List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TBST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. —- Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMLNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Pristrizimo nohte imperialistom, Titu in De Gasperiju !
Žaro strnimo se okrog predloga lov. Vidalija za civilno upravo Varnostnega sveta OZN
OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 210
TRST, SOBOTA 15. NOVEMBRA 1952.
CENA 20 LIR
TITO JE S SVOJIMI IZJAVAMI «NEW YORK TIMESU* PONOVNO POTRDIL NESRAMNO KUPČIJO
triada Judeža Tila je prodala
Gasperiju Trst in 70.000 Slovencev
Beograd ponuja večji del cone A in del cone B Italiji v zameno za večji del cone B in del cone A - Titovsko poslaništvo v Londonu je razširilo vesti, da je njegova vlada pripravljena odstopiti Italiji Piran in Koper, ako ji dajo Milje in skedenj - Titofašistično časopisje se sramuje glavarja - Velik pomen predloga tov. Vidalija v tem trenutku
V razgovoru z novinarjem Suizbergerjem, dopisnikom ameriškega lista «New York Times» je Tito izjavil, da hi bila njegova vlada «popolnoma pripravljena» začeti pogajanja z italijansko vlado za razdelitev STO na podlagi prepustitve večjega dela cone A
Trstom in dela cene B Italiji, eia cone A in večjega dela ne B pa Jugoslaviji. Ta iz-y. Iva, ki postavlja na laž vsa 11: eniagoška zatrjevanja titola istov, češ da niso priprav-ieni odstopiti Italiji niti pedi - fžaškega ozemlja, bo prav go-'vo resno vznemirila, prebivalko STO in prav posebno trzate Slovence, ki so na ta nati dobili dokaz več o podli in j1' teramani kravji kupčiji, s Latro se odlikuje vsa politika totašistične vlade, izdajalke ionaln ih intereso-v jugoslo-Stiskih narodov in zamejskih to venca v.
Razgovor, ki ga je Tito imel dopisnikom «New York Ti-tesa», se je vršil te dni. Titovko časopisje izven Jugoslavije i ni,tii črhnilo o tem, ker ibi Ijbrže njegovo besedilo pov-tačil-o začudenje in -gnev ju-o-slovanskih narodov, ki jih
rt s«.
3»;^-
prav v tem zadnjem času pitajo z najbolj ogabnim šovinizmom in najgnusnejšo demagogijo.
Sulzbergerju je Tito dobesedno dejal: «Nimamo nič proti imenovanju guvernerja za Tržaško ozemlje in Jugoslavija kljub svojemu zadnjemu préd-logu za skupno upravo pokrajine, bi bila popolnoma pripravljena vzeti kot podlago za diskusijo z Italijo možno delitev, ki bi temeljila na prepustitvi večjega dela cone A Italiji in večjega dela cone B Jugoslaviji s kakšnim etnografskim popravkom».
Ta izjava ne dopušča, več nobenega dvoma o resničnih namenih beograjske vlade. Čeprav se Tit o v začetku dema-gosko sklicuje na avo j zloglasni predlog o kondominiju, hiti potem z zahtrjevanjem, da je pripravljen sprejeti tudi drugo podlago za diskusijo, 'ki naj bi
določila okvir sporazuma med njegovo in De Gasiperijevo vlado. Ni toliko važno, da on postavlja vprašanje podrobnih .formulacij tega sporazuma, marveč da uradno, odkrito in jasno sprejema načelo odsto-pitve nekega dela STO Italiji. To je najvažnejše dejstvo, ki izhaja iz njegove izjave in ki potrjuje naše trditve, da je beograjska vlada na stališču kompromisa, ki bi prepustil Italiji določen del SiTO, na katerem živi na desettisoče Slovencev.
Nihče niti titovci n.e, ne bodo -mogli več trditi, da gre tu za nekaj «meglenega» ali za špekulacijo «kiominformiistov». Izjava je tu in Tito ni navaden kurir beograjske vlade', da bi kdorkoli -mogel trditi, -da nima nobenega pomena. Ze avgusta 1951 je Tito izjavil, da «Italijani lahko dobe Trst» in titovci so to vedino skušali za-
D stvarnem predlogu to v. Vidalija se morajo izreči vsi Slovenci
i
vsem- prebivalcem STO, nam Slovencem, bi odprl široke možnosti, ki. jih danes n tonano im j ih bomo jutri še nadalje izgubili, ako se bo -nadaljevalo sedanje nevzdržno stanje dvojne vojaške uprave.
Jasno je, da se spričo vseh teh dejstev noben Slovenec kakršnegakoli političnega mišljenja ne more odreči razglabljanju o tem predlogu.
Titoiašistično vodstvo se je že izreklo proti predlogu. To pa nas najmanj , vznemirja, ker vemo, da to vodstvo predstavlja le maloštevilne ljudi im ker vemo, da bi od uresničenja tega predloga titofašisii ne imeli nobenega interesa, ker bi njihove okupacijske čete morale zapustiti! cono B, po kateri hlepi Tito v svoji aneksioni,stični strasti. To njihovo stališče je njim. podobno prav posebno po najnovejšiih izjavah Tita dopisniku Su izb eriger ju od
jr
j»:
, Sleherni prebivalec STO mora Vidalija tržaškemu občinskemu r' Iz nat i, da je predlog tov. Vi- sve;u. Ta predlog bi koristil »ni !Mija, naj Varnostni, svet p-re-5J' !ame v svoje roke upravo nad jji ten, STO in naj imenuje svojo ot “misijo, ki maj to upravo pre-ed’ tarme iz rok sedanjih vojaških bi asi: L v obeh conah, zelo kom-K ,eten, izvedljiv ito koristen. Ta J l'ed,lo,g. je nekaj popolnoma no-*ga v sedanj ih okoliščinah, ko yse -rešitve in proti rešitve 'asihingtona in Londona, Beo-rada in Rima v-rtijo okoli enega istega- vprašanja.: kako izvesti ^delitev STO med Jugoslavijo
1 Italijo.
Tu -gre torej za rešitev zača-'tga značaja, ki ima prednost, iltlll1 bi odbila vse poskuse okrniit-f» o,z. umičeinja STO s strani zar “Uniti, it, ali jamskih in jugoslo-'liSikih vladinih krogov,
Predlog tov. Vidalija bi pome-'1 vsaj delno normalizacijo se-lrijega stanja n.a mašen Ozemlju, bi v prvi virati omogočil itgovp. združitev — kar je po-Witnega pomena za nas — bi z njegovim uresničenjem za-Ujala vojaška s civilno upravo kajti- je samo ob sebi umevno, je obstoj vojaških oblasti na Rhh tleh sedem let po vojini anahronizem in v,i.r najtežjih bledic vsakršnega značaja — bi “bivalstvo uživalo v oibeh co-tiste demokratične -svobošči-ki se jim tako nesramno kra-k bi vzpostavljena tista ,na-'inoshna enakopravnost, po ka-Sloven,cii že toliko časa za-stremimo. Poleg tega pa tol z uresničenjem tega predloga Sr le Trstu večje možnosti go-barskega razvoja, ki ga sedaj Jtnogočajo pris,tiranske vojaške ^ave.
g) Mka-kor se noben prebivalec j kakršnekoli .narodnosti in kršnegakoli političnega -misijeni e more zoperstaviti tak D» ls'tvi,, ict hi bila zanj v -vsakrš-Sl l,ri oziru izrednega pomena.
A to še ni vse. V pogojih ci-„ 1 'h-e uprave Varnostnega sveta u't' ®z nikakršnih posrednikov, kot ' sedaj zaupni vojaški upravi “°ni A in B, bi se pogoji tao-r-končno rešitev našega, vpra-A-ia znatno lizbo-ljšailii, in bi naše Rivalstvo lahko svobodneje _v obeh conah STO, kar je da--nemogoče, borilo za svoje 6rese im bi se -mi Slovenci boža tisto rešitev, za katero stoodstotno, t. j. za spošto-"ie im uveljavitev mirovne po-
vi;
:il>' »I
„.3, t* >1*' odi -ed' riS*
J'
:g#
0«' .
'i
f >0
«b,
e z Italijo in za ustanovitev
V
Kogojih začasne rešitve, kot Ma trsta, ki jo je to-v. Vidali ‘bienu KP STO predlagal trža-občinskemu svetu, ne bi biti na naših tleh pristran-zauipne, ki, ibi si si priza-ala za potopno priključeva-Trsta im icone A k Italiji, kot 'bi, bilo pristranske uprave, 1.1 “i z nesramno odkritostjo m' .. Tjučeval.a cono B k J-ugosla-
oič' t tr»
M v comi A ali pa uvajala fa-'čhe zakone beograjske vlade .“"hi B. za mas Slovence bi se °rle možnosti. Mi jih danes,

V tistih pogojih ine bi bilo lve, kii bi še nadalje vzdrže-fašistiične protislovenske za-
možnosti,
£ nimamo ,pra,v zaradi seda-)/ t, zaupne vojaške uprave, da jJ“ho šole po potrebi, stavbe tlaše Sole, povračilo za po fa-
^ Prizadete škode, vrnitev .''"kov, svoje domove, svoje i,'n° gledališče, svoj osredni ( Urni dorn, dvoježičnost, ve-■[, Možnosti zaposlitve itti, itd, 0 'torej bistvo predloga tov.
«New York Timesa», s katerimi je potrdil,, da hoče prodati Trst iin večji del cone A ter del cone B Italiji.
Nam gre zato, da povedo svoje mnenje o ite-m, pr-edlog-u vsi Slovenci, vodstva netiitovskih slovenskih skupin in organizacij ter tudi bazni titovski pristaši, ki se zavedajo, da bi bila ta začasna rešitev najboljše zagotovilo proti aneksio-nis-tičnim željam z ene ali, druge strani.
Ze v zadnji številki našega lista simo pozivali vse slovenske skupine, naj se o tem predlogu izrečejo. Do sedaj ni bi,lo z njihove strani nobenega odgovora. Prepričani smo, da so ta predlog vzele na znanje, da ga preučujejo -in da bodo povedale svoje mnenje. Zato pričakujemo, da ne bodo zanemarile priložnosti, ki odpira nam Slovencem vrata k boljšim perspektivam- in bi napravila konec sedanjim mahinacijam na škodo STO
kriti. Sedaj je titovski, glavar potrdil svoje ta-kratno stališče in celo razširil -koncesije na «večji del cone A»,
To Titovo stališče, ki raz-krin,-kuje njegove 'tržaške in jugoslovanske pristaše in prisklednike kot -iajžniv-ce in izdajalce jugoslovanskih in slovenskih interesov, potrjujejo -tudi vesti, ki s-o te dni krožile- ipo Londonu in ki jih je nalalšč — kot «ballon d'essai» — razširilo titovsko lo-mdo-nsko poslaništvo. Te vesti so pravile, da je Jugoslavija pripravljena doseči' spo. razum z Italijo na podlagi razdelitve STO, ki bi dala Italiji večji del cone A ter Koper in Piran v coni B, Jugoslaviji pa večji dei: cone B (-brez Kopra in Pirana,) z Miljami, in Skednjem v coni A!!!
To bi pomenilo zasmehovati n tiše prebivalstvo, ga ugonobiti, potegniti skozi njegovo meso nemogoče in tragikomične «črte», ki -bi bile zapisane v ,zgodo:vini kot prava oslarija, ki se more poroditi le v bolnih 'domišlijah ljudi brez nikakršnega pojma o Trstu,
Najbolj odurno pa je-dejstvo, da je isti Tito, ki je razkril svoje načrte .glede Trsta in tržaških Slovencev, n,a svojem kongresu predložil resolucijo, v kateri se v zvezi s tržaškim vprašanjem med drugim pravi: «Niti v bodoče ne morejo nat redi Jugoslavije in ne bodo pristali na n-obeno- trgovino na račun jugoslovanskih narodov in njihovih narodnih ozemelj». Ko je foresiral te besede svojim opričniko-m na kongresu, da bi jim zamašil šovinistični gobec in da ‘bi osleparil jugoslovanske ljudi, je že -mislil, kako bo Sulzbergerju povedal, da namerava odstopiti sv-ojemu italijanskemu partnerju lepo število Slovencev, Trst, večji del cone A, Koper in Piran v zameno za Judeževo ipla-čilo, t. j. za večji del cone B.
Vsekakor je -mol-k titofstšistič-nega časopisja o tem vprašanju zelo značilen in potrjuje, da so titovski krogi ,v! veliki zagati- zaradi teh izjav svojega glavarja. Resnica je, da tito-fašliisiti -s svoijim molkom dolkth zujejo, da niimajo niti toli-ko poguma, da bi zastopali in branili svoja stališča, ker vedo
navskrižju z interesi prebivalstva SITO, tržaških Slovencev in jugoslovanskih narodov.
Toda Titove- ponudbe De Gasperiju nam, dokazujejo tudi drugo. Tilto prav gotovo, ne bo dobil ni-ti Skednja, niti ne Milj, ker :bi to- pc-me-mlo udarec za De G a,speri j a >w notranjosti Italije. Prav tako Tito ne bo oddal Pirana in Kopra, ker bi se ta reč slabo iztekla zanj v notranjosti Jugoslavije. Njegove ponudbe nam dokazujejo le, da je 'Tito željan kompromisa na- kakršnikoli podlagi in da ga hoče d-oiseči na vsak nači-n. Zato pa tako odkriva svoje umazane karte, čeprav mu bodo le-te iz_ podjedle precej «ugleda». Dejstvo je, da se za temi ponudbami skriva želja, naj bi- vse ostalo, kot je: vsà cona A De Gasperiju pod a-itglc-amerrško okupacij-o, vsa- cona B ,-pa Titu. In to je največja nevarnost, proti kateri se moramo boriti.
Interesi jugoslovanskih na-rodoiv in tržaških Slovencev
narekujejo, da se STO ustanovi po črki in duhu mirovne poigodbe z Italijo. V odnosu do tega vprašanja se odkrivajo prijatelji ali sovražniki tržaških Slovencev jn jugoslovanskih narodov. Sporazumi kakršnegakoli značaja predstavljajo nejnesramnejše in najipod-lejše izdajstvo narodnih interesov Jugoslovanov in Slovencev. To izdajstvo pa sta zagrešila Tito in- njeg-ci/a tolpa.
Ker pa je danes nevarnost, da- se razkosanje STO izvrši na podlagi obstoječega stanja, je treba preprečiti nadaljnje mahinacije proti našemu ozemlju. Potrebno je, da vsi Slovenci prediskutiramo in sprejmemo predlog -tov. Vidalija o začasni rešitvi s civilno upravo Varnostnega Sveta nad vsem STO, kar bi prerezalo prste sedanjim upraviteljem, ki gredo povsem na roko prekupčevalcem z našo zemljo in našimi ljudmi.
K. SISKOVIC
Veličastne manifestacije v SZ
ob obletnici Oktobrske revolucije
MOSKVA — Sovjetsko ljudstvo je z nepopisnim navdušenjem proslavilo 35. obletnico Oktobrske revolucije, iz katere je izšla prva socalistična država na svetu in iz katere črpajo vsi delovni ljudje sveta moč in izkušnje za svojo neutrudno borbo proti izkoriščanju za zmago miru in socializma.
Na p. edvečer obletnice je bila o Velikem teatru v Moskvi svečana akademija, ki so se je udeležili najvišji voditelji Kompartije Sovjetske zveze in sovjetske vlade, predstavniki delavcev, kmetov in izobražencev vse prostrane dežele in inozemske delegacije. Burno in navdušeno pozdravljen je stopil v dvorano tudi tovariš Stalin, ki je zavzel svoje mesto na predsedstvu.
Po vsej dvorani so se blestela gesla Kompartije SZ ob obletnici Revolucije. Med njimi je bil pozdrav prijateljstvu med narodi Velike Brittanje, Združenih držav in Sovjetske zveze, pozdrav narodom kolonialnih in odvisnih dežel, narodom kapitalističnih dežel in dežel ljudske demokracije. Poseben pozdrav je veljal velike, mu ljudstvu in večnemu sovjet-&co-kitajskemu prijateljstvu ter junaškemu korejskem ljudstvu, ki se bori za svojo svobodo in za zmago nad barbarskimi interventisti. Na odiru je bil napis, ki je veljal jugoslovanskim narodom: «Pozdrav domoljubom Jugoslavi-
je, ki se borijo za osvoboditev ze, po ljudskih demokracijah, na
svoje dežele izpod jarma klike Tliita-Ra.nkoviča iin imperialističnega suženjstva».
Sla:vnostni govor je imel podpredsednik vlade tovariš Pjervu-hin, ki je poudaril velikanske u-spehe sovjetske države, njeno nenehno dosledno borbo za mir. Resno je opozoril vse, ki gojijo napadalne želje proti Sovjetski zvezi, naj ne tvegajo koraka, ki bi pomenil njihov neslavni poraz in popolno uničenje.
7. novembra zjutraj pa je bila na Rdečem trgu v Moskvi velika vojaška parada in manifestacija moskovskih delovnih ljudi. Na manifestaciji, ki so ji prisostvovali tovariš Stalin, vladni in partijski voditelji, inozemske delega, cije ter številni inozemski diplomatski predstavniki in vojaški atašeji, je spregovoril tov. Tirno-šenko, ki je poprej pregledal moskovsko posadko. V svojem govoru je tov. Timošenko dejal, da Sovjetska zveza hoče mir, ker ji je mir porok, da bo slavila še druge zmage na področju notranje izgradnje, naj pa se njeni sovražniki ne upajo dvigniti roke zoper npo, ker bi udarcu odgovorila z dvakratnim Udarcem, fo govoru sta siedili vojaška paraida in večurna ljudska manifestacija.
Velike manifestacije so se vršile po vseh krajih Sovj'etske zve-
Kitajskem, v Koreji in po kapi-taličnih državah, kjerkoli živi in dela delovni človek, ker je Oktobrska revolucija največji dogodek v zgodovini človeštva.
PROSLAVE
OKTOBRSKE
REVOLUCIJE
V okviru proslav 35. obletnice Oktobrske revolucije bosta jutri, v nedeljo 16. t. m. svečanosti
v kinodvorani v NABREŽINI (ob 15. uri). Govoril bo tov. Vittorio VIDALI. Na kulturni prireditvi bosta sodelovala pevski zbor in godba iz Križa;
in v dvorani Rumene hiše v BARKOVLJAH (ob 16. uri) Govoril bo tov. Bonomo TOMI NEZ, ki je zastopal našo par tijo na XIX. kongresu KP SZ Sledila bo kulturna prireditev
Tov. TOMINEZ bo imel na slednji konferenci o svojih vti sih o Sovjetski zvezi in o XIX kongresu KP SZ:
v četrtek 20. t. m. ob 20. uri na GRETI in
v petek 21. t. m. ob 20. uri v dvorani L.K.K. «Kraljič».
ROPARSKE TEŽNJE SEDANJE JUGOSLOVANSKE VLADE
Tito se hoče z vojaško akcijo polastiti Bolgarije in Albanije
Z izjavami dopisniku ”NewYorkTimesa” je poglavnik Jugoslavije odkril načrte anglo-ameriških imperialistov na Balkanu Beograjska klika bi že sprožila balk insko singznanrheejevo pustolovščino, ako bi bila gotova, da bi se vse dobro iztek o
Tito je dopisniku ameriškega lista, «New York Times» Su-lz-bengerju- po-da-i izjave, ki osvetljujejo do najmanjše 'po-dro-bno, sti politiko beograjske vlade Te izjave odkrivajo osvajalne načrte titofa-šističnega režima, ki se hoče z imperiali stičnimi pustolovščinami po la,sititi Boiiga rije i-n Albanije in ustanoviti «veliko» Jugoslavijo po Hitler, jevih in Mus-soli-nije-vih stopi, njah.
Na vprašanje Sulzfoergerja kaj misli o federaciji Jugoslavije z Albanijo in Bolgarijo je odgovoril: «...Ce nam Bolgari
da so stališča, kil so v ostrem bi se hoteli pridružiti, mi bi
Poziv vsem tržaškim ženam
naj se udeleže II. kongresa ZDŽ
Kongres se bo začel v nedeljo 23. t. m. ob 9 v kinu „ Alabarda
Objavi j amo poziv ZDž ženam našega- ozemlja:
Vsem ženam! Več tisoč tržaških in okoliških žena je izvolilo svoje zastopnice za kongres Zveze demokratičnih žena STO, ki bo v Trstu v nedeljo 23 novembra.
Na tem kongresu bomo izrazile svoje zahteve za lepše, pravičnejše in dostojnejše življenje vseh tržaških žena, kakor tudi naših sestra v coni B.
Vse žene, bodisi tiste, ki so zaposlene na svojem domu ali na polju, bodisi tiste, ki so zaposlene v tovarni, uradu, v šoli ali v trgovini, pa naj bodo to mlajše ali starejše, Slovenke, Italijanke ali Hrvatice so
zelo zaskrbljene za svojo in svojih družin usodo, ki jim jo zagrenja vsakdanje življenje.
Zveza demokratičnih žena je prvoboriteljica za dosego največjih pravic, pospeševalka borbe za obrambo vseh pravic žena, predvsem pa za dosego najsvetejših pravic vsake matere, ki pomenijo srečno življenje njenih otrok, katero lahko zagotovi le mir.
Naj vlada mir in bratstvo med vsemi narodi!
Hočemo svobodo in priznanje vseh socialnih in narodnostnih pravic našemu ljudstvu! Preneha naj se izkoriščanje delovnih ljudi! Konec bodi revščine z vsemi njenimi tragičnimi po-
DANES 15. t.m. OB 18. V KINU OB MORJU
Organizacijska konferenca Komunistične partije STO
Danes, v soboto 15. t. m. oto 18. uri se to o začela v d.v-ora^ mi Kina ob -morju organizacijska konferenca Komunistične partije STO.
Na konferenci bo poročal1 tovariš Alessandro D ESTRADI Predsedoval Ib» sekretar partije tovariš Vittorio VIDALI. Na konferenci bodo navzoči vsi- člani Centralnega komiteja.
Na konferenco so vabljeni vsi člani se-kcijski-h, celičnih i-n tovarniških komitejev partije. Vstop le proti i vabilu in partijski izkaznici.
Organizacijska	ko-nfe rene a
naše partije je izredne važnosti, ker se 'bo- vršila v trenutku, ko se postavljajo pred njenim članstvom nove naloge organizacijskega značaja v zvezi z ideološko -politično, in or-
ganizacijsko utrditvijo partijskih vrst.
Konferenca se to o vršila -v soboto večer iin v nedeljo.
Zasedanje CKKPI
RUM — V n-ede-ljo se je začelo zasedanje Centralnega komiteja KPI. Glavno poročilo je imel to-variš Paltniro Togliatti, ki je predvsem podčrtal, da je ib-orba proti sleparskemu vodilnemu zakonu in za spoštovanje republiške u-stave glaivna naloga italijanskih komunistov in vseh -po-«tenih ljudi proti diktatorskim poskusom ;DC. Dejal je, da bi vsaka groba kršitev ustave razbremenila italijanski narod od obveze do sedanje vlade, kar bi prav gotovo privedlo do težkega stanja v notranjosti Italije.
sledicami. Delo naj bo pravično plačano!
Zdravje, napredek in radost vseh otrok naj bodi zadoščenje vseh mater: to so zahteve Zveze demokratičnih žena!
Združimo se za uresničenje vseh teh zahtev!
Matere, delavke!
Kongres demokratičnih žena je vaš kongres; udeležite se ga, podpirajte ga pri delu, prispevajte tudi ve, da bo to sijajna manifestacija enotne volje vseh tržaških žena za lepše življenje in za mir v svetu!
Pridite vse.
V NEDELJO 23. NOVEMBRA OB 9. URI V KINO «ALABARDA»!
ZVEZA
DEMOKRATIČNIH ŽENA
Prihodnjo nedeljo 23. t. m. olb 9. uri se bo začel v ki-n-u «Alabarda» II. kongres Zveze demokratičnih žena. Tistega dne so vse žene kakršnekoli narodnosti in kakršnegakoli političnega mišljenja vabljene, da se udeležijo slavnostne otvoritve kongresa.
Kongresu b-o-do prisostvovale -predstavnice inozemskih ženskih onga-ni-Zdfcij. Med ‘temi bo prispela tudi avstrijska ženska delegacija. Sivoja zastopstva 'bodo poslale tudi žene- z Goriškega, i-z Tržiča in Vidma.
Kongres bo velika manifestacija- mi-ru in bratstva, Zato žene živo zasledujejo njegove priprave.
Govor Višinskega pred Organizacijo ZN
NEW YOR,K —- V svojem govoru pred1 Glavno skupščino OZN je tov. Višinski predložil konkretni izhod i-z korejske krize. Proti temu so se postavili predstavniki zahodnih velesil, medtem ko je ve-liko pred stavnikov manjših dežel izjavilo, da se predlogi Višinskega i.abko diskutirajo, Indijska de-
legatka Nehru je v govoru o-stro grajala stališče zahodnih velesil in jih obtožila, da nimajo namena pristopiti k mirni rešitvi korejskega in vseh drugih perečih vpraiša-nj. Vztrajala je, naj se L.R. Kitajska sprejme v OiZN.
Nečuvena obsodba
N.E'W YOK — V mestu Yan-ceville v Severni Carolini je sodišče obsodilo na 6 mesecev zapora- in 5 let omejene svotoo-be črnica iMac Ingrana, če-š da je «napadel 25-letno g. Web-sterjevo s pogledom o-d daljine 25 metrov». Nekaj takega se po Hitlerjevih časih še ni slišalo!
jih sprejeli. Isto velja tudi za Albanijo, če bi se nekoč hotela povezali z nami». Naaaije je poudaril, da «bi Jugoslavija pristala na zvezo (unijo) z Bolgarijo in Albanijo, če to ne bi povzročilo svetovne krize».
Iz tega izhaja več dejstèv, ki- vznemirjajo mednarodno javno-st. Tito se ni nikoli odrekel svojim megalomanskim j načrtom o povečanju ozemlja Jugoslavije na račun sosednih neodvisnih narodov. Pred resolucijo I. U. je Tito s-kušal doseč-» «federacijo» na Balkanu s svojimi spletkami v Albaniji in Bolgariji. Po resoluciji pa je hotel uresničiti to imperialistično željo svojih ameriških go-spoda.rje-v s svojimi agenti ,v vladah sosednih dežel ljudske demokracije. Ker mu je vse to spodletelo zaradi ljudske budnosti, se je na'to misel, ki jo podpirajo anglo-ame. ri-š-ki imperialisti, povrnil z dru, ge stran-L Uresničiti jo- hoče z imperialistično vojno proti Albaniji in Bolgariji.
Predvsem, je torej jasno, da Tito goji misel imperialistične osvajalne politike proti B cigari ji in Albaniji. Drugič pa je jasno, da teh svojih načrtov ni odkril Sulzbergerju tjaven-dan, ker je gotov, da ga v teh načrtih podpirajo prekooceanski gospodarji, ki so že večkrat najavili p-olitiko «osvoboditve» dežel ljudske demokracije z nasilnimi sredstvi. Tretjič, Tito ne bi imel pomislekov prc-ti oboroženi, akciji na škodo Bolgarije in Albanije za ostvariteiv) balkanske «federacije», ako ne bi se bal reakcije- s strani vseh dežel ljudske demokracije in- Sovjetske zveze. Ce bi bil gotov, da s svojim vojaški-m napadom na Bolgarijo in Albanijo- ne bi povzročil tretje svetovne vojne, ki bi postavila v resno ne-
varnost ne le njegovo lastno izdajalsko -kariero, marveč tudi obstoj kapitalistične ureditve n-a splošno, bi takoj .začel a voj o pustolovščino singman-rheejevega tipa.
Iz vsega tega je razvidno, da ima Tito svoje posebne načrte
Opozorilo SHPZ
Tajništvo Glavnega odhora Slovensko-hrvatske prosvetne zveze za STO javlja vsem včlanjenim Prosvetnim društvom in vsej javnosti, da nima nič skupnega s takozva-nim VI. občnim zborom shpz ki ga preko «Primorskega dnevnika» sklicujejo za 16. t. m. nekateri titovski agenti v Trstu, kateri nimajo nobenega opravka z napredno ljudsko kulturo Slovencev.
Zato pa poziva včlanjena Prosvetna društva in poštene Slovence, naj odbijejo in odločno obsodijo to najnovejšo titovsko provokacijo in ta napad na slovensko napredno kulturo.
Slovenci naj na to odgovo rijo s tem, da se še bolj strnejo okrog svojih Prosvetnih društev in pospešijo z aktivnim delovanjem razvoj slovenske napredne kulture.
z Albanijo in Bolgarijo in da ti načrti 'spravljajo v veliko nevarnost ne le mir na- Balkanu, marveč mir v svetu, kat »mo vedno trdili in poudarjali Zato -pa sklepa vojaško zavezništvo z Grčijo in Turčijo, za to tako pospešeno oborožujt svojo vojs-ko i-n mjditariizira deželo in si skuša «za .visa-k primer» zagotoviti pomeč svojih gospodarjev.
Titove izjave so zelo resne in morajo pokazati vsem miro-
ljubnem ljudem, kakšno veliko nevarnost za mir v svetu predstavlja fašistični režim v Jugoslaviji, ki je že začel naznanjati imperialistične in a neksionistične pohode prot! drugim narodom in deželam Te izjave morajo strezniti slehernega čioveka, ki si morda še kaj domišlja o sedanjem jugoslovanskem režimu. Prav goto m pa je, da bi takšna pustolovščina- pomenili a c d imperialistov zaželeno iskro novega svetovnega konflikta.
V ozračje teh vojnih priprav s strani Tita je treba spraviti povabilo, ki' ga je angleška
vlada naslovila Titu, naj s svojo «soprogo» obišče Veliko Britanijo, in namig beograjske, ga trinoga, da «bi sprejel vsako povabilo s strani ameriške vlade». Tito ‘bo šel v Anglijo če-z nekaj mesecev i,n tam ga bodo prsiv, gotovo spodbudili k pustolovščinam na Balkanu.
Afera Djuriča se je sedaj zaključila s tem, da je bil Dju-rič razrešen dolžnosti glavnega tajnika vlade, izključen iz titoiv-ske organizacije in postavljen pred preiskovalno komisijo. Nič čudnega ne bi bilo, ako bi se izkazalo, da je bil že natihoma likvidiran, kot je v titovski navadi,.
OD TEDNA
PETEK, 7. novembra: Republikanski listi v ZDA zahtevajo od zahodnih evropskih dežel, naj povečajo svoje stroške za vojsko, ako hočejo biti deležne ameriške «pomoči» — Ameriški list «Daily Mlrror» zahteva, naj se v Koreji uporabijo atomski to-povi; Singman.rhee je v pozdravu Ei-senhowerju prosil, naj se .preneha s sedanjim zastojem na bojišču - Zvedelo se je, da je bil u-bi; v Ogadenu (Abesiniji) angleški gen. Given, ki je vodil civilne zadeve te abesinske po krajine — Amerikanec Kennedy je na seji komisije OZN za prisilno delo dokazal, da je v ZDA 5 milijonov 300.000 ljudi na prisilnem >del,u.
SOBOTA, 8. novembra: DC zahteva od svoj ih manjših zaveznikov, naj se uklonijo njeni volji in naj ji dovolijo, da dobi absolutno večino sedežev v parlamentu; katoliška akcija predlaga povezavo med DC, monarhisti in fašisti — Vietnamske ljudske čete so zasedle letališče Kvinti Nhaj — V jutno-afriškem mestu Kimtoerley je policija ubila 5 črncev in jih ranila 39 — Vsako leto prihaja i-z univerz ZSSR 35 tisoč zdravnikov
NEMAJHNA ZAGATA
Nadebudni «pristni Tržačan» iz Nadanjega sela v Brkinih in vrhu tega še od-g. urednik «slov. Piccola» -nais 8. m-ov. z nepopisnim navdušenjem obvešča o prav takšnem nepopisnem navdušenju tržaških «gostov» na VI. kongresu titoifašistične stranke It. j. Stoke j,n Lauren-t i j a. Piri Stoiki jelo «nepopisno» navdušenje privrelo ,prav iz «globine» -srca in je ugotovil, da «še posebej pozdravljam tisti del zaključne resolucije (zagrebške), ki J enov udarec kominformovskim špekulantom in ki izraža odločno voljo zkj, da tudi v bodoče narodi Jugoslavije in njihova vlada ne morejo in tudi ne bodo pristali na NIKAKRŠNO KUPČIJO na račun narodov Jugoslavije in jug. narodnega ozemlja, katerega sestavni del je tudi vse Tržaško ozemlje». — Mislimo, da je to «nepopisno Stokovo navdušenje» nekoliko splahnelo -ob naj novejših Titovih izjavah glede Tržaškega ozemlja, ki si jih nadebudni -odg. ured-niik doslej ni uipal -riiltl omeniti, kaj pa še objaviti. «Odločna volja» sedanje ju-g. vlade je torej tale, kot poudarja Tito Suilabenge-rju, dopisniku «New York Timesa». «... in Jugoslavija, kljub svojemu zadnjemu predlogu za kolektivno upravo ozemlja, bi bila popolnoma pripravljena vzeti kot podlago za diskusijo z Italijo možno delitev na temelju ODSTOPITVE VEČJEGA DELA CONE A ITALIJI in večjega
rl
dela cone B Jugoslaviji Z NEKATERIMI ETNOGRAFSKIMI POPRAVKI». «Odločna volja» Tita ' in sličnih Stam-boli-čev je šla torej r alkom žvižgat takoj po kongresu, kjer so podali naivnežem take lepe in širo-kodo-neče izjave. Dejstvo je, da je Tito, naimest-o da bi «kominfor-mistom» vzel visak vzrok «špekulacije», jim je dal še prav lep argument, ki dokazuje, da so vedno imeli prav, ko s-o trdili, da Tito .prodaja Trst -in 70.000 Slovencev Italiji. Kako je z «nepopisnim navdušenjem», g. Sto-ke?
NESRAMNOST
In še v četrtek 13. t. m. imajo titovci pri «slov. Piatolo» toliko nesramnega poguma, da objavljajo, da «iso navdušeni predvsem nad odločnim stališčem, ki ga je zavzel -kongres glede našega ozemlja in obstoja Slovencev n,a njem». — Ali jih ni sram, da tako varajo svoje bralce, medtem ko obupano in trdovratno molčijo o Titovih najnovejših izjavah, ki postavljajo na laž vso zagrebško demagogija?
«UMAZANO ŽIVLJENJE»
Titoveii pišejo, da so vsi ljudje z zanimanjem sledili njihovemu kongresu v Zagrebu. In res je -tako. Saj če ne bi bilo Djuriča in njegovega nastopa na kongresu, se -nihče ne bi bil niti zmenil za predpustno maškarado v Zagrebu. Se danes se ves svet na ves glas krohota, za kar se je zgodilo prejšnjo sredo v Zagrebu, ko je Dju-rič olbtoži-1 Staim-boličevo «dolgo, sovražno... roko», da mu je ukradla ženo. Ta -titovski kongres bo v zgodovini zapisan kot kongres Stamboličev e dolge, sovražne... .roke. Kdo -pa se ga bo dirugače spominjal? Naj-zaniimivejše pa je dejlstvo, da tokrat ni plačal grešnik, marveč-tisti, ki ga je obtožil. Pred dnevi se je v neki, italijanski vasici zgodilo, da je žena zalotila svojega moža z ljubico. Ljubica jo je izk-uipiila, zakonski .mož -pa se -bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi prešuštva. Kaj bi bili rekli ljudje, ako bi žena zalotila moža v isti-h okoliščinah in bi pa ona sedela na zatožni klopi na me-
sto moža? Vsi bi se zgražali. Pri titov-cih pa ml tako. Djurič je povedal na titovskem kongresu, da -m,u je Stambolič u-kradel ženo. Namesto da bi Stamboliča takoj izključili iz kongresa, ti-z svojih organizacij, ga postavili na za-tožn-o kloip kot prešu- štnika, so iz kongresa, iz organizacij, z dela izključili... Djuriča. A ne samo to. O ubogem revežu se je Kardelj takole izrazili: «D jur it je mislil, da sta partija in ljudska oblast tu za to, da branita njegove birokratske ambici je (!!! «ambi-cioznež», 'ker ni hotel mirno prepustiti svoje žene Stamboliču, op. ur.), da ničesar ne ukreneta zoper njegovo umazano osebno življenje (!!! dolžijo ga grehov Stamboliča, op. ur.), da ga podpirata v njegovem obrekovanju POŠTENIH tovarišev OH če je Stambolič pošten, kdo je torej nepošten? op. ur.). Temu se pravi sprevračanje dejstev. A to je vsakdanja p-aiksa titofaši-stov. Ce sprevračajo dejstva v tem primeru, ki je vsem jasen, si morate misliti, kako jih sprevračajo, ko gire za protisovjetsko go-nj.o!
«MORALA»
V titovski zaključni resoluciji je pisano: «Lastnosti in vloga komunistov, član-ov zveze komunistov se Izražajo v njihovi... osebni morali i-n skromnosti» — Da, v taki -«osebni morali iin skromnosti» kot Staniboličeva!
NEDELJA, 9. novembra: V e-nem letu so v ZSSR divorili 7000 novih industrijskih podjetij — V Veroni se je zaključil kongres za neodvisnost Italije, ki so se ga udeležile osebnosti številnih strank — V Kemberleyju (Južna Afrika je rasistična policija ubila drugih 13 črncev — V Keniji so Angleži ubili 1 domorodca in jih aretirali 200 — Umrl je v -starosti .78 let predsednik Izraelu Weizman — V Westfaliji, Palatina1™ in nižji Saksi so bile upravne volitve, na katerih so znatno napredovali socialdemokrati, nazadovali pa demokristjani, komunisti so ohranili svoje pozicije
PONEDELJEK, 10. novembra: Nadaljujejo se pogajanja med DC in njenimi sateliti za sleparski volilni zakon — Levičarske sile so v pokrajini Polesine in Alessandri j e izvojevaie zmago v 9 občinah, ki so bile prej v rokah D-C — Pinayeva policija je izročila Franku 2 španska emigranta — Južno-afriška policija je že zapet umorila 8 domorodcev.
TOREK, 11. novembra:	Na
skupni iseji med DC itn njenimi sateliti so prišla do popolnega izraza nesoglasja o novem sleparskem volilnem zak-o-nu; po trud spolnem delu ni bil dosežen niti najmanjši sporazum — V treh občinah v provinci Crotone (Calabriji) so -levičarske sile -izvoljevale zma-go — 22. februarja bodo v Avstriji parlamentarne volitve — Najznamenitejši umetniki Fran-cije so pristopili v odbor za prip-ravo Kongresa narodov za mir na Dunaju — Amerikanci so ubili na otoku Cežu korejskega ujetnika
SREDA, 12. novembra: Opozicija v itall.ijans-kem parlamentu je predložila 2.000 popravkov, ki bi se morali vnesti v demokristjan-ski volilni- zatkon: demokristjani so -zelo zaskrbljeni, zaradi tega, ker bi se diskusija o teh popravkih zavlekla lahko 11 (enajst) let — Predsednik Nemške demokratične -republike Pieck je izjavil, da nemški narod ne bo nikoli več dopustil pohoda nemških militaristov proti Franciji in francoskemu lju-dsivu
ČETRTEK, 13. novembra: Po vis e j Italiji so se začela zborovanja in manifestacije proti de-mo-kristjanskem-u volilnemu zakonu; istočasno se v parlament-u nadaljuje akcija poslancev opozicije. — Zaključilo se je zasedanje CK KPI — Korejsko poveljstvo sporoča, da so interventisti izgubili v oktobru 64.000 mož, 271 letal in 9 vojnih ladij, med katerimi 3 rušilce — Vrhovno sodišče Južne Afrike je razveljavilo sik lep vladnega predsednika M'alana o sestavi visokega parlamentarnega sodišča v roka-h rasistov in zakon o ustanovitvi dveh ločenih volilnih seznanov: ene-ga za črnce in drugega za belokofre.
STRAN 2
BELO
15. NOVEMBRA 1952	[5. :
POTEK IN SKLEPI SEJE CENTRALNEGA KOMITEJA ZKM
ZKM mora razširiti
vpliv na večino mladine
Zadnje zasedanje Centralnega komiteja Zveze komunistične mladine je izredne važnosti za komunistično in demokratično mladinsko gibanje našega Ozemlja.
Tov. Hrevatin, sekretar ZKM STO je v svojem jasnem in obsežnem poročilu podal 'pozitivno bilanco borb in uspehov komunistične mladine v tem letu in na podlagi izkustev preteklosti začrtal smernice zà akcijo, ki jo bo ZKM moralla voditi v prihodnosti.
Govornik je predvsem poudaril nujnost, da se mladi komunisti mesta in periferičnih okrajev iznebijo ozkogrudne mentalitete, ki so jo imeli do sedaj, in da si zastavijo nalogo prodreti v najširše sloje mladine. Mladi komunist mora živeti in tolmačiti zahteve vse mladine. Da pa doseže to, mora biti prisoten povsod, kjer mladina dela, se uči, se zabava in stanuje. Povezati se je treba z mladino.; to bo zelo koristno tudi za obnavljanje izkaznic za leto 1953.
Ta seja je bila značilna, ker so vsi člani vodillhega organa ZKM in mladi voditelji sekcij, ki so bili povabljeni, govorili in tako veliko doprinesli k pio. dovitosti diskusije in k. izboljšanju bodočega dela.
Med intervencijami je veliko pozornost vzbudila intervencija tov. Fabija, ki se je dotaknil vprašanja pristopitve ZKM k pobudi za sklicanje Zborovanja delovne in učeče se mladine, ki bo 7. decembra v Trstu, in sodelovanja komunistič. n ih m. v d inskih sekcij za popoln uspeh te velike enotne mladinske manifestacije, na kateri bodo prisotni' predstavniki vseh slojev tržaške mladine, od' delavcev do brezposelnih od dijakov do športnikov, od mladincev do mladink.
Tov. Pescatori je govoril o nujnosti, da M sekcijah razvijejo pobude za zadostitev športnih, razvedrilnih, kulturnih in drugih zahtev mladincev in mladink, Zavedati se mo-
L. R. KITAJSKA
skrbi za mladi rod
V zadnjih dveh letih je bilo odprtih v vseh mestih in po vaseh nad 19.200 središč za zaščito matere in otroka. S cepljenjem se je število obolelih za kozami zmanjšalo lani v Severni Kitajski za 92%, v Severovzhodni Kitajski pa za 93% v primeri z letom 1950.
Novembra 1951 je bilo na Kitajskem že 18.940 otroških jasli. Posebno hitro rastejo jasli v podjetjih. Po zakonu mora vsako podjetje, katerih nameščenci imajo več kot 20 malih otrok, vzdrževati na lastne stroške otroške jasli.
Leta 1950 je bilo v LR Kitajski 395.800 osnovnih šol z nad 29 milijoni otroki. Lani pa je število šol poskočilo na 460 tisoč, število otrok pa je doseglo že skoro 39 milijonov. V primeri z dobo Cangkajšeka se je število osnovnih šolarjev povečalo za 60%. Prvič v zgodovini pa so dobile tudi narodne manjšine svoje šole, 910 po številu.
ramo, da bomo lahko uživali zaupanje mladine le, če bomo uresničili njene želje.
O stanju po slovenskih vaseh je govoiril tov. Bogateč. V začetku je poudaril, da je zgrešeno mnenje naših mladincev, da poleg ZKM ni po vaseh podeželja nobene druge mladinske organizacije. V te-m zadnjem času imamo dva primera v Nabrežini in Križu. V Nabrežini se je opazilo delovanje titovcev, kil skušajo odvrniti- pozornost mladincev od njihovih konkretnih problemov, in se je sedaj zvedelo, da je DC ustanovila svojo m lan dinsko podružnico, medtem ko njeni aktivisti skušajo prepričati mladince, naj' zahajajo v njen sedež. V Križu pa se duhovnik zelo trudi za organiziranje mladincev. Vse te organizacije skušajo za-popasti zahteve mladine ne zato, da bi ji dali to, kar potrebuje, marveč zato da bi jo uporabile za svoje cilje. Čeprav so naša finančna sredstva nezadovoljiva v primeri z dohodki nasprotnikov, moramo nuditi mladini, kar zahteva, ampak istočasno moramo raztolmačiti mladincem kakšni so cilji ZKM, in jih pozvati, naj pristopijo v družino komunistične mladine zato, da se bodo, borili' za boljšo bodočnost vse mladine.
Tov. Vidai.i ki se 'je udeležil obeh sej zasedanja in je bil z velikim navdušenjem .poklican na predsedstvo, je imel govor, ki- so ga prisotni z zanimanj em poslušali in ki mora biti osnova za nadaljnjo borbo ZKM v obrambi mladinskih pravic.
Sekretar .naše partije je pou daril, da se položaj v našem mestu iz dneva v dan slabša in da je prav zato KP STO predložila občinskemu 'svetu predlog o civilni upravi OZN na mesto sedanje vojaške u-prave. Tudi s tem predlogom .— je diejail tov. Viti ali — vedno ostajamo na svojem stališču spoštovanja mirovne pogodbe, umika vseh tujih okupacijskih čet im združitve obeh con. Naš predlog ima namen najti izhod, k'i naj nudi mir in svobodo temu našemu nesrečnemu ozem lju. Na njegovi podlagi se vsi pošteni Tržačani morejo in morajo sporazumeti, ne glede na koč n o rešitev, za katero se zavzemajo, ker je sedaj edina rešitev, ki lahko zagotovi našemu prebivalstvu konec «sta tuša quo».
V tem težkem položaju, ko se umirajoči imperializem skuša na vsak način zoperstaviti silam dela in napredka, imajo mladi komunisti veliko nalogo. Visoko morajo dvigniti zastave, za katere so padli' najboljši sinovi našega ljudstva, narodov Jugoslavije in Italije. Padlli za stvar proletarskega internaciona.lizma in bratstva med narodi morajo biti za vzgled komunistični mladini j borbi za mir im socializem. Danes bolj kot kdajkoli mora biti avantgardna tržaška mladina solidarna z jugoslovanskimi domoljubi, ki umirajo po ječah zločinca Tita, rablja jugoslovanskih narodov, in z italijansko mladino, ki se bori za neodvisnost svoje domovine, ki j-o je De G a speri izdal.
Zveza komunistične mladine — je zaključil tov. Vidali — je vir partije. Iz nje morate napraviti močno organizacijo, zagotoviti si morate večino mladine, ako hočete, da bo partija močnejša, vedno bolj sposobna voditeljica proletariata na -svetli poti komunizma
Po zaključkih tov. Hrevatin a je 'Centralni komite ZKM odo bril poziv vsem mladinskim organizacijam za ustanovitev široke enotne fronte na podlagi predloga tov. Vitialija občinskemu svetu; odločno protestno pismo ZVU proti nesramni fašistični manifestaciji 3. novembra, pozdrav Komso-m-dlu ob 35. obletnici Oktobrske revolucije, mladim jugoslovanskim demokratom, izseljencem v deželah ljudske demokracije in ZiKMI, ki bo v kratkem imela svoj XIII. kongres.
Na koncu je CK ZKM odobril sklepno resolucijo, na podlagi katere bodo mladi komunisti razvili' delovanje za pridobitev večine mladine.
S. G.
Osebni cilji komunistov so in morajo biti sestavni del ciljev partije. N. pr.: naši tovariši želijo študirati teorijo marksizma-leninizma, izboljšati svoje sposobnosti, voditi revolucionarno borbo množic, itd. Ti cilji članov partije odgovarjajo ciljem partije, ki potrebuje veliko število takih tovarišev. Tovariši pa ne smejo imeti drugih osebnih ciljev, ki bi bili v nasprotju s cilji partije, kot zaskrbljenost za osebni položaj, kariero 'ali zadostitev osebne ambicije. Take vrste osebni cilji privedejo člane partije v nasprotstvo z interesi partije in jih spremenijo v oportuniste, ki škodujejo partiji in njeni stvari.
Dober komunist se pokaže sposobnega pri izvajanju teorije in metod marksizma-ten ànizrna v preučevanju pdoblemov in jasnem razumevanju stvarnosti položajev. Ker ima jasno in odločno razredno stališče, nima posebnih osebnih zaskrbljenosti, ki bi lahko potvorile njegovo sodbo in razumevanje resnice, njegovo zadržanje pred dogodki je nepristransko in vedro. V teku svojega delovanja zna ceniti resnico in lažnivost vsake teorije in se ne pusti vplivati od drugih.
Dober komunist je zmožen popolne odkritosrčnosti in poštenosti. Ker nima egoističnih teženj in nima ničesar skrivati pred Partijo, nima nikakega strahu za iznašanje svojih misli. Zaradi poštenosti svoje zavesti skrbi, da bo deloval pravilno tudi kadar ni podvržen nobeni kontroli in deluje neodvisno in bi imel prav zaradi tega možnost, da se slabo obnaša ne da bi to zvedel kdor koli. Njegovo delovanje bo izhajalo vedno, tudi če se ga bo pregledalo več let pozneje, v liniji in v skladu z interesi Partije. Ne boji se kritike drugih in zna kritizirati druge pogumno in odkritosrčno prav zaradi tega, ker je sam odkritosrčen, pošten in veder.
Dober komunist je zmožen dokazati najvišji čut spoštovanja in čislanja do samega sebe. Za interese partije zna biti zmožen kompromitirati lastno osebo in če je potreba prestati ponižanja in krivice, ne da bi se čutil užaljenega ali ohranil mržnjo. Ker nima osebnih interesov, da bi jih branil se mu ni treba prilizovati drugim ter ne želi, da bi se drugi prilizovali njemu.
TITOVSKI KONGRES SE JE
izpostavil javnemu zasmehovanju
Primer Djurica označuje bistvo kongresa vZagrebu : namesto da bi kaznovali razuzdanca Stamboliča, so Djurica proglasili za človeka “z umazanim osebnim življenjem"! - Neškovičeva “birokracija11, ker se mu je zagnusilo početje titovske tolpe
Ko je preteklo sredo zjutraj Ljubodrag D j uric stopil na govorniški oder titofašističnega kongresa v Zagrebu, so mu titovski delegati zaploskali, ker jim je ploskanje ali skandiranje «Tito-Tito» že prešlo v nav-ado in ker so izvrševali svojo edinio nalogo. Nekaj časa potem pa so se isti delegati, ki so pred kratkim ploskali Djiuriču strahoma začeli ozirati naokrog, ker -so opazili,, dlal vitimi policijski predstavniki v dvorani n-a namig nekaterih «predsedujočih», začenjajo kazati znake nezadovoljstva in nerganja proti govorniku. In ko je Djurič izustil svoje «bogoklestvo» proti ta-tovu žena Stamboliču, so se tudi oni1 pridružili splošnemu nezadovoljstvu in s še večjo vnemo in «svetim ogorčenjem» skušali popraviti' svojo napako.
A tudi . to jim ni služilo, kot ni služilo Djilasu, ko je obrneta! D j urica s psovkami, kot ni služilo Titu, ki se je skozi eno
uro moral pripravljati na odgovor ,na preproste Djuričeve besede, s katerimi je ožigosal beograjsko vodstvo kot tolpo izprijenih spolnih pokvarjen, cev. in nenasitnih prešuštnikov ker se je v tistem trenutku kongres dejansko končal. «Liku» titovcev ni manjkala kot ciznaka razuzdancev in pre-šutnikav: z vsem drugim se že ddlgo let javno in odkrito ponašajo.
Kdo si more pričakovati kaj drugega od zakletih sovražnikov komunizma in Sovjetske zveze in od najbolj vdanih hlapcev dolarja?
Zato se človek ne more drugače kot nasmehniti njihovemu zatrjevanju, da so «edini pravoverni učenci Marksa, Engelsa, Lenima» in. «edini» komunisti na svetu. Tolažba je vsakdanji kruh revežev. Za titov-ce pa je samctoTažba vsakdanji kruh ljudi, ki so- poleg svoje osebe prodali na drobno in debelo tudi svoje možgane.
Tolažijo se pač, da so izgubili
«Eisenhower je politični gangster» je dejal Truman pred volitvami v ZDA
34. predsednik ZDA je nemškega rodu - Nacisti odobravajo njegovo izvolitev - Obljubil je, da bo “menjal sistem“ - Kdo je politični svetovalec novega predsednika - Tudi nacistični general Gaderian mu je pomagal
>*-•
Ko
je pred poldrugim stoletjem nemški pustolovec Eisen-hauer podal iz svoje rodne Has-seje iskati srečo v Severno Ameriko, ne bi gotovo nikdar mislil, da bo nekoč postal njegov pranečak 34. predsednik Združenih Iržav Amerike, čeprav z nekoliko spremenjenim priimkom, da bi tgledal kot pristen Američan. Tega pa niso pozabili današnji zvesti nacisti, ki so — dosledni načelu, da Nemec lahko menja ime. nikakor pa ne nagnenja in običajev — izrazili svoje brezpogoj-
no odobravanje in veselje zaradi izvolitve za predsednika ZDA enega izmed svojih krvnih sorodnikov, ki ima poleg tega še izrazita reakcionar na in Konzervativna nagnejnja.
Toda izvolitev Eisenhower ja ima različne značilne izvore, ki jih je vredno preučiti.
Predvsem je splošno priznano s strani vidnejših ameriških časopisnih in radijskih komentatorjev, da je Eisenhower zmagal na volitvah zaradi gesla, ki se je zelo uveljavilo: «Cas je, da se menja
« ™ ~~~
Eden izmed številnih volilnih shodov republikanske stranke. Povsem svoje vrsten propagandist agitira za «Ikeja»
sistem!» «Ike» in vsa armada nje- nista po drugi strani Truman in
govih propaganadistov so ponavljali to geslo do pretiranosti, ki se je nedvomno zelo posrečilo zato, ker se je začelo ameriško ljudstvo zavedati, da gre iz dneva v dan slabše. «Ike», ki je znal sprožiti geslo o «potrebi menjanja sistema», je prejel več glasov od Stevensona, ki je samo poveličeval Trumanovo politiko. Ta politika pa je postala veliki množici Američanov že docela neprebavljiva.
V	svojih govorih je pravil Eisenhower v bistvu to le: «Truman je preobložil ameriško ljudstvo z davki, sprožil je vojno v Koreji, privedel je Ameriko do izgube prestiža, medtem ko življenjska raven vedno bolj pada. Trumanu ni niti uspelo, da bi ustavil pohod komunizma v svetu. Zaradi tega je skrajni čas, da se menfa predsednik in. da se menja sistem. Izvolite mene in videli boste, da bom znižal davke, končal z vojno v Koreji in porazil bom komunizem, Amerika pa bo zavladala nad vsem svetom!»
V	tem smislu predstavlja izvolitev Eisenhowerja poraz notranje in zunanje politike, ki jo je vodil Truman na liniji priprav za, nove vojne, katera prinaša poslabšanje življenjskih pogojev v notranjosti in večjo nevarnost za mir v svetu. To pa še ne pomeni, da je zmaga Eisenhowerja v absolutnem smislu zmaga miru. Eisenhower je morda še večji vojni hujskač, kot sam Truman. Ce je Eisenehower označil v svoji volilni propagandi Trumana, kot odgovornega za vojno v Koreji,
Stevenson prav nič štedila z raz-obešanjem umazanih cunj novega predsednika. «Eisenhower je poli. tični gangster» — je dejal Truman. «Eisenhower je nacist» — je dostavil Stevenson. Oba skupaj pa: «Američani, vi nameravate glasovati za Eisenhowerja, toda če boste glasovali zanj pomeni, da glasujete za velike magnate industrije,,za družbo treh generalov za generala Eisenhowerja, za «General Motors» in «General Electric». In to je tudi sveta resnica, tembolj verodostojna, ker prihaja iz ust možakarjev, ki poznajo Eisenhowerja od blizu in torej zelo dobro in kateri so ga celo povišali do najvišjih ameriških vojaških funkcij, dobro vedoč, s kom imajo opravka. Saj je prav Truman imenoval Eisenhowerja za poveljnika atlantske vojske.
Eisenhower namerava pospešiti militarizacijo vsega ameriškega življenja in ni slučaj torej, da so ga ameriški militaristični krogi izbrali in vsilili njegovo izvolitev «Ike» je prvi general, ki je izvoljen za predsednika ZDA. Ni izključeno, da bodo med novimi ministri in podtajniki vojaške osebnosti obilno zastopane. Dovolj je če upoštevamo, da je Ei-senhowerjev politični svetovalec tisti John Foster Dulles, ki je pripravil napad v Koreji in ozna. nil novo «teorijo», katero je novi predsednik tudi že uveljavil in sicer, da je nemogoče živeti v miru s Sovjetsko zvezo, marveč da je neobhodno potrebno sprožiti proti njej vojno, tudi brez
vsake napovedi, torej po sistemu nacističnega napada.
Eisenhower je najbolj zagrizen podpornik oborožitve nacistov.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE “DELA" GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 24-36.
ZA ZAŠČITO PRED NASILSTVOM “ENTE NAZIONALE DELLE TRE VENEZIE"
URAD ZA DELO V GORICI
naj podpre prizadete kmete
Confederterra predlaga mirno poravnavo v korist kmetov iz Revme in O s I a v j a
PEVMA — Te dn'i je «Ente Nazionale delle Tre Venezie», ki se lasti polja, ki ga že leta in leta obdelujejo kmetje iz Pevime in Oslavja, odposlalo istim priporočena pisma, v katerih jih -ponovno poziva, naj zapuste polja do 11. novembra t. 1. Ta .ukrep opravičuje z izgovorom. da se morajo v kratkem pričeti dela za preobrazbo polja, kar je v načrtu že od leta 1935.
Nekaj dni za 'tem je šla delegacija kmetov iz Pevme pod vodstvom tajnika Confederter-re k: ravnatelju pokrajinskega urada za dalo v Gorici, kateremu je obrazložila nezakonit postopek «Ente Nazionale delle Tre Venezie». Delegacija je med drugim tudi podčrtala dejstvo, da je vsa zadeva zelo sumljiva in da se dozdeva, da se hoče omenjena ustanova po-slu-žiti nasilnega izgona kme-
tov s polja, ki. so ga že toliko let obdelovali predvsem zato da se bi laže oddala v najem novim najemnikom. Tov. Sim-sig je priporočal, naj bi se ta zadeva skušala rešiti brez sodne razprave.
Ravnatelj omenjenega urada za delo je delegaciji obljubil, da se bo za zadevo pozanimal in da bo napravil vse, kar je v njegovi moči, za zaščito interesov sedanjih najemnikov.
Goriški volivci, pozori
V prihodnji številki bomo objavili naš volilni program in seznam kandidatov za obtinski svet v dorici
Titovske klevete
«Primorski dnevnik» ne bi bil to, kar je, in ne bi vršil svojega poslanstva, če ne bi klevetal tudi političnih ali sindikalnih organizacij, ki se zanimajo za slovenske prebivalce na Goriškem.
V zadnjem času so se pisani tega lista spravili na goriško Con-federterro. In veste zakaj? Zato, ker si njen tajnik prizadeva, da bi dosegel, da bi kmetje iz Pevme in Oslavja, ki imajo v najemu polja, katera jim hoče sedaj odvzeti «Ente Nazionale delle Tre Venezie», zmagali mirnim potom, ne da bi zadeva romala pred sodišče. To predvsem zato, ker je znano, da je vsak, še tako majhen proces združen z velikimi stroški. Povsem jasno je, da bi o tem primeru utrpeli precej stroškov prav prizadeti kmetje iz Pevme in Oslavja.
Toda «Primorski dnevnik» je
nasproten mirni poravnavi. Po njegovi logiki treba na sodišče, On tudi ve povedati, da bi tam prav gotovo kmetje zmagali. Zato je zanj poskus mirne poravnave nesmiseln.
PREPREČIMO miti ROJHEI POLJU
IZJAVA FEDERACIJE K PI
Z druge strani pa moramo podčrtati še to: «Primorski» se dobro zaveda svoje vsestranske pasivnosti do goriških Slovencev. Da mu ne bi kdo tega očital, je segel po klevetanju, s katerim skuša zanesti na Confederterra senco nezaupanja.
GORICA — Zaradi številnih težkih nesreč, ki se še vedno dogajajo na bojnih poljih, kjer številni brezposelni prebivalci goriške pokrajine stikajo zš izstrelki in za starim železom, so svetovalci Posoške demokratične enotnosti poslali predsedniku goriškega pokrajinskega sveta, pismo, v katerem ga pozivajo, naj se zavzame za rešitev tega perečega vprašanja. V pismu predlagajo, naj bi se poskrbelo za ustanovitev organa,, ki bi temeljito preučil to zadevo in ukrenil vse potrebno za zaščito ljudi pred eksplozijami. O tem vprašanju bodo razpravljali v pokrajinskem svetu.
UGRABITEV OB MEJI JE OBSODBE VREDNA
GORICA — Ob priliki italijanskih nacionalističnih manifestacij, ki so bile 4. novembra v Gorici so titovski graničarji ugrabili, dva manifestanta ter ju odvedli v Jugoslavijo. V zveži s tem resnim dogodkom krožijo v javnosti najrazličnejše vesti. Zato Federacija komunistične partije Italije smatra za umestno, da razglasi o tem sledečo izjavo:
«Ugrabitev dveh državljanov, ki so jo izvedli titovski vojaki, je obsodbe vredna, ker je v nasprotju s principi civilizi-
Toda kmetje iz Pevme in Oslavja vedo, da je Confederterra resna organizacija in da načelno vodi svojo politiko, ki je politika obrambe kmetov, kolonov, po-lovinarjev in najemnikov, in da se pri tem ne ozira na to, kaj porečejo klevetniki pri «Primorskem dnevniku».
Pred nekaj tedni je neki kmet z Goriškega vprašal, naj mu svetovali, kaj naj na-
redi, da odvadi kravo brcanja med molžnjo. Poleg odgovora, ki je bil že objavljen bi pripomnil še sledeče:
Kravi čvrsto privežite skupaj glavo, odnosno roge in rep. Tako jo boste lahko nemoteno pomolzli in ne bo nobene nevarnosti, da bi vas brznila,
P. O. Boljunec
VOLITVE SE BODO VRŠILE
na podlagi krivičnega zakona
14. decembra bodo na Goriškem občinske volitve. Med drugim bodo volitve tudi v Gorici, Tržiču, Ronkih in Dolenjah, kjer žive tudi Slovenci. Valitve se bodo vršile na podlagi že znanih krivičnih zakonov, ki so jih uveljavili demokristjani.. Na podlagi tega zakona ima stranka, ki dobi največ glasov dve tretjini mandatov v občinskem svetu, vse ostale stranke pa eno samo tretjino.
Cas za vllaganje kandidatnih list je ibil do včeraj. Iz tehničnih razlogov me moremo danes podrobneje poročati o tem, koliko strank bo nastopalo na volitvah.
Titovci so že začeli navijati: «DF3 se je doslej n a,j odi oče-
neje borila za zaščito narodnostnih pravic Slovencev». Seveda je to le volilni gulaž. Stranka, ki jo vodijo ljudje, ki barantajo s slovenskim ljudstvom kot s kramarijo, ne more dosledno braniti interesov naše manjšine.
2e so začelii kričati: Slovenci volite DFS, več kot vse drugo je važno, da volite po slovensko in pokažete, koliko nas je. 'Pri temi seveda hočejo, doseči to, kar ,si upajo trditi, nekateri italijanski šovinisti, ki pravijo, dai Slovencev na Goriškem ni, odnosno, da jih je zelo zelo malo. Seveda, če bodo šteli Slovence po glasovih, ki jih ima DFS bodo z lahkoto prišli do takih zaključkov,
ranega sožitja in v nasprotju z mednarodnim pravom. Ta u, gralbitev je sledila številnim drugim, ki so se dogodile v obmejnih predelih naše dežele. Izmed ,teh naj omenimo primer učitelja Dal Pont, nadalje Petra1 Zillija ilz Zagraja in dveh meščanov, iz Vidima, o ko-terih se je mnogo govorilo v zadnjem času. K tem dejanjem je prišteti tudi neprestani teror, ki' ga- vršijo titovski agenti v obmejnih predelih prokraji-ne, kateri grozijo zlasti ljudem ki nasprotujejo Titu in njegovimu terorističnemu režimu. Zato spada ugrabitev dveh manrfestamtov — ne oziraje se na njun politični' ali civilni položaj v vrsto metod, ki se jih poslužujejo titovci.
Stevenson za časa volilne kam. panje. Se tako izvirne komedije mu niso zagotovile zmage
Ko je bil na poveljstvu NATO Se je poslužil sodelovanja generala Heinza Guderiana, zadnjega poveljnika Hitlerjevih oklopnih edi-nic in današnjega čislanega «teoretika» protisovjetske vojaške strategije. Slednji je o tem problemu celo spisal knjigo «So ghet es nicht», v kateri zagovarja in podpira ameriško-nacistično z a. vezništvo za napad na ZSSR.
Ameriško ljudstvo, ki je iz izrazilo nezaupnico Trumanu, je hotelo s tem nagonsko protestirati proti napadalni politiki, ki jo je vodil prejšnji predsednik. Ni popolnoma videlo zakulisne nevarnosti, ki jo predstavlja izvolitev Eisenhowerja. Slednji bo namreč nadaljeval in še okrepil Trumanovo politiko. Tudi upoštevajoč ta še zmedeni in slabo izraženi protest ameriškega ljudstva, narodi Evrope in v svetu znajo, kdo je Eisenhower in kaj hoče. Eisenhower hoče vojno, toda proti tej njegovi nezdravi namen se bo ljudstvo še odločeneje zoperstavilo, da zagotovi mir vsemu svetu.	A. F.
'pred vsemi ljudmi sveta — pred proletarci in buržUji, pred dei.ovnimi ljudmi in malome-ščani, pred neuki in intelektualci trohico upanja, da jih ibedo še smatrali za napredne, levičarske elemente. Kako pa naj jih ljudje smatrajo za le-vičaje, ko v vseh svojih govorih in kilometrsko, dolgih resolucijah skušajo same sebe prepričati, da je Sovjetska zveza glavni vir -sedanje mednarodne napetosti, da je «sedanje mrzlično oboroževanje v svetu, ki ima svoje opravičile
v preprečevanju agresije».....
pozitiven korak, da je «pravilno, pravično' in napredno» obo-roževati se in sklepati napadalne zveze z ZDA, Turčijo, 'Grčijo «ne glede na razlike v notranji ureditvi teh dežel», da je treba opustiti vsak nadaljnji- korak k industrializaciji: Jugoslavije in da je treba rajši «poživeti in razviti kmetijstvo» , da je treba glavno skrb posvetiti vasi, da je treba povišati vojno proizvodnjo, da jugoslovanski «sindikati» morajo okrepiti veze z žolto mednarodno sindikalno organizacijo, da 'je treba likvidirati vsako sled 'za komunistično partijo, povečati stike s social-izdajalici itd., kot pravi njihova zaključna resolucija.
Kot da vse to ne bi zadostovalo, prepričuje ljudii, da je «višek» njihove «humane (sic!!!) demokracije» spremeniti ureditev države in jo prilagoditi vzorcu ameriškega sistema z državnim predsednikom, z ministri, ki se imenujejo tajniki kot v: ZDA, z osredotočenjem vse oblasti v rokah ene same osebe, kot se dogaja v ZDA itd.
Vso, to svojo kuhano, prekuhano in stokrat že pred njimi premleto kašo skušajo zabeliti s svojimi «odločnimi» udarci «birokratizmu», ki ga bodo lahko izruvali z jugoslovanske izemlje 'le v trenutku, ko bodo same sebe pobesili po telefonskih in telegrafskih drogih Ju-voslavije. In potem se tožijo, da. pridejo na kongres «biiro-kratksi ambibiozneži» in ljudje «z .umazanim osebnim življenjem (sic!)» kot Djurič, ki -jim z enim -samim kratkim a jedrnatim, odstavkom podirajo vso ,s ta vibo o «veličini» njihove gai pokreta navadnih «tatov
170 NOVIH VRTCEV NA POLJSKEM
V teku novega šolskega lieta bodo dvorili 170 -novo zgrajenih in dobro opremljenih otroških vrtcev. Poleg prejšnjih starejših vrtnaric bodo namestili še preko 2.000 strokovno usposobljenih učnih moči.
Letos bo imela Poljska skupno 8.215 otroških vrtcev s 379.000 otroci, to je petkrat več kot pred vojno.
Zaradi Visokega razvoja otroških vrtcev bo lahko, že sedaj I otrok na vsakih 5 v starosti od 3 do 7 Tet deležen predšolskega pouka. Pred vojno pa je lahko pošečal otroški- vrtcev šele 1 otrok na vsakih 30.
žena» a la Stambci’ié.
Nič nas ne čudi, da je rabelj in krvolok Rankovič povedal, da je pa 1948. dali zapreti preko 13.000 ljudi, medtem ko je pozabil povedati, kam je postavil drugih 237.000 jugoslovanskih domoljubov, ki ječijo po njegovih zaporih in taboriščih, kako je s tisoči umorjenih Jugoslovanov itd.
Ze ob njegovem pričetku smo označili titovski kongres kot shod poklicnih špijonov v službi najboljšega kupca. Sedaj smo svoje mnenje spremenili. To je bil le kongres političnih in- moralnih bankroterjev ki niso biči niti toliko pogumni, d'a bi’ bili vsaj malce, zaradi' lepšega kritizirali svoje gospodarje, ameriške in angleške imperialiste. Ne, na tem kongresu ni bilo prostora za kritike ali napade na politiko ZiDA in Velike Britanije.
Titovci -so, tudi v tem pokazali, da niso samostojni. Oni sc lutke v rokah tistih, ki plačujejo tovrstno robo že od časa, ko sta se Marks in Engečs začela boriti za pravice de lavskega razreda. Zato se ne čudimo, dai je njihov kc-ngres potekal ob vsesplošnem preziru. Edini' dobiček imajo Tito in .njegovi.
Tito bo nadalje kupoval za svojo brhko Jovamko pribor krožnikov pri nemški tvrdski Rosenthal, ki stane 5 milijonov lir in ki je po ceni manjši in manjvrednejši Te priboru ne kega indijskega maražaha. V znamenju «pravovernosti» se je Tito dokopal do. priboira krož nikov, kii bi jih drugače, ako bi bil «komin/formist in satelit sovjetske birokracije in vladajo če kaste», nikoli ne videl ne od daleč poduhal. Vloga «pravo vere a» pač nese. Djuriču ni •nesla, ker je ubogi revež po-ileg vsega izgubil ženo,, izgubil mesto in so ga še obdolžili, da tima «umazano osebno življenje»!?
pod&ict{u
BOLJUNEC
tovei
V nedeljo so titovci priredili v Boijiuncu proslavo v spomin pokojnega Venturinija. Ker ti e drugače ne u-pajo v vas, so se tokrat posl už.ti spomina pokojnega vaščana. Toda- niti ta nakana se jim ni posrečila; kajti na uv proslavi je bul Boljunec do- ^ cela od-soten. Da je bilo v resnici tako, je dovolj aku povemo, da so pri proslavi sodelovali titovski pevski zbori iz «Sv. Ivana», iz «Doline» in iz «Boršta». Boljun-čan-ov, ki so sicer znani kot dobri pevci, na proslavi ni bilo. Priložnostni govornik je prišel tudi iz Trsta, neki Marc iz Boršta pa je spregovoril «v imenu Brežanov», toda- za to ga m nl.hče pooblastil in je torej zastopal le samega sebe in peščico svojih *e. privržencev, .kateri nikakor "]a ne morejo govoriti v imenu
Brešanov. O tem, kako titov- . 2 ski kolovodje govorijo zdaj !a>
'Sta
v imenu tega, zdaj v imenu onega, pa nam je itak dobro -znano. Tudi Babič ali kak drugi njemu podoben poklicni kolovodja je rad govoril tu ali taim nič imanj kot v imenu vseh Tržačanov, pa četudi je tistih, ki trobijo V njihov rog,, le neznatna peščica. Da smo ib Hi Boljumča-ni povsem odsotni pni proslavi je pripisati- tudi dejstvu, da smo pok. Venturiniju — pusti.viši oib strani politično ali strankarsko opredelitev — silno zamerili, ke> ni hotel vrniti zastave naše ga prosvetnega društva. Tega L ~ prav gotovo ne bomo nikoli g* se pozabili!
Ze prej sem omenil, da sel titovci poslužujejo spomina mrtvih za to, da priredijo nekaj v vasi. Žalostmi nastop «ribJča» Stoke in faliranega kandidata za župansko stolico Adamiča je bil zanj6 prav gotovo dobra tekcija-Katere ne bodo zlepa poza-bili. Tudi takrat se je zbral» fpo v Bol juncu peščica titovcev iz vseh okoliških vasi j-n iz Trsta. Kljub temu je bilo vsega skupaj kakih 30 ljudi. Medteh1 ko .so pravi Bolj-unčani manifestirali svoj prezir do fa’ hrane kure. Tokrat nism° dali duška svojemu ogorče' . nju proti titovski kliki zaradi o spomina mrtveca. Četudi njegovega zadržanja n ismo pozabili in četudi še vedn6 A vprašujemo, kje je zastav» irt. našega prosvetnega društva!
ŽERJAL
ZA VSAKOGAR NEKAJ..
Mi smo neodvisni
i	i >
Pred kratkim smo poročali o zadevi čakalnice na avtobusnem postajališču p1* spomeniku padlih pri D cim j 0 Dolgo časa je pokrajinski cestna uprava zavlačeval* rešitev tega vprašanja. N0, preti nedavnim pa je procedura dosegla zaželeni zaklj* ček,. Takoj za tem so pričel' z delom. V kratkem bo čakalnica diog-rajena. Tako bod* imeli potniki, ki so- dos,iej morali čakati oh cesti, k J6.1 ni najmanjšega zavetja, pti' merno streho, ki bo zlasti v zimskem čzlsiu izredno dobrodošla. Ce bi že omenjeh* cestna uprava ne zavlačevala zadeve, bi bila čakalnic* ža davno zgrajena, saj je demokratična občinska upra-v* v Dolini sprejela tuzadevk sklep že pred enim letom.
PREBENU«
Prejšnji petek je priredi'* titovska Kmečka zveza ‘z Trsta sestanek kmetov v Prč’ ben egu. Govornik Kozinih*™ se je na sestanku hvalil, si vse je napravila KZ za do; .f brolbit kmetov. Vedel je tud' t| povedati, da se občinska u" prava ni pobrigala za to, d* bi od suše prizadeti kmeti6 dobili podporo. To je govoril -kljub temu,, da so v,sil is10' venski župani zahtevali, »*{ VU nakaže primerno P°“
poro, prizadetim. Prav tak6
Titovsko časopisje je objavljalo slike dveh ugrabljencev. Iz teh slik, je razvidno;, da sta bila oblečena v črne srajce. Ce to odgovarja resnici, potem nosijo zaradi tega težko odgovornost tudi italijanske o-blasti, ki blagohotno dopuščajo,, dai fašisti- že odkrito nastopajo, s čemer nudijo Titovi kliki pretvezo, po kateri širi antiitalijansko kampanjo tudi med jugoslovanskimi delavci.
Zato tajništvo, Federacije K. P. I. vabi: vladne oblasti, naj podvzamejo take ukrepe, ki 'bodo dovedli do spoštovanja temeljnega principa, po katerem so državljani neke države odgovorni samo oblastem 'lastne države!»
Neodvisnost v okviru atlantskega pakta...
Po reviji «Ogonjokn
Cesa se pa bojiš, Jovanka? Ce bo Tito kaj protestiral, ga zatožim, da je postai dolga roka «kominforma».
ve, da je ta nakazala dkf°^ pol milijona lir za vse P° dročje A. Toda segel je r lažeh in po obrekovanju. 'T*' ko pač kot je v: navadi f' titovcih. Kjer jim zmanjK* konkretnih argumentov, ,s poslužijo laži in klevetanj*’ da o pretiravanju niti ne i° varimo.
Za Kozmlino bi bilo bol)6’ da se ne bi bil spustil v m**,
čenje prazne slame. Vaščaf.1
so ga na to kmalu opozob Pozvali so ga, naj raje P°v. kaj vse KZ ni storila, za V zadete kmete. Zakaj titoVS”, oblasti ne urede struge 0*P na področju B, kar je na d ločju A že izvršila delim5,,, občinska uprava; zakaj ‘0 blok pri Prebenegu zaprt 0:
sobotah in nedeljah; za
«M
dneh v ted0
je v ostalih _____ .	,
zaprt od 12. do 14. ure. z* radi česar so prizadete zlu' gospodinje, ki nosijo ko*1 delavcem,; zakaj KZ ne za teva, naj titovske oibla-sti Pr povedo jugoslovanskim VV jakom krasti drva, zlasti ce v vinogradih. Na vse . Kdzmina ni vedel in nit« mogel odgovoriti. Toda knL tje dvolastniki, ki plačuj6-.,, članarino, ki znaša 800 imajo pravico, da dobijo 1-čen odgovor in upravi«6 ^ zahtevajo zadovoljivo reM'e vseh omenjenih vprašanj.
15. NOVEMBRI 1952
DELO
STRAN 3
PROSLAVA OKTOBRSKE REVOLUCIJE V GLEDALIŠČU „FENICE“
Sovjetsko zvezo in tovarišem Stalinom
Velika udeležba iz mesta in s podeželja - Govora tov. Tominza in Marine - Pozdrav predstavnika PSI - Zaključni govor tov. Vidalija - Nastop godbe Rinaldi in zborov iz Križa in Furlanije
lovensko in italijansko depo ljiudstvo našeg.a mesta podeželja je letos proalavi-Velik-o Oktobrsko revolu-f s posebno svečanostjo in [dušenjem, ki ievira iz n'eo-fene-ga zaupanja in ljubezni prve dežele socializma in ega priljubljenega vo-dite-tov. Stalina.
nedeljo zjutraj se je zbra-| .g led a Uš ču «Fen i-c e » velika 'žica komunistov, sim-pati-iev in demokratov obeh notasti, ki so prišli; iz vseh elov mesta, okolice in polij a. Kmalu po napovedan, sta bili dvorana in gale zasedeni do zadnjega ko-a, tako da so morali zamiki 'distaiti na zunanjih bikih in celo v predveži ališča.
'der, na katerem so zav-mesto člani IK naše P arin predstavniki PSI je bil 'ašen z delavskimi zastava-in slikama Lenina in Sta-Pro slavno manifestacijo ot v orila godba «Rinaldi» Sodba tržaškega delavskega teda — kot jo je nazval deje toiv. Vi dal i — ki je ob trnem in dolgotrajnem ikanju udeležencev, kateri Vstali že ob prvih zvokih, ala sovjetsko himno. Kra-otvoritveni nagovor je 1 sekretar naše Partije tov. ali, ki je takoj podal bese-tov. Tominzu, zastopniku * Partije na XIX. kongresu 1 SZ.
svojem jedrnatem govoru tov. Tominez že v uvodnih ieda-h orisal posebni po-e\ d, ki ga ima letos proslava obletnice Oktobrske ire volje zaradi zgodovinskih 6pov XIX. kongresa, ki so
.
bi za ddlavski razred vsega • da. Govornik je podal kra-pre-gled! preijšnjth kongre-Boljševiiške partije, ki dstaviljajo važne etape v 'stranskem razvoju SZ. Gotti je tudi o nalogah pet lega načrta ter podal obeti vrsto zanimivih podatkov bdalljnjem razvoju vseh pater dvigu življenjske ra ki si ga predpostavlja ta 'rt. Primerjal je sovjetsko 'Sodarstvo z onim iz kapi-črnih dežel -ter prikazal ifc ipoirastefe stroškov za ilio v ZDA, ki se nahajajo čelu tabora vojne. Podčr-
tal je, da sovjetskega ljudstva ne bo odtegnila od njegovega miroljubnega dela nobena provokacija netilcev vojne. S posebno pazljivostjo: so siedili poslušalci njegovemu pripovedovanju1 o neizbrisnih vtisih iz bivanja v Moskvi in udeležbi na kongresu, kjer je tov. Stalini nazdravil naši Partiji. S podatki je prikazal velikanske uspehe povojne obnove in pro izvodnje ter jih primerjal z bednim stanjem v kapitalističnih. državah i-n 'Trstu. Sovjetska zveza stopa daneis z gotovimi koraki v komunizem in- temu je dokaz kanal Volga - Don, prvo delo komunizma. V zaključku je še podčrtal, da je udeležba na- kongresu KP SZ za našo partijo velika čast i.n tržaški komunisti bodo izkazali' svojo hvaležmost SZ in tov. Stalinu s tem, da bodo stalno popularizirali velikanske uresničitve- narodov SZ.
K mikrofonu je stopil nato tov. Teiner, ki je prinesel po zdrave tržaških in vseh italijanskih socialistov. Socialisti proslavljajo Oktobrsko revolucijo skupno s komunisti, ker pripoznavajo v SZ voditeljico-delovnega- ijjud:s-tv,a vseiga -sveta.
V svojem govoru je nato tov. Marina podčrtala, da je sovjetsko ljudstvo- pred 35 leti vzelo v svoje roke oblast in •spremenilo delo v stvar čast; in slave. -SZ, ki danes koraka v komunizem je skrb za človeka prvi zakon, SZ, ki se bori za mir -i-n enakopravnost je danes za vzgled vsem narodom sveta. Govornica se je nato dotaknila 'takte v a ne g a kongre. sa titovske tolpe, ki je z ogabnim klevetanjem- SiZ in njenih voditeljev dokazala, Kako daleč je že zašla v svojem- hlapčevanju imperialistom. Ta kongres je pokazal dokočno ■likvidacijo vseh pridobitev NOB. Zaradi izdaje titovske klike so jugoslovanski narodi podjarmljeni in Jugoslavija je postala kolonija in oporišče za napad na SZ.
Tov. Marina je opozorila na nove spletke tržaške agenture,, ki bo skušala- s svojo Vini jo goljufati naše prebivalstvo. V bodoče bodo tržaški titovci govorili čim manj o •Jugoslaviji in se bodo skušali približati delavcem samo po-
tom indipendentizma. Toda- rase -bomo borili za STO, kot se bori SZ i-n s tem bomo is toč a -sno pomagal-i jugoslovanskim narodom za povratek v tabor miru.
Po govoru -tov. Marine je -tov. Gašperini prečital imena sekcij, ki so prejele nagrade za stenčase ter sekcij, ki so se odlikovale pri širjenju tiska i-n nabiranju prispevkov.
V zaključnem govoru je tov. V M ali -poudaril, da je Oktobrska revolucija odprla- pot d-rugi-m narodom, ki so postali udarne brigade proletarske revolucije in tem bodo nedvomno sledili še drugi. V nadaljnjem je ožigo-s-al nov zločin, ki ga skušajo izvesti v ZDA nad .za-koncem a Rosenberg. Proslavil j'e ohe-nem obletnic-junaške obrambe Madrida. O-žigosal je politiko ameriških imperialistov, ki izipušča-jo iz zapio-rov nacistične vojne zlo-
čince da ibi jih uporabili v borbi proti S'Z. V zvezi s tem se je z -ostrimi besedami! dotaknil tudi -fašističnih manifestacij v Trstu ter izrazil ogorčenje proti conskemu -predsedniku, ki je dovolil, da je kriminalec Borghese onečastil s svojo prisotnostjo naše mesto. Posl-a-l je bratski pozdrav vsem jugoslovanskim rodoljubom, ki- se borijo proti- titovski kliki. Obravnavajoč tržaško vprašanje je podrobn-o orisal predlog za začasno rešitev, ki ga je stavil občinskemu svetu. Svoj -govor je zaključil z vskli-kom Sovjetski zvezi, bratstvu in tov. Stalinu.
Veličastno pro-sla-vno manifestacijo- sta zaključila pevski zbio-r iz Križa- in italijanski pevski- zbor «Arrigo Boito» iz Rude-, ki sta s svojimi delavskimi- in borbenimi pesmimi še bolj podžgala navdušeno ozračje.
DOPIS JUGOSLOVANSKEGA IZSELJENCA IZ MONTEVIDEA
SLOVANSKA ZVEZA URUGVAJA
JE IMELA SVOJ X. KONGRES
1. oktobra je slavilo kitajsko ljudstvo 3. obletnico ustanovitve svoje ljudske republike. V treh letih se je v tej republiki izredno izboljšala življenjska raven stotin milijonov ljudi. Iz napol kolonialne dežele nastaja nova bogata in industrializirana ter vzorno urejena država. Agrarna reforma je dala zemljo kmetom. Odpirajo se novi rudokopi. Gradijo se jezovi, ki bodo zaščitili na milijone hektarjev rodovitnega polja pred vsakoletnimi poplavami, ki so povzročale veli ko bedo v deželi. Istočasno se gradijo nove orjaške elektrarne. Ljudska republika stopa pod modrim vodstvom tov. Mao Ce Duna v boljšo bodočnost. Pri tem je deležna velike pomoči SZ.
Iz Montevidea (Uruguaj) smo prejeli naslednji dopis, ki ga radevolje ob javljamo, da seznanimo bralce z važnim dogodkom v življenju slovanskih izseljencev v južnoameriški republiki:
V	petek 24. -oktobra je bila v Slovanskem domu v Montevideu svečana otvoritev X. slovanskega letnega kongresa U-rug-vaja.
V	prisotnosti- velike množice ljudi iz Montevidea in vseh krajev Urugvaja ter diplomatskih -predstavnikov Sovjetske zveze i-n Češkoslovaške je predsednik organizacijskega odbora Jakob Kiuba-ra otvor.il kongres in podal besedo Mihajlu Levičarskemu, predsedniku Slovanske zveze Urugvaja, ki je podal izčrpno poročilo o enoletnem delu Zv’eize in o sedanjem položaju -v -svetu -s poudarkom -na slovanske dežele.
Potem ko je -bilo poročilo enoglasno in z burnim odobravanjem sprejeto, se je prešlo na óitanj'e brzojavk in pozdravnih pisem kongresu iz inozemstva:	od Slovanskega
odbora Sovjetske zveze, Slovanskega odbora Češkoslovaške, Slovanskega odbora Bolgarije, od listov «Za Socija-
NA DUNAJSKI KONFERENCI JE BIL DOSEŽEN NOV ŽELEZNIŠKI TARIFNI SPORAZUM
IZVEDBA TARIFNEGA SPORAZUMA BO NUDILA TRSTU MNOGO KORISTI
Vlade ljudskih demokracij so dale pobudo ža sklenitev sporazuma - Ponoven dokaz kdo ustvarja takoimenovano "železno zaveso" - VU v Trstu in De Gašperjeva vlada v Rimu sta doslej onemogočali poživitev prometa preko tržaškega pristanišča
Novi tarifni sporazum, ki so ga sprejeli zastopniki tržaških, italijanskih, avvstrijskih, češkoslovaških in madžarskih državnih železnic na nedavni tarifni konferenci na Dunaju, je za razvoj prometa skozi naše pristanišče, zlasti za razvoj prekomorske trgovine, kakor tudi za življenje našega mesta velike važnosti. Zato so ta sporazum toplo pozdravili ne le običajni neposredno zainteresirani gospodarski krogi, temveč vsi, ki jim je življenje in napredek našega mesta količkaj pri srcu. To je popolnoma pravilno, saj bo novi tarifni pravilnik, ako bo dejansko uveljavljen, nudil našemu gospodarstvu nepre-celjive koristi.
KRAŠKI KMET NAM PIŠE
EKAJ MISLI
našem teranu
Sr. Martin — praznik norega vina je za nami. Naši kmetje pokušajo kakšno je hovo vino in ga ocenjujejo. Letos pravijo, da je zelo dobro. Tudi naš dragi prijatelj Gruden iz Samatorce je tega Unenja. Vendar pa je zaskrbljen, kaj bo z našim žlahtnim vinskim pridelkom, ki ga duši tuja konkurenca in pa vedno večja poplava Coca-cole in drugih ameri-kaniziranih proizvodov. V Zuezi s tem je napisal za naš list članek, ki ga tu spodaj »riobčamo.
Ub tej priliki vabimo tudi bruge kmete in druge prijatelje našega tiska, naj se oglasijo. Vsak prispevek bomo radevolje objavili.
UREDNIŠTVO
šdnja leta se opaža:, da je spraševanje po teranu ne-ko-\ padlo. V -primeru s pov-v. Sevanjem izpred -prv-e svieni V vojne ali ipa tudi iz prvte ''o-jne dobe, je to povprašuje zelo nazadovalo. Seveda ‘ko razdobje ima svoje lastni m -svoje zahteve. Kakor v,elja na drugih -poljih, taksija tudi na polju vi-no-grad-lVa. Pred prvo svetovno- voj-jtl -tudi po njej so točili -doki teran v vseh gostilnah, kgo so ga prodali zlas-tj v «tu. Predi štiridesetimi ali desetimi; leti so bile društ-'e -gostilne veliki odjemalci kačega -terana-. Pa tudi za-‘li gostilničarji so ga mno-.tiakupili. O tem vedo ma-r-povedati starejši ljudje, «‘k pivec &i je- želel dobre-'jJUstneiga vina. Prav zato se Mb bati, da bi vino ostalo
S.
Mesi pa j'e vse drugače, t^ar pa obstajajo' možnosti, s,e popravijo kriv-ice, ki se !aiajo na tem- -polju. Sedanji L 'ski pridelek je po svoji ka-
l'us-tì prav takšen, kot je bil
5H
.Man pridelujejo v naisl-ed-kraški-h vaseh -našega O-■ t'ia: na Colu, v Velikem »M, Malem Repna, Zgoni-, kotlu-drovici, Sadežu, Sama-jji Trnovci in tja do Oero-S teranom, ki se pridelu-teh vaseh ne morejo k animati niti italijanska in niti >a vina
a bi bilo- vprašanje dorna-• a vina ugodno -rešeno, .bi L1 vinogradniki imeli mnogo volje do dela in do go-, a' vinogradov. čaš teran se v ničemer ne n 'kuje od terana, ki ga prijajo po drugih vaseh na :Sy. Dutovski teran vse li6 nekaterih snovi -nekoliko kut naš, drugih pa manj
Vendar pa ista obe vini popolnoma sorodni. Teran, ki ga pridelujejo v severnih vaseh Krasa je bolj kisel, pri nais pa je boli j -sladak.
Oblasti bi morale priznati, da droga vina ne. vsebujejo takih kakovosti kot naš teran. Ke-r vsebuje mnogo- zdravilnih snovi in zlasti železa, bi ga morali v večji meri uvesti zlasti v sanatoirjh 'in v bolnicah.
Tudi gostilničarji bi -se morali resneje -pozanimati za čim širšo prodajo. Po gostilnah bi ga morali ilmeti na razpolago. Se vedno se ga pogreša v krajih, kamor -radi zahajajo turisti. Toda prodajati bi ga mo-rali v steklenicah.
Ce is e ne bodo podvzeli potrebni koraki za zaščito tega žlahtnega domačega pridelka bo sčaisom izginil. Ze danes Se ga prideluje mnogo manj kot pa pred prvo svetovno vojno.
GRUDEN FRANC
Novi tarifni sporazum, zlasti pa sporazum o direktnih tanjan bo predvsem omogočil razvoj mednarodne trgovine. Brez tega sporazuma je moral nekdo, ki je n. pr. iz Ceškolovaškega odposlal blago v prekomorske dežele plažah tranzit najprej v češkoslovaških kronah, nato v avstrijskih šilingih, od Trbiža dalje pa v italijanskih lirah. Da je vse to
združeno z velikimi ovirami in | di v Pragi in Budimpešti. Ti dve nadlegami, je prav gotovo jasno I vladi sta povabili predstavnike slehernemu bralcu. Ako pa obsta- tržaških železnic, kakor tudi
jajo sporazumi o direktnih tarifah, plača voznino pošiljatelj blaga v valuti, ki je njegovi domovini v rabi. Izenačbe se realizirajo na podoben način kot kli-ring. Tudi ostale formalnosti, ki so potrebne za odpošiljanje blaga so nato povsem enostavnejše. Prav tako poenostavljena je procedura za izstavljanje potnih listin. Poleg tega pa na podlagi tozadevnega sporazuma omogočajo države podpisnice posebne znižane tarife za blago, ki je namenjeno tranzitu. To so torej poglavitni sadovi sporazuma o direktnih tarifah. Iz tega sledi, da bo dunajski sporazum v znatni meri poživil tradicionalen blagovni promet iz Češkoslovaške in Madžarske, ki je usmerjen na druga evropska in prekomorska tržišča preko našega pristanišča in da bo zaradi tega vse naše gospodarstvo deležno velikih koristi.
Pobudo za sporazum, ki je bit sedaj dosežen na Dunaju sta že preteklega julija podvzeli vla-
predstavnike italijanskih in avstrijskih železnic na konferenco v Prago. Na tej konferenci so bili postavljeni temelji za novo tarifno strukturo. Konferenci so sledile še druge pobude ter številni sestanki in končno je le prišlo do dunajske konference. Sedaj je treba tarifne določbe le že izpopolniti, kar bo seveda izvedeno v nekaj mesecih in, kot je predvideno, ibodo stopile v veljavo v marcu ali aprilu prihodnjega leta.
Važno je podčrtati dejstvo, da sta tozadevno pobudo sprožili če. škoslovaška in madžarska vlada in to tembolj zato, ker ne bodo od novih tarif imele koristi le omenjeni državi, temveč predvsem naše pristanišče.
Ta pobuda ponovno potrjuje to, kar smo že toliko krat zatrdili, namreč dejstvo, da niso ljudske republike v Srednji Evropi tiste, ki so postavile takoimenovano železno zaveso za to, da bi onemogočile trgovanje z Za-
po do m in predvsem preko našega pristanišča. Popolnoma lažna je trditev, da žele te republike preprečiti razvoj prometa preko našega pristanišča in preko našega mesta, in se osamiti v avtarkičnem gospodarstvu na področju rublja.
Ze nešteto dejstev je razkrinkalo lažnivost takih in podobnih trditev. Prva med vsemi je to razkrinkala velika gospodarska
Veličanstna manifestacija na Rdečem trgu v Moskvi
«Glavno nevarnost predstavlja tisti odklon, proti kateremu se je prenehala borba in kateremu se je na ta način nudila možnost razvoja tako, da lahko postane nevarnost za Državo».
J. V. STALIN
konferenca, ki je bila preteklega aprila v Moskvi. Ta razkritja so jasno pokazala na tiste, ki hočejo v resnici postaviti «železno zaveso» in onemogočiti trgovske izmenjave med Vzhodom in Zahodom.
To sta dosedaj delala VU v Trstu in De Gašper i v Rimu po direktivah, ki sta izvajala direktive, ki sta jih prejemala iz Washingtona. To je delala tudi propaganda, ki je njima vdinjana zato, da bi prikrila dejstvo pred vsem javnim mnenjem, ki m moglo drugega storili, kot obsojati tako početje.
Toda, utegne kdo vprašati, čemu vlačite sedaj na svetlo vse te očitke, odnosno vse zgodbe, in Jo zlaasti v času, ko je bil sporazum sprejet in ko že vse kaže, da gre na boljše?
Naš odgovor na tako vprašanje je kaj enostaven.
To delamo zalo, ker vemo, da niso tarife vse. Te so važne zlasti za razvoj prometa med Srednjo Evropo in Trstom, vendar pa niso odločujoče.
Lepo je govoriti o trgovini, o kopičenju češkoslovaškega in madžarskega blaga v Trstu. Toda to ni vse. Ko dospe to blago v Trst, ga je treba raztovariti z vagonov in natovoriti na parnike ter ga odposlati preko morja ali obratno. Toda vse to je ovirano na najrazličnejše načine. In to se dogaja tudi sedaj. V naši prosti
luki še vedno resno težijo vojni zakoni, ki ne dovoljujejo razvoja tradicionalne trgovine, ki je bila tu udomačena že pred desetletji. Kljub brezštevilnim zahtevam gospodarskih krogov in krogov, ki jim je usoda proste luke resnično pri srcu, VU in De Gasperijeva vlada nista hoteli vseh teh brezštevilnih ovir odstraniti, ali vsaj zmanjšati. Da o pikolovski kontroli nad uvoženim in izvoženim blagom še posebej ne govorimo. Naj na tem mestu ožigosamo, odnosno osvežimo samo en primer. Večja pošiljka avtomobilov «TA-TRA», ki je bila pred dobrim letom namenjena v Albanijo, je morala čakati v tržaških skladiščih več kot mesec dni zato, ker kompetentne oblasti niso hotele izdaj 'potrebnega tranzitnega dovoljenja. Pošiljko so končno morali vrniti, od koder . je ' prišla, mesto da bi jo bili odposlali v Albanijo.
To je samo eden izmed številnih primerov, s katerimi merodajne in že omenjene oblasti ovirajo in direktno sabotirajo razvoj tranzitnega prometa skozi naše pristanišče.
Naše zahteve so zeloenostavne. Te so naj se ukrene vse potrebno za to, da bodo direktne tarife resnično nudile našemu gospodarstvu, ki se nahaja v resni krizi, tiste koristi, ki jih od njih pričakujemo, Skratka; naj se napravi konec politiki vsestranskega sabotiranja prometa med Trstom in deželami ljudske demokracije, politiki, ki so jo doslej izvajale okupacijske oblasti in De Gasperijeva Vlada!
F. Z.
lističk.u Jugcslaviju» iz Moskve, «Z.a ljudsko zmago» iz Budimpešte, «Narodni glasni'«» iz Chicaga (ZDA), «Delo» iz Trsta in «Slovensko-hrvat-s-ke prosvetne zveze» iz Trsta. Vse pozdrave -so navzoči sprejeli z burnimi odobravanjem, prav posebno pa pozdrave iz Moskve in Trsta.
N.a ko-ngresu j-e hičo prisotnih 125 -delegatov iz vse države. Od teh je billo 31 Jugoslovanov. Pomen tega kongresa je v tem, da je bil v času, ko je histerija -proti slavni Sovjetski -zvezi in -slovanskim in naprednim deželam na splošno dosegla svoj višek, v času ko skušajo vojni hujskači zlomiti veliko gibanje za mir in ko pr-sa svobodoljubnih narodov odbijajo vojne pustolovščine ameriških 'imperialistov.
V	Urugvaju je skoro do kon. gresa vladalo obsedno stanje in je ves reakcionarni Lisk zahteval od viiade priki-nitev diplomatskih odnosov ,s Sovjetsko zvezo.
Kljub vsemu temu je na kongres prišlo več delegatov kot kdajkoli prej. Sloga in enoglasnost, ki sta- vlačah na kongresu, sta bili času primerni.
V	borbi za ohranitev miru gre največja zahvala bratom rusko-ukrajinske kolonije dru-Uva «Maksim Go-rki», ki sluti za vzgled vsem ostalim slovanskim društvom bodisi v borbi .za mir kot tudi na prosvetnem polju.
Za n-a'5 Jugoslovane j'e važno, da je bilo naše društvo «B-r-atstvo» posebno pohvaljeno zaradi svojih uspehov v preteklem letu na prosvetnem in ostalih poljih.
«Bratstvo» je v preteklem letu organiziralo svoj tambura-ški zbor, ustanovilo j-e mladinski gledališki odsek, povečalo je delovanje baletne šole za otroke, organizacijsko se je okrepilo in nudilo svojo pomoč ostalim bratskim društvom in našemu tisku.
Na kongresu so bile enoglasno sprejete resolucije o obrambi miru, za še večjo e-notnos-t in slogo- vseh Slovanov, za obrambo Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije. za okrepitev prosvetnega d-elovanja v organizacijah itd.
Na predlog jugoslovanske delegacije je kongres enoglasno sprejel naslednjo resolucijo:
«X. -slovanski letni kongres Urugvaja najodločneje protestira -proti- fašističnemu terorju, ki ga je uvedla v Jugoslaviji titovska fašistična tolpa. Protestira proti uporabi
jugoslovanskega ozemlja s strani ameriških imperialistov, ki skušajo izrabiti Jugoslavijo za napad n-a .slavno Sovjetsko zvezo- -in na dežele ljudske demokracije.
Izjavlja svoj-o solidarnost z domoljubi Jugoslavije, ki za ceno svojega življenja in pod n-ečuvenim terorjem vodijo barbo za povratek Jugoslavije v tabor miru, napredka in socializma, na čelu katerega stojita slavna Sovjetska zveza i-n tovariš Stalin.
Kongres izraža upanje, da bodo- narodi Jugoslavije v kratkem našli način, da se osvobodijo izpod fašizma in da se vrnejo v omenjeni tabor».
V nedeljo 26. oktobra je kongres zaključil svoje delo -s položitvijo ven-c,a pred spomenikom generala Artigasa, osvoboditelja urugvajskega ljudstva- in -nastopom umetniških in folklornih skupin v -gledališču «Z-hi'tl-Gvsky».
Na -kongresu j-e bila z velikim navdušenjem sprejeta vest da je odpotovala v Sovjetsko zvezo delegacija, ki se je prvič -7 imenu Slovanske zveze Urugvaja udeležila proslav obletnice Oktobrske revolucije.
Prav tako so zbrani delegati z nepopisnim veseljem sprejeli vest, da bodo v kratkem odpotovale v -domovino 12 družin rusko - ukrajinske in litvanske kolonije.
Kongres se je vršil v ozračju največjeg-a na-v-d-ušenja in velike- enotnosti slovanskih Izseljencev v Urugvaju v znamenju borbe za mir in bratstvo med narodi. Slovanske organizacije Urugvaja korakajo naprej k novim zmagam in uspehom- s trdnim zaupanjem v Sovjetsko zvezo in tovariša Stalina-.
K. P.
NASVETI
BRALCEM
'i', M. auvODtrJE:	Pravijo
da je bolje sušiti koruzo na soncu nego v senci. Je to resi ODGOVOR: — Prav gotovo je to res. Koruza se na soncu mnogo Dolj hitro .suši, nego v senci. Le po se suši, ako je spletena v kite. Seveda jo je treba ličkati in splesti kmalu za tem ko je bila pobrana; kajti drugače prične listje trohneti in storži kaj radi padajo s kit.
Nikolaj Dimitrijevič Telešov spada v vrsto starejših ruskih
vetja in spoznanja, In res tam je videl čudovite reči. Naj-
pisateljev. Pisati je začel pred večji vtis so mu napravile živ* dobrimi petinšestdesetimi leti. ijenske prilike preseljencev, ki
Pisal je o življenju, takem kakršno je bilo takrat, opisoval to kar je videl ali doživljal. Iz njegovih povesti diha ljubezen do vsega kar trpi in up na boljšo bodočnost. Zato so te
povesti proste vsakega izma- napisana resničnostno. Ta po-
so živeli tam v največji bedi in nesreči.
Tudi povest «V stiski» se je porodila za časa njegovega potovanja po Sibiriji in je torej
ličevanja ali olepšavanja.
vest nam slika kruto usodo sto
Po nasvetu pisatelja Čehova in stotlsočev nesrečnežev, ki jih je Telešov potoval v Sibirijo Je
carski državni ustroj prisi-z namenom, da si obogati svoj lil, da so se na en ali drug na-
pisateijski zaklad, svoja d oži- čin znašli v brezkočni Sibiriji.
1
Kakor -ostanejo po spomladanskih povodnjih n-a osušenih travnikih nove kopice peska, kii ga je n-anesla voda, ta-ko je ostalo tudi na- prostrani- sibirski poljani -potem, ko so -odšli preseljen« v nove kraje, mnogo- grobov. Kakor je videti nato, ko vodovje- splahne in se odteče v rečne struge, po travnikih in. cestah, v pesku in travi številne mrtve- ribe;, ki so se- bile zakasnile in. niso- pravočasno -odplule z vodami,, tako je tudi tukaj po -odhodu v-eč ti--so-čev ljudi, ostalo nekoliko otrok, ki: so bili obsojeni, da ostanejo sirote ali pa- da pomrjejo. Njih starši so ali pomrli, ali pa jih je pregnala stiska dalje v neznane kraje in .so morali prepustiti bolnega otroka njegovi -usodi.
Taka sirota j-e bil tudi Miklavž-ek, suhoten, petleten .fantek, o katerem je dejal oče:
— Saj bo itak umrl!
Mati je 'dolgo molila in- jokala, a je slednjič rekla tudi -ona::
— Umrl bo, revček. Ne -bo, več vstal. Umrl bo.
Da bi počakala njegovo smrt nč kazalo. Barka je bila že v pristanišču ini za naslednji dan je bil najatvijen odhod. Ce se ne bi odpeljali tedaj, 'bi morali čakgti morda še en- nlesec predno hi pri pij ul a druga barka. Matvej p n
se je- bil že dov-o-lj načakal, saj- se j,e valjal že skoraj pol -leta, kot ,pes pod, -šotorom. In- — ali ni končno- vseeno, ali se ločiš od- otroka dlan -prej, alii dan kasneje? MiMavžku ni mogoče več pomagati, medtem pa življenje s,tane mnogo . Matvej pa -ni imel dosti v žepu, saj so itak že toliko potrosili, čeprav so pazili nia vsak belič.
Matvej je šel pogledat sina in sklenil ro-ke:
— Saj je vendar moj lasten otrok — ali ne? — se je solznih oči vprašal, se potrkal na prsi in -dejal: — Ali nisva, z ženo ko zverine?
'Mi-klavžek je ležal ne živ ne mrtev in j-e samo hropel.
— Umrl bi. Saj bo itak umrl! — se je tolažil. — Na vsak -načini bi se bilo treba ločiti od; njega.
Otrok se mu je smilil Zelo žal mu je bi-lo- zanj in da ga zapušča- ob -smrtni uri. To je bito tudi zelo brezvestno. A kaj bi sicer? S seboj ga ni mogoče vzeti, ke-r oblast ne vzame bolnikov na barko. Da bi ozdravel sploh ni nobenega, upanja, iSaj komaj še diha. Da bi spet zavoljo njega čakali ,še eni mestic na tem kraju, je toliko, ko da ibi sarai sebe1 uničili.
iCe -se naslednji dan ne bi odpeljali in bi zatem Mi-klavžek umrl,, bi bil to samo izgubljen čas. Tako so na Mikla-vžka, gledali vsi kot na umirajočega, za katerega ni več rešitve.
Matvej pa je razen Mikla-vžka imel v družini še osem duš in je moral tudi nanje misliti. Le- dvoje je bilo mogoče:: ali dia se vsi pogubijo Miklav-žkovi1 smrti na ljubo, ali pa dai odidejo dalje s trebuhom za kruhom, Mikla-vžka pa pustijo, da sam umrje.
Arina! Hej, Arina! -, j» zaklical Matvej in stopil
k -svojemu šotoru.
Na njegov -kli-c se je prikazal iz šotora mršav ženski obraz in je molče in z zaupanjem v pogledu čakal vprašanja.
—- Kaj ko bi, kaj? — je ves razdvojen dejal Matvej. — Ali bi šli, ali ne? Ali bil se še nadalje- mučili?
Oba sta- drug drugemu pogledala- v oči, oba -sta molčala, nato je -začela Arina jokati, -Matvej pa je krenil stran in je razmišljal o tem. Dolgo je taval zmešane -glave, n'e vedoč za, k a-j bi se odločil. Zdaj je vzdihnil, zdaj zaječal od vsega hudega, pa -speit vzdihnil. Najtr-a-jši bi vse yrgeH proč in se čimprej vrnil nazaj v rodne kraje. Ce se jutri ne odpeljemo, je konec! — je žalostno tarnal sam s seboj.. Bolelo ga j'e, dai mora pustiti otroka samega in da bo ta um ril, čim bodo .vsi odšli.. — Toda ali naj se vsa družina pogubi zaradi -umiraj-očegai? Ali ni bolje, da se rešijo, tisti ki so še živi? — In sklenil je, da odidejo. Zeno je potolažili1 s tem, -da- ji je dejal: — C e bo-v-a še živela, se bo rodil nov Miklavžek,..
* * *
Noč je bila -tihai ini jpdlna zvezd. Taborišče preseljencev;, ki je bilo razproštito po ravnini, je 'spalo. Spal je tudi Matvej -s svojo- družino, Samo Air ina ni sipala. Njeno materinsko srce jo' je skelelo in bolelo, ko je mislila na Mikl-avžka-. Tako -rada bii -g,a Mia -sama položila v k risto, mu zaprla- očii .in. ga, 's-a-ma odnesla na- pokopališče pod breze, kjer bi se Lahko razjokala nad njim in šele nato mirno odpotovala.
Z-e v zgodnjih jutranjih urah je nastal v taborišču pravi živ žav. Množica se je odpravljal,a na pot. Vse se je Zibalo, se dvig alito in hrumelo.
Na mostičku, ki je spajal breg z barko j-e stal uradnik, katerega je ljudstvo imenovalo «preselitveni». Poleg n,j.ega so -stali še en študent in dv-a mornarja. Eden teh je imel v rokah zapisnik z imeni, drugi pa -s številkami. Slednjič je uradniki velel mornarju:
— Začni po vrsti!
(Konec prihodnjič)
Poziv SHPZ prosvetnim društvom
Slovensko hrvatska prosv. zveza poziva vsa sv.oja prosvetna društva naj zdaj ob pričetku jesenske in zimske sezone, ko naraste zanimanje za lepo slovensko knjigo, uredijo svoje knjižnice. Knjižničarji naj postavijo tablice, kjer naj bo označen čas, ko knjižnice poslujejo. Knjižnica mora seveda poslovati redno vsaj enkrat tedensko. Po v-aseh je najbolj prim-er-en čas ob nedeljah v dopoldanskih urah. Priporočajte povsod čitanje dobre slovenske knjige ter ■odvračajte, posebno mladino, od čitanj-a raznega malovrednega in vzgojno kvarnega čtiva!
VELIK PRIDELEK KOREJSKIH KMETOV
V Korejski ljudsk-o-demokra-tični republiki je bil srečno spravljen pridelek riža, koruze pšenice in drugih žitaric. Kmetje so tekmovali v -spravljanju pridelka, ker so se obvezali, da ne bodo dopustili kakršnih koli izgub. Kmetje so kljub ameriškim letalskim napadom delali noč in dan. Vsi hočejo zagotoviti čim več žita in riža za prebivalstvo in predvsem za svojo hrabro vojsko. Geslo kmetov je bilo: «Cim več riža za na-š-o domovino in za našo vojsko. To bo naš prispevek borbi za zmago nad imperialisti!» In kmetje so v resnici zmagali. Korejsko ljudstvo in njegova vojska bosta preskrbljena z rižom in žitom.
* * *
STANOVANJSKE HIŠE
ZA KITAJSKE DELAVCE
V industrijskih predelih mesta Sangaja so začeli graditi avgusta- meseca 19.000 novih stanovanj za delavce. Kmalu bo dokončala gradnja tisoč -novih stanovanjskih hiš za delavce v mestu Hangčuj-u. Razen- tega so začeli graditi v mestu Usi 1.530 hiš z enim in dv-em-a nadstropjema.
Na široki podlagi so začeli graditi stanovanjske hiše za železničarje vzhodne Kitaj,ske. Uprava železnic Cinana- je nakazala '80 milijard jenov za
gradnjo stanovanj in izboljšanje življenjskih pogojev prevozniškega sektorja.
* * *
PREVODI INOZEMSKIH KLASIKOV V ZSSR
V teh zadnjih letih so v ZSSR prevedli veliko število inozemskih klasičnih del. V izdajah za široke množice so izšla Eshiiova dela, Homerjevi deli «Hiliada» in «Odiseja», «De rerum natura» od Lucre-cija, «M-tamorfoza» od H-ovi-dija, dela Virgilija itd. Od poznejših klasikov so bila izdana dela Racina, Moliera, Diderota, Berangera, Lafontaina, Balzaca, Zole, Daudeta, Flauberta, Merimeja, Maupassanta, Barbus-sa, R. Rollanda, Stenti hala, Verneja. 'Med francoskimi klasiki prvo mesto zavzema Victor Hugo.
49°/o ZVIŠANJE STROJEV ZA GRADBENO INDUSTRIJO V L. R. MADŽARSKI
V drugi polovici tekočega leta bodo uporabili vrsto strojev za gradbeno industrijo, s katerimi bodo prihranili zidarskim delavcem vsa težja in napornejša del a. V decembru 1952 bo število strojev za gradbeništvo za 40 odst. višje v primeri z januarjem istega leta. Madžarska bo prejela precej velikih strojev iz Sovjetske zveze, dežel ljudske demokracije in D. R. Nemčije.
S kongresa miru za Azijo, ki je bil preteklega oktobra v Pekingu. Indijska delegatka objema delegatko Severne Koreje
1

mm
MINISTROVA KARJERA — Na šestem in najbrže zadnjem kongresu «jugoslovanskih rogačev» se je postavil tudi stari in skrahirani bivši titofašistični minister Ivan Regent, ki je izpljuval ves svoj fanatični hi-pernacionalizem in šovinizem ter vdano in ponižno oblizal pete Titovih škornjev. Beden Ivanček je napravil v resnici lepo «kariero» tako, ki se pač spodobi izdajalcu delavskega razreda. Sicer pa je bila njegova «revolucionarnost» nekako dvomljiva že od vsega začetka. Nekateri starejši tržaški tovariši se gotovo še danes prav dobro spominjajo, kako se je Regent v svojih mladih letih otepal z vsemi štirimi, predno se je odločil za pristop v delavske vrste. Pozneje se je sicer precej «uglihal», vendar pa mu vsa njegova revolucionarna doba ni prinesla posebnih posledic, ker je znal možakar vedno oprezno varovati svojo kožo. Po osvoboditvi ga najdemo v Trstu, kjer pa ga je oko Ozne precej časa gledalo nič kaj prijazno. Možakar je nekam preveč kritiziral takratne titovske hierarhe, ki mu tega greha niso mogli precej časa odpustiti. Zaradi tega se je moral «pokoriti» v Ajdovščini in pozneje v Kopru. Ivanček se je v resnici tako dobro «spokoril» in si pridobil zaupanje pri ljubljanskem Grazioliju, da ga je slednji končno popahnil na ministrski stolček. In to se je starim kostem «internacionali-sta» še posebno dobro prileglo. Sedaj sem pa varno prijadral v pristan — si je mislil takrat Regent. In seveda, ko je prišla resolucija I. U., se ni niti najmanj pomišljal, vrgel je vso svojo «revolucionarnost» in «in-ternacionalizem» lepo v koruzo in se še bolj zvesto oprijel škricov suknje moža brhke Jo-vanke. Tako si je za Judeže-ve groše ohranil ministrski stolček, avto, vilo. dobro nabasan mošnjiček in še kaj povrhu. Morda pa se je v zadnjem času prestrašil, da ne bi padel pri Titu v nemilost in da bi ne znala klika beograjskih špijo-nov dovolj ceniti njegovega izdajstva. Zaradi tega je tako glasno zalajal na kongresu «rogačev». Ni mu sicer uspelo, da bi zatemnil «slave» Stamboliča, ker je zato najbrže preveč navzkriž z leti. Možu brhke Jo-vanke pa je vseeno lahko dokazal, da se za njegovim hrbtom ne skriva prav nobena «dolga roka kominforma». In sekretar «zveze rogačev» mu bo za to nedvomno zelo hvaležen.
ZAKAJ SO MOLČALI? — Kakor znano so stopili te dni potniki iz Trebč in bližnjih vasi, ki se poslužujejo avtobusov «Autovie Carsiche» v agitacijo, ker jim je «zaslužni» slovenski podjetnik precej navil cene. Nihče si ni pričakoval, da bi slovenski «Piccolo» in z njim titovska podružnica zavzeli stališče za prizadete potnike, ki so v pretežni večini delavci. Saj je dobro znano, da je titovska klika že davno opustila vsako tudi še tako neznatno konkretno borbo za delavske pravice. Vsa njihova borba obstaja samo še v veliki papirnati demagogiji. Smatrali pa smo kljub temu, da bo slovenski «Piccolo» prinesel vsaj par vrstic kronike o tem problemu, ki je nemale važnosti za podeželje. Toda nič. «Piccolo» je molčal, kot mutec osojski. Res zagonetna zadeva. Saj je drugače ta titovska papirnata godlja prav dobro obveščena o vsakem mačjem porodu. Ali pa je morda pri «Autovie Carsiche» zainteresirana kaka «dolga roka» in je to posledica časnikarske «neinformiranosti» slovenskega «Piccola?»
Odbor «Natale Triestino» je pozval Enotne sindikate, naj mu dostavijo poimenski seznam otrok od 4 do 11 det starosti, ki imajo starfše brezposelne in potrebne pomoči. Brezposelni delavci se lahko vpišejo za bo^ žično darilo pri uradu za skrbstvo Enotnih sindikatov, ul. Zonta 2. Rok zapade 18. novembra.
Ob 29. obletnici poroke tov. Marije in Ivana Pregare jima iskreno čestitajo tovariši iz sekcije Kolonkovca in člani celice «Prvi maj».
TRŽAŠKI MESTNI SVET RAZPRAVLJA O VPRAŠANJU POMORSTVA
Tržaški luki je treba vrniti
nekdanjo vlogo v pomorskem prometu
Intervencije tov. Teinerja, Radicha in Pogassija - Dr. Agneletto za znižanje mezd pristaniščnikom - Rimska vlada in VUsabotirata razvoj prometa v tržaški luki - Minister Cappa protežira Genovo ter s tem škoduje Trstu
Tržaški občinski svet je na svojih sejah v soboto, v torek in v sredo razpravljal o .tržaškem pomorstvu, ki' se nahaja v silno 'kritičnem stanju. S sobotne seje je predvsem važna intervencija socialističnega svetovalca tov. Teinerja. V njej je zlasti ožigosal dosedanje delovanje tržaškega župana, ki je računali na to, da bo sam, podprt po nekaterih vidnejših rimskih klerikalnih osebnostih, rešil .ta težak problem. Toida pri tem se je močno zmotil. Nadalje je ožigosal resolucijo indipendentistoiv, ki se sklicujejo, na mirovno pogodbo, ko prosijo za pomoč VU, a seveda pri' tem pozabljajo na dejstvo,,da je prav VU prva kršila isto mirovno pogodbo. Končno je priporočal, naj bi se podprlo pomorsko družbo 'FIN, Ikj 'je ipred vojno imela 41 odst. italijan-
skega ladjevja pod svcijo kontrolo; v povojni dobi pa je silno nazadovala, saj kontrolira le še 20 odst. ladjevja. Nove ladje FIN naj 'bi' bile dodeljene tržaškemu pristanišču. Toda za dosego tega bo potrebna težka borba proti krogom, ki uživajo vso podporo ministra Cappe.
Na torkovi seji je med drugim govoril demokristjan In-tiglietta, ki je skušal naprtiti odgovornost za krizo v tržaškem pomorstvu nič manj kot deželam ljudske demokracije. To je govoril nekaj dni za tem ko je bil na Dunaju sprejet tarifni sporazum, za katerega so dale povod prav omenjene države.
Svetovalec Agneletto je tudi priporočal, naj bi se v resoluciji obračali za pomoč samo na VU in ne na italijansko vlado. Priporočal je, naj bi
Uspeh odločnega
nastopa Trebencev
Vsa vas se je uprla podražitvi avtobusnih cen - Delavci bodo odslej plačevali le polovično ceno voznih kart
Ze v prejšnji1 številki smo poročali. da sta avtobusni podjetji «Autovie Carsiche», «La Stradale» in, «Seat» povišali tarife, s čemer so težko prizadeti zlasti delavci, mlekarice, perice, dijaki 'in drugi potniki, ki se dnevno vozijo v Trst in obratno.. V ponedeljek, ko so se potniki znašli pred izvršenim dejstvom je v resnici završalo v avtobusih. Izvedelo se. je tudi, da je povišanje cen izsililo podjetje «Autovie Carsiche». Med prizadetimi kroži glas, da je to storilo zato, ker si gradi novo garažo. Koliko je na tem resnice mi ne moremo potrditi,. Kakor .kodi je že, prizadeti potniki in zlasti delavci ne bodo nikoli dopustili, da jih bo podjetje v taki meri obremenilo.
V	znak protesta je v ponedeljek na proigi Trebče-Trst velika večina rednih potnikov odklonila tedensko vozno karto. Mnogo izmed njih je pešačilo v Trst ali pa na Opčine. O ukrepu ,so bili takoj obveščeni komunistični svetovalci v tržaškem občinskem sveltu in pa Zveza Enotnih sindikatov.
V	ponedeljek večer je bil v Trebčah sestanek, katerega se je udeležilo nad 50 rednih potnikov. Na sestanku sta govorila tov. Kapelj in Gerbec od ES. Intervenirali so 'tudi številni potniki. Na sestanku so prizadeti pooblastili tri vaščane Bogomirja Kralja, Andreja Kralja in Franca Kralja, da gredo skupno s tov. Tominzem, podtajnikom ES in tov. Kapljem na področni tiradi za promet, kjer so protestirali proti podražitvi avtobusov in zahtevali) takojšnje znižanje. Na sestanek pri ravnatelju za promet inlž. De Anto-nellisom sta bila povabljena tudi lastnika «Autovie Carsiche» in «SEAT». Medtem ko je lastnik «SEAT» takoj izjavil, da je bil prisiljen povišati cene, ker ga je na zahtevo lastnika «Autovie Carsiche» k temu prisilil prometni urad, je podjetnik «Autovie Carsiche» trdil, da je bil prisiljen povišati cene zato, liter naj bi bila linija združena z ve,'«,k imi stroški. Skliceval se je tudi na neko odredbo italijanskega mi-
nistrstva- za, promet. Toda njegov povišek presega mero, ki jo dolclča omenjena odredba.
Po dveurnem razpravljanju je prišlo do kompromisa, po katerem sta oba podjetnika pristala na znižanje vožnje -za redne 'potnike ito sicer na polovično ceno (prej je bila vožnja znižana za 40%). Delegacija iz Trebč in Zveza Enotnih sindikatov sta si pridržali pravico, da bosta o tem predložili nadaljnje zahteve za dokončno rešitev tega vprašanja.
Na torkovi seji tržaškega občinskega sveta je komunistična svetovalka tov. Bernetičeva ponovno zahtevala, naj se podaljša avtobusna proga št. 25 do Ključa, obenem je pozvala župana, naj se zavzame za zaščito prebivalcev Bazovice, Padrič, Gropade, Trebč in Banov, ki so preveč prizadeti zaradi tako visokega povišanja
se za tranzit z zaledjem v Srednji Evropi posluževali tudi jeseniške in južne železnice Zavzemal se je tudi za znižanje stroškov v pristanišču in torej tudi znižanje mezd pri-staniščn-ikicim, Ko je o tem govoril je nastal v dvorani velik šum. Pope’noma razumljivo. Dr. Agneletto je bil tako naiven, da je predlagal, naj bi delavci dei!ali po več ur na dan ikcit sedaj ter na tak način izenačili svoje prejemke. Za dr. Agnelettom je govoril titovec Dekleva.
Na seji, ki je bila v sredo je prvi govoril tov. Radich, ki je zlasti poudaril, da nosita odgovornost za sedanjo krizo poleg italijanske vlade, zlasti ministra Cappe tudi VU, predvsem pa gen. Winterton, ki u-vaija politiko, ki vedno bolj omejuje razvoj prometa v našem pristanišču. Obsodil je zlasti sabotažo prometa, ki je namenjen deželam ljudske demokracije ali obratno. Omenili je primer avtomobilov «Tatra». ki. so jih po več kot enomesečnem zavlačevanju morali vrniti nazaj na Češkoslovaško, namesto da 'bi jih odpeljali v Albanijo, kamor so bili namenje. ni. To se je zgodilo zaradi politike VU m rimske vlade. Obsodil je dejstvo, da v prosti luki še vedno velja vojni zakon, iki silno škodi gibanju prometa.
Na tej seji je .govoril tudi tov. Rogassi. Orisal je zgodovino tržaškega pomorstva. Povedal je, da je bilo v tržaškem pristanišču teta 1939, vknjiženo skupno 178 ladij, s skupno tona,žo 524.000 tono Leta 1945 je bilo v pristanišču vknjiženih 17 ladij s skupno tonažo 93.000 ton. Lan? pa- je bilo, vknjiženih 27 I adii j s 113.000 ton. Med drugim je tov. Rogassi poudaril, da so se v letih 1946-49 posluževale tržaškega pristanišča- samo inozemske ladje. Orisal je težak položaj zaradi konkurence pristanišč Beneluksa, Reke, Genove in Neaplja. Ožigosal je stališče ministra Cappe, ki' podpira zlasti Genovo na -škodo Trsta.
Za tem je tov. Rogassi prešel k obravnavanju perspektiv za- bodočnost. Poudaril je: Trst je naravno pristanišče Srednje Evrope. Atlantska po-
litika, pa se upira trgovanju z njo in umetno ustvarja tako-imenov.ano «železno zaveso». Vladi, v Pragi in v Budimpešti pa sta drugačnega mnenja. To nam1 je potrdila tudi dunajska konferenca.
Na koncu je tov. Po gassi izjavil, da bo komunistična skupina glasovala za resolucijo, ki je bila sestavljena skupno z ostalimi političnimi skupinam; in ki se zavzema za takojšnjo rešitev tega perečega vprašanja,, zai vzpostavitev prviotnih pomorskih linij in za dodelitev ladij tržaškemu pristanišču.
Za naš lisk 2,171.000 lir
Ob zaključku kampanje za finančno podporo našemu tisku je prejela osrednja komi-
sija še naslednje vsote:
Sekcija Sv. Viid 1.070, Sv. Alojzij 2.900, občinski nameščenci 1.580, Curiel 4.239, Sv. Jakob 12.622, Tomažič 8:660, Barriera 5.525, Milje 12.565, Sv. Ana 9.065, K o km ko v ec 920. Skedenj 1.950, Sv. Ivan 6.400, Dolina 13.900, Pončana 6.490, Barko,vije 1.790. ACEGAT je položila nadaljnjih 12.000 lir in s tem presegla svoj delovni načrt.
Osrednja finančna komisija je prejela do sedaj 2,171.000 lir.
Sestanek upokojencev v Nabrežini
Jutri, v nedeljo 16. t. m. ob 9.30 bo v prostorih kulturnega krožka «Kamnolomi» v Nabrežini sestanek vseh upokojencev iz nabrežinske občine. Prisoten bo član tajništva zveze upokojencev ES.
VU ne da Avditorija
za uprizoritev Fučika
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza je pred časom zaprosila za dvorano Avditorija, ki jo ZVU daje na razpolago za uprizoritve, koncerte, predavanja itd. organizacijam, ki nimajo lastnih dvoran. Določen je bil že dan uporabe v nedeljo 9. t. m., ko naj bi1 Ljudski oder priredil Fučikovo petde-jansko dramo «Izpod vešal». Nekaj dni pred določenim datumom pa je tajnica uprave Avditorija sporočila, da za Fucilino v o «Izpod vešal» Avditorij ne bo na razpolago, češ, da je to — komunistična propaganda!
Pribiti moramo predvsem, da Fučikovi zapiski «Izpod vešal» so svetovno poznano, visoko kvalitetno umetniško delo ter veljajo kot -eno najlepših vojno-literarnih del svetovne literature. Fučik je napisal to delo v nacističnem zaporu v zadnjih dneh svojega življenja, ko je čakal na izvršitev smrtne obsodbe. Obsojen je 'bil zato, ker se je z odločno borbo postavil ob stran svojega češkega naroda, ter s tem ob stran v.se'h naprednih narodov sveta, ki so se borili proti nacifašizmu
UDELEŽI SE GA LAHKO VSAKDO, KI LJUBI MIR
30. novembra bo v Trstu
osrednje zborovanje miru
S svojim pristankom na poziv Svetovnega sveta miru je Tržaški odbor miru istočasno pristal na Kongres narodov za mir, ki bo 12. decembra na Dunaju. Na tem kongresu bo zastopani Trst z delegacijo, ki mora biti' čim bolj raprezenta-tivna.
Odbor miru ima v teku vrsto stikov z raznimi osebnostmi in meščani, ki so izven gibanja miru in kateri ne nameravajo imeti s slednjim nika-;<ih organizacijskih odnosov. Ti stiki so potrebni, da vidi ali je mogoče doseči, da bi prisostvovali kongresu kot neodvisni opazovalci. Istočasno pa organizira osrednje zborovanje gibanja miru, ki bo 30. novembra t. 1.
Najavljeno zborovanje pa ne bo- v pravem pomenu «zborovanje partizanov miru». Slednjega se bodo lahko udeležili ne samo delegati, izvoljeni na krajevnih sestankih, marveč
VPRAŠANJE, KI SE TIČE ŠOLE IN STARŠEV
O programu in učnih
pripomočkih na slovenskih šolah
Ob mnogih prilikah se je poudarjalo, da kvaliteta slovenske šole je važen pogoj za številčno udeležbo in zato za njen obstoj.
Vsako novo šolsko leto nas spominja, da je naše šolstvo v pogledu kvalitetnega napredovanja precej prizadeto — čeprav smemo trditi, da se je v zadnjih letih le občutilo izboljšanje — predvsem zaradi hladnega, nepravičnega odnosa do njega s strani odgovornih oblasti.
V	zvezi s tem vprašanjem se je že ugotovilo, da h kvaliteti slovenske šole bodo silno pripomogli organlčen načrt, stalnost učnega osebja, kvalificirane učne moči, stiki med domom in šolo. Posebno važnost ima pri temu še vprašanje učnega načrta in učil.
V	pogledu učnega načrta je treba poudariti, da so učitelji primorani posluževati se še onega, ki ga je ZVU izdala za časa Bow-
Pionirji z Roccia na Greti.
V	soboto 15. t. m. ob 20. uri bodo nastopili pionirji z Roccia v Prosvetnem domu na Greti (ul. Cisternone), s svojim ljubkim, slovensko-ita-li-janskim sporedom: s tremi igricami/ s plesom in recitacijami. Prepričani smo, da jih bodo mali tei variš i i Grete prišli v obilnem številu -gledat in poslušat ter jih skušali tudi posnemati.
Proslava Oktobrske revolucie v Barkovljah.
V	nedeljo 16. t. m. ob 16. uri bo v Barkovljah (v Rumeni hiši) proslava Okt. rev. Govoril bo tov. Tominez. Ob tej priliki bo tudi kulturni spored in sicer: Mladinke iz PD Tomažiča bodo nastopile z zabavno enodejankoi «Dve teti», pevski oktet s Proseka-Kontovela pa bo zapel več lepih pesmi. Vabljeni ivsil!
Prosvetno društvo Skedenj
bo imelo v soboto 22. t. m. ob 20. uri svoj redni občni zbor. Prisostvoval ibo tudi zastopnik SHBiZ. Pridite vsi člani!
Na Kolonkovcu bo v saboto, 15. t. m. ob 20. uri v prostorih Prosvetnega društva, sestanek roditeljev. Tov. Jelka bo, poročala o važnem vpra-
šanju šolstva 5 posebnim ozirom na krajevne prilike. Starši (šoloobveznih otrok, udeležite se polnoštevilno.
V Podlonjerju: prav tako bo roditeljski sestanek v petek, 21. t. m. ob 20. uri tudi v Prosvetnem domu v Podlonjerju, kjer se bomo pogovorili' o važ. nih šolskih problemih. Vsi starši šoloobveznih otrok, pridite!
PD Cebulec pri Magdaleni
priredi v soboto, 15. t. m. za svoje člane in pripatelje proslavo Oktobrske revolucije. Pri kulturnem sporedu bo sodeloval tudi pevski oktet s Proseka-Kontovela. Pridite! Komedija «Jurij Tepček» na Opčinah.
Openska- dramska druižina bo uprizorila, jutri ivi nedeljo, 16. t. m,, v Prosvetnem domu na Opčinah z začetkom ob 16. uri zabavno tridejansko Molierovo komedijo «Jurij Tepček» v režiji tov. Draga, Gorupa, ki nastopi tudi v glavni vlogi. Pri prireditvi bosta sodelovala pevski zbor iz Rie man j in domači orkester pod vodstvom tov. Werner Welschkeja. Kulturni večer na Kolonkovcu:
Prihodnjo soboto, 22. t. m. bomo imeli n» Kolonkovcu kul-
turni večer v proslavo slovenskega pesnika Simona Gregorčiča. Nastopila bosta domači pevski zbor pod vodstvom tov. Vekjetai in domači harmonikarji, ki jih vodi tov. Alfonz. O Gregorčiču bo govoril tov. Košuta in otroci bodo recitirali nekaj pesnikovih del. Gregorčičeva proslava pri «S. Jenku»
drugi četrtek, 27. t. m. ob 20. uri bo priredilo, PD «S. Jenko» v Domu pristaniških delavcev v dvorani «Kra-lič» proslavo -pesnika Simona Gregorčiča
Smrtna kosa
PD «Slovanski dom» iz Elerjev javlja žalostno vest, da je umrl l. t. m. član Bordon Ivan Iz Elerjev št. 429 v starosti 65 let. Pogreb je bil v nedeljo, 2. t. m. ob obilni udeležbi društvenikov in domačinov, zapel je društveni pevski zbor in igrala je godba z Božičev. Vsem žalujočim svojcem izrekamo izkreno sožalje. Čestitke:
Odbor PD Opčine čestita dirigentu društvenega orkestra Werner Welschkeju ob priliki njegove poroke s tov. Albino Valenčič ter jima želi obilo sreče! Pri-
mana, v decembru 1945. Takrat ie pa -bil načrt sestavljen v naglici za prvo potrebo in je pomanjkljiv, netočen, zastarel za današnje čase. Premalo se v njem poudarja potreba in važnost praktičnega pouka. Učitelji si sicer lahko pomagajo s šolskimi knjigami novejšega datuma, vendar jim ista ne more služiti pri ustnih in pismenih vajah, tudi niso v njih zapopadeni vsi predmeti. Se več: v šolskih knjigah niso vključeni razni nasveti za dobro podajanje snovi, ki jih pa lahko vsebuje poseben učni načrt, sestavljen izključno za učiteljstvo.
Neobhodno potrebno je zato, da se oblasti na Prosvetnem uradu resneje zavzamejo za omenjeno vprašanje. Potrebno je, da se učni načrt obnovi. Sestavi naj ga komisija sposobnih kvalificiranih vzgojiteljev, ki ne le poznajo dobro šolsko vprašanje, temveč tudi razmere našega ljudstva, naših otrok, okoliščine, v katerih slednji živijo. Le tako bo načrt odgovarjal potrebam našega ljudstva, našega šolstva. Obenem naj bi oblasti preprečile, da bi razne strankarske tendence šovinističnih in mračnjaških struj utegnile s svojim več ali manj neposrednim prizadevanjem vplivati na sestavo načrta ter škodovati otrokom, šoli in stvari napredka.
Izvedbi učnih načrtov naj bi tudi oblasti, ki so najbolj odgovorne, sledile, saj se celo dogaja (sicer le v redkih primerih), da nekatere predmete učitelji opuščajo, ker se ne smatrajo zanje sposobni, kot n. pr. telovadbo, risanje, petje, ročno delo. Treba bi bilo to popraviti tako, da bi si učitelji v šoli medsebojno pomagali ali pa bi bile določene učne moči za nekatere omenjene predmete, za več šol. Slediti je treba tudi iz razloga, ker nekateri učitelji ne utegnejo izvesti svojega učnega načrta iz osebne malomarnosti in nezanimanja do šole in učencev. To je značilno za učne moči, ki delajo le za to, da zadostijo za plačo svoji službeni dolžnosti ter zanemarjajo učenje in otroke, ker ne razumejo. da je njihov poklic važno poslanstvo, za kar nosijo popolno odgovornost. Kajti njihova največja dolžnost je vzgoja naraščaja.
Drugo važno vprašanje v zvezi z učnim načrtom je vprašanje
drutujeta se tudi SHPZ in ured- učil. Učil je danes premalo v ništvo «Dela».	dopolnilo podajanja snov i. Osno-
vne in srednje šole poleg table, računala in nekaterih stenskih slik, nimajo drugih pripomočkov za izboljšanje in olajšanje predavanj vzgojiteljev. Malokatera šola razpolaga s stenskimi ali drugimi zemljevidi, šivalnimi stroji, žagami ail kladivi za ročna dela; malokje (važno zlasti za okolico!) ima šola vrt, kjer bi se lahko učenci pečali s sadjarstvom in gojenjem rastlin, bi spoznali moderne, racionalne načine cepljenja in sajenja iz praktičnega pouka! Ta je naj zanimivejši način uženja in najdose-gljivejši za učence ter bo nedvomno doprinesel veliko h kvaliteti našega šolstva.
V borbo za dosego izboljšanja našega šolstva so poklicani ponovno ne le vsi slovenski učitelji, neizjemoma, marveč tudi vsi starši in vse demokratično ljudstvo». JELKA GERBEC
sleherni, meščan, ki ljubi mir, četudi ima svoje pridržke in mnenje, ki ni v skladu z usmeritvijo gibanja miru.
Kot na kongresu narodov, ki bo na Dunaju, tako je tudi na osrednjem tržaškem zborovanju popolnoma zajamčena svoboda besede vsak,emu. ki bi želel poseči vi diskusijo.
Temeljni problem zborovanja je, da se razvije čim širša diskusija o problemih, ki danes najbolj zaskrbi j a jo javno mnenje ne glede na, strankarsko pripadnost in mišljenje.
Edini ipogoj za udeležbo na zborovanju je v< tem, da obstaja v človeku dobra, volja, oziroma mnenje, da se lahko zagotovita mir in varnost v svetu ne morda s silo in vojno, marveč na podlagi sporazumov med véìesilami, kakor tudi malimi državami.
Osnovna naloga pristašev gibanja je torej da povabijo, in prepričajo meščane vseh mišljenj. Upoznati je treba čim večje števila ljudi s cilj il in značajem. tega zborovanja ter vzbuditi meti ljudstvom zanimanje in zaupanje.
Dvomljivcem in skeptikom je treba razložiti, da se mir lahko reši edino ile s skupno akcijo. Odbori miru v okrajih, tovarnah in vaseh naj nadaljujejo z organiziranjem sestankov in diskusijo o obrambi miru. Predvsem pa morajo imeti vedno v vidiku docela nov značaj, ki ga bo imelo osrednje zborovanje. Naj ne š tedi j o z napori, da se doseže čim širša- udeležba vseh plasti prebivalstva in vseh političnih struj.
L-				
PtNSKt N	'C	-	ff	1
Komunistična partija STO razpisuje ob priliki obnavljanja izkaznic in rekrutacije za leto 1953. natečaj za stenča-se. Snov stenčasov je naslednja: obnavljanje partijskih izkaznic in rekrutacija, vodilna vloga partije v borbi za- mir, napredek, delo, demokratične svoboščine, enakopravnost tu živečih narodnosti, za enotnost delavskega razreda, proti imperializmu in njegovim hlapcem, posebno titofašistom. Na-
NA OBČINSKI SEJI V MILJAH
Enoglasen protest
proti pojavu fašizma
Resolucijo je predložil tovariš Postogna
V sredoi zvečer je bila v Miljah druga redna seja občinskega sveta. V odsotnosti župana, ki je bolan, je predsedoval podžupan tov. Micor. Po odobritvi zapisnikov zadnjih dveh sej, je dobil besedo vodja komunistične skupin e tov. Postogna, ki je opozoril^ občinski svet na zadnje fašistične manifestacije v Trstu ter pozval občinski svet, naj -se enotno zoperstavi vsakemu poskusu, ki bi omogočili, da, bi fašizem zopet dvignil glavo, ter istočasno protestira, proti oblastem, ki so odgovorne, da- so se v našem mestu pojavili fašistični hie-ra-rki kot Suvich, Alessi in ivoj-ni zločinec Borghese. Tov. Postogna je nato prečital ostro protestno resolucijo, s katero so se strinjali predstavniki po-edinih političnih skupin. V tem simi-slu so se tudi izrazili Crevaitfn za DC, Rebbi za PSVG in Viezzoli za PRI. Titovski- svetovalec Vatta pa je molčal, kot grob. Slednji so se nato sestali- ter skupno vnesli n-ehatere popravke Podžupan je stavil resolucijo na glasovanje. Sprejeta je bila enoglasno. V zaključnih stavkih enoglasno od obrane resolucije
je s posebnim poudarkom na glašeno, da se mil j siki občinski svet odločno zoperstavlja vsakemu poskusu ponovnega- porajanja fašizma. Obenem energično protestira proti oblastem ki so dale možnost vojnemu zločincu Borgheseju in drugim ostankom fašizma, da zopet dvigajo glavo v našem mestu
Nekateri svetovalci opozicije so nato intervenirali- glede vprašanja trošarin,skega davka, Ker je bilo iz vsega poteka diskusije razvidno, 'da so slednji, kar se tega tiče, precej nepoučeni, je prišlo do sklepa, da se bo o tem razpravljalo na prihodnji selji. Istotako je bila odložena na prihodnjo sejo o-diobriteivi sklepa o malem povišku tedenskih in mesečnih abonmajev za miljski parnik, ki so dejansko v veljavi že nekaj mesecev. Opozicija je namreč iznesla svoje pomisleke, čeprav so nekateri predstavniki, ki sedijo v upravnem svetu občinskega podjetja AiCNA, na tem mestu že odobrili poviške. V zaključku je bil enoglasno odobren sklep o nekaterih spi omembah postavk dohodkov in izdatkov.
tečajniki lahko razvaljajo eno alr več snovi, ki naj bodo povezane s kampanjo za obnavljanja izkaznic ini rekrutacijo.
Natečaj je prost vsem organizacijam partije v tovarnah in sekcijah. Predloženi stenčasi se morajo držati oblike sten-časa na deski. Natečajniki naj ne pošiljajo stenčasov na deski, ker so neprimerni za prenašanje, marveč na ovojnem papirju. Dopuščen, je: največji obseg in sicer 2 m. širine in 1.40 m višine.
Razstava predloženih stenča,-sciv se bo otvorila' 10: decembra, stenčase pa je treiba poslati centralni agitprop komisiji (Dom pristaniških delavcev, III. na-dstr.) najkasneje do 5. decembra.
Razdeljene bodo tri nagrade v znesku 3.000, 2,000 in 1.000 lir in sicer v tehničnem materialu za priredbo stenčasov, knjigah in naročninah na «Delo» in «Lavoratore».
WS -	-
za mir in napredek. Kakšna je bila ta borba, pričajo Anglo-amer:,kancem ilahko tudi tisti njihovi bordi, ki so zašli v -ujetništvo alt celo med partizanske odrede, ki' so se v obupnem odporu evropskih naprednih narodov borili' proti naciifaši-stični tiraniji. In med temi najboljšimi sinovi in hčerami, borci za svobodo- in napredek je bil tudi J.ulij Fučik.
Fučik v zapiskih «Izpod vešal» ne ščuva narodov k' maščevalnosti in tudi ne hujska enega naroda proti druigemu. Ne! Fučik pravi, da le v bratstvu iin miru si Ibo človeštvo zgradilo svojo lepšo bodočnost! A da bi ne pozabili gorja, ki ga je prizadel nacifalšizem ter bi v bodoče preprečili podobno gorje, nam naroča: «Ljudje, bodite budni, 'bodite budni!» To je Fučikciv testament in to je tudi pomen uprizarjanja njegovega dela «Izpod vešal», a da bi to imenovali «propagando», pomeni profanirati umetnost.
Pregovor pravi: «Škoduje dobremu, kdor se boiri proti' zlu». Ce bi gospodje pri ZVU imeti to preti očmi ter se zavedali borbe evropskih narodov za svobodo, za katero je bilo prelite toliko- krvi, bi ne mogli zagrešiti kulturnega škandala, kakor je preprečenje uprizoritve Fučikove drame «Izpod vešal» v dvo,ranil Avditorja v Trstu.
Nerešeno vprašanje pouka v Ricmanjih
V torek, 11. t. m. sta bila delegacija mater iz Rlicmanj in zastopa,«; S-HPZ pri g. Benčiču zaradi vprašanja učiteljstva v. Ricmanjih. Tu je namreč najavljen učitelj, s katerim so darsi zadovoljni. Vendar, ker poučuje tri razrede, Jma dan v tednu prost", zato so seveda otroci takrat brez pouka. Druga učiteljska -moč, nastavljena v šoli je učiteljica Turkova, že priletna in boi.na in je zato večkrat v letu primorana izostati iz službe, pri čemur nosijo seveda posledice le otroci, ki so zato silno prikrajšani pri pouku.
Matere so postavile nujnost, da se stvar nemudoma reši in sicer, da se vzpostavi za III., IV. in V. razred pouk vsak dan ter se reši vprašanje učiteljice Turkove.
Gospod Benčič je obljubil, da se bo za stvar zavzel.
Stari delavci, ki jih je vodstvo GRDA odpustilo z dela, so imeli v sredo sestanek na sedežu ES, kjer so jim. sindikalni voditelji predočiili njihov položaj glede sporne zadeve z ravnateljstvom ladjedelnic. Kakor znano, je -ravna teijsbvo ponudilo 'kot doklado k odpravnini nezadostno vsoto. Na zahtevo sindikalnih organizacij je bila zadeva predana Uradu za delo. Protipredlo-ge je ravnateljstvo gladko odbilo in smatra, da je s sivo j o nesramno ponudbo zaključilo zadevo. Tega mnenja pa niso prizadeti delavci, ki so na sestanku ogorčeno obsodili nečloveško postopanje vodstva ORDA ter pooblastili sindikalne organizacije, naj nadaljujejo pogajanja v svirho rešitve vseh spornih vprašanj. Kakor znano, ne gire samo za višino dodatne vsote, marveč 'tudi za problem starostne nagrade, nadaljevanja zdravniške oskrbe in zaposlitve vajencev ina mesta, in so ostala prosta po odlpuBitu starih delavcev. Sklenili ,so, da ne dvignejo odpravnine, dokler ne bo zadeva docela in ugodno rešena. Sindikati pa so s svoje Strani poslali pismo Uradu za delo, v katerem grajajo njegovo pomanjkljivo intervencijo pri GRDA. Prizadeti delavci bodo poslali na navedeni Urad svojo delegacijo, ki bo zahtevala, da se slednji resnejše zavzame za rešitev spornega vprašanja. '
*** V tem tednu so se sestali nameščenci Delavskih zadrug, ki so obravnavali vprašanje 8 neutemeljenih odpulstov. Nadzorni odbor i,n ravnateljstvo zadrug sta odpustila 8 nameščencev, ne da bi se o tem predhodno posvetovali s tovarniškim odborom, kar je nedopustno posebno, če upoštevamo, da gre v danem primeru za zadružno ustanovo. Tovarniški odbor in sindikati bodo o tem vprašanju še razpravljali z vodstvom zadrug in 'nadzornim odborom. Pri tej zadružni ustanovi pa se je pojavil še drugi problem, ki je vzbudil med nemaščemci zaskrbljenost in ogorčenje. Vodstvo namerava baje odstopiti nekatere prodajalne poslovodjem v lastno režijo, kar bi nedvomno privedlo do odpustov nameščenega osebja. Dejstvo je, da je proti tem nameram 'kakor tudi proti 8 odpustom protestiralo celo vodstvo PSVG.
*** Delavci tovarne SATIM so še vedno v agitaciji. V ponedeljek popoldne so se zbrali na Velikem trgu, kjer so manifestirali proti najavljenim odpustom in zapori tovarne. Delegacije delavcev iso se podale v urade conskega predsedstva in občine, kjer so predočili svoje predloge in zahteve.
*** V tovarni 'testenin so na volitvah za nov tovarniški odbor prejeli ES 89 gilasov, to je 54 odst., DZ pa 74 glasov (45 odst.) ter 12 glasov uradnikov.
V četrtek prejšnjega tedna se 1 je prite’.da na bazov-ski cesti v
bližini Ban težka nesreča. Ameriško vojaško vozilo je z vso silo podrlo na tla 25-letnega Josipa Abrama, stanujočega v ul. Crispi 55, ki je okrog 18. ure hodil po tej cesti skupno z znancem. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili zrlom obeh nog, rane na glavi in hud živčni prettes.
*f* V petek se je ponesrečil ipri gradnji železnega mostu za žični-co na žaveiljski cesti 29-letni Alojz Žerjal iz Boršta 20. Opazil je da se je začel nedokončan! most sumljivo gibati in je skočil z višine kakih 10 metrov. Pri padcu si je zlomil gleženj desne no-ge iin verjetno tudi peto leve noge. V bolnici se bo moral zdraviti približno 40 dni.
*** V ponedeljek je izvršili samomor 69-1 et ni Franc Ferluga iz Doline 163 ki se je obesil v domačen hlevu.
*** istega- dne se je zastrupila s plinom 27-letna Vittoria Sbi-sa iz ul. Revoltella 11.
V dneh oid 6. do 12. t. m. se je v tržaški občini rodilo 59 otrok, umrlo je 67 oseb, porok je bilo
44.
Za teden ---dni —"
Sobota, 15. - Leopold Nedelja, 16. - Edmund Ponedeljek, 17. - Gregorij (ščip)
Torek, 18. - Gdon Sreda, 19. - Elizabeta Četrtek, 20. - Srečko Pe, ek, 21. - M'ati božja zdrsi ZGODOVINSKI DNEVI: ,
18.	1942 se je pričela sovjet5 ofenziva pri Stalingradu. S li.ngrajska ofenziva pome p/eokivet v drugi ,sve,tovr vojni.
19.	dan 'sovjetskega topništva.
20.	1875 se je rodil Mihail h novic Kalinih, eden izr”! voditeljev sovjetske drža1'
0


TRST II.
Val. dol. 306,1
SOBOTA:	13. Šramel kvint
in pevski due; - 19. Pogovnf ženo - 20. Večerni koncert - 22' Večerne melodije.
NEDELJA: 9. Kmetijska od” ja - 11.30 -Oddaja za najmlaJ56 12.15 Od melodije do melodij6 13 Glasba po željah - 15. K6 cert pevskega zbora iz Mač« vel j - 18.10 Parada evrops* goab - 19. Iz filmskega sveta 20. Slove,n s,ki motivi - 21.30 1 brana lirika - 22. Verdi: «Tr badur», 1. in 2. dej.	„
PONEDELJEK: 18.15 Konc6 pianista Goj-mira Domšarja -Mamica pripoveduje - 20.40 D' rakovi slovanski plesi - 21. Kt ževnest in umetnost - 22. Ver1 «Trubadur», 3. in 4. dej.
TOREK: 13. Glasba po želj' - 19. Kraji in ljudje - 19.30 \ glešči.na po radiu - 38. lekc. - , Slovenski motivi - 21. Dram6] zirana povest - Bevk: «Kapi Martin Čedermac», 3. nad. " Koncert violinista Karla S»1 cina.
SREDA: 19. Zdravniški vede 20.30 Sola in vzgoja - 21.30 ’ kalni kvartet - 22. Beetho»6
Simfonija št. 2.
ČETRTEK: 19. Slovenščina Slovence - 21. Radijski odel
Berserio: «Nadloge Gospoda T( veta» - nato Priljubljene
dije - 23. Lisztove skladbe. ...
PETEK: 13. Glasba po želj - 19.30 Angleščina po radiu , lek. - 20.30 Tržaški kulturni.{i , gledi - 21.30 Koncert piani5*’10 a< prof. M ine e Sancinove.
Na žensk kakiš-i da m S pc bo d: demo tovii delov Priza žitev italij Ozenr nje i «Za , žene dosto Por se čt nje s delov cijair vojni in bi nji i stana V'Zigo; brats rodi, no st skim Podli vsem tičnii
NOGOMET
I. Kategorija: Opčine - Vesna' Trebčah ob 8.30; Ro-zandr a - FP sin v Boljuncu ab 8.30; Rojs” Proleter, v Sretočah ob 12.30; H morje P. K. - Pnsraniščni«1, N ato rež ni oib 14.30; Co-S-alunft Skedeni. v Mol ninni nb 1*:;
Skedenj, v Boljuncu ob ■ ,* Sv. Marko - Arzenal, v Treti1 .ob 14.30
II. Kategorija: Staro prist«, šče - Union, v Nabrežini ob l". Aurora - Greta, v Bol juncu 10.30; Roja-n ,B - N atov ež in8:» Trebčah ob 10.30; Cebulec - p čine B, v Boiljiuncu ob 12.30. r" čiva Trebče.
KOŠARKA	,
I. Kategorija moški: Arzen8, Magdalena, na Skoljetu ob l*k Pristaniščniki - Rinaldi, pri ? Alojzu ob 11.15; Skedenj - K Alojz, v Skednju o-b 11.15. P°c' Fr ausi m.	-	,
at
II. Kategorija moški: Tov81 nosi!
rniev - VOM no	iptV
tianx
strojev - VOM, na Skoljetu 4 9.30; Sv. Marko - Inter, pri ,, Aiojzu ob 9; Skedenj B - Šketi*
C, v Skednju ob 9.,	____
Zenska kategorija: Frausitj. Aquileia, v Aquile ji ob 10; ( Marko - Inlter, pri Sv. A'lojzu. 10.15; Skedenj - Pristaniščn-iK1’ Skednju c*b 10.15.
Starši iz Boljunca pri šolskih oblasteh
V soboto 8. t. m. sta, bila ? bista prof. Mizeritu delegacija s* : ;n šev iz Boljunca ter zas-top1; SH'PZ z resolucijo, v kateri em htevajo starši, da se predbe-neka učite-ljiva na drugo me zaradi učne metode, ki jo d? rablja pri učenju in ki ne f govarja potrebam našega 6
atva"	fld
Učiteljica je nameščena vp
ljuncu že četrto leto in 2e preteklih šolskih letih so
C	OLI. AÌWH ICtlit " j
v njenih razredih dogajale * ovne
zne nerednosti,
Zara,ti tega so ji matere ' prejšnje leto iznesle svoje J
zadovoljstvo. Učiteljica je Rablji
ljubila, da bo svojo metodo boljšala.	a
Ker pa do danes se z ad6 ni spremenila, predlagajo 5‘
ši, da se učiteljica namesti j ^vm drugo delo, kjer bi lahko sv
sposobnosti bolje razvijal8’
Mizerit je obljubil, d^( iarad
bo za stvar zavzel ter jo
šai rešiti v najkrajšem časU’, ier ie pa šolsko leto- oro j
Ker je pa šolsko leto, p-že pred dobrim mesecem, ^ poročamo, da bi se to vpr8-
nje res kmalu rešilo,

TEHTNA KRITIKA TOV. SLAVCA
Nabrežinske seje
se preveč zavlačujejo
Na -predzadnji občinski seji nabrežinskega sveta, -ki je bila :v ponedeljek je župan Terčon že v otvoritvenih besedah zopet priporočal svetovalcem naj bi se dela zasedanja po,spesila, ker so slednja precej v za-stanku. Krajšo intervencijo je imel nato tov. Slavec, ki je tudi opozoril na zavlačevanje konkretnega dela in sicer zaradi pretiranega števila vsakovrstnih resolucij in protestov, ki dejansko onemogočajo, da b: občinski svet razprav« j al o ive-liko važnejših problemih občine in otočanov. Pozval je svetovalce «opozicije», naj raje pomagajo občinski upravi pri njenem delu
Tehtna kritika -našega svetovalca je seveda zadela v živo takozvano «opozicijo»), ki je skušala z brezplodnim polemiziranjem odvrniti1 wsako kriv do. Župan je obvestil, da namerava državna u-prava kupiti kar 21 tisoč k,v m zemljišča v Stivanti, kar so mu sporočili na merodajnem mestu. Obvestil je nadalje, da bg, občina tudi letos obdarovala za božične praznike vse otroke v šolah in vrtcih, kakor tudi občinske re-veže. Tov. Gratton je priporočal naj se vzamejo v poštev tu-
di otroci Medjevasi, PraP^g« til Trnovce, ki ne morejo 28 I' jati v vrtce.	,,
Odbornik Floridan je P?^ čal o družinskem davku. V,,: la se je okrog tega prob1* ji daljša diskusija, v kater^v posegli razni svetovalci. ^otn Gratton je predlagal imeh^i mje -komisije, 'ki naj bi
drobno preučila ves pošlji
jjj. cuviict ves ^ tfO*
__ obdavčitev in tarife. _
dno pa je prišlo do odo'by 5hienr tarif v smislu, da se za de‘8;jjf b0rbi zniža obdavčljiva dohod' rl j. za 50 odst., za trgovce, °fK nike in profesioniste P8 f ,
10 odst. Občinski odbor je.P«i( se
10 odst. Občinski odbor je.LV reč predlagal 40 odst.
za delavce in 20 odst. za t' & \t ce obrtnike in protesi011 y
Razen tega bo poselbna sija predlagala stanje p°sa
nih davkoplačevalcev.
-	: « V'
V zaključku je župan Fy
da bo prihodnja seja v če* pt O poteku četrtkove se]e mo iz tehničnih razlogov P čali v prihodnji številki-^^
Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (BiaS" Založništvo «DELA» » Tiska tip. RIVA, TorreDiarro Dovoljenje AIS
V
II. k' ra-zpi čega tenoi
skim
stvar Preči Ozeri ba, i Ozerr nega
hii
til) dii šniihk 'ZpOiV Vorni brate
te, n: Pre žene s atije
Boo ko,pr; titičn turne vojev tesne brats demo Br;
farno Vsem tjuds fohu, bovili iti s tiaroc koris
fjem
Ob
klokr
ki ži-fašist težke
kost
»je,
6 tič ne krave Dvi kroti toislo •a-strc idvze ke v bk Le Vršil
ljubi Wci kroti bzafcc Sosia-'flh od 00.00 $taros Hov«,,,
'očn-o l‘lceir
kov.
'Mal "a i;
6risp,
t- Žh
^ jo
*ke j
Del
% ž<
ji’ kakar
" S (
Z;
Hk< Sres ka b ‘kih
H ,
vila
He*