotenje obstoječega sistema radijske komunikacije, kar naj bi pripomoglo k bistveno večji varnosti železniškega prometa, manjšim motnjam in zamudam vlakov ter prihranke pri signalni opremi. Del proge v občini naj bi bil opremljen z novimi komunikacijskimi povezavami do konca leta 2015.
Po izdelani študiji o vplivu izvedbe na okolje načrtovani poseg naj ne bi vplival na ekosisteme, rastlinstvo, živalstvo ter ostale dejavnike okolja. Tveganja, ki jih predstavlja elektromagnetno sevanje, so bila - po zagotovilih - v veliki meri odpravljena že pri načrtovanju projekta. Bazna postaja bo predvidoma stala ob železniški postaji v Šmartnem ob Paki.
■ Tp
Zasegli mamila in opremo za laboratorij
Velenje, 3. junija - Prejšnji torek so velenjski policisti po odredbi Okrožnega sodišča opravili hišno preiskavo v stanovanju na Jenkovi cesti. Mlajšemu moškemu so zasegli opremo za manjši laboratorij, več sadik kanabis sativa, več alu zavitkov s prepovedano drogo - domnevno heroinom in pribor za prodajo prepovedane droge. Po analizi zaseženih snovi bodo policisti podali kazensko ovadbo na Državno tožilstvo za več kaznivih dejanj neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami.
Hiter in predrzen
Velenje, 5. junija - V četrtek dopoldne so policisti obravnavali vlom v kombinirano vozilo, ki je bilo parkirano na dovozu do vrtca Lučka na Kardeljevem trgu. Storilec je v zelo kratkem času, verjetno ne daljšem od 5 minut, vlomil v vozilo. Odnesel je črno moško torbico, v kateri je imel oškodovanec denarnico z denarjem in osebnimi dokumenti. Predrznega vlomilca še iščejo.
Zbil kolesarko in zbežal
Lokovina, 7. junija - V soboto ob 17.40 uri smo obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami in pobegom na cesti Dobrna-Janškovo selo, v kraju Lokovina. Policisti so ugotovili, da se je 44-letna kolesarka peljala po cesti iz smeri Dobrne. Ko je peljala po klancu navzdol, se je med vožnjo umikala neznanemu vozniku osebnega avtomobila, ki je pripeljal po nasprotni strani. Na bankini je kolesarka izgubila oblast nad kolesom in padla. Pri padcu je utrpela lahke telesne poškodbe. Zdravniško pomoč je poiskala v dežurni ambulanti, od koder je bila odpeljana v bolnišnico v Slovenj Gradec. Policisti še preverjajo okoliščine nesreče in iščejo voznika avtomobila, ki je kolesarko zapustil, ne da bi ji nudil pomoč.
Žaljivke niso bile dovolj
Velenje, 3. junija - Prejšnji torek popoldne so policisti posredovali v stanovanju na Šercerjevi cesti in ugotovili, da se je mož doma žaljivo in nesramno vedel do žene. Pri tem ni ostalo le pri hudih besedah, saj jo je tudi fizično napadel. Ker kršitelja ob prihodu policistov ni bilo več doma, mu bodo plačilni nalog prinesli poštarji. Svoje vedenje pa bo moral pojasniti tudi na Centru za socialno delo, saj je bil v času prepira prisoten tudi njun otrok.
Med pretepom jo je poškodoval
Velenje, 9. junija - V ponedeljek je v velenjskem Zdravstvenem domu zdravniško pomoč poiskala poškodovana ženska. Da bi ugotovili, kaj se je z njo zgodilo, so obvestili tudi velenjske policiste, ki jim je poškodo-vanka povedala, da jo je že prejšnjo noč v stanovanju na Kardeljevem trgu pretepel 52-letni mož, ki z njo že dlje časa ne ravna lepo. Tokrat ji je povzročil lažje telesne poškodbe. Policisti so zoper nasilnega moža, ki je trenutno službeno odsoten, podali kazensko ovadbo na Državno tožilstvo za kaznivo dejanje nasilje v družini.
Zasačen in opažen
Velenje, 7. junija - V soboto popoldne so velenjski policisti obravnavali poskus vloma v osebni avtomobil, ki je bil parkiran pred službenim vhodom v prodajni center Velenjka. Ugotovili so, da je neznani mlajši moški s pomočjo pripomočkov poskušal odpreti avto, na katerem sta bili nekoliko spuščeni stekli na sprednjih vratih. Pri kriminalnem početju je nepridiprava zalotil varnostnik, vendar se mu je storilec iztrgal iz rok. Uspelo mu je zbežati do njegovega avtomobila renault laguna in se odpeljati v neznano. Policisti imajo številko registrske tablice, zato bodo storilca verjetno izsledili. Poleg tega ga je posnela tudi kamera video nadzora.
Dejanja, vredna pohvale
Tudi v preteklem tednu so se našli dobri in pošteni ljudje, ki jih je treba pohvaliti.
V	torek popoldne je občanka policistoma na terenu izročila torbico, v kateri je bil fotoaparat, osebni dokumenti in denar. Še isto popoldne so torbico vrnili lastnici, tuji turistki, ki bo tudi zaradi tega gotovo ohranila v dobrem spominu Velenje in Slovenijo.
V	četrtek dopoldne je na policijsko postajo občan prinesel črn nahrbtnik, v katerem so bile razne osebne stvari, med drugim pižama, sobni copati, pribor za osebno higieno in zobna proteza. Nahrbtnik je že prejšnji večer našel ob cesti Šoštanj-Skorno. Lastnika še iščejo. Isti dan je občan na postajo prinesel mobilni telefon IPhone. Našel ga je ob Vodnikovi cesti. Policisti so ga še isto popoldne vrnili lastnici. Vesel pa je bil tudi lastnik moške torbice iz Velenja, v kateri je bil tudi denar. Torbico so mu vrnili v soboto po tem, ko jo je na PP Velenje prinesel pošten najditelj.
Uslužbenci Interspara na Selu pa so policistom izročili več bankovcev, ki so jih našli v reži bankomata, ki stoji v avli trgovine. Lastnik jih lahko dobi na PP Velenje.
■
Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 19
12. junija 2014
UTRIP
19
Poskrbimo za
V* 1*	V • 1	*
živali, vroči dnevi prihajajo!
Človek, ki nima odnosa do narave in z bitji, s katerimi si delimo prostor na Zemlji, ga tudi do sočloveka ne more imeti. Koliko trpljenja bi živalim prihranili, če bi se ljudje končno zavedali, da tudi one čutijo kot mi, ljudje. A na žalost so grozodejstva, ki jih utrpi dnevno na tisoče živali, nepopisna. Kar je še huje, so žal delo človeških rok.
Poletje je tu in vroči dnevi so pred nami. To je za živali čas posebnega trpljenja, ki ga morajo prenašati tudi zaradi hude vročine. Zaščitniki živali zato opozarjamo vse lastnike rejnih in drugih domačih živali, da so dolžni
poskrbeti zanje, da se bodo dobro počutile v svojem okolju. Kajti ta bitja so odvisna samo od nas, same si žal ne morejo pomagati. Naj živijo v svojem okolju brez trpljenja, bolečin, strahu. Njihovi prostori naj bodo čisti in večkrat prezračeni. Živali naj ne bodo lačne, žejne čiste in vedno sveže vode. Žrtve vročinskega vala so zlasti psi čuvaji, ki svojemu gospodarju zvesto čuvajo dom in imetje. Zato ponovno opozarjamo vse neodgovorne lastnike, da ne puščajo psov v vročini, ampak jim omogočite senco, svežo pitno vodo, dvakrat dnevno pa tudi zdrav obrok hrane. Mladi psički do enega leta pa hrano potrebujejo večkrat na dan.
Če že mora biti pes priklenjen na verigi, naj bo ta lahka in dolga najmanj štiri metre, z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati in drgniti. Njegov bivalni prostor naj bo lesena uta z nepremočljivo streho, podpornim ležiščem, kjer bo imel varno zavetje pred vremenskimi spremembami. Enako velja tudi za
psa v pesjaku. Psa tudi ni dovoljeno nastaniti v prostorih brez dnevne svetlobe, kjer ne vidi neposredne okolice.
Pes je družabno bitje in si želi bližine ljudi. Čutiti mora, da je član družine. Ne pustite ga osamljenega, saj se čuti zavrženega. Peljite ga večkrat na dan na sprehod. Pes potrebuje ogromno gibanja, hvaležen vam bo. Redno ga je treba pregledovati in mu odstranjevati klope, bolhe in druge zajedavce. Vse to velja tudi za pse, ki samevajo v stanovanjskih naseljih - blokih. Opozarjamo vas, da dobro premislite, preden se odločite za nakup žival, saj skrb zanjo ni vedno enostavna. Da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo ali kastracijo. Če živali zbolijo, jim nudite ustrezno veterinarsko pomoč in oskrbo.
V tem letnem času ne pozabimo tudi na naše žejne ptice. Nastavite jim nizko, nekoliko težjo posodo s pitno vodo. Hvaležne vam bodo.
■ Društvo proti mučenju živali Celje
Zgodilo se je ...
od 13. do 19. junija
-	13. junija 1982 so v Zavodnjah nad Šoštanjem svečano proslavili stoto obletnico delovanja osnovne šole v kraju, a je tam že nekaj let nimajo več;
-	Geodetska uprava Velenje je junija leta 1984 izdala drugo dopolnjeno karto mesta Velenje, ki se je takrat imenovalo Titovo Velenje;
-	v nedeljo, 14. junija 1953, je velika večina prebivalcev Šaleške doline prisostvovala svečanosti ob otvoritvi velenjskega Turističnega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni meri urejena z udarniškim delom številnih Velenjčanov;
-	14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaškega kiparja
Antuna Augustinčica; svečano so ga odkrili 25. junija na »osrednji slovesnosti v počastitev obletnice Zveze komunistov in tovariša Tita«, ki se je je udeležilo okoli 20.000 ljudi;
-	v organizaciji Max Cluba in Radia Velenje je 14. junija 1997 v velenjski Rdeči dvorani nastopil beograjski glasbenik Mom-čilo Bajagic - Bajaga s skupino Instruktori;
-	15. junija leta 1985 so v Šmar-tnem ob Paki zaključili obnovo doma kulture;
-	rokometašice Velenja so junija leta
1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo;
Otvoritev Turističnega jezera (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
-	v nedeljo, 18. junija 1967, je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus;
-	18. junija 1977 so pred zgradbo sodišča v Velenju odkrili kip »Mejaši brez meja orožij« italijanskega kiparja Valleria Mirogllia;
-	v atriju Velenjskega gradu sta 18. junija 2002 takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in veleposlanik evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere podpisala finančni memorandum ISPA za projekt, vreden 11 milijonov EUR, s kate-
rim so v občini Velenje in Šoštanj do konca zgradili skupno čistilno napravo in del vodovoda;
-	19. junija 1960 je v Šoštanju umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodenj pri Šoštanju; Napo-tnik, ki še danes velja za enega najboljših slovenskih kiparjev, je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les;
-	19. junija 1985 so v Velenju svečano odprli novo glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega.
■ Damijan Kljajič
<®TOPgozd
031 397 508 031 593 083
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Vse na enem mestu: zunanje, notranje barve, laki in premazi za dom, za avtoličarje...
T: 03 5471 718 GSM: 051 612 240 www.ara-barve.si

TRGOVINA - BARVE - LAKI ^g^V
Obiščite sanjskih
Z vami že 20 let.
KERAMČARSTV0 04
Skale 175 | Velenje | lukamaric4
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN SEBASTJAN.
Salek 20, Velenje, teL 03 897 0300
6SM:070849569, de L čas 8.-16, sob. 8.-13. ure
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih In kopalniških pultov. Dobava okenskih polic v dveh delovnih dneh! Izdelava žamega spomenika v 14 dneh.
KLJUB VIŠJEMU DDV-JU
NIZAMO
wwwJummsastviHiwhBaiul
Skiro inženiring d.o.o.
www.skiro.si, info@skiro.si Latkova vas 214 a, 3312 Prebold
telefon 03/703 1 220
Prodaja, montaža in popravilo gum ter platišč za avtomobile, štirikolesnike, motorje, viličarje, traktorje, tovorna vozila in gradbene stroje.
■BREZRlIflČMAlDOSTSvflM IGOMMTRAKTOifljEl
107.8 MU
Radio Velenje
m
oros kop
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Poskušali se boste držati vseh dogovorov in obljub. Žal se jih drugi ne bodo, zato spanec v naslednjih dneh vseeno ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Sploh, če si želite zamenjati delovno mesto. Čeprav večjih sprememb v življenju nimate radi, so včasih te nujno potrebne. Pritiski v službi vas namreč že nekaj časa žalostijo, predvsem pa močno utrujajo. Odlične ideje o tem, kako se lahko izvlečete iz tega, še ne bo, čeprav se rešitev že kaže. In to tam, kjer si želite. Ljubezen? Pogrešali boste nežnosti in dolge pogovore. Partner bo čisto odsoten.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Zaljubljeni boste v naslednjih dneh srečni, kot že dolgo ne. Tudi zato, ker ste čustva dolgo skrivali, kot vse kaže pa je prišel čas, ko bo to spregledal tisti, ki se mota po vaši glavi že nekaj dolgih tednov. Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo. Pa čeprav na poti do srečnega konca ne manjka ovir, saj se boste za nekaj časa verjetno znašli v ljubezenskem trikotniku. Tega si nikoli niste želeli, a tokrat boste pripravljeni tudi na to, da vaš izbranec konča prejšnjo zvezo, preden jo resno začneta vidva. Slabe vesti ne boste imeli. Bi bila tudi povsem odveč. Strah vas bo le, če ste vse skupaj preveč idealizirali, dokler ste si zvezo samo močno želeli. A kaže, da bo tokrat šlo za tisto pravo, iskreno ljubezen.
DvojčkaiodJ2i5iJoJ1i6il
Naslednji junijski dnevi vam žal ne bodo preveč všeč. Pa ne po vaši krivdi. Tudi vi se boste namreč bolj kot s sabo morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli. Zato ni izključeno, da boste tokrat krepko jezni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveč dobri, da preveč popuščate. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba ponavlja. Vedno znova in znova. Morda vas v to žene občutek, da vas bodo imeli ljudje raje, če boste če boste dovolj pridni in skrbni. Napaka! Čeprav pregovor pravi, da se dobro z dobrim vrača, v tem primeru to ne bo šlo skozi. Prej bo šlo za to, da nekdo odkrito izkorišča vašo dobroto. Odprite oči in temu naredite konec.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Čeprav ste vse doslej mislili, da so vaše finančne težave preteklost in da ste vse postavili na zdrave temelje, boste ta teden spoznali, da je vaš račun vse tanjši. Vsekakor bo pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Treba bo zategniti pas, ni kaj. Če ga ne boste, boste čez poletje zlezli v tak minus, da ga še dolgo ne boste mogli spraviti v red. Če razmišljate o kreditu, bodite previdni. Dobro se pozanimajte in preglejte ponudbe več bank. Berite tudi droben tisk. Kar se ljubezni tiče, bo najlepše tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta. Se zavedate, da tudi zato, ker se niste prav nič pripravljeni spremeniti? Zato tega ne morete pričakovati niti od partnerja.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Kar se tiče uspeha pri delu, kariere in vašega statusa v družbi, bo vse odlično. Pravzaprav še bolje, kot si lahko želite. Pa čeprav ste bili še pred nekaj dnevi zelo skeptični do tega. Sicer ni vse zlato, kar se sveti, zato dnevi ne bodo ne enolični in ne enostavni. A sedaj veste, da se bo trud vendarle poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Preveč boste namreč delali, da bi se lahko sprijaznili s tem, da nekateri ne izpolnijo svojih nalog. Vsako prosto minuto izkoristite za delo v naravi, še bolje pa bo, če poskrbite tudi za redno telesno aktivnost. Hrbtenica vam bo hvaležna. Vaši živci tudi. Če boste pazili še, kdaj in koliko jeste, se boste v svoji koži počutili vsak dan boljše.
Še pred uradnim začetkom letošnjega poletja boste ostali odločni, kot že dolgo ne. Odločitev, da se boste tokrat šli zares in to do konca, boste začeli uresničevati že danes. Vse, kar boste začeli v teh dneh, boste tudi dokončali. In to prej kot sami verjamete. Največ težav boste imeli s tem, da se dnevno umirite, poiščete ravnovesje v sebi in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Tudi če vam kdo reče, da si vzamete urico časa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na sončni terasi, si tega ne boste privoščili. Ker se tako ne znate iti. In to je trenutno največja napaka, ki jo delate. Telo vam bo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti. Slej kot prej se to odrazi prav pri zdravju. Ne zatiskajte si oči, ko se telo oglasi z bolečino. Ukrepajte.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
V teh vročih dneh vam energije res ne bo manjkalo. Če boste dobro premislili in upoštevali navdih, lahko do konca junija dosežete res veliko. Zvezde vas opozarjajo, da pri tem pazite, komu se boste zamerili, ker bo vaš tempo hitrejši, kot ga bo imela večina tistih, s katerimi delate. Dejstvo je, da boste na več področjih učinkoviti kot že dolgo ne. Vaše najmočnejše orožje bo dobro planiranje in dobra izbira ljudi, s katerimi boste načrte izpeljali do konca. Imate veliko želja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato le pogumno naprej. Če bodo želje le prehude, vam jih ne bo težko zmanjšati. Z denarjem pa ravnajte zelo previdno. Kot kaže, bo zamudnikov s plačili vsak dan več.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Zatišje, ki je po velikem projektu zavelo v vašem življenju, ne bo več dolgo trajalo. Veliko skrbi boste še vedno imeli na finančnem področju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo ne prvič, pa tudi zadnjič ne, zato ne boste preveč črnogledi. Si boste pa zato naredili načrt, da končno pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampakss boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober občutek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca junija speljali v veliki meri po svojih željah. Pazite pa, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. Če ga boste, bo udarec po žepu močan. Tega si pa težko privoščite.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Še vedno najraje vse delate sami, saj se težko zanesete na druge. Žal pa vsega ne morete opraviti sami. V tem tednu se boste bolj kot s seboj in s svojimi potrebami ukvarjali z drugimi, zato bo teden za vas precej naporen. Jezilo vas bo, ker se prav nič ne bo premaknilo iz mrtve točke. Tudi vaše delo bo zato zastalo. Če boste še tako jezni, spremeniti ne boste mogli prav nič. Vseeno vam dela ne bo manjkalo, saj se vam bo ob tem zapletu začelo odpirati na drugih področjih. Nerodno bo, ker boste prehitri, zato lahko komu to gre krepko v nos. Da boste to diplomatsko rešili, se bo treba kar potruditi. A vi to znate. Na finančnem področju bo vse dobro. Celo bolje, kot ste računali.
Kozorogod22.22.do20;
1.
-N
¥1
Odlično obdobje je pred vami. Do konca meseca junija bodo vse naravne sile na vaši strani. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgčas in da boste užili prav vsak dan posebej. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s sabo, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v tem času predvsem vaši spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne časa ne volje ukvarjati. V tem času boste od začetka precej uporniški, kasneje pa boste spoznali, da je zadevo bolje peljati nekoliko bolj diplomatsko. Naslednji dnevi bodo za vas polni odličnih idej. Naenkrat boste vedeli tudi, kako izboljšati svoj položaj. Če ne boste naredili ničesar konkretnega, se pač nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Veliko truda boste vlagali v dom, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja se bo žal spet vrtela okoli denarja. Tudi zato, ker sploh ne veste, zakaj vam tako močno polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. Čaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti, ki jih morate opraviti še pred dopusti. Vse bo šlo kot po maslu, zato bodo napori hitro pozabljeni. Prihodnji teden se boste pomirili in začeli skrbeti še za druga področja v življenju. Na ljubezenskem bo manj nemira, posvetili se boste bolj odnosom doma kot pa prijateljem in znancem. Tudi zato, ker v zadnjem času niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po žilah. Prišel bo, ko boste najmanj pričakovali. In vas popolnoma očaral. Kmalu.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Zvezde vam redko na povejo zatišje ali celo dolgčas. Tudi v naslednjih dneh bo tako, saj vas čaka ne le veliko dela, ampak tudi veliko razburljivih dogodkov, ki vam bodo vračali energijo. Planeti vam napovedujejo velike premike na področju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste začeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli, ali delate prav ali narobe. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno osebna značilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odločitvah. Uspelo vam bo dokončati vse, kar ste planirali in začeti. V naslednjih dneh boste doživeli toliko sprememb, kot že dolgo ne. Večina bo dobrih in lepih, zato boste pogosto nasmejani.
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
20
TV SPORED
12. junija 2014
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek, 1	1 Torek,		Sreda,
12. |uni|a	1	13. junija	1	■ jm • •• 14. junija	1	■ M • •• 15. junija	1	16. junija 1	1 17. junija	1	■ A * •• 18. junija
TV SLO T TV SLO T
10.00 10.08 10.35
12.00 12.25 13.00 13.30 14.20 5.00 5.10 5.45 5.50 5.55 16.05 16.30 17.00 17.20 17.50
18.05 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.30 01.00 01.50 02.10
Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro
Šola pod fašizmom - Kras med
dvema vojnama, dok. film
O živalih in ljudeh, tv Maribor
Na vrtu, tv Maribor
Dnevnik, vreme, šport
Odkrito, ponov.
Slovenski utrinki
Poročila
Mostovi Hidak
Bela, ris.
Adi v morju, ris.
Vse o Rozi, ris.
Firbcologi, odd. za otroke
Hikaru čisti hišo, igrani film
Poročila, vreme, šport
Kače, dok. odd.
Pogled na ... gornjegrajsko
katedralo sv. Mohorja in
Fortunata, dok. ser.
Moji, tvoji, najini, 9/35
Pipi in Melkijad, ris.
Bacek Jon, ris,
Vreme
Dnevnik, vreme, šport Tarča
Prava ideja! Odmevi, vreme, šport Osmi dan Panoptikum Kače, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
TV SLO T
07.00 Zakaj?, ris. 07.05 Mali kralj, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.20 Gospodič Jakob, ris. 07.25 Hura za Hopka, ris. 07.45 Knjig o džungli, ris. 07.55 Minuta v muzeju 00 Klasične pravljice, ris. 05 Bukvožerček 10 Male sive celice, tv kviz 55 Moj konj, dok. film 09.10 Otroški kanal 10.15 Zabavni kanal
20 Dobro jutro 14.20 Evropski magazin, tv Maribor 14.35 Slovenski vodni krog:
Cerkniščica 5.25 Prva svetovna vojna in predori
smrti, 2/2 16.20 Stopimo skupaj - koncert za žrtve poplav v BiH, Srbiji in na Hrvaškem 15 Mostovi Hidak 18.45 Točka preloma: Gospodarstvo
na točki preloma? 19.20 Žrebanje Deteljice 19.30 Nogomet: Fifa magazin 20.00 Nogomet - svetovno prvenstvo 2014
sledi Studijska oddaja 20.15 Otvoritvena slovesnost, prenos
iz Sao Paula 21.50 Brazilija : Hrvaška, prenos iz Sao Paula 15 Zabavni kanal
06.05 Odmevi
06.55 Dobro jutro
07.00 Poročila
07.08 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.08 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.08 Dobro jutro
10.00 Poročila
10.08 Dobro jutro
10.35 Globus
11.05 Prava ideja!
11.55 Panoptikum
13.00 Dnevnik, vreme, šport
13.30 Tarča, ponov.
15.00 Poročila
15.10 Mostovi Hidak
15.50 Mali kralj, ris.
15.55 Gregor in Dinozavri, ris.
16.05 Vetrnica: Videti v temi
16.10 Vetrnica: Videti v temi 2
16.15 Aktivatorji: Decibeli žagajo
16.25 Razred zase: Hrana
17.00 Poročila, vreme, šport
17.15 Šport
17.20 Med Egiptom in Gazo, dok. odd.
18.05 Moji, tvoji, najini, 10/35 18.35 Mili in Moli, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Knap - poklic,
ki umira? 00.15 Med Egiptom in Gazo, dok. odd.
01.05 Dnevnik, ponov. 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal
TV SLO ©
07.00 Zakaj?, ris. 07.05 Mali kralj, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.20 Gospodič Jakob, ris. 07.25 Hura za Hopka, ris. nan. 07.45 Knjiga o džungli, ris. 07.55 Minuta v muzeju, ris. 08.00 Klasične pravljice: Kamnosek, ris.
08.05 Firbcologi: O robotih, tjulnjih
in vrtnarjenju 08.30 Sanje, igrani film 08.45 Megabiti energije, dok. odd. 09.35 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.50 Nogomet - svetovno
prvenstvo 2014 sledi Brazilija : Hrvaška, posn. 14.55 Ritmična gimnastika, ep,
prenos iz Bakuja 17.00 Žogarija
17.30 Nogomet, svetovno prvenstvo 2014
sledi Studijska oddaja 17.50 Mehika : Kamerun, prenos iz Natala
20.50 Španija : Nizozemska, prenos
iz Salvadorja 23.50 Čile : Avstralija, prenos iz
Cuiabe 02.15 Zabavni kanal
pop pop
06.00 Roli Poli Oli, ris. 06.25 06.45 07.10 07.20 25 09.20 09.35 10.30 10.45 .40 .55 12.20 12.50 14.00 14.55 5.45 16.45 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.20 5
01.10 02.00
.55
10.30 10:35 :35
12:05 12:30 12:35 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.00
23.30 23.35
Moj mali poni, ris. Dežela konjičkov, ris. Charlie Brown in Snoopy, ris. Budva na morski peni, nan. Želim te ljubiti, nan. Tv prodaja Sila, nan. Tv prodaja
Vrtinec življenja, nan. Tv prodaja
Prenovimo kopalnico, ang. ser. Princeska, kanad. ser. Budva na morski peni, nan. Na trdnih tleh, nan. Precej legalno, nan. Želim te ljubiti, nan. Sila, nan. 24ur popoldne Sila, nan.
Vrtinec življenja, nan. 24ur, vreme 24ur Epilog
Kot tvoj nasmeh, am. film 24urzvečer
Precej legalno, am. nan. Na trdnih tleh, nan. Na robu znanosti, nan. 24ur
Zvoki noči
©
Dobro jutro, informativna oddaja
Pop corn
Vaš krog: Rajko Djordjevič, pogovor
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: Jože Bohorč s prijatelji Regionalne novice 3 Mura Raba TV Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila
Roli Poli Oli, ris.
06.25	Moj mali poni, ris.
06.45	Dežela konjičkov, ris.
07.10	Charlie Brown in Snoopy, ris.
07.15	Budva na morski peni, nan.
08.20	Želim te ljubiti, nan.
09.15	Tv prodaja
09.30	Sila, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Vrtinec življenja, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.15	Princeska, kanad. ser.
12.45	Budva na morski peni, nan.
13.55	Na trdnih tleh, nan.
14.50	Precej legalno, nan.
15.45	Želim te ljubiti, nan.
16.45	Sila, nan.
1 7.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kot noč in dan, am. film
22.00	24ur zvečer
22.30	Ženska za znoret, am. film
23.05	Eurojackpot
23.10	Ženska za znoret, nad. filma
00.25	Kratki stiki, slovenski film
02.25	24ur, ponov.
03.25	Zvoki noči
©
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
TV SLO T
06.05 Odmevi
07.00 S soncem v očeh: Izguba 07.15 Zgodbe iz Školjke: Bine 07.35 Vetrnica: Peka 07.40 Fračji dol, ris. nan. 08.05 Trnovo robidovje, ris. nan. Juvi, aerobika za otroke, anim. ser.
08.40 Studio Kriškraš: Balet 09.05 Ribič Pepe
Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 12/26 09.55 Male sive celice, tv kviz 10.40 Infodrom
10.45 Kot na televiziji, igrani film
.05 Pocahontas, anim. druž. film 12.25 Razred zase: Hrana 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.30 Prava ideja! 14.55 Na lepše 5.20 Slovenski magazin 5.50 Zgodbe izza obrazov: Kazimira Lužnik
16.20 O živalih in ljudeh, tv Maribor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu, tv Maribor 17.40 Madagaskar: Otok čudes, 1/3 Ozare
18.40 Larina zvezdica, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Ljubezenski priročnik, ital. film 22.05 Pogled na ... Koptske tkanine,
Narcisov vodnjak, dok. ser. 22.40 Poročila, vreme, šport 23.10 Poldnevnik.Tv satira 23.35 Skrivna država, 3/4
Ozare, ponov. 00.35 Dnevnik, ponov. 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal SLOVENIJA 2
TV SLO
Slovenski utrinki 09.50 Umetni raj: 67. Canski filmski
festival 10.20 Osmi dan
Polnočni klub: Knap - poklic, ki umira?
12.20 Kajak kanu, svetovni pokal,
prenos iz Tacna 14.00 Atletika - diamantna liga, posn. iz Osla
5.30 Nogomet, sp, Čile : Avstralija, posn.
17.30 Studijska oddaja 17.50 Kolumbija : Grčija, prenos iz
Belo Horizonteja 20.50 Urugvaj : Kostarika, prenos iz
Fortaleze 23.50 Anglija : Italija, prenos iz Manausa
02.50 Slonokoščena obala : Japonska,
prenos iz Recifeja 04.50 Zabavni kanal
pop
07.00	Oto čira čara
07.01	Chuggington, ris. 07.15 Mila in divje živali, ris. 07.40	Sabrinino skrivno življenje, ris. 08.05 Grozni Gašper, ris.
Viking Viki, ris.
.45	Van Dog, ris.
08.50	Mia in jaz, ris.
5	Zelfs, ris.
09.20	Jekleni Maks, ris.
09.45	Slugterra, ris.
10.10	Hotel 13, nan.
10.25	Zmenek po naročilu, kanad. film
12.15	Igra laži, nan.
13.10	Kuharska žilica, am. ser.
13.40	Sanjski moški, am. ser.
14.35	Znan obraz ima svoj glas, pon.
17.15	Nogometni pasji prvak, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vid in Pero šov
21.30	Žvižgač, kanad. film
23.45	Hiša voščenih figur, am. film
01.55	24ur, ponov.
02.55 Zvoki noči
©
10.30	Oglasi
10.35 Naj viža: Jože Bohorč s prijatelji
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva
12:20	Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice 3 21.05 Gostilna pr' Francet (88) 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
8.55 9.00 09.45 10.10 10.15
.15 .20 .40 .45 17.55 18.00 18.40 19.15 19.20 19.55 20.00
20.25 20.30
22.30 00.00 00:05
Napovedujemo Miš maš
Ustvarjalne iskrice: lovilec sanj Oglasi
Gostilna pr Francet (88), zabavno glasbena oddaja Napovedujemo
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Mura Raba TV Videospot dneva Videostrani, vestila Vabimo k ogledu 2214. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja AKUSTIKA 2014, posnetek dobrodelnega koncerta Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila
TV SLO T
SLOVENIJA 1 07.00 Dojenček, ris. 07.05 Nanigugu, ris. 07.10 Pravljice o zobnih miškah, ris. 07.15 Svet živali, ris. 07.17 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.20 Trala trali, ris. 07.25 Manja, ris. 07.30 Sončni mlin: Opravilo, ris. 07.35 Viki Vijak: Praznik dvigal 07.45 Poniji z Zvezdnega griča, ris. 07.55 Vse o Rozi, ris. 08.05 Minuta v muzeju: Ilustracija iz
Knjige kraljev 08.10 Larina zvezdica, ris. 08.20 Svetovalka Hana, ris.
Mucika, ris. 08.40 Pozabljeni igrači, ris. 08.55 Mili in Moli, ris. 09.05 Zoran in Žarko, ris. 15 Knjiga o džungli, ris. 25 Pokukajmo na Zemljo: Italija, ris.
30 Marcelino Kruh in vino, ris. nan. 09.50 Pujsa Pepa, ris. 09.55 Hura za Hopka, ris. nan. 10.20 Minuta v muzeju: Vrč za vodo, ponov.
10.25 Kapitan Sabljezobi, 13/26 10.45 Sledi, odd. tv Maribor 11.20 Ozare, ponov. 11.25 Obzorja duha: Eno telo 12.00 Ljudje in zemlja, tv Koper 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav 15.10 Moj oče Barišnikov, ruski film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Miranda (I.), 2/6 17.50 Komisar Rex (XI.), 2/12 18.40 Mucika, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 37 dni, 3/3 21.00 Intervju 22.00 Poročila, vreme, šport 22.25 Slovenci in 1. svetovna vojna
1914 - 1918, 3/5 23.10 Slovenski magazin 23.40 Dnevnik, vreme, šport
Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Infokanal
TV SLO ®
06.55 Globus 07.25 Slovenski magazin 07.50 Glasbena matineja sledi 34. srečanje tamburašov Slovenije
08.15 Sprevoples Zeleni Jurij, muzikal
po ljudskih motivih 10.00 Ritmična gimnastika, ep,
posnetek 11.25 Žogarija
11.55 Kajak kanu - svetovni pokal,
prenos iz Tacna 13.15 Nogomet, sp, Anglija : Italija, posn.
15.35 Ritmična gimnastika, ep, posn. 17.30 Nogomet, sp 2014 sledi Studijska oddaja 17.50 Švica : Ekvador, prenos iz
Brazilije 20.30 Žrebanje Lota 20.50 Francija : Honduras, prenos iz
Porto Alegreja 23.50 Argentina : BiH, prenos iz Rio
de Janeira 02.15 Zabavni kanal
pop
07.00	OTO čira čara
07.01	Sabrinino skrivno življenje, ris. 07.20	Mila in divje živali, ris. 07.45	Grozni Gašper, ris.
08.10 Viking Viki, ris. 08.25 Mia in jaz, ris. 08.50 Zelfs, ris. 08.55 Lego Chima, ris. 09.20 Slugterra, ris. 09.45 Samuraj, ris. 10.15 Hotel 13, nan. 10.30 Problematičen mulc, am. film 12.05 Igra laži, am. nan. 13.00 Najboljši recept, am. ser. 13.55 Vid in Pero šov, ponov. 5.25 Harry Potter in jetnik iz
Azkabana, am. film 17.55 Skriti šef 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.40 Ameriške sanje, am. film 00.45 Izgubljeni spomin, am. film 02.40 24ur, ponov.
03.40 Zvoki noči
©
VITEV ODDAJ TED. SPOREDA Napovedujemo Miš maš
2213.	VTV magazin, regionalni
-	informativni program Kultura, informativna oddaja Evropa, moja dežela -kmetovalec
2214.	VTV magazin, regionalni
-	informativni program Kultura, informativna oddaja Poslanska pisarna: Srečko Meh,
TV SLO T
08.55 09.00 09.40
10.05 10.10
10.15
10:35 10.40
11.40
13.40 14.30 17.55 18.00
18:40
19.05 20.05 20.10 21.25 22.55 23:25
RS
ka P
oslanec SD v Državnem zobru
Akustika 2014, posnetek
dobrodelnega koncerta
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Čas za nas - mladi za Veleje:
Veleje dogaja
Ustvarjalne iskrice: makrame pas
Pop corn
Vabimo k ogledu
Naj viža: Jože Bohorč s prijatelji
Jutranji pogovori, ponovitev
Vaš krog: Rajko Djordjevič
Videostrani, obvestila
SLOVE 5 0
06.55 07.00 07.08
NIJA 1 Utrip
Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro
Obzorja duha: Eno telo Ljudje podeželja: Lokalni pridelki iz Sardinije, dok. ser. Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Knap - poklic, ki umira? Poročila
Dober dan, Koroška Marcelino Kruh in vino, ris. nan. Juvi, aerobika za otroke, anim. ser.
Studio Kriškraš: Balet Poročila, vreme, šport Duhovni utrip
Skladateljv vojaški uniformi -Utrinki o Ristu Savinu Moji, tvoji, najini, 11/35 Knjiga o džungli, ris. Vreme
Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, vreme, šport Pisave
Knjiga mene briga: Dalajlama in Stepnane Hessel Letni koncert Akademije za glasbo v Ljubljani: Nuška Drašček Rojko Duhovni utrip Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
TV SLO (D
10.00 10.08 10.35 11.50
12.
13.00
13.35
15
15.10 15.45 16.10
16.20 17
17.20 17.30
18.35 18.55 19.00 20.00 21 22
23.05 23.35
23.55
00.40 00.50 01.40 02.05
TVSLOT TVSLOT
07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.45 07.55 08.00 08.05 5
08.45 09.10 10.15 12.50 13.25 14.30 15
17.30
sledi
17.50
20.50 23.50 02.15
Zakaj?, ris Mali kralj, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Mili in Moli, ris. Gospodič Jakob, ris. Hura za Hopka, ris. nan. Knjiga o džungli, ris. Minuta v muzeju Klasična pravljica, ris. Infodrom
Besedi na sledi: Simon Gregorčič, nan. Razred zase: Hrana Otroški kanal Dobro jutro Na lepše Intervju Prava ideja!
Nogomet, sp - Argentina : BiH, posn.
Nogomet, sp 2014
Studijska oddaja
Nemčija : Portugalska, prenos iz
Salvadorja
Iran : Nigerija, prenos iz Curitibe Gana : Zda, prenos iz Natala Zabavni kanal
POP
06.25 06.45 07.10 08.10 09.05 09.20 10.15 10.30 11.25 11.40 12.05 12.35 13.45 15.45 16.45 17
17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.50 22.20 23.15 00.10 01.05 02.05
08.55
10.30 10.35
10.55 11.00 11.50 11.55 17.55
18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00
21 21.05 22.10
23.40 23.45
Roli Poli Oli, ris. Moj mali poni, ris. Dežela konjičkov, ris. Budva na morski peni, nan. Želim te ljubiti, nan. Tv prodaja Sila, nan. Tv prodaja
Vrtinec življenja, nan. Tv prodaja
Prenovimo kopalnico, ang. ser. Princeska, kanad. ser. Budva na morski peni, nan. Ameriške sanje, am. film Želim te ljubiti, nan. Sila, nan. 24ur popoldne Sila, nan.
Vrtinec življenja, nan. 24ur vreme 24ur
Nova v mestu, am. film 24ur zvečer Precej legalno, nan. Na trdnih tleh, nan. Zaščitnik, nan. 24ur, pon. Zvoki noči
Napovedujemo
Dobro jutro, informativna
oddaja
Oglasi
2214. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna odda Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo To bo moj poklic: Inženir lesarstva (19. oddaja) Videospot dneva Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Opozicijski pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje
Regionalne novice 3 Gostilna Pr' Francet (88) Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila
daja
SLOVENIJA 1
06.05	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Sledi, odd. tv Maribor
11.30	. in da bom zadnja na grmadi,
dok. odd.
12.15	Pisave
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha: Eno telo
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Musti, ris.
15.50	Neli in Cezar, ris.
15.55	Angelina balerina, ris.
16.10	Ribič Pepe
16.30	S soncem v očeh: Izguba, nan.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Kje sem pozabil spomin?, dok.
18.10	Moji, tvoji, najini, 12/35
18.35	Sončni mlin, ris.
18.40	Pujsa Pepa, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pesem ptic trnovk, 7/10
20.55	Otroci iz socialističnega bloka,
dok. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus
23.35	Kje sem pozabil spomin?, dok. odd.
00.25	Intervju, ponov.
01.15	Dnevnik, ponov.
02.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.30	Infokanal
01.40 Iiiioikaiial
TvsLor TVSLOT
runn i^n ne
SLOVENIJA 1
06.05	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Ljudje evropskih mest: Zagreb
11.00	Osmi dan
11.55	Otroci iz socialističnega bloka,
dok. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.20	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Veliki malčki, ris.
15.50	Male sive celice, tv kviz
16.35	Sama na pot, dok. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Na poti z Vladom Poredošem, dok. ser.
17.50	Pogled na . romarsko cerkev Marije Zavetnice na Ptujski Gori, dok. ser.
18.10	Moji, tvoji, najini, 13/35
18.35	Živalski čira čara, ris.
18.40	Drago, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Staro kolo, poljski film
21.40	Obisk, igrani film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Odkrito
23.55	Na poti z Vladom Poredošem,
dok. ser.
00.25	Dnevnik, ponov.
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
07.00 07.05 07.10
07.15 07.20 07.25 07.45 07.55 08.00 08.05
5
08.40 09.00 10.00 10.55 13.45
14.20
15.00
17.30
sledi
17.50
20.30 20.50
23.50 02.15
Zakaj?, ris Mali kralj, ris. Pokukajmo na Zemljo: Izrael, ris.
Mili in Moli, ris. Gospodič Jakob, ris. Hura za Hopka, ris. nan. Knjiga o džungli, ris. Minuta v muzeju Klasične pravljice, ris. Juvi, aerobika za otroke: Morsko dno, anim. ser. Studio Kriškraš: Balet Zgodbe iz školjke: Bine Otroški kanal Zabavni kanal Dobro jutro
Pogled na . Koptske tkanine,
Narcisov vodnjak, dok. ser.
Muzikajeto: Mladi bendi
Nogomet, sp, Gana : Zda, posn.
Nogomet, sp 2014
Studijska oddaja
Belgija : Alžirija, prenos iz Belo
Horizonteja
Žrebanje Astra
Brazilija : Mehika, prenos iz
Fortaleze
Rusija : Koreja, prenos iz Cuiabe Zabavni kanal
pop
06.25 06.45 07.10 5
09.10 09.25 10.20 10.35 11.30 11.45 12.10 12.45 13.55 14.50 15.45 16.45 17
17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.05 22
22.30 23.25 00.20 01.15 02.15
08.55
10.30 10.35
11.35 12
12.05 17.55
18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00
20.20 20.25
20.35
20.55
21.25
22
23.30 23.35
i Poli Oli, ris. Moj mali poni, ris. Dežela konjičkov, ris. Budva na morski peni, nan. Želim te ljubiti, nan. Tv prodaja Sila, nan. Tv prodaja
Vrtinec življenja, nan. Tv prodaja
Prenovimo kopalnico, ang. ser. Ko pospravlja Kim, am. ser. Budva na morski peni, nan. Na trdnih tleh, nan. Precej legalno, nan. Želim te ljubiti, nan. Sila, nan. 24ur popoldne Sila, nad. nan. Vrtinec življenja, nan. 24ur vreme 24ur
Preverjeno Trdoglavci, nan. 24ur zvečer Precej legalno, nan. Na trdnih tleh, nan. Zaščitnik, nan. 24ur
Zvoki noči
Dobro jutro, informativna
Oglasi
Opozicijski pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike: ŠTPM, Scoutball 2014 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2215. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini
Dotiki gora: Izvir Savinje in Okrešelj
To bo moj poklic: Inženir informatike (20. oddaja) Muzej osamosvojitvene vojne v Savinjsko šaleški regiji Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila
07.00 Zakaj?, ris. 07.05 Mali kralj, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.20 Gospodič Jakob, ris. 07.25 Hura za Hopka, ris. nan. 07.45 Knjiga o džungli, ris. 07.55 Minuta v muzeju, ris. 08.00 Klasične pravljice, ris. 08.05 Ribič Pepe 08.25 S soncem v očeh, nan. 08.35 Šest nasvetov, kako postati najboljši nogometaš na svetu, igrani film 09.00 Otroški kanal 10.15 Dobro jutro 12.40 Nogomet, sp, Rusija : Koreja, posn.
14.50 Košarka - kvalif. za ep,
Slovenija : Slovaška (Ž), prenos iz Kranjske Gore 16.45 Ulična košarka, reportaža iz
Novega mesta 17.30 Nogomet - sp 2014 sledi Studijska oddaja 17.50 Avstralija : Nizozemska, prenos
iz Porto Alegreja 20.30 Žrebanje Lota 20.50 Španija : Čile, prenos iz Rio de Janeira
23.50 Hrvaška : Kamerun, prenos iz
Manausa 02.15 Zabavni kanal
pop
06.00	Roli Poli Oli, ris. 06.25 Moj mali poni, ris. 06.45 Dežela konjičkov, ris.
07.10	Budva na morski peni, nan. 08.15 Želim te ljubiti, nan.
09.10	Tv prodaja 09.25 Sila, nan.
10.20	Tv prodaja 10.35 Vrtinec življenja, nan.
11.30	Tv prodaja
11.45 Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.10	Ko pospravlja Kim, am. ser. 12.45 Budva na morski peni, nan. 13.55 Na trdnih tleh, nan.
14.50	Precej legalno, nan. 15.45 Želim te ljubiti, nan. 16.45 Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nad. nan. 17.55 Vrtinec življenja, nan. 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Iron Man, am. film
22.20	24ur zvečer
22.50	Precej legalno, nan. 23.45 Na trdnih tleh, nan.
00.40	Zaščitnik, nan. 01.35 24ur
02.23 Zvoki noči
©
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 221 5. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Celovita oskrba s pitno vodo v
Šaleški dolini 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice: nakit iz usnja
18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Vransko summer night
22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 21
12. junija 2014
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
STOJI STOJI TAM
ml - Mladina / L - Ljudsko slovstvo
Verjetno poznate kakšno zgodbo, ki je značilna za vaš kraj, mesto, vas, naselje ... mogoče govori o gradu, cerkvi, naravni in kulturni znamenitosti. Ljudska domišljija je o njih spletla najrazličnejše zgodbe in nekaj jih najdete v tej knjigi. Včasih so zgodbe krožile naokoli iz ust do ust, danes pa so jih strokovnjaki zbrali v zbirki Zakladnica slovenskih pripovedi in ena izmed njih je tudi ta, ki je pred vami. V njej boste našli Kralja Matjaža, zgodbo o Cerkniškem jezeru, Stiškem samostanu in še mnogo več, ki vas bodo popeljale v zanimiv zgodovinski in tudi domišljijski svet.
SUWANNAKIT, TUL: Kakšne barve sem?
ml - Mladina / C-S - Slikanice
Radovednost otrok nas spremlja na vsakem koraku in v tej knjigi bodo lahko odkrili marsikaj. Barve bodo spoznavali na zabaven način s pomočjo prijaznih živali. Seveda bodo zraven spoznali tudi živali in
TOUGH, PAUL: Zakaj nekaterim otrokom uspeva
od - Odrasli / 37 - Vzgoja. Izobraževanje
V sodobnem svetu vsi strmimo k uspešnosti, nekaterim je pomemben denar, drugim položaj, vsi starši pa bi radi tudi uspešne otroke. Nekaterim uspe in imajo vse pogoje za uspešno življenje, nekateri pa se žal ne rodijo pod srečno zvezdo in jim je v življenju težje.
njihove značilnosti. Knjiga pa jih povabi tudi k opazovanju in obračanju naokoli, kar bo male raziskovalce pripeljalo do zanimivih odkritij, ki jih knjiga skriva.
CLEMENTS, J. M.: Spartak: meči in pepel
od - Odrasli / 821-311.6 -Zgodovinski roman
Vse ljubitelje zgodovine knjiga popelje v areno med gladiatorje, kjer je glavna zabava v bitkah in smrti. Meči in pepel je prva knjiga iz serije o Spartaku, kjer se zasužnjeni Rimljan z boji v areni bori za svoje življenje.
V Kapui se v skladu z rimskimi običaji odvijajo boji ob grobu bogataša Pelorja, ki so ga brutalno umorili lastni sužnji. Novi prvak postane Spartak, ki ga čaka težko delo in ogromno spletk ter podlosti. Lanista Kvint Batiat, Spartakov lastnik in častihlepni trgovec s sužnji, izkoristi priložnost in skuje načrt za prevzem pokojnikove zapuščine. Pri tem mu pomaga rimski kvestor Mark Tulij Ciceron, ki je v Neapolis prišel iskat nove prerokbe o prihodnosti Rima. Pri tem naleti na getsko vedeže-valko, čarovnico Medejo, ravno tisto, ki je ubila Pelorja. Prepletanje zgodovine s spletkami pa vas čaka tudi v nadaljevanju, ki sledijo tej knjigi.
Avtor knjige Paul Tough pa trdi, da imajo najpomembnejše lastnosti pri človekovem uspehu več opraviti z značajem in spretnostmi, kot so vztrajnost, radovednost, vestnost, optimizem in samoobvladovanje, kar v knjigi tudi predstavi. Na podlagi raziskav, ki so jih učitelji in raziskovalci opravili predvsem pri otrocih, ki odraščajo v revščini, razkriva presenetljive načine, na katere starši pripravijo svoje otroke na odraslo dobo, oziroma jih nanjo ne pripravijo. Predstavi tudi nova spoznanje o tem, kako izboljšati življenje revnih otrok. Avtor nam pokaže, da je za uspeh pomemben značaj in nam na svoj navdihujoči način predstavi nove poglede na vzgojo.
KRANJC, AJŠA: Zdravilna moč
od - Odrasli / 615.8 -Alternativno zdravljenje
Kdaj ste nazadnje hodili bosi? Počnete to pogosto? Verjetno vas je večina takšnih, ki tega ne počne pogosto. V tej knjigi pa vam predstavljajo, kako je potrebno ponovno vzpostaviti stik z zemljo in kaj nam pozitivnega prinaša bosa hoja. Predvsem pa opisuje zemljenje na različne načine, s katerimi si pomagamo ponovno vzpostaviti stik z zemljo. Z obutvijo smo izgubili stik z zemljo in si s tem nakopali ogromno zdravstvenih težav. Nekaj jih lahko odpravimo z boso hojo in zemljenjem, kar nam bo pomagalo ponovno vzpostaviti stik z naravo in njenim prvotnim planom. Ozemljeni ljudje delujejo bolje in se tudi počutijo bolje kot neozemljeni. Vse raziskave, opisane v tej knjigi, nam pokažejo, da zemljenje pomaga pri odpravljanju zdravstvenih težav in svetuje, da se moramo čim bolje približati naravi.
■ AKOL
2. Medzimursko proscenje
Velenje, 14. junija - V soboto bodo v atriju pri nekdanjem Rudnik Pubu ob Kidričevi cesti, kjer svoje nove prostore dobiva velenjsko Medžimur-sko kulturno društvo, pripravili 2. Medžimursko proščenje. Prireditev bo potekala med 9. in 12. uro, na njej pa bodo uprizorili ljudski in cerkveni praznik, ki ima v Medžimurju velik pomen.
Poleg tamburašev in folkloristov velenjskega Kulturnega društva Medži-murje bodo nastopili folkloristi iz Šempetra, Oglarji iz Šoštanja, tolkalna skupina Glasbene šole Velenje, Konovski štrajharji in člani Hrvaškega kulturnega društva Ljubljana. Predstavili bodo tudi medžimursko kulina-riko in obrti.
■ bš
S plesom za lepe počitnice
Vinska Gora, 14. junija - Plesno-rekreacijski studio Mdance bo v soboto, ob 18. uri, v dvorani doma krajanov v Vinski Gori, pripravil 2. zaključno produkcijo, ki so jo poimenovali Ples na filmskem platnu. Vstopnine ne bo, odločili pa so se, da nastop namenijo v dobrodelne namene. Skupaj z MZPM Velenje bodo zbirali prostovoljne prispevke, s katerimi bodo polepšati počitnice otrokom iz socialno šibkih družin v Šaleški dolini.
■ bš
Kdaj - kje - kaj
Četrtek, 12. junij
8.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Središča za samostojno učenje 9.30 Galerija Velenje
Delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Inventura 14 14.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
17.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev brezplačnega programa za učenje slovenščine in računalništva za tujce 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Rak na duši in pogovor z avtorico dr. Nelo Sršen 19.30 Glasbena šola Velenje
Zaključni koncert solopevcev Glasbene šole Velenje
Petek, 13. junij
20.30 Velenjski grad
Koncert Šaleškega študentskega okteta Urbano jamranje 21.00 eMCe plac Vinil večer
Sobota, 14. junij
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 8.00 Cankarjeva ulica, Titov trg BazArt
8.30 Ploščad Centra Nova
Predstavitev turističnih društev Slovenije 10.00 Mercator center Velenje
Lumparije, otroške ustvarjalne delavnice z animacijami, Polžek Jaka. 9.00 - 12.00
atrij Kidričeva - Kersnikova »Na 2. medimursko proščeje, dojdite u Veleje!«, etnološka prireditev KD Medimurje Velenje 10.00 Zbirno mesto: pred Vilo Bianco Potovanje v srednji vek, mesečno vodenje za občane 19.30 Glasbena šola Velenje
Letni koncert Mešanega pevskega
zbora Gorenje 19.30 KAC, Efenkova 61 b
paLAČENka party 20.00 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Slovenska popevka pod magnolijami, koncert GŠ Nazarje (v primeru dežja v domu kulture Velenje) 21.00 eMCe plac Jam session
Nedelja, 15. junij
13.00 Grilova domačija v Vinski Gori
Dan odprtih vrat na zeliščnem vrtu Grilove domačije 13.00 KAC, Efenkova 61 b
Brezplačno vegetarijansko kosilo za vsakogar 17.00 Dom kulture Velenje
Love to dance, plesna prireditev Plesne šole Spin 18.00 Rdeča dvorana Velenje
Povratna rokometna tekma za preboj na svetovno prvenstvo Slovenija : Madžarska 19.00 Velenjski grad
Drugi koncert Šaleškega študentskega okteta Urbano jamranje
Ponedeljek, 16. junij
14.00 Gorenje Servis
Odprtje razstave Društva šaleških likovnikov Tiskanje v glini 14.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Vila Bianca Velenje
Okrogla miza na temo pomladitve turističnega društva 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru
Bridge turnir 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Tir (gost večera Brane Završan)
Torek, 17. junij
16.00 Travnik pri Galeriji Velenje Zasaditev drevesa in kulturni program društva 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
17.00 Ljudska univerza Velenje
Informativni dan - višješolski študijski programi
19.00 Vila Bianca Velenje
Odprtje razstave dr. Irene Nikolič Mickovic 20.00 Velenjski grad
Komedija Strašnih Jožetov Na eks
Sreda, 18. junij
10.00 Ljudska univerza Velenje
Informativni dan - izobraževalna ponudba 2014/15 19.00 Šalek - trg pred gasilskim domom O kresi se dan obesi, nastop folklornih skupin 20.00 Velenjski grad
Letni koncert Moškega pevskega zbora Kajuh

Sobota, 14. junij
X Odhod iz AP Šoštanj
Dan slovenskih planinskih doživetij - srečanje slovenskih planincev v Bohinju
18.00 Kulturni dom Šoštanj
Animacijski show program Twirling kluba Šoštanj
Ponedeljek, 16. junij
10.00 Pred OŠ KDK Šoštanj
Zasaditev avtohtonega drevesa ob Tednu ljubiteljske kulture
Sreda, 18. junij
12.00-17.00
Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: Spoznajmo Word
12.30 - 13.30
Medgeneracijsko središče Šoštanj Kuharska delavnica
Ste3QTN3GDB3Q]
Četrtek, 12. junij
15.00 Zelena dela v vinogradu Miha Fajfarja v Kolovratu
20.00 Dvorana Marof Pilates
Petek, 13. junij
10.00 do 12.00
OŠ bratov Letonja Predstavitev čebelarstva za otroke in ostale občane (v okviru dnevov odprtih vrat slovenskih
2. Dobrodelna razstava slabovidnih slikarjev
Velenje, 12. junija - Danes ob 19. uri bodo na Velenjskem gradu odprli 2. Dobrodelno prodajno razstavo slabovidnih slikarjev Slovenije. Organizatorja sta Združenje prijateljev slepih Slovenije in Muzej Velenje. Razstavljalo bo 8 slabovidnih umetnic (Rezka, Arnuš,
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
HIŠA VELIKEGA ČARODEJA
The House of Magic (Belgija) Družinska animirana avantura, sinhronizirana v slovenščino, 85 minut. Režija: Jeremy Degruson, Ben Stassen. Slovenski glasovi: Dijana Žiberna,Aleksander S. Golja, Tina Ogrin, Sašo Prešeren, Peter Urbane, Ksenja Urbane, Sašo Prešeren, Ana Marija Mitič, idr.
Petek, 13. 6., ob 18.00 3D Sobota, 14. 6., ob 18.00 Nedelja, 15. 6., ob 16.00 3D - otroška matineja
Mladi zapuščeni muc Blisk se v iskanju zavetja pred neurjem zateče v skrivnostni dvorec, last upokojenega čarodeja Lawrencea, znanega tudi pod imenom Sloviti Lorenzo. Lawrence svoj pravljični svet deli z mnogimi živalmi in osupljivo zbirko napravic in pripravic, ki znajo pojoč in plešoč pripraviti zajtrk. Hitro poskrbi, da se tudi Blisk počuti dobrodošlega; toda zajec Jack in miš Maggie snujeta zaroto, da bi se mucka znebili. Ko Lawrence pristane v bolnišnici, ga skuša njegov nečak z ukano prepričati, da hišo proda. Vendar pa se ostali prebivalci domislijo srhljivega načrta, kako svoj dom obdržati: dvorec spremenijo v hišo duhov, pri čemer je Blisk njihovo skrito orožje...
SEKS NA EKS
Walk of Shame (ZDA) Komedija, 95 minut. Režija: Steven Brill. Igrajo: Eli-
zabeth Banks, James Marsden, Gillian Jacobs, Sarah Wright Olsen, idr.
Petek, 13. 6., ob 19.45 Sobota, 14. 6., ob 21.35 Nedelja, 15. 6., ob 18.00
Zapeljiva in uspešna novinarka se po zapitem in prekrokanem večeru znajde sama in brez denarja, avta, dokumentov ter telefona v nepoznanem predelu Los Angelesa. Ker jo zjutraj čaka pomemben intervju za položaj televizijske voditeljice, ji ne preostane drugega, kot da se po temačnih ulicah odpravi peš. Kmalu naleti na težave s kriminalci, pocestnicami in policisti, zato se njen nočni mestni pohod spremeni v kaotičen boj za preživetje.
ABECEDA
Alphabet (Avstrija, Nemčija) Dokumentarec, 113 minut. Režija: Erwin Wagen-hofer. Nastopajo: Sir Ken Robinson, Yang Dongping, Andreas Schleicher, Prof. Dr. Gerald Hüther, Arno Stern, idr.
Petek, 13. 6., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 14. 6., ob 18.30 - m. dvorana
Osemindevetdeset odstotkov otrok se rodi visoko nadarjenih. Po šolanju je takšnih le še dva odstotka.« - citat iz filma. Ne glede na to, katero šolo smo obiskovali, sledimo vzorcem mišljenja, ki izvirajo iz zgodnjega obdobja industrializacije, ko je bil cilj ljudi oblikovati v dobro delujoče člene v proizvodni verigi. Analiza in obsodba tekmovalno naravnanega sodobnega izobraževalnega sistema ter poziv k izobraževanju, ki bi temeljilo na človeški domišljiji in ustvarjalnosti.
PANIKA
(Slovenija) Komedija, 100 minut Režija: Barbara Zemljič. Igrajo: Janja Majzelj, Grega Zorc, Vladimir Vlaskalic, Pia Zemljic, Milena Zupancic, Ivanka Mezan, Vanesa Ostir Jaric, Barbara Cerar, Igor Zuzek, Jernej Sugman, Nina Valic, idr.
Petek, 13. 6., ob 18.30 - m. dvorana Sobota, 14. 6., ob 19.45 Nedelja, 15. 6., ob 19.00 - mala dvor.
Komična melodrama, posneta po priljubljenem romanu Dese Muck, prikazuje življenje 40-letne medicinske sestre Vere, ki v življenju nikakor ne more več najti pravih radosti. Ob zdolgočasenem možu Rudiju je že davno pozabila na ljubezen, dokler je iz duševne monotonije ne predramijo čari prijateljičinega partnerja.
JEJ, SPI, UMRI
Ata sova do (Švedska) Drama, 104 minute. Režija: Gabriela Pichler. Igrajo: Nermina Lukac, Milan Dragisic, Jonathan Lampinen, Peter Falt, Ruzica Pichler, idrS podporo
Petek, 13. 6., ob 21.35 Nedelja, 15. 6., ob 20.00
Raša ne prenaša neumnosti. Je močna, vzvišena, neposredna muslimanka delavskega razreda, ki se požvižga na mnenje drugih o njej. Ko izgubi delo v tovarni se sooči s sistemom brezposelnosti. Nima ne srednješolske diplome ne službe. Njeni škornji pa so umazani od blata majhnega mesta, v katerem je odraščala. Sedaj jo čaka spopad z družbo.
čebelnjakov)
17.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Valeta devetošolcev OŠ bratov Letonja
Sobota, 14. junij
dopoldan
pred nakupovalnim centrom Mercator
Predstavitev čebeljih pridelkov in izdelkov (v okviru dnevov odprtih vrat slovenskih čebelnjakov)
Ponedeljek, 16. junij
16.45 Dvorana Marof
Odprta učna ura plesalk plesno gibalnih delavnic za starše
Torek, 17. junij
18.00 Hiša mladih Joga
Lunine mene
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 12.6., od 14.00 -19.00, Biotržnica
•	petek, 13.6., od 14.00 Kmečka tržnica
•	Nedelja, 15.6., ob 11.00 Pravljične urice, Alberta išče ljubezen
•	Vsak dan KARTING na strehi - Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
Tinka Šetina, Ana Šter, Meri Tišler, Milka Jug, Janja Kis, Natalija Žitnik Metaj, Erika Šilec), vsaka pa se bo predstavila s po dvema slikama, ki bosta tudi naprodaj. Izkupiček bo v celoti namenjen lažjemu in kvalitetnejšemu ustvarjanju slabovidnih slikarjev. Na odprtju razstave bodo pripravili tudi bogat kulturni program. Razstava bo na ogled do 15. julija.
■ bš
TIR
Tir (Italija, Hrvaška) Drama, 90 minut. Režija: Alberto Fasulo. Igrajo: Branko Završan, Lučka Počkaj, Marijan Šestak, idr.
Ponedeljek, 16. 6., ob 20.00 uri -filmsko gledališče
Da bi družini omogočil boljše življenje, se Branko zaposli kot šofer tovornjaka pri italijanskem prevozniku. Zdaj zasluži trikrat več, kot je znašala njegova učiteljska plača, a vse ima svojo ceno, tudi če se ta ne meri v denarju. Težki pogoji in nečloveške zahteve delodajalcev na cesti ogrožajo Brankovo varnost in življenje. In zdi se, kot da ga neskončne vožnje po evropskih tržnih magistralah ne bodo nikoli pripeljale domov, k vse bolj oddaljeni in odtujeni družini. Zmagovalec lanskega mednarodnega festivala v Rimu je dokumentarno--igrani film ceste, ki skozi intimen vpogled v vsakdanjo rutino sodobnega Odiseja, tovornjakarja Branka Završana, razkriva globalno problematiko izkoriščanja delavstva in trpko realnost večnih nomadov evropskega prevozništva.
Naslednji vikend, od 20. 6. do 23. 6. napovedujemo:
animirano pustolovščino KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 2 3D in 2D, romantično komično dramo ATOMSKI Z DESNE, dokumentarec TIR, akcijsko dramo, triler TRANSCEDENCA ter v filmskem gledališču psihološki triler UGRABITEV.
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
22
OBVESCEVALEC
12. junija 2014
Nagradna križanka Vzajemna
RUSKI PISATELJ (GORKI) I 1868-1936)
ILOVICA (NAR.)
NEKDANJI JAVNI PISAR
ZAVr> ROVAN[ LA VSi il PRI HW
M .■=.■■ k ; i-1 ni-Tïiy^n 7<IL JvLil' ".¡i g 1L.J ".I
OLJE IZ TKIVA KITOV
■fcj
PLEZANJE (ALP.)i
KRAJŠA LIRSKO-EPSKA PESEM
KUVERTA, OVOJNICA, OMOT
JAPONSKA NAMIZNA IGRA
PRIJETEN VONJ
«S
V
LETALEC, PILOT
KOŠČEK, GRIŽLJAJ (NAR.)
KRAVICA,
ICIKA, TELIČKA
ŽELEZNICA, TIR
¡REDOZEMS KI GRM, ZAČIMBA, LOVOR
VEDENJE DO KOGA, RAZMERJE
GORSKE REŠEVALNE SANI
LETOVIŠČE V ISTRI, HRVAŠKA
CELJSKA TOVARNA POSODE
AVSTRIJSKA PISAŒLJICA-MARIE
TRNEK (KNJIŽ.)
IZDELOVALEC ORODJA
UNIVERZA V LOS ANGELESU
GLASILO ITALIJANSK. SOCIALISTOV
MESTO V MONGOLIJI, KITAJSKA
B
NEGATIVNA, SLABA STRAN (POG.)
MERA
ZA MLEKO V ZDA
FRANCOSKI SLIKAR-JACQUES
N
DUBROVNIKU
SLOVENSKI PRAVNIK-LJUBO
R
AGAVI PODOBNA TROPSKA RASTLINA
HRAM, SVTIŠČE 'GR.)_
V
NENADEN VZKLIK
DEBELA PALICA
OBUVALO ANTIČNIH IGRALCEV
NEKDANJI ŠVEDSKI SMUČARS. TEKAČ-GUNDE
V
N
VALENTIN OMAN
DEPARTMA IN REKA V FRANCIJI
OTOK V JADRANSKEM MORJU
ORIENTALSKO
RIŽEVO . ŽGANJE >
R
MODEL
ZA OBLIKO OBLEKE, VZOREC
TALISOVA BREZALKOH. PIJAČA
PRITRDIL-NICA
EGIPČANS. BOG SONA
BOLEZEN ZARADI VDORA IKER TRAKULJE
IZDELOVALEC SIRA

RI9BIŠKE VILICE
AKVARIJS-RIBICA
Dve naročnini za ceno ene!
Dva naročnika plačujeta vsak le polovico naročnine!
simobil.si
Akcija velja od 6. 5. 2014 do 30. 6. 2014. Do ugodnosti v obliki enoletne polovične cene mesečne naročnine (od dneva vezave) izbranega naročniškega paketa sta upravičena izključno dva nova naročnika skupaj oziroma en novi naročnik in en obstoječi naročnik (ob upoštevanju pogojev Predčasnega nakupa telefona) skupaj, ki se v času trajanja akcije hkrati vežeta na izbranem naročniškem paketu za 24 mesecev. Naročnika sta upravičena do ugodnosti ob skupnem prihodu na Si.mobilovo prodajno mesto ali preko SMS promocijske kode, ki jo prejme posamezni naročnik ob 24-mesečni vezavi. V primeru predčasne prekinitve naročniškega razmerja kogarkoli izmed dveh naročnikov, ki sta se skupaj vezala, pred potekom 12 mesecev od dneva vezave, se pridobljena ugodnost v okviru akcije ukine obema naročnikoma. Paketi so namenjeni fizičnim osebam - potrošnikom. Priključnina na izbrani naročniški paket je 12,20 € in se zaračuna v enkratnem znesku. Za pakete veljajo enaka splošna pravila paketov, ki so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujini, cenami izven zakupljenih količin ter pogoji ponovne vezave za obstoječe naročnike in pogoji ponudbe na voljona 040 40 40 40, www.simobil.si in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Cene vsebujejo DDV. Si.mobil d.d., Šmartinska c. 134b, Si-1000 Ljubljana.
Si.mobil center Velenje	(3
Franšizno prodajno mesto	
Kidričeva cesta 2b, 3320 Velenje	
m: 040 411 022	simobiLsi
m Vzajemna
Jaz zate, ti zame.
Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22
Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini PROGRAM MULTITRIP in POSLOVNI MULTITRIP
Za brezskrbna potovanja vam svetujemo, da sklenete enkrat letno (premijo lahko plačujete mesečno) zavarovanje Multitrip, saj boste z njim prihranili čas in denar. Zavarovalna premija je ugodnejša, kot če bi sklepali zavarovanje vsakokrat posebej. Začetek zavarovanja velja že dve uri po sklenitvi, ko poravnate premijo. Multitrip je zavarovanje za večkratna potovanja v tujino in vam zagotavlja kritje stroškov zdravstvenih storitev v tujini in na poti.Zavarovanje lahko sklenete kot posameznik ali vsa družina. Zavarovanje Multitrip nudi več kot Evropska kartica ker:
•	nudi asistenco za hitro in učinkovito nudenje pomoči
•	krije stroške nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v tujini
•	krije stroške iskanja in reševanja zavarovanca
•	krije stroške prevoza v domovino
•	nudi druge oblike pomoči: odvetniške storitve,plačilo stroškov nastanitve svojcev, pomoč pri sporazumevanju...
Izbirate lahko med različnimi paketi, z različnimi višinami zavarovalnih vsot glede na izbrano območje.
NOVOST: pod ugodnimi pogoji lahko k zavarovanju tujina priključite dodatni kritji za primer nezgode v tujini.
Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokličete na tel.: 898 76 20, 898 76 22. Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www.vzajemna.si,
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 23. junija. Izžrebali bomo tri nagrade: majico, steklenico za vodo in žogo Vzajemna.
Nagrajenci križanke »Kemična čistilnica Polak«, objavljene v tedniku Naš čas dne 29. maja 2014, so:
•	Rozika Kamenik, Jurčičeva 5, 3320Velenje;
•	Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje; ^
•	Sabina Knavs, Šaleška 16, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: TRIINŠTIRIDESET LET
POVEČAJTE
011111751
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 12. junija
Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PETEK, 13. junija
. 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 14. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 15. junija
1.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 16. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 17. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 18. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rok Šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 2. junija do 8. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 2. junija do 8. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 23
12. junija 2014
OBVESCEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDMim
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
[STiKig
[POZNANSTVA^
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
mali OGLASI
fŽlVAui
PUJSKE ali odojke, težke do 30 kg, bučno olje in domače ocvirke prodam. Gsm: 041 445 315
PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372
PRIPELKlI
SENO v kockah prodam. Gsm: 051 457 712
SUHE bukove drve in puhalnik Tajfun z motojem prodam. Tel.: 03 5881 846 REFOŠK, rose, savinon in muškat -klet Čehovin, prodam. Gsm: 031 749 671
JABOLČNIK, račja jajca, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
raznohi
NOVO žensko kolo treking, atraktivne bele in sive barve z vrhunsko opremo: lahek aluminijast okvir, 30 prestav, shi-mano SLX menjalnik, hidravlične disk zavore, udoben gel sedež ..., prodam za 450 evrov. Gsm: 041 357 840 KAD (banjo) dol. 1,20 m in šir. 70 cm prodam za 30,00 evrov. Gsm: 031 496 705
KAVČ, star eno leto, prodam za 40,00 evrov. Gsm: 051 686 196
KUPjMjHIIH
KUPIM avto Citroen C4 Picasso in motor apn-6 ali skuter. Gsm: 040 202 181
Francu Drofelniku v spomin
Od nas se je poslovil Franc Drofelnik, po domače Golobov, iz Paške vasi - človek, ki se ga bodo mnogi spominjali po njegovih delih, kijih je opravil za družino, sorodnike, vašča-ne, prijatelje v kraju in tudi širše. Tegobe vojne je občutil kot 16-letni fantič pri opravljanju kurirske službe. Ujeli so ga, a se je po srečnem naključju rešil iz celjskih zaporov. Po končani vojni se je zaposlil na Kmetijski zadrugi Šmartno ob Paki, nato pa skupaj z ženo Kristo prevzel kmetijo svojih staršev. S pridnostjo in umnim gospodarjenjem sta povprečno kmetijo preoblikovala v eno najuspešnejših in naprednejših v lokalni skupnosti. Pokojni Franc ni bil le kmet, ampak je deloval v mnogih društvih, tri mandate je bil kot član stranke SLS tudi svetnik v Občini Šmartno ob Paki. Bilje topel, prijeten, preudaren sogovornik, predvsem pa je bil človek, ki je rad pomagal sočloveku v stiski. Še in še bi lahko naštevali dobre plati njegovega delovanja. Vsi, ki smo z njim sodelovali tako ali drugače, z njegovim odhodom čutimo praznino in bolečino. Poslovil se je skrben mož, dober oče, dedi, nenadomestljiv prijatelj in sosed, velik občan ter zaveden Slovenec. Želimo mu miren počitek v slovenski zemlji, ki jo je tako ljubil.
V imenu ZZB NOV Šmartno ob Paki
■ Jože Berdnik
Mali oglasi,
zahvale in osmrtnice
898 17 50
epp@nascas.si
habit
nepremičnine
HabIL d.0.0, Koroflu 44), Vblenjs
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Prostorno 4-sobno stanovanje, Kardeljev trg, Velenje, velikost 88 m2. Leto izgr. 1984, 8/12 nad. Stanovanje je prazno in takoj vseljivo. Cena , zelo ugodna -83.000 evr.
3-sobno stanovanje na Stan-tetovi (Velenje), velikost 78 m2, zgrajeno l. 1984, P/4. Stanovanje je v mirnem delu v visokem pritličju. Cena 73.000 evr.
DEŽURSTVA
več na *** i ■ ■ ■ ■
www.habit.si
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
jZPRAVSTVENI
| DOM vVELENJEl
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
SEKARNASELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je
organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
IZOSOZDRAVN^
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).14. 6. in 15. 6. - Saveva Olivera, dr. dent. med.
.VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas Ambulante v Šoštanju,
Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 7.30 - 9.00, torek, četrtek 12.00 - 14.00
Delovni čas Ambulante v Velenju,
Cesta talcev 35: ponedeljek - petek 7.30 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00
GIBANJE PREBIVALSTVA
POGREBNO I REKLAMACIJE I INDIVIDUALNE I
ENERGETIKA
VODOVOD IN KANALIZACIJA
POKOPALIŠKA DEJAVNOST GLEDE OBRAČUNA ZA HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO INDUSTRIJO
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Upravna enota Velenje
POROKE
Uršej Marko in Šinko Katja, Mislinja, Gozdarska cesta 145.
IMRTillllllH
Zeme Anton, roj. 1928, Šentjur, Stopče 45; Otorepec Boštjan, roj. 1969, Velenje, Šalek 104; Ramšak Stanislava, roj. 1925, Velenje, Bevče 14; Kovač Avgust, roj. 1943, Velenje,
Jenkova cesta 15; Krečič Franc, roj. 1930, Celje, Vrunčeva ulica 28; Pisa-nec Zvonimir, roj. 1951, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 84; Matjan Sonja, roj. 1944, Rogaška Slatina, Celjska cesta 8; Zajc Ivan, roj. 1923, Ljubljana, Polje, Cesta V/7; Navršnik Rozalija, roj. 1950, Velenje, Šlandrova cesta 10; Kočevar Katarina, roj. 1950, Celje, Novi trg 12; Hrovat Anton, roj. 1934, Zreče, Lipa 5.
nikoli sami
107,8:
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vailh najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem In po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
ZAHVALA
Umrla je draga mama, babica in prababica
JOŽEFA GRAČNER
30. 4. 1930 - 31. 5. 2014
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, iskrena hvala sodelavcem
PV Invest in Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje za izrečene besede sožalja in spodbude ter razumevanje v času mamine bolezni. Hvala pogrebni službi Tišina, pevcem Flaminga za odpete žalostinke, Dragu Semetu za sočuten poslovilni govor in g. duhovniku za opravljen obred. Posebna hvala vsem, ki ste jo množično pospremili na njeni zadnji poti.
Sin Srečko in hči Majda z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
STANISLAVE RAMŠAK
Bevče 14, Velenje 24. 10. 1925 - 2. 6. 2014
Solza žalost bokčina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in te zbudila ni,	znancem za pisna in izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala
a ostala je tišina, lečečim zdravnikom, patronažni službi, gospodu župniku, govorniku ki močno boli.	g. Videmšeku, pevcem, g. Glušiču za odigrano žalostinko, pogrebni
(T.Pavček) službi Usar in vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na
njeni zadnji poti.
Žalujoči sin Vlado, hčerki Marija in Darinka z družinami
Srce je omagalo tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi
MIHAEL ZABUKOVNIK
19. 9. 1934 - 10. 6. 2013
Hvala vsem, ki ga imete v spominu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Naš čas, 12. 6. 2014, barve: CM K, stran 24
Naj se vidi! Stopite na svetlo!
Prvi slovenski teden ljubiteljske kulture bo bogat tudi v Šaleški dolini - Sadili bodo tudi sadna drevesa kot simbol kulturne raznolikosti - Ljubiteljske ustvarjalce pozivajo, da stopijo na svetlo
Velenje, 9. junija - Od nedelje, 15. junija, do nedelje, 22. junija, bo potekal prvi slovenski teden ljubiteljske kulture. Pripravljata ga Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Šaleške doline v sodelovanju z območnimi zvezami in kulturnimi društvi. S številnimi dogodki bodo zagotovo dokazali, kako »močna« in pomembna je ljubiteljska kultura, saj bodo v sedmih dneh povezali ustvarjalno energijo številnih ustvarjalcev iz domovine in tujine. Zvrstilo se bo več kot 500 dogodkov, med njimi kar nekaj v Šaleški dolini.
Več kot 100 slovenskih občin bo v naslednjem tednu posadilo tudi sadno drevo stare avtohtone sorte, simbol tedna ljubiteljske kulture. S tem bodo obogatili in na novo zasnovali javne sadovnjake. V Šoštanju bo župan Darko Menih v ponedeljek ob 10.00 sadil drevo vrste carjevič v notranjem parku OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. V kulturnem programu bo nastopila otroška folklorna skupina Vrtca Šoštanj in MePZ Društva upokojencev Šoštanj. V Velenju bo župan Bojan Kontič sadil oreh v torek ob
16. uri na travniku pred Galerijo Velenje, ob tem pa bo nastopil Kvartet Svit pod vodstvom Marine Hrovat Božnik. Poleg tega bodo člani Društva šaleških likovnikov v
da pa bo isti dan ob 16. uri pripravilo javno vajo plesalcev in godcev v dvorani Gaudeamus.
Ob tem organizatorji pozivajo kulturne ustvarjalce, da na oken-
razstavišču Gorenje Servis v ponedeljek ob 14. uri odprli razstavo tehnik tiska v glini. Šaleško literarno društvo Hotenja bo v petek, 20. junija, ob 19. uri na Velenjskem gradu predstavilo pesniško zbirko njihovega člana Ramiza Velagica Oaza sanj. Folklorno društvo Kole-
ske police ali pred hišo na ogled postavijo inštrumente, slikarska platna, knjige ... »Stopite na svetlo, naj se vidi, koliko prebivalcev te države se ukvarja s kulturo,« pravijo na JSKD, kjer združujejo več kot 5.000 društev z več kot 107 tisoč člani.	■ bš
Začenja se 7. turistični teden
Velenje, 13. junija - Jutri se bo v MO Velenje začel sedaj že tradicionalni sklop prireditev, v katerem se predstavijo številna turistična društva in druge organizacije, ki se trudijo, da Velenje postane še bolj turistom prijazno in zanimivo mesto. Čeprav se bodo letos dogodki vrstili kar dva tedna, bodo še vedno potekali z nazivom Turistični teden Velenje 2014.
Kot nam je povedal predsednik Turistične zveze Velenje Franc Špe-gel, ki dogodek pripravlja skupaj z MO Velenje in TIC Velenje, vse prireditve ne bodo tradicionalne. Začeli bodo jutri, ko bodo mladi turistični vodniki vodili turiste po Vinski Gori, končali pa v nedeljo 29. junija, ko bodo na Velenjskem gradu pripravili Srednjeveški dan. Gre za prireditev, ki je doslej potekala konec avgusta, a jo je organizatorjem že dvakrat zagodlo vreme. Upajo, da bo tokrat več sreče
z njim.
Že to soboto bodo na Cankarjevi cesti v središču Velenja pripravili Srečanje turističnih društev in Turističnih zvez iz vse Slovenije. »Svoje kraje in ponudbo bodo predstavili na kar 30 stojnicah, s sabo pa bodo sodelujoči pripeljali tudi zanimive nastopajoče. Gre za prireditev, ki je vsako leto dobro sprejeta, zato verjamemo, da bo tako tudi letos,« izvemo. Začeli bodo ob 9. uri. V nedeljo vabijo na Grilovo domačijo, kjer pripravljajo dan odprtih vrat na Zeliščnem vrtu, za katerega skrbi Društvo zeliščarjev Velenje. V njem raste tudi veliko danes že zelo redkih zelišč.
Eden glavnih dogodkov je vsako leto okrogla miza, na kateri spregovorijo o aktualnih temah. Letošnjo pripravljajo v ponedeljek ob 17. uri v vili Bianca. Govorili bodo o nujnosti pomladitve turističnih društev. »Pričakujemo, da bomo že
na njej nakazali smernice za prihodnost, saj se zavedamo, da moramo naše vrste pomladiti. Pri tem niso problemi podmladki turističnih društev, saj ti že dobro delujejo v Vinski Šoli, Šaleku, tudi na osnovnih šolah. Problem so srednješolci, saj ugotavljamo, da so prav ti premalo aktivni. To bi radi spremenili,« doda Špegel.
Dogodki se bodo vrstili vsak dan; v torek bodo v kavarni Hotela Paka pripravili dan slaščic. V sredo bo Muzej Premogovništva Slovenije obiskovalcem omogočil brezplačen ogled zunanjih prostorov muzeja. V četrtek se bo v dogajanje vključila Pivnica Zorro, ki bo pripravila dan pivovarniških dobrot. Kaj bo prinesel drugi teden letošnjega dogajanja, pa vam razkrijemo v prilogi Poletje v Šaleški dolini.
■ bš
Prihodnji četrtek, 19. junija se bo v Velenju in okolici začelo 12. pustolovsko tekmovanje Adventure race Slovenia. Avantura se upravičeno uvršča med najzahtevnejše preizkušnje v Evropi, saj se udeleženci ekipno podajajo na letos celo 440 kilometrov dolgo progo, ki jo morajo premagati v 50 urah.
325 km bodo ekipe prekolesarile, 70 prehodile, oziroma pretekle, 17 km bodo preveslale, 8 km preživele na roleijih, 2 km na nordijski rolki skike, prav toliko bodo ekipe preplavale. Tekmovalci pa se bodo preizkusili še v spustu po vrvi, jamarstvu in orientacijskem teku.	■ mz
Raziskovalni tabor letos na Golteh
Izvrstna priložnost za poglobitev znanja s področja naravoslovnih in družboslovnih vsebin
Milena Krstič - Planinc
V drugi polovici avgusta, od 18. do 23., bo v organizacija Erica, Inštituta za ekološke raziskave Velenje, potekal že 26. tabor mladih raziskovalcev. Tabor, ki ima med mladimi in v lokalnem okolju, kjer poteka, velik ugled, se letos po treh letih iz velenjskih Škal seli na razgibano planino Golte nad Mozirjem.
»Praksa vseh doseda-
Z raziskovalnimi skupinami in delom se prilagajamo območju, na katerem gostujemo. Glede na to, da bo letos tabor na Golteh, bo poudarek na biologiji, načrtujemo
Udeleženci prihajajo z vseh koncev Slovenije in še zdaleč ne, kot morda kdo misli, le iz Šaleške doline in bližnje okolice. »Nekaj zadnjih let smo imeli celo medna-
I ,-jPV m. r ~

Klemen Kotnik:»Število udeležencev je omejeno na 30. Izkušnje kažejo, da je takšna skupina idealna.«
njih taborov je bila, da po določenem obdobju raziskovanja na enem mestu lokacijo zamenjajmo. To je pozitivno tako z vidika mladih, da spoznajo še druga območja, kot z vidika raziskovanja in raziskovalnih rezultatov,« pravi Klemen Kotnik, vodja tabora in zaposlen v Ericu.
Ves čas se tudi trudijo, da tabor ostaja čim bolj interdisciplinaren. »Poudarek je tako na družboslovju kot naravoslovju in umetnosti.
skupini za alpsko floro in alpsko favno, ker je organizator Erico, ne bo šlo brez kemije in področij, ki jih dobro obvladamo, tudi geografije. Novinarska skupina pa bo bdela nad notranjo in zunanjo promocijo tabora. Vsebino bomo še dogovorili, želimo si namreč, da jo sooblikujejo tudi udeleženci sami.«
Ciljna populacija? Tabor je v osnovi namenjen dijakom in študentom nižjih letnikov. A veseli bodo tudi kakšnega starejšega in mlajšega. »Že v preteklosti je bila glavnina udeležencev srednješolcev, vedno pa je bil zraven tudi kakšen osnovnošolec iz višjega razreda, ki ga tovrstno preživljanje počitniških dni zanima, in tudi kakšen študent višjega letnika. Kar nekaj pa je takšnih, ki so se vključili kot srednješolci, pa so bili potem tako navdušeni, da so se k nam vračali tudi kot študentje ter mentorji, somentorji in celo kot pokrovitelji.«
Na razgibano planino nad Mozirjem se tabor po treh letih seli iz Skal
rodno udeležbo, pričakujemo, da bo tudi letos tako.« Še nekaj, kar je morda pomembno, lani je bila tudi spolna struktura udeležencev bolj izenačena kot nekdaj, ko so prevladovala dekleta, fantje pa so bili v manjšini.
V zadnje četrt stoletja se je taborov udeležilo več kot 1.500 mladih. »To pa je zelo pomembno število tudi z vidika spoznavanja tega dela Slovenije. Še vedno se dogaja, da na Šaleško dolino ljudje gledajo zelo stereotipno. Ko jo spoznajo od blizu, glas o njej širijo v druge dele Slovenije.«
■
Sportnoin"aružabno"srečanje'SD
Območna organizacija Socialnih demokratov Velenje v bližajoče se poletje stopa zavihanih rokavov, ravno predvčerajšnjim so ustanovili svet za razvojna vprašanja.
Poskrbeti pa znajo tudi za zabavo. Tradicionalno pripravljajo v tem času in tako je bilo tudi zadnjo nedeljo,
piknik za svoje člane in simpatizerje. Popestrijo ga s številnimi tekmovanji, tokrat so kuhali bograč in golaž (v tem so že prvi mojstri), poskrbeli pa so tudi za raženj od katerega je dišalo daleč naokoli Avto kampa jezero, kjer so se družili. Srečanje so popestrili tudi s športnimi tekmovanji.	■