Tiskovino	# PoMnina piačana pri polti 64190 Tržič
s ŠŠ F ^	
M H	P. n. Ljudska knjižnica
	6239J Prevatje
LETNiK XXXV
CELOVEC, PETEK, 5. DECEMBER 1980
ŠTEV. 49 (1997)
MEDNARODNA OCENA AVSTRtJSKE MANJŠiNSKE POLiTiKE:
Neresnične so trd it ve
o izpolnjenem čienu IT in o „vzorni" rešitvi manjšinskega vprašanja
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VAB) NA REViJO
Kernjakovih pesmi
„Zakon o narodnih skupinah in pripadajoče odredbe nikakor ne predstavijajo sporazumne ureditve na podiagi dogovora med državo in manjšinami niti ne izpoinitve etena 7 avstrijske državne pogodbe iz teta 1955." Do te brez dvoma zeio jasne in za zagovornike tako-imenovane sedmojuiijske manjšinske zakonpdaje naravnost porazne ocene sedanje „vzprne rešitve" manjšinskega vprašanja v Avstriji prihaja mednarodna manjšinska organizacija FUENS y svojem poročiiu, v katerem povzema ugotovitve in zakijučke, do katerih so p) 'šii predstavniki FUENS, ko so na povabite kancierja Kreiskega obiskali Avstrijo ter prouči)! poioiaj in probiematiko koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov.
S tem kritičnim pretresom avstrijske manjšinske zakonodaje, ki ga je kancler Kreisky minuli teden posredoval parlamentu na Dunaju, FUENS v bistvenih točkah potrjuje upravičenost in pravilnost odklonilnega stališča koroških Slovencev
in gradiščanskih Hrvatov do sedmojuiijske zakonodaje. Poročilo FUENS med drugim ugotavlja, da primerjava zakčna o narodnih skupinah iz leta 1976 s čleAčnft 7 državne pogodbe iz leta *)956 pokaže, da ta zakon ne predstavlja izpolnitve določil o šolstvu, o uradnem jeziku in o prepovedi proti-manjšinskih organizacij v smislu odstavkov 2, 4 in 5 člena 7. Glede zadnje točke FUENS meni, da celo iz zakona o narodnih skupinah izhaja, da združenja, ki merijo na asimilacijo pripadnikov manjšin (poročilo FUENS v tej zvezi navaja koroški Heimatdienst ter Roba-kovo združenje županov in podžupanov dvojezičnih gradiščanskih občin) nimajo kaj iskati pri reševanju vprašanj slovenske in hrvaške manjšine — kar bi si morali zapisati za ušesa vsi tisti predstavniki uradne politike na deželni in državni ravni, ki vedno spet kapitulirajo pred zahtevami nemških nacionalistov in asimitantov.
Prav tako nedvoumno FUENS kritično ugotavlja, da sedanja manjšinska zakonodaja ni bila sprejeta v soglasju s prizadetima manjšinama (da torej pomeni vsiljen diktat večine!) in da ne predstavlja meddržavne ureditve, zato je tudi ni mogoče primerjati z juž-notirotskim paketom. Končno FUENS kot neuporabno zavrača tudi ugotavljanje manjšine ter posebej kritizira sedanjo ureditev, pri kateri so manjšinske pravice vezane na 25-odstotni delež; kot ..sprejemljivo" rešitev smatra FUENS delež 10 "/o, vendar opozarja na tozadevno ureditev na Finskem, kjer velja za tamkajšnjo švedsko manjšino delež 6 % — torej spet dvolj ..otipljiv" namig, kako je avstrijska rešitev v resnici ..široko-grudna" in „vzorna".
Razen teh zelo kritičnih ugotovitev vidi FUENS v sedanji avstrijski manjšinski zakonodaji tudi nekaj pozitivnih aspektov ter meni, da se Avstrija s to zakonodajo
..približuje" načelu pospeševalnega narodnostnega prava. Iz tega se vidi, da gradi FUENS to svojo oceno zgolj na videzu, ki izhaja iz formalistične ureditve in papirnatih pravic, kajti tistih pet šestin koroških Slovencev, ki so s sedanjo ureditvijo praktično prikrajšani za narodnostne pravice, bo brez dvoma imelo precej drugačno mnenje o takem ..pospeševanju".
Ko skuša nakazati izhod iz sedanje zavožene situacije, FUENS povsem pravilno poudarja načelno pravilo, da je ureditev manjšinskih vprašanj treba najti v dogovoru s prizadeto manjšino. Le glede praktičnega izvajanja tega splošnega načela se ..priporočilo" FUENS razlikuje od stališča, ki ga zastopamo koroški Slovenci. FUENS vidi namreč izhod v aktiviranju manjšinskih sosvetov, pač pa pripominja, da je za to šele treba ustvariti
OB DNEVU ČLOVEKOViH PRAViC:
pogoje in tudi že predlaga različne variante, kako bi bilo koroške Sio-vence in gradiščanske Hrvate mogoče pr/dobiti za sodelovanje v sosvetih. T;< „pogoji" segajo od posebne izjave avstrijskega parlamenta prekp raznih pridržkov manjšinskih predstavnikov pa tja do izjave, da so manjšinske organizacije edine pristojne govoriti za manjšine.
Ne da bi ocenjevali vrednot takih izjav, te ni mogoče mimo tega, da avstrijski dejavniki ne spoštujejo niti mednarodnih pogodb, kako neki bi se potem držali neobveznih deklaracij. Tukaj bi se FUENS morala zamisliti ob dejstvu, da so njeno priporočilo o sosvetih pozitivno sprejeli prav nosilci pro-timanjšinske politike in da se za vstop Siovencev v sosvete najbolj zavzemajo ravno koroški politiki, ki sicer z vso svojo avtoriteto vedno spet trdijo, da je državna pogodba za Koroško v celoti izpolnjena.
Sicer pa je sedaj objavljeno poročilo FUENS zanimivo v dveh po-giedih: po eni strani v bistvenih zadevah potrjuje pravilnost stališč koroških Slovencev; po drugi strani pa razgalja lažnivost trditev, da je Avstrija svoje pogodbene obveznosti že izpolnila in da je sedanja ureditev manjšinskega vprašanja ..širokogrudna" in „vzorna".
v nedeijo 14. dec. 1980 ob 14.30 uri v Domu giasbe v Ceiovcu Na prireditvi ob priiiki 1. obietnice smrti Pavia KERN JAKA bodo nastopiti zbor) jz Roža in Podjune.
Vstopnice v pisarn) prosvetnih društvih,
SPZ — Gasometergasse 10 in pri krajevnih
Prisrčno vabijeni!
Pra vice manjšin
v o&viru sosedski/! odnosov
K] Ob nedavnem državnem prazniku v Jugoslaviji je ljubljansko „De-lo" v slavnostni številki objavilo pogovor s predsednikom predsedstva SR Slovenije Viktorjem Avbljem, ki je zavzel stališče k raznim vprašanjem Jugoslavije in Slovenije. Med drugim je predsednik Avbelj spregovoril trdi o mednarodnih odnosih Slovenije v okviru Jugoslavije in pri tem posebej glede položaja manjšin poudaril:
Naše manjšine bodo lahko uspešneje uveljavljale svoje pravice, če sc bodo odnosi s sosednimi državami urejali v smislu dobrososedskega sodelovanja. Tedaj bodo manjšine lahko tudi resnično most med državami.
Kot posebna oblika sodelovanja s sosednimi državami se vse bolj uve-
SVET MIRU IN VARNOSTI
povezan s spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin
^ Deset rrrllljonof otroh Mtnrc otf g!ud% vs^ho leto, šest rrhlljoMov jih žlfl c hedl Ir? po??MMjh<2HjM, dvesto milijonov jih glatlnje, sto milijonov jih nima možnosti ohishovati šolo, dvainpetdeset milijonov jih mora delati, da se preživijo.
# Po cenitvi ehonomsho-soclalnega sveta OZN je danes na sveta oholi 230.000 pravih sužnjev, kateri/? gospodarji razpolagajo z življenjem popolnoma brezpravnih človešhlh bitij. Mednarodna organizacija za delo navaja, da v Meblh! nečlovešho tzhorlščajo na milijone otrob, starih od 10 do 13 let.
3 V Somaliji, h! je že sama strašno revna dežela, životari po cenitvah še 1,2 milijona begancev. Vlada stalno pomanjkanje vode, manjka zdravil In zdravnikov; obrok! hrane, k! jih delijo predstavniki organizacije OZN za pomoč beganccm, so tako majhni, da so daleč pod absolatnlm eksistenčnim mlnlmamom.
Tako bi s pretresljivim! poročili o nečloveški asod! človeka lahko nadaljevali še Iz mnogih dragih predelov sveta, kjer so Ijadje prav tako žrtev po eni stran! krate narave In po drag! strani še bolj krate krivičnost! človeka. Navajamo pa teh nekaj primerov zato, ker bomo v nekaj dneh — 10. decembra — spet obhajal! svetovni Dan človekovih pravic; dan, ki nas še posebej sili k premišljevanja o vedno aktaalnem vprašanja, kako je v resnic! In praks! z aveljavljanjem temeljnih človekovih pravic In svoboščin.
Današnje človeštvo je — vsaj deloma tad! apravl-čeno — ponosno na dosežke človekovega ama In njegovih sposobnosti. Toda prav tako apravtceno se mora današnje človeštvo sramovat! svoje drage nravi, k! se kaže v Izkoriščanja In zatiranja človeka po človeka, v
;m, v
raznih oblikah vsiljevanja volje In predpisov dragi: kratenja človekovega dostojanstva In odrekanja njegove enakopravnosti, ne nazadnje pa tad! v blaznost! oboroževalne tekme, k! sploh ogroža obstoj človeškega roda.
Ob takih agotovltvah posamezni lahko postane ma-loidašen In prepričan, da p'.'ot! tekema razvoja ne more ničesar akrenltl. Not posameznik je človek res slaboten, toda kot sestavni de! skapnost! postane krepak In zmožen, da vpliva na potek stvar! In soobllkaje razmere, v katerih živi. Ravno v tem pa sta tadl vloga In pomen takih obletnic, kot je na primer vsakoletni Dan človekovih pravic; da nagovori človeka-posameznlka In ga mobilizira za skapno obravnavanje skapnlh problemov človeštva — naj bo to potem spoštovanje človeka In njegovega dostojanstva, njegovega porekla, njegovega jezika, njegove pravice do šolanja, dela In socialne zaščite; naj bo to enakopravnost narodov In narodmb manjšin, enakopravnost spolov, ras In veroizpoved-; naj bo to svoboda mnenja, tiska In mišljenja; naj bo to možnost življenja In razvoja v sveta socialne pravičnost! In gospodarske varnosti, v sveta mira., svobode, demokracije, medsebojnega spoštovanja.
Dan človekovih pravic naj b! bi! torej Izraz nove zrelost! človeka našega časa, ki je raznme! naake preteklosti In zre v prihodnost s trdno odločnostjo, da Izkorenini na sveta vzroke, k! so povzročal! v mlna.llh dobah In povzročajo še danes toliko krivic In gorja človeka kot posameznika In človeštva kot skapnost!. To zrelost pa moramo vsak dan znova dokazovat! m! vs! — vsak posebej In vs! skapaj v prep*r!čanja, da je svet mira In varnost! neposredne	z zajamčenim
spoštovanjem človekovd.' pra <	.* d,n h svcbasctM.
ljavlja obmejno gospodarsko sodelovanje, ki je seveda v interesu vseh republik in pokrajin, ne samo republike, ki meji na določeno državo. Dosegli smo nekaj dobrih rezultatov v razvijanju obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo. Zal se obmejno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo na podobnih osnovah še ne razvija.
V ozračju medsebojnega zaupanja, prijateljstva in spoštovanja lahko manjšine enakopravneje sodelujejo pri razreševanju odprtih problemov in pospeševanju svojega vsestranskega kulturnega, socialnega in ekonomskega razvoja. Tu bi kazalo res posebej poudariti, da je manjšina samostojen subjekt. Sama naj začenja in tudi dokončuje akcije, pri čemer lahko računa na podporo matične domovine.
))! Predsednik predsedstva SFR Jugoslavije Cvijetin Mijatovič je v intervjuju, ki ga je ob dnevu republike dal Tanjugu, prav tako sorego-voril o odnosih s sosedi in med drugim naglasil:
Z vsemi sedmimi sosedami imamo dobre, prijateljske odnose. Sodelovanje je resda na različnih ravneh, vendar je čutiti prizadevanja, da bi še naprej krepili medsebojno zaupanie, ki pomeni zelo veliko za nas in naše sosede . . . Menimo, da je zato možno in nujno reševati tudi odorta vprašanja, tam kjer pač obstajajo, v okvir splošnega napredka odnosov. To bo naše narode še boli približalo, naše sodelovanje bo še plodneje, naše zaupanje v prihodnost pa še večje.
O odnosih med državami in zlasti med Avstrijo in Jugoslavijo pa je ob jugoslovanskem državnem prazniku spregovoril tudi jugoslovanski poslanik na Dunaju Novak Pribiče-vič. Poudaril je jugoslovansko politiko odprtih mej in opozoril na 40 milijonov mejnih prestopov med Avstrijo in Jugoslavijo, kar je po njegovem dokaz prevladujočega dobrega ozračja. O avstrijsko-jugoslovan-skih odnosih je Pribičevič še dejal, da sicer še ni uspelo dokončno urediti vseh meddržavnih problemov, vendar je zlasti v zadnjih treh letih in pol uspelo dialog razširiti in poglobiti. O manjšinskem vprašanju v okviru teh odnosov pa je Pribičevič dejal, da je to „problcm, s katerim bomo morali še dalj časa živeti".
Vprašanja manjšinskega šoistva
je treba rešiti v sodeiovanju s prizadeto manjšino
Avstrijski šoiski sistem je v zadnjih ietih in desetietjih brez dvoma doživet pomemben razvoj in napredek, toda manjšinsko osnovno šoistvo na Koroškem je v istem času ostaio — v koiikor ni prišio ceio do občutnega posiabšanja — v giavnem na ravni iz ieta 1959, ko je bii namesto ieta 1945 uvedenega obveznega dvojezičnega šoistva skienjen manjšinski šoiski zakon, ki je na zahtevo nemških nacionaiistov uzakoni) diskriminacijsko obveznost posebnega prijavijanja otrok k dvojezičnemu oziroma siovenskemu pouku. Na posiedice, ki so siediie temu ukrepu, smo koroški Siovenci opozoriti pristojne dejavnike v ceii vrsti spomenic in viog, v katerih smo obenem tudi povedati svoje mnenje, kako si predstavijamo pravično rešitev tega za nas kakor za vsako narodnostno manjšino živijenjsko važnega vprašanja.
V	neštetih vlogah sta osrednji slovenski organizaciji orisali odprta vprašanja na vzgojno-izobraževal-nem področju in pri tem zajeli široko paleto od otroškega varstva in izobrazbe osebja za dvojezične otroške vrtce pa do osnovnošolske problematike, politehničnega letnika in vprašanja poklicno-izobraže-valne šole ter nakazali problematiko stalnega dopolnilnega izobraževanja dvojezičnih učiteljev enako, kot sta opozorili tudi na potrebo znanstvenega proučevanja dvojezične šole na univerzah in drugih znanstvenih ustanovah, ki se davijo z didaktičnimi in metodološkimi vprašanji šole in pedagoškega dela.
V	najnovejši skupni vlogi, ki sta jo — kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista — posredovali pristojnim oblastem prejšnji teden, pa sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in
Narodni svet koroških Slovencev predvsem opozorila tudi na občutno poslabšanje, do katerega je prišlo na dvojezičnih šolah vsled upravnih ukrepov — torej po uradni poti. Tu gre zlasti za dve ureditvi, ki sta v zadnjem času spremenili oziroma poslabšali položaj slovenščine na ljudski šoli:
# Tako je po uvedbi nove porazdelitve ur oziroma predmetnika na dvojezičnih šolah na Koroškem posebno močno upadlo število jezikovnih ur za dvojezični pouk — posebno v primerjavi z ureditvijo na enojezičnih šolah v Avstriji, kjer je število jezikovnih ur ostalo domala nespremenjeno. Ta sprememba položaja in znanja nemščine kot dominantnega jezika prav gotovo nikjer ne bo omajala, ker je pač tudi učni jezik na vseh stopnjah osnovne šole; močno pa prizadene slovenščino, ki nikjer na Koroškem nima enakega enakovrednega sta-
Sotske oMasti kršijo predpise
o dvojezičnem šoistvu
Pod zgornjim naslovom smo pred nekaj tedni objavili v našem listu dopis, v katerem je bilo govora o vrsti nedostatkov v dvojezičnem šolstvu na Koroškem, kjer je v zadnjem času prišlo celo do občutnega krčenja pouka slovenščine. Pri tem je bilo opozorjeno, da tako poslabšanje položaja slovenščine izvajajo oblasti po upravni poti, ker kršijo predpise o dvojezičnem šolstvu. Pristojne oblasti so bile zato pozvane, naj takoj poskrbijo za dosledno spoštovanje veljavnih predpisov.
Na to objavo nam je zdaj vodja manjšinskega šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško, okrajni nadzornik vladni svetnik Rudi Vouk poslal pismo naslednje vsebine:
oporočen? v zadevi zgoraj M%-vedenega članka, da sew ga posredoval v znanje na pristojna tnesfa v deželnem šolskem sveta in da je deželni soislti svet ta proidem predložil gospoda deželnema glavarja ^ot predsednica deželnega šolsCega sveta v nadaljnjo obdelavo.
Zaželena, v sCIada z zaConom predvidena areditev ima seveda slažCeno in pravno ozadje glede plač in ne more najti rešitve pri manjšinskem šolskem oddelka, temveč le pri centralni apravi.
Končna pristojnost je vsekakor pri zveznem ministrstva za poak in amet-nost, katerema, kakor izgleda, ta proidem še ni znan. Mogoče iznesete ta proidem tadi tam.
Upamo, da bodo tako hitro kot na manjšinskem šolskem oddelku ukrepali tudi na višjih pristojnih mestih, od katerih pričakujemo, da bodo poskrbeli za spoštovanje predpisov — da ne bodo oblasti same kršile celo minimalna določila tistega zakona, ki je že tako vse prej kot manjšini naklonjen.
Deželni šoiski svet je sedaj objavil številčne podatke o stanju prijav k dvojezičnemu pouku na Koroškem. Dne 1. 10. 1980 je bilo stanje na šolah, za katere velja manjšinski šolski zakon, naslednje:
V šolskem letu 1980/81 je na ozemlju, za katero velja manjšinski šolski zakon, 81 ljudskih šol in 2 posebni šoli, ki jih skupaj obiskuje 7020 šolarjev (od tega 3349 deklet). K dvojezičnemu pouku je na 67 ljudskih
šolah prijavljenih 1115 šolarjev (566 deklet), to je 15,88 %, kar pomeni v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečanje za 50 Šolarjev ali za 1,56%. Na 14 od skupno 24 glavnih šolah obiskuje pouk slovenščine 416 šolarjev (od tega 244 deklet); na podlagi manjšinskega šolskega zakona je prijavljenih 244 šolarjev, medtem ko 172 šolarjev obiskuje slovenščino kot tuj jezik. Zvezno gimnazijo za Slovence pa obiskuje v tem šolskem letu skupno 536 dijakov (od tega 249 deklet), od katerih na nižjo stopnjo (torej na razrede, ki spadajo še pod obvezno šolstvo — op. ured.) odpade 286 dijakov (od tega 130 deklet).
tuša. Osrednji slovenski organizaciji menita, da pristojne šolske oblasti tega koraka niso dosti temeljito premislile in predvsem niso v zadostni meri upoštevale posebnih problemov manjšinskega šolstva na Koroškem in položaja slovenščine na ljudskih šolah južne Koroške. Zato organizaciji zahtevata, da šolske oblasti spremenijo svoje stališče glede jezikovnih ur in najdejo tako rešitev, ki bo zagotavljala izpolnjevanje zahtev učnega načrta, kar zadeva znanje obeh deželnih jezikov.
# Druga ureditev zadeva uvedbo ročnih spretnosti in po mnenju obeh slovenskih organizacij ni v skladu z veljavnimi zakonskimi določili. Prej je bil na ljudskih šolah pouk ročnih del samo za dekleta, vendar k dvojezičnemu pouku prijavljene učenke niso bile deležne pouka tudi v materinščini. Z novo ureditvijo je bil pouk ročnih spretnosti razširjen tudi na fante, toda vprašanje jezika pri tem pouku se ni popravilo — še naprej poteka ta del pouka tudi za učence, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, izključno v nemščini, kar prav gotovo ne odgovarja zakonskim predpisom. Zato osrednji slovenski organizaciji od pristojnih šolskih oblasti zahtevajo, da se to protizakonito stanje nemudoma odpravi in se napravi konec uradnemu kršenju predpisov.
V ostalem sta osrednji organizaciji koroških Slovencev posredovali pristojnim oblastem svoja stališča in predloge tudi za reševanje številnih drugih vprašanj z vzgoj-no-izobraževalnega področja. Obenem pa sta izrazili pripravljenost, da sodelujeta pri reševanju vseh odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pri tem menita, da bi morali imeti možnost, da lahko že v stadiju priprav zavzameta stališče do vseh zakonskih osnutkov in drugih predpisov, ki utegnejo neposredno ali posredno prizadeti narodnostno skupnost in njena življenjska vprašanja. Samo po tej poti bi bilo namreč zar gotovljeno, da se manjšinska vprašanja ne rešujejo z oktroiranjem diktatov večine, temveč z enakopravnim sodelovanjem prizadete
Nagrade AVNOJ
za dela splošnega pomena za razvoj SFR Jugoslavije
Odbor za nagrado AVNOJ je tudi teto: ob dnevu repubtike podeii) vr:to teh najviJjih nagrad za izredno u:tvarjaino:t in deio, ki je sptoS-nega pomena za razvoj SFR Jugodavije. Za ieto 1980 je biio podeije-nih 16 nagrad AVNOJ, ki :o jih prejeti posamezniki in deiovne organizacije ter ustanove iz vseh jugosiovanskih repubtik, in dcer za izredne dosežke na področjih družbenih ved, giasbene udvarjatnodi, kuiture, knjiievnodi in raznih tehničnih ter gospodarskih panog.
tz Siovenije da teto: dva dobitnika nagrade AVNOJ: prof. dr. Metod Mikuž : področja družbenih ved (zgodovina); SOZD „t:kra" : področja etektroindudrije.
#	Prof. dr. Metod Mikuž, ugiedni :toven:ki in jugo:tovan:ki zgo-dovinopi:ec, :i je pridobi) priznanje predv:em na področju raziskova-nja in obdeiave zgodovine narodnoo:voboditne borbe v Stoveniji. Na tjubtjan:ki univerzi je udcnovit katedro za zgodovino NOB, ki je edin-dvena katedra za to probiematiko na jugo:iovan:kih univerzah. Med njegovimi Mevitnimi znandvenimi deti pa izdopa ztadi petdeini pre-gied zgodovine NOB v Sioveniji, ki pomeni svojevrstno encikiopedijo zgodovine narodnoosvoboditnega boja v Stoveniji in Jugodaviji.
#	Eiektroindu:trij:ko podjetje tSKRA, ki je bito udanovtjeno pred :koraj 3S teti v Kranju, pomeni začetek razvoja nove indu:trij:ke panoge — eiektronike. tzobtikovaia je razvojno-raziskovatni potenciat, ki je dane: eden največjih v Jugodaviji :pioh, kjer :e je t:kra uvetjavita kot pionir indu:trij:kega obiikovanja. S :vojim dinamičnim razvojem, ki v zadnjih de:etih ietih izkazuje H % povprečne ietne stopnje fizične radi proizvodnje in H°/o naražčanja produktivnodi, pa :e je t:kra uvrdiia prav v vrh jugo:tovan:ke indudrije ter zavzema na :vojem področju pomembno medo tudi v :vetovnem meritu.
Manjšinska problematika
deležna čedalje večjega zanimanja
čedalje
širokih
Manjšinska problematika bolj postaja predmet tudi mednarodnih razprav in obravnavanj, kar je najboljši dokaz, da se v svetu vedno bolj zavedajo važnega pomena, ki ga imajo narodnostne in druge manjšine danes v odnosih med narodi in državami. Na posvetih strokovnjakov, na konferencah in znanstvenih simpozijih, ki potekajo na najrazličnejših ravneh, proučujejo posamezne vidike manjšinske problematike ter skušajo najti poti, po katerih bi prišli do čim bolj ustreznih in pravičnih rešitev vseh tistih vprašanj, ki so neposredno ali vsaj posredno povezana z obstojem in razvojem manjšin ter njihovim enakopravnim uveljavljanjem v družbenem dogajanju.
Na znanstvenem posvetu, ki bo v začetku prihodnjega tedna na Brdu pri Kranju (kratko smo že poročati), se bodo jugoslovanski strokovnjaki bavili S problemi razvijanja položaja in zaščite manjšin v sistemu OZN, in sicer v luči osnutka, ki ga je izdelala Jugoslavija za deklaracijo
manjšine, ki mora biti suveren no- Združenih narodov o pravicah narod-silec svojih teženj in pravic.	nostnih, etničnih, jezikovnih in ver-
Boj koroških partizanov
prispevek zaosvoboditev Avstrije v smistu moskovske deklaracije
Na Dunaju je bita prejšnji teden v prostorih dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora pred-stavtjena nemška izdaja knjige Karia Prušnika-Ga-šperja „Gamsi na piazu", ki je pred nedavnim izšia pri zaiožbi Drava. Dokumentacijski arhiv je za to pritožnost svojo statno razstavo o protifašističnem boju v Avstriji razširit z zanimivimi in redkimi dokumenti iz stovenskega protifašističnega gibanja in narodnoosvobodiinega boja.
Predstavnik dokumentacijskega arhiva prof. Herbert Steiner je navzočim zastopnikom tiska v kratkih besedah orisat pomen protifašističnega boja koroških Siovencev. Kadar je govora o avstrijskem odporniškem gibanju proti nacizmu, je dejai prof. Steiner, je treba v prvi vrsti omeniti vtogo koroških partizanov, kajti „stovenski partizani na Koroškem in drugi koroški antifašisti so zares izpoiniti pogoj štirih zaveznikov protihitierjevske koaticije, ki so v moskovski dektaraciji teta 1943 izjaviti, da bodo povojni status Avstrije dotočiti po prispevku, ki ga bo Avstrija data v boju zoper skupnega sovražnika". Prav tako pa je prof. Steiner kot edinstven zgodovinski pojav nagtasit dejstvo, da je bita v okviru na-rodnoosvoboditnega boja jugostovanskih narodov dana možnost ustanovitve posebnih avstrijskih ba-tatjonov, kar je zastuga vrhovnega komandanta maršala Tita. Vse to pa dokumentira tudi Prušnikova knjiga, je dejat prof. Steiner, ki je menii, da je zato sramota za avstrijske zatožbe, da se niso potrudite za nemško izdajo te knjige in edinstvene dokumentacije koroškega partizanstva, čeprav je bita stoven-ska izdaja že zdavnaj znana in na razpotago.
V imenu zatožbe je spregovorit dr. Franci Zvvitter, ki je poudarit, da je knjiga „Gamsi na piazu" v prvi vrsti namenjena mtadini, ki tistih časov ni doživtjata. Danes je tej mtadini na razpotago te poptava nemške vojne titerature, ki povetičuje čas nacifašizma, ne zve pa ničesar o trpijenju in odporu detov avstrijskega tjudstva proti takratni diktaturi. Mimo tega pa Prušnikova knjiga ni samo dokumentacija partizanstva, temveč poteg Petkovih spominov tudi svojevrsten prikaz boja stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem zoper nemški nacionatizem. Seznanjanje nemškogovorečih Avstrijcev s temi zgodovinskimi dejstvi pa bo gotovo povečaio razumevanje za boj Siovencev za njihovo enakopravnost in za do-stedno izpoinitev čiena 7 državne pogodbe, ki ni — to dokazuje tudi Prušnikova knjiga — noben vetiko-dušen dar Avstrije koroškim Siovencem, temveč sad njihove krvave borbe za svoj obstoj in tudi za obnovo demokratične Avstrije. „Zato je treba tudi razumeti," je nagtasit dr. Zwitter, „da koroški Stovenci ne bodo prenehati z bojem, dokier dotočita tega čtena ne bodo do kraja izpotnjena."
Ob predstavitvi je bito povedano, da je za knjigo vetiko zanimanje tudi v nemški javnosti. Nemška izdaja „Gamsov na piazu (Gemsen auf der Lawine) se dobi tudi v knjigarni Naša knjiga v Cetovcu, Pau-iitschgasse 5—7, kjer vezana v piatno ter opremtje-na z obsežnim stikovnim in dokumentarnim gradivom stane samo 215 šitingov. Ob btižnjih praznikih bo to iepo dariio nemškogovorečim znancem in pri-jatetjem.
fra-ter
skih manjšin. Kakor znano prav Jugoslavija že dalj časa vlaga veliko naporov v prizadevanja, da bi tudi na ravni svetovne organizacije podrobno opredelili pravice in zaščito manjšin in s tem določili za vse države obvezne smernice, kako morajo ravnati s svojimi manjšinami.
Podobna prizadevanja potekajo tudi na drugih ravneh. Tako je skupina italijanskih in francoskih socialističnih poslancev pred približno letom dni v evropskem parlamentu predložila resolucijo z zahtevo, naj evropski parlament izdela in sklene posebno ..listino" o pravicah etničnih in jezikovnih manjšin v državah evropske skupnosti. Tudi ta predlog ni bit sad trenutne odločitve, marveč so bile osnova zanj številne mednarodne listine, predvsem pa je nastal na podlagi večkrat izraženih potreb in zahtev organizacij in ustanov, ki so izraz prizadetih skupnosti; predvsem pa je tudi ta predlog sad čedalje večjega zanimanja javnosti, ki so ga v zadnjem času zbudile številne raziskave, študije in znanstvene razprave o manjšinski problematiki.
O tem predlogu so prejšnji teden razpravljali tudi na posvetu v Rimu, kjer so poudarili, da taka „listina" sicer ne bi mogla imeti zakonskega značaja, vendar bi bila „moralno" obvezujoča za vse države, ki so vključene v Evropsko gospodarsko skupnost. Po mnenju enega izmed pobudnikov naj bi „listina" obravnavala tri področja: šolstvo (pouk jezika manjšine v vseli šolali ter pouk v jeziku manjšine povsod tam, kjer so dani pogoji, pouk zgodovine manjšine do univerzitetne ravni); sredstva množičnega obveščanja (pravica do dostopa v radiotelevizijskim sporedom v jeziku manjšine ne samo za poročila, ampak tudi za kulturne oddaje, ukrepi v korist periodičnih publikacij in založništva); javno življenje (raba jezika v odnosu z oblastmi, toponomastika, uveljavitev načel dvojezičnosti).
Kakor že povedano, taka ..listina" ne bi imela veljave zakona, marveč bi le deklarativno priznavala pravice manjšin in okvirno določala, na katerih področjih je treba te pravice uveljavljati; bila bi torej vodilo posameznim državam pri uresničevanju teh pravic. Kljub tej splošnosti je pričakovati, da bo predlog o sprejetju take ..listine" naletel na velike težave in odpor s strani tistih, ki še vedno ne verjamejo v možnost razvoja združene Evrope prav S priznavanjem avtohtonih značilnosti vsakega naroda in narodnosti. Vendar pa prevladuje mnenje, da bo evropski parlament le premostil te težave in da bodo tudi tisti, ki se danes še upirajo odobritvi ..listine" o pravicah manjšin, končno razumeli, da je sprejem takega dokumenta potrditev zaupanja v bodočnost Evrope.
OB OB)SKU DELEGACiJE ZSKD !Z TRSTA:
Prisiuhnimo pesmi Pavia Kernjaka
Letos mineva ieto dni, odkar je umri Pavie Kernjak, pevec koroške pesmi, ki nam je s svojim skiadateijskim deiom zapusti) nepre-cenijiv zakiad ijudske umetnosti, ki ga je že za žive dni napravita nesmrtnega, in tako tudi je! Pavie Kernjak je med nami, za nami je njegova pesem in z njo njegova ijubezen do rodne zemije in sioven-ske besede. Prve obietnice Kernjakove smrti, se bo Siovenska prosvetna zveza spomnita s koncertom njegovih pesmi in tako na dostojen način počastita njegov spomin.
Prihodnjo nedeljo Slovenska prosvetna zveza vabi v veliko dvorano Doma galsbe v Celovcu, kjer bodo koroški pevski zbori z domala vsega našega ozemlja nastopali na koncertu in s Kernjakovimi skladbami navduševali ljubitelje enkratnih melodij tega skladatelja, čigar pesmi so znane ne le na Koroškem, ampak daleč preko njenih meja. Na koncertu bo nastopalo dvajset pevskih zborov, od tega po eden Iz Mežiške in Kanalske doline tako, da bo dejansko zastopana celotna Koroška. To bo eden največjih in najzanimivejših koncertov na katerem bo poleg znanih Kernjakovih skladb poslušalec lahko prisluhnil tudi nekaterim novejšim skladbam, ki jih je avtor napisal tik pred svojo smrtjo.
In kateri zbori bodo sodelovali? To so Mladinska skupina iz Šentilja, moški zbor SPD „Vinko Po-ijanec" iz škocijana, mešani zbor SPD ..Gorjanci" iz Kotmare vasi,
moški zbor SPD ..Svoboda" iz Loge vasi, mešani zbor SPD „Srce" iz Dobrle vasi, moški zbor SPD „Bi!ka" iz Bilčovsa, Trio „Koro-tan" s pevci iz Šentvida, mladinska skupina iz Kanalske doline, mešani zbor SPD „Zarja" iz Železne Kaple, moški zbor SPD ..Radiše" z Radiš, mešani zbor SPD „Dani-ca" iz Šentvida v Podjuni, moški zbor SPD „ Kočna" iz Sveč, oktet KUD ..Prežihov Voranc" z Raven, mešani zbor „Podjuna" iz Pliberka, moški zbor SPD „Trta" iz Ži-tare vasi, ženski oktet SPD „Obir" z Obirskega, moški zbor SPD „Edi-nost" iz Pliberka, mešani zbor SPD ..Rož" iz Šentjakoba v Rožu, mešani mladinski zbor slovenske gimnazije, koncert pa bo zaključil združeni moški zbor s priljubljeno pesmijo „Juhe pojdam v Skufče" medtem ko bo za uvod v koncerta zadonela že ponarodela pesem „Rož, Podjuna, Žila".
Kot zapisano bo to enkratni glasr
AULA SLOVENtCA
CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5 — 7
Vijudno Vas vabimo na razstavo AKADEMSKEGA SLiKARJA
Valentina Omana
Prisrčno vabijeni!
Razstava je odprta do 12. decembra 1980, in sicer dnevno od ponedeijka do petka od 13. do 17. ure.
beni užitek in hkrati velika pevska manifestacija naše centralne organizacije. Koncert Kernjakovih pesmi pa bo povezan še z enim kulturnim dogodkom: za obletnico skladateljeve smrti bo Slovenska prosvetna zveza izdala pesmarico Kernjakovih pesmi, ki bo na prodaj tudi na koncertu.
Tako kot ob vsaki centralni prireditvi, bodo vstopnice tudi tokrat v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni SPZ in v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu ter eno uro pred koncertom. Že zdaj ljubitelje Kernjakovih pesmi pozivamo, da se te prireditve udeležijo v kar največjem številu, da tako našemu skladatelju Kernja-ku in s tem slovenski koroški pesmi izpričajo svojo naklonjenost. Končno naj še omenimo, da bo prireditelj koncerta organiziral posebne prevozne možnosti v Celovec; slednje bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
Likovna de!a vuzeniške koionije razstavijena v Mariboru
Kot znano,	^o-
/onZj% /etos s/%v/ Jeseto o/Jetfdco o/*sro;%. O KSpe/JL te fsa^o/etne //-^ovno-vzgojne jrrireJifve, A:; jo prirejajo v VKzenici o A? Dr%vi :'n Ajer /etno gostijo /i^ow:o n^Jcrjene otrobe s Korošce, smo v našem /ista rcJ-no poroča/i.
Čeprav je po/etje že zdavnaj mi-nJo in otroci t/ačijo šo/sArc ^/op-i, v Vnzenici ne mirnjejo. .Ravnate/j osnovne to/e Lojze Go/?ec je s svojimi soJe/avci pripravi/ razstavo /i^ovni/r Je/, L/ to ji/? m/aJi /:Lovn;L; nstva-r/// mej svojim bivanjem v Vuzenici. Ožj/ iz/mr je opravi/ mentor ^o/onije proj. Rojan Go/ija, razstavo pa to oc/pr/Z na pec/agot/?: aAzaJemiji f A/a-rZ/torn Zn t tem Zz/?rane t/ZLc preJ-stavi/i štaJentom, z/asti o/^isA:ova/-cem /i^ovne ^ateJre tega izoRraže-va/nega zavoja.
OtforZtet^ razstave je Ri/a 23. novembra, aJe/eži/a tta te je tnJi tajnih R/ovens^e prosvetne zveze Franci RaJo/še^ Zn njegov namettnZb /ože A/ečina. Ob tej prZ/ožnottZ to ZzJa/Z ta JZ tbromen bata/og v baterem preJ-stav/jajo JejavnottZ vazenZtbe /Zbovne bo/onZje.
Razstav/jena /Zbovna Je/a to meJ aJe/ežencZ ofvor/tve na/ete/a na Zz-reJno ve/Zbo zanZmanje. Pri tem Je-jantbo gre za ametnZtbo zanZmZva Je/a, b/ to ta JZ prZ brZtZbZ nat/a po-zZtZven oJmev. Vete/Z nat, Ja je meJ razttav/ja/cZ največ Zmen natZb m/a-JZb /ZbovnZbov bot to Edit Ve/Zb, Tatjana A/ar^o, CbrZttZna b/am/, Da-nZ WoebZnc, AfagJa/ena WZeter, Ro-nja Ro//icR Zn JragZ.
Dogovor o pogtobitvi kuttumih stikov s SPZ
Na povabilo Slovenske prosvetne zveze se je prejšnji čelriek na Koroškem mudila delegacija Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu (nekdanje tamošnje Slovenske prosvetne zveze) katere je vodil novoizvoljeni predsednik Milko Rener, spremljali pa so ga še podpredsednika Niko Sirk in Rudi Pavšič in tajnik Vcjko Slavec ter člani predsedstva Ingrid Kralj, Zdenko Vogrič, Mirko Kaplej in Marij Čuk. Namen obiska delegacije osrednje kulturne ustanove zamejskih Slovencev v Italiji, je bil poglobiti stike s Slovensko prosvetno zvezo ter spoznati razmere v katerih naša organizacija deluje, predvsem pa sprejeti dogovor o sodelovanju v prihodnji kulturni sezoni.
Tako lahko zapišemo, da je obisk predstavnikov ZSKD iz Trsta na Koroškem bil povsem delovnega značaja, saj so se s Slovensko prosvetno zvezo, kot je povedal predsednik V. Polanšek, dogovoril o akcijah, ki jih bodo izvedli v prihodnjem letu, oziroma prosvetni sezoni. Pri tem je razumljivo, da bodo nadaljevali z dosedanjimi oblikami sodelovanja kot so meddruštveni stiki Primorske in Koroško, da pa bodo kontakte na ravni obeh zvez v prihodnje poglobili, s čimer bo
dan tudi večji pregled in boljša koordinacija kulturne izmenjave. Nadalje so sklenili, da bodo v doglednem času organizirali likovno razstavo vidnega koroškega umetnika v Trstu in Gorici, pravtako bodo izvedli nekaj literarnih večerov, mišljen je tudi koroški dan na katerem bodo predstavili koroško kulturo. S strani SPZ je bilo tudi obljubljeno, da bo s svojimi zbori sodelovala na reviji Primorska poje in da bo pripravila sodelovanje z diapozitivi o zgodovini slovenske narodne skupnosti v Avstriji.
Iz zapisanega je razvidno, da je na teh pogovorih šlo za akcije in gostovanja s koroške strani na Primorskem. Vendar naj bo naglaše-no, da bo s sličnimi gostovanji šlo tudi s tržaške strani, ko bo ZSKD izdelala svoje tozadevne predloge. Goste iz Trsta je Slovenska prosvetna zveza najprej sprejela na svojem sedežu, medtem ko so delovne pogovore imeli v kulturnem domu SPD ..Danica" v Šentorimo-žu. Ob tej priložnosti pa so gostom razkazali tudi kulturni dom na Ra-dišah. Predstavnike ZSKD sta pozdravila tudi predsednik in tajnik ZSO, dr. Franci Zwitter in dipl. inž. Feliks VVieser.
.................imtmnuumm...mmimtmmmtmmmmm).....iitumnntimmt.nnmm))nmtiinmttmmmin)t)nnmn.mmmuummmti"'"""""""""""".mmunmmmmmmmt....tmmm...HmnmunmummmmttmmtumtmmnuMinncmuuttHUHMt
Dr. Anton Svetina	5
Prispevki k zgodovini Skočidoia
Ob navzočnosti Pahernika in še ene priče je mati priznala, da je vikar oče otroka in je pripravljena njemu to povedati prod sodnikom v obraz. Pred dvema letoma je vikar Kaufman en dan pred praznikom sv. Rešnjega telesa celo noč popival in je na sam praznik, ko je bral mašo, šel pred povzdigovanjem v zakristijo, da bi opravil malo potrebo; iz zakristije je prišel ves potolčen nazaj, da se je vsa fara zgražala.
Na to prijavo je stolni kapitelj v Ljubljani odredil, da se Bartolomej Kaufman odstavi kot vikar v Skočidolu, kar pa se je vikarju in škofijskemu komisarju Wa!scherju v Beljaku posrečilo šele leta 1678, kar izvemo, iz tele pravde: Leta 1678 je prišlo med benediktinskim samostanom v Osojah, ki je postal, kakor je zgoraj prikazano, leta 1672 lastnik grada in gospostva Vernberk, in med ljubljanskim stolnim kapitljem do spora v zadevi prezentacijc novega vikarja za župnijo Skočidol. V začetku julija je ljubljanski stolni kapitelj prosil ljubljanskega škofa, da bi smel obdržati pravico prezentacije vikarja v Skočidolu, ki jo osvaja benediktinski konvent v Osojah kot lastnik gospostva Berenberg. V zvezi s to prošnjo je vikar in škofijski komisar v Beljaku Vitus Bal-sacher (Wa!scher) v pismu z dne 26. 7. 1678 predlagal, naj se izda provizorično dovoljenje curae animaruim duhovniku Andreju Mahorju, dokler gospostvo v Vernberku ne da svoje prezentacije. V zvezi s tem predlogom piše osojski opat Christophorus (Krištofer) ljubljanskemu
škofu Jožefu grofu Rabatta, da se strinja z namestitvijo Andreja Mahorja pod pogojem, da ljubljanski stolni kapitelj odstopi v roku dveh let ius patronatus za to faro, v nasprotnem primeru bo samostan dal zapreti vrata župnišča in tudi ne bo vikarju dajal nikak.ih dohodkov. Škof je v zvezi s tem pismom odgovoril stolnemu kapitlju, da opat ne more prejudicirati pravicam škofa, naročil pa je kapitlju, da naj ali odstopi od prezentacijske pravice ali pa poroča, kaj je na stvari. V predmetnem sporu je škof razpisal dve razpravi, na dan 26. junija 1680 in na dan 19. septembra 1680, ki pa nista prinesli nobenih rezultatov in se je ta spor vlekel še leta in leta. Ko je prišlo leta 1708 do spremembe na Sedežu župnije Skočidol, je nastal ponovni spor med obema strankama glede izvrševanja patronatske oziroma prezentacijske pravice in se je v ta spor vmešaval celo konzi-storij solnograške nadškofije, ker je osojski samostan spadal pod jurisdikcijo te nadškofije. Šele 12. novembra 1718 je bil med osojskim opatom kot lastnikom gospostva Vernberk in med stolnim kapitljem v Ljubljani sklenjen pismen sporazum, po katerem je obveljalo staro pravilo, da je dvakrat zaporedoma prezentiral novega vikarja osojski samostan, tretjič pa stolni kapitelj v Ljubljani.
Vikar Andrej Mahor pa ni dolgo župnikoval v Skočidolu, ker je za leto 1680 listinsko izkazan kot vikar Lambert Wuttaei (Vutej), ki ga ima Štefan Singer na seznamu vikarjev še v letu 1698.
Leta 1680 se je vršila po zastopniku ljubljanskega stolnega kapitlja vizitaoija vseh župnij beljaškega cerkvenega okrožja. Pri župniji Skočidol je vizitator ugotovil, da tamkajšnji cerkovnik neupravičeno izvršuje krojaško obrt. Če ne bo s tem prenehal, se ga naj odstavi. Vizitator je naročil naj se cerkveni davki skrbno izterjujejo, da se bo moglo popraviti cerkveno poslopje, ki je na eni strani porušeno, in da se bo moglo poslopje župnišča bolje vzdrževati. Vizitator je nadalje ugotovil, da mora duhovnik v Skočidolu po odredbah poprejšnjih vizitacij ljudstvo v Vernberku poučevati in voditi v slovenskem jeziku in se mora tega držati, če pa tega jezika ni popolnoma vešč, mora v roku treh mesecev pred škofijskim uradom v Ljubljani dokazati, da se je tega jezika naučil.
Iz leta 1690 je ohranjena specifikacija letnih dohodkov in kapitala (vrednosti) vseh petih župnij beljaškega cerkvenega okrožja, ki daje tole sliko:
Letni	dohodek
Vikar pri sv. Mikoiaju v Beijaku	f	110
Župno cerkev in podružnice	—
Vikar	pri Šenipeiru	f	130
Cerkev	—
Vikar	v Skožidoiu	f	HO
Vse cerkve in braiovHina	—
Vikar	v Dvoru	f	IM
Vse cerkve	—
Vikar	v Lipi	f	8$
Vse cerkve	—
Kapital
f 4400 f 3130 f 3000 ( 730 f 3000 f 3080 f 3140 1 800 f 1709 f 300
Ta seznam nam pokaže, da je imel najimanj dohodkov vikar v Lipi nad Vrbo in tudi tamkajšnje cerkveno premoženje je bilo minimalno,
vikarja v Šentpetru in v Skočidolu sta imela enake dohodke, malo bolje je bil situiran vikar v Dvoru, največ dohodkov pa je imel vikar pri Šmiklavžu v predmestju Beljaka.
V	spremnem poročilu, ki ga je s tem seznamom poslal ljubljanskemu stolnemu kapitlju Vid Wa!scher, vikar in nadžupnik šmiklavžke župnije, navaja sedanje finančno stanje posameznih župnij in je mnenja, da so navedbe posameznih vikarjev, ko poročajo, da njihovi dohodki ne dosegajo gornjih zneskov, resnične. Tako je npr. vikar v Skočidolu navedel, da njegovi letni dohodki ne presegajo zneska 90 goldinarjev.
Župnik Štefan Singer ima na seznamu vikarjev župnije Skočidol za leto 1707 Bartolomeja Rainerja, za leto 1708 pa Valentina Tropperja. V letu 1709 je listinsko izkazan že novi vikar Matej Kulnig (Kulnik).
V	juniju leta 1712 je ljubljanski škof Frančišek grof Kauniz izvršil vizitacijo vseh župnij beljaškega cerkvenega okrožja. V soboto 18. junija je ob 6. uri zjutraj zapustil župnijo sv. Miklavža v predmestju Beljaka in je prišel okoli pol osme ure v Skočidol, kjer so ga peljali v procesiji pod baldahinom v župno cerkev; tam je v vijoličastnem ornatu prisostvoval maši za umrle duhovnike, nakar je v belem ornatu podelil blagoslov in nato izvršil birmo nad 365 osebami. Ker pa je bilo še mnogo več ljudstva, ni mogel nad vsemi izvršiti obreda birme in je vse ostale napotil, naj pridejo prihodnji dan, to je v nedeljo, k cerkvi sv. Miklavža v Beljaku, kjer bo naprej birmal. Nato je škof začel izpraševati vse cerkvene funkcionarje.
(Se HdJg/jMjf)
Jugoslovanski državljani, ki so na začasnem deiu v Avstriji, so tudi ietos prirediti števiine prireditve v počastitev jugosiovanskega državnega praznika oz. dneva repubiike 29. novembra. Med njimi tudi Koordinacijski odbor jugosiovanskih kiubov na Koroškem. Siednji je 26. novembra 1980 vabi) v veiiko dvorano Deiavske zbornice v Ceiovcu.
Organizatorji proslave so tokrat k sodelovanju povabili dva kvalitetna ansambla in sicer ženski pevski zbor .Collegium musicum" iz Beograda in vokalno-instrumentclni ansambel „Du-brovački trubadurji". Jugoslovanski delavci so domala napolnili veliko dvorano Delavske zbornice in tako izpričali pripadnost in zvestobo svoji državi. Med številno publiko je Aleksander Konec v imenu prireditelja lahko pozdravil tudi vrsto uglednih gostov, med njimi predsednika koroškega deželnega zbora Josefa Guttenbrunnerja, celovškega župana Guggenbergerja, predstavnike slovenskih kulturnih in političnih organizacij na Koroškem in druge. Zbranim je o pomenu dneva republike spregovoril konzul SFRJ Alfonz Naberžnik.
Tudi kulturni spored je potekal v duhu revolucionarnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti zlasti v izvajcnjih žensekga zbora Collegium musicum ter v recitacijah gledaliških igralcev. Seveda pa je spored obsegal tudi zabavni del pri čemer je tako zbor, posebno pa ansambel .Dubrovački trubadurji" skrbel za živahno razpoloženje v dvorani. Ob vsem pa je treba naglasiti izredno visoko kvaliteto nastopajočih, ki so v veliko zadovoljstvo občinstva doprinesli k uspehu proslave.
Temu sestavku še priključujemo posnetek folklornega ansambla KUD .Svetozar Markovič* iz Novega sada, ki je, kot smo že poročali, z velikim uspehom gostoval v Borovljah in v Sent-primožu.
Praznik za dan repubiike
	g		g		w			
Dan sfaršev v di/a^em domu
Dvakrat na leto priredi vodstvo Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu dan staršev. Kljub slabemu vremenu se je 13. novembra zbralo v Dijaškem domu veliko število staršev. Takšna srečanja so važen sestavni del vzgojnega načrta dijaškega doma, kajti starši imajo pravico, da se seznanijo z načinom in obliko življenja v dijaškem domu, kjer živijo njihovi otroci.
Naloga doma pa je v tem, da
skrbi za to, da gojenci ohranijo dobre stike s svojimi starši ali drugimi skrbniki, ki naj se razvijajo na osnovi spoštovanja in ljubezni in odgovornosti do staršev. Vzgojitelji, ki so bili polnoštevilno zastopani, pa to nalogo lahko izpolnjujejo samo, če spoznajo starše in z njimi skupaj spoznajo vpliv staršev in družine na odraščajočega, katerega vzgajajo med tednom vzgojitelji.
Za starše, ki so jim otroci poka-
Anketa o vprašanjih žena
Zastopnice Zveze slovenskih žena so se zadnjo soboto na povabilo prvič udeležile 3. Avstrijske ankete o problemih žena, ki jih je priredil urad zveznega kanclerja pod vodstvom državne sekretarke Johanne Dohnal. Anketa je bila posvečena avstrijskim šolskim knjigam in prikazu vloge moža in žene v le-teh. Rezultat te ankete naj bi bil v tem, da se v bodočih knjigah vloga obeh spolov ne prikaže veČ v prenešenem zastaranem smislu, temveč na sodobnejši način.
Šlo je v prvi vrsti za prikaz žene in moža v družini, na delovnem mestu, v javnem življenju, v kulturi in v prostem času, za medsebojne odnose med ljudmi ter za nasprotja, ki nastajajo med družino in pa nujnostmi, ki izvirajo iz potreb na delovnem mestu. Pri vseh teh problemih je šlo za to, da se odpravijo zastarele predstave o vlogi žene v družini, pri vzgoji, pri izbiri poklica, pa tudi za to, da se npr. starejše žene ne pokažejo edinole v naslanjaču, temveč tudi kot aktivne članice naše družbe. Poudarjena je bila tudi potreba po aktivnejšem sodelovanju žena v javnem življenju idr.
Anketa se je odvijala v raznih delovnih krožkih, pod naslovi: Iniciative žena, Žena v medijih, Žena v javnem življenju in Zena na podeželju. Delegacija Zveze slovenskih žena, ki so jo zastopale predsednica Milena Groblacher, Ančka Kokot in Sonja Vošnjak, so se udeležile vsaka enega delovnega krožka, razen v tistem, ki je obravnaval vlogo žene v medijih. Zastopnice Zveze slovenskih žena so v kratkih diskuzijskih prispevkih predstavile delovanje svoje organizacije in med drugim opozorile na vlogo in usodo žena, ki so pripadnice slovenske manjšine, saj doži-
vijo v takih okoliščinah dostikrat dvojno zapostavljanje.
Ob tej priliki je delegacija zaprosila pri državni sekretarki za poseben sprejem, v okviru katerega bi imele možnost predstaviti svojo organizacijo ter se pogovoriti o posebnih problemih s katerimi se mora soočati ta organizacija, ki je nastala že leta 1943 v najhujših Časih naše domovine.
Ob priliki obiska na Dunaju se je delegacija ustavila tudi v Klubu slovenskih študentov, kjer je imela posebno z mladimi študentkami pogovor o skupnih problemih.
zali svoje bivališče, pa so takšna srečanja koristna, ker imajo možnost spoznati spremembe, ki vplivajo na njihove otroke. Pri najmlajših gre tu v prvi vrsti za spremembe, ki nastanejo zaradi novega okolja, nove šole, v zvezi z novimi tovariši, ki porodijo v duševnosti teh mladostnikov brez dvoma velike spremembe. Pri tistih, ki pa že dalj časa obiskujejo gimnazijo so to v prvi vrsti spremembe, ki nastajalo zaradi prehoda v nov razred, kjer dobijo nove profesorje in tudi nove sošolce.
Ob takih priložnostih vodstvo doma vedno poskrbi za ustrezno predavanje za starše. Letos je pripravilo predavanje s temo: ..Kako hranijo starši stike z odraščajočo mladino". Predavanje je posredoval docent na filozofski fakulteti na univerzi v Ljubljani dr. Vinko Skala v tako poljudni in razumljivi obliki, da so starši zares veliko pridobili.
Po predavanju so se starši še obširno porazgovorili z vzgojitelji. Vsekakor je treba še enkrat pohvaliti hvalevredno zanimanje staršev, ki so ga pokazali ob tem dne-u staršev, ki je bil vsem prizadetim v največjo korist.
Premiera „odra mladje" Koroške dijaške zveze
Oder mladje je letos penovno dokazal svojo aktivnost in vnemo z novo predstavo; 25. novembra so v polni dvorani Marijanišča v Celovcu igrali, prepevali in zaplesali „štirje fantje muzikantje."
Na poletnem lutkovnem seminarju
na Rebrci so potekale prve bralne vaje; režiser Franci Končan, ki je že večkrat vodil to igralsko skupino in nad katerim so navdušeni prav vsi „m)adjevci", je predloži) tekst znane basni. Napisa! ga je kot radijsko igro Miroslav Košuta. Mladina (starost mladih igralcev se giblje približno med 15 in 17 leti) se je z navdušenjem spravila na delo. Kdor je videl lahkotnost predstave, si težko predstavlja, da je obvladanje teksta v verzih naporno delo. Reči je treba, da je vsem uspel spopad z vezano besedo.
Kostume in sceno si je zamislil Štef Potočnik, glasbeni vložki pa so delo Urbana Kodra.
Zanimiva je karakterizacija oziroma poosebljenje glavnih nosilcev zgodbe: osel je zgaran delavec (Miha Vrbinc), ki ga nihče ne potrebuje več, pa je vendar še poln idej. Pes
12. Koroški kulturni dnevi
OD 28. DO 30. DECEMBRA 1980
10.-OKTOBER-STRASSE 25 - CELOVEC - MOHORJEVA SPORED
*	NEDELJA 28. 12. 1980
19.30	Otvoritev 12. Koroških kuiturnih dni.
„Uascit pr Ziie". Ziljska svatba v pesmi, besedi, plesu in glasbi — v izvedbi mešanega pevskega zbora „Rož" iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča in Akademske folklorne skupine ..France Marolt" iz Ljubljane, v srednji dvorani Doma giasbe v Celovcu.
*	PONEDELJEK 29. 12. 1980
9.00 Franci Zwitter-Matevž Grilc: informacija o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem 10.00 Silvo Devetak: Pravica manjšin do zaščite in razvoja v iuči sistema OZN.
11.30	Odhod na Ziljo: Obisk zgodovinsko in kulturno pomembnih krajev na Ziiji.
Vodijo: Cene Avguštin, Bogo Grafenauer, Nace šumi in Niko Kriegl.
19.30	Ogied razstave Valentina Omana pod strokovnim vodstvom Ceneta Avguština.
Literarno branje (Aula slovenica Celovec)
*	TOREK 30. 12. 1980
9.00 Josef Lukan: Deio Franca Grafenauerja
10.00	Ludwig Flaschberger: Pojavne obiike in strategije etnične asimilacije in možne protistrategije, s posebnim ozirom na Ziijane.
11.00	Dušan Nečak-Peter Vodopivec: Razcvet manjšinskih gibanj v Evropi.
14.00	Okrogla miza: ..Prispevek Ziije k siovenski kuituri".
Sodelujejo: France Bernik, Bogo Grafenauer, Vekoslav Kremenšek, Zmaga Kumrova, Štefan Pinter, Janko Pleterski, Breda Pogorelec, Erik Prunč, Nace šumi, Pavle Zablatnik.
Pripravlja/m odBor KAD
Olipic Leni praznovala 83. življenjski jubilej
Kot smo že poročali, je Zveza koroških partizanov na minulem občnem zboru številnim bivšim borcem in aktivistom izročila častni znak koroškega partizana kot viden izraz priznanja za njihov aktivni prispevek v boju proti fašizmu. Zveza slovenskih žena je ob priliki 83. rojstnega dneva Olipic Magdalene izročila tej zaslužni borki Častni znak koroškega partizana. Predsednica Milena Groblacher in članica odbora Terezija Prušnik-Mira sta obiskali jubilantko v domu starih blizu Feldkirchna, ji čestitali k njenemu visokemu življenjskemu jubileju in ji hkrati izročili častni znak. Olipic Leni, ki je še pri dobrem zdravju, je bila z možem in sinom od teta 1944 v partizanih in z vsemi silami podpirala odpor proti nemškemu fašizmu. Želo močno jo je prizadelo, ko je njen sin izgubil življenje v partizanih. Ranjenega so Nemci zavlekli iz Boroveljskih Rut proti Borovljam in ga med potjo ustrelili.
Tudi po koncu druge svetovne vojne je še nadalje zvesto delovala v narodnih organizacijah in se ni bala nobenega zatiranja. Dolga leta je bila predsednica Zveze slovenskih žena in Se povsem aktivno posvečala delu ženske organizacije, s katero je še danes povezana. Zelo se je razveselila obiska odbornic Zveze slovenskih žena, ki sta ji želeli še mnogo let in zdravja. Čestitkam k visokemu življenjskemu jubileju se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
je prikazan kot utrujen maratonec, odigrala pa ga je Veronika Riedl. Odsluženo barsko plesalko je podala Magda Wernig, opernega pevca, ki je prišel cb „dober glas", pa je izredno komično odkikirikat Rudi Vouk. Reporterja, ki povezujeta celotno dogajanje, sta podjetna Boris Sturm in Roza Tratarjeva, elegantni razbojniki pa so Miha Pasterk, Branko Kol-ter in Peter Novak. Neusmiljenega gospodarja zavrženih živali je odigral Miha Dolinšek.
Celoten vtis te predstave: ljubka in prisrčna zabava za staro in mlado, čestitke „cidru mladje", ki vztrajno deluje in katerega kvalitete so neoporečne, seveda predvsem po zaslugi režiserja Francija Končana. Upamo, da bo iz vrst tega odra zraslo mnogo gledaliških entuzijastov, ki bodo vztrajali v kulturnem delovanju. V interesu naše mladine želimo, da bi štiri fante muzikante še dobro ..prodajali" po koroških odrih!
S. B.
Kooperacije med Elanom na Brnci in Koroško deželno smučarsko zvezo
V sredo prejšnjega tedna je med tovarno E!an na Brnci in Koroško smučarsko zvezo prišio do športne kooperacije, v okviru katere bo tovarna smuči prevzeta pokroviteijstvo nad smučarskimi tekmami za koroški dežeini pokat, ki vsebuje 5 siaiomov, 5 veiesiaiomov, 2 smuka in sedem tekmovanj v smučarskih skokih.
Pogodbo o tem sporazumu je direktor tovarne Elan na Brnci, Miha Šefic preda) predsedniku Koroške smučarske zveze Alexu Bre-schanu. Le-ta se je prisrčno zahvalil za izkazano pomoč, ki je bodo odslej naprej deležni tekmovalci Koroške smučarske zveze. Pogodba je zaenkrat omejena na eno leto. Ob predaji listine je bil poleg zastopnikov tiska in športa prisoten tudi namestnik predsednika Avstrijske smučarske zveze, dr. Hans Kerstnig.
Na tiskovni konferenci je novi direktor Miha Šefic predstavil svoje sodelavce med njimi, glavnega konstrukterja smuči, dipl. inž. Anr dreja Robiča, serviserja, specializiranega na skakalne smuči, Bran-
ka Dolharja, oba iz matičnega podjetja v Begunjah in športnega me-nežerja brnške tovarne Etan, Janka Zvvitterja. Ob tej priložnosti je
Z veliko zamudo se oglašamo z našega kraja in to z žalostno vestjo, da smo že pred meseci spremili k zadnjemu počitku Marijo Kofler pd. Vaučarjevo Mojcejo iz štebnja. Kot na stotine drugih slovenskih koroških družin, je tudi ona bila v zadnji vojni žrtev fašistične strahovlade — bila je pregnana s svoje rodne grude. Kljub težkim časom, ki jih je morala pre-
direktor seznanil zastopnike tiska in športa z dejavnostjo tovarne Elan na Brnci. Povedal je, da je v pretekli sezoni tovarna izdelala 200.000 parov smuči, od katerih jih je 98 odstotkov izvozila v druge dežele. Trenutno je na Brnci zaposlenih 85 delavcev. Tovarna na Brnci spada k svetovnemu koncernu Elana z matično tovarno v Begunjah na Gorenjskem. V 35 letih svojega obstoja, je ta koncern med proizvodniki smuči dosegel drugo mesto na svetu. V okviru tega koncerna deluje lastni razvojni inštitut in od leta 1977 oziroma 1978 podružnici na Brnci in na Skandinavskem v Haparandi na švedskem.
Elan in znani smučarski fenomen Stenmark sta danes pojma, brez katerih si kvalitetne smučarske dejavnosti ne moremo več predstavljati. Elan si zelo prizadeva biti skupno s tekmovalci v tesnih stikih pri razvijanju vrhunskih smuči. Da so na tem področju uspeli, pričajo številni rekordi in olimpijske kolajne. Naj še povemo, da so v Begunjah razvili nov mode) smučke za smuk, ki ga sedaj testirajo tudi koroški tekmovalci.
stati, je ostala zvesta izročilom prednikov - zvesta svojemu narodu. Njen pokojni brat Peter je bil znan in aktiven kulturno-poli-tični delavec in dolgoletni predsednik posojilnice v štebnu. Ko je prišel v leta in naposled še zbolel, mu je Mojcej s sestrama pridno stregla. Vavčarjev dom je bil nekoč kulturno središče vasi, saj so bili tam sestanki, predvajati so se filmi Slovenske prosvetne zveze itd.
Vavčarjeva Mojcej je umrla v 85 letu starosti. Njena smrt je težko prizadela sestri in brata, s katerimi je živela v najlepši harmoniji. Pa tudi ostali smo jo radi imeli, saj je bila ljubezniva in zaradi tega zelo spoštovana med našim prebivalstvom. Rada je brala slovensko čtivo in Slovenski vestnik, ki je zvest prijatelj Vavčarjevih.
Pogrebni obred je opravil domači duhovnik dekan Millonig. Pokojno Mojcijo bomo ohranili v nepozabnem spominu, sestrama in brar tu pa ob težki izgubi izrekamo globoko sožalje.
Slovenski oktet na Dunaju
Od 27. do 29. novembra je na Dunaju koncertiral Slovenski oktet iz Ljubljane. Okvir za tri celovečerne koncerte je bila druga največja dunajska cerkev „Votivkirche", kjer je oktet navdušil dunajsko publiko s pravoslavno liturgijo, ruskimi narodnimi pesmimi, renesanso in slovensko pesmijo. Koncerti so bili izredno dobro obiskani, saj se jih je udeležilo okoli 3500 poslušalcev. Za dunajske razmere je to prava senzacija, ker a-capella-petje na Dunaju pravzaprav ni preveč priljubljeno.
Spontani aplavz poslušalcev po vsaki pesmi — in to v cerkvi — je najboljši dokaz za izredno virtuoznost tega vokalnega ansambla. Hvaležna publika je ..izsilila" sedem (!) dodatnih pesmi.
Za nas posebno razveseljivo in zanimivo pa je bilo — poleg umetniškega užitka — srečanje s člani okteta.
Kv/nfcf Mngj^egg MožM
Šteben pri Maioščah
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu in Združenje staršev na tej šoti vabita na
dan staršev
ki bo v soboto, dne 13. decembra 1980.
Ob 8. uri se bo pričei občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši iahko do 12.30 ure pogovoriti s profesorji o vseh vzgojnih vprašanjih, ki zadevajo dijake.
Ravnatelj
dr. Reginaid Vospernik
Predsednik Združenja staršev
dipi. trg. Janko Urank
/anez Pef/a^r -pefdesefJefniAr
/ancz Perjad, pevovodja rtf^em^ega rnor^ega :n g/o^a%fga rHeianega prM^ega z^ora, $A;faJafcjj ;n organur je 79. novembra praznoua/ woj 30. žrv/jenjs^f jaMej. S/ovensM L%/fKrno rjrrJrvo ;z G(oMsn:ce ;n M^Krno JrrJtvo fz MLna rfa prete^/o ne^efjo prrpravf/a sau/jcncM wečaw popo/-Jan, na Mterem so Mr pofeg sLM/fnčfNL na?ož;:L sorotMMv fM; preJ-stawM^r s/ovcn^L;/? M/tcrn/L :n poLt;cn:Z? organizacij. V sfavnosMe?H rfc/a programa sfa sfau/jencM zapeia mešan: pevski zMr „Peca" SKD Gio-j*asn:ca :n moš^r pevski zi?or „franc Z.e^er-Z.es:čja^" SPD :z $fcMa poti ra^rir^o centralnega pcooTrorfje S/ovens&e prosvetne zveze Nanzija Cezarja, nato so s/eMe čestitke. Najprej je peirfesetfetmM /anezrr PetjaM čest:-ta( preJseJnr^ S/ovensMga Mi%rnega ^raštva :z G(oj*asn:ce LcM HtM, je v svojih fcscJaf poaJart/ neprecenljiv siavijenirev doprinos ^ aspeiema in ^vaiitetnema giasfenema in pevs^ema a^ejstvovanja Jomačega gio-Ms^ega in stegenskega Jraštva. SfeJiia je čestitka predsednika Krščanske kaitarne zveze, Lovra Kasia, ki je okenem predstavii tadi aimanak Petja-kovik skiadateijskik astvarjanj pod nasiovom „Podjanske viže", za katerega sta spremni kesedi napisaia dr. Pavie Zakiatnik in Radovan Gokec. zlimanak je s pomočjo Krščanske kaitarne zveze izdaio 5iovensko kaitarno draštvo iz Giokasnice. V nadaijnjem je siavijenca čestitai podpredsednik 3iovenske prosvetne zveze, /ozko Nadi, ki je v svojem govora poadarii, da je izredno vesei, da ma iakko prav on posredaje čestitke Siovenske prosvetne zveze iz Ceiovca in to tadi kot sovaščan, saj je kiio ime /aneza Petjaka, njegovo skiadateijsko astvarjanje in dirigentsko HJcjsfvovanje neposredno povezano z njegovim prvim otroškim vpeijavanjem v kaitarno živijenje domačega draštva. V nadaijnjem je predstavnik S/owns^f prosvetne zveze pvvedai, da naroda, pa čeprav majknema, ki ima tako veiike ijadi, ni potrekna nikakršna kojazen zatona. V nadaijnjem je spregovorii in izreke: čestitke predsednik Narodnega sveta koroškik Siovencev dr. Matevž Griic in predai siavijenca v dariio, kiavir. 7*o je kiia jakiiantova doigoietna žeija. Za aresničitev te žeije je poskrkei Narodni svet koroškik Siovencev, svoj deiež pa je prispevaia tadi S/orfn!M prosvetna zveza v Ceiovca.
Siediie so čestitke predstavnikov Siovenskik prosvetnik draštev in to med dragim iz Dokrie vasi. Zitare vasi in iz Sr. Vida v Podjani. iiavnostni dei tega popoidneva je zakijačii predsednik štekenskega prosvetnega draštva in miadostni tovariš siavijenca /ože Pašnik, ki je v svojem govora nanizai težko toda piodno siavijenčevo živijenjsko pot. Ok zakijačka svojega govora je /aneza Petjaka izrekei najiepšo čestitko in zakvaio za njegovo deio z kesedami; „Dragi /anez, oka stojiva na praga 60-ik iet, meni kot teki pomeni giaska vse, pojem pri tvojik zkorik, toda čeprav sva iste starosti, vem, da kom vedno samo tvoj ačenec."
Naj ok roka povem še to; „Vse dotiej, dokier kodo Giokašani in 3tekjani imeii takega pevovodjo, smo iakko prepričani, da kodo še dokro in veiiko prepevaii/"
Anita Hudi
Valentin Polanšek
II.det
Tudi take težave so na Anino nedeljo pozabili tisti, ki so šli na žegnanje. Med potjo je Lonka že tako naredila, da se dobita z Matvžem. Ker so bili še drugi zraven, je rekla nedolžno:
„Nisi vzel svoje nove harmonike s sabo?"
„Uuuuh, Šentjakobčanov ne maram užaliti. Svoje godce imajo."
„Jaz pa najraje na tvoje viže plešem!"
Odkrito ga je gledala. Videla je poleg sebe dekleta, ki so z očmi požirala postavnega Matevža, ki je bil oblečen v čisto novo, lovski noši podobno obleko. Ves je žarel. Kot Lonkin obraz.
Morda je le rahlo skrbelo Matevža, kaj bodo Šent-jakobčani, če se bo on preočitno druži) z Lonko, ki je imela po vsej tamošnji fari sorodnike. Zato je oprezal naokoli in dalj časa prepuščat Lonko Podlesnikovim in sosednjim. A je bito obratno.
Najprve so ju oba omenjali v tihotapskih krogih:
„To je Zoranov sin. Godec, da mu ni para! Morda ga nagovorimo, ko bo domači harmonikaš želel plesati, da Matevž prime za mehe. Vsaka harmonika mu zapoje, pa kako!"
Potem so bili še domačini iz grape:
„Kdo se bo spotikal nad tem? Plačam solo za Lonko, godca pa podkupim, da harmoniko za ples prepusti Ma-
tevžu! A ne? Naj pokaže Lonka Koprivčanom, kako se pleše polka po naše!"
„Kako se pleše Matevževa polka, jeli!"
Tako se je tudi zgodilo.
Ljudje so zijali, odobravali in še in še zahtevali dodatne Matevževe viže. Lonke se prav tako niso mogli nazi-jati. To je plesala! Vrtavka. Kaj, še mnogo več! Zato so plesalci in žegnanjci odobravali tako Matevža kot Lonko, da bi tudi drugi še plesali z njo. Da, dobri plesalci takoj vidijo dobro plesalko. In dober plesalec si ne bo pustil vzeti užitka, plesati s tako rajko. Pa ob Matevževih vižah. Ne samo polkah, tudi valčkih in še drugih plesih.
Nekdo se je pojavil s klobukom. V odmoru je Matevž še sam dodal cel šiling in klobuk pomolil posojevalcu harmonike. Ta se je spočetka branil, potem pa je presenečen vzel lepo vsoto denarja.
„Mi smo prišli na žegnanje in tvoja harmonika je pela! Zato je tudi izkupiček tvoj!"
Ljudje so videli plemenito Matevževo dejanje. Pa so spet odobravali. Vsem se je prikupil. Tudi godcu. Ta si je vtaknil denar v žep. Imel je občutek, da na vseh koncih in krajih života raste. Gostilničar Mežnar mu je dal pijače. Lonka je rajala in rajala. Nobenemu ni dala košare. Niti za spoznanje ni delala vtisa upehanosti. Obratno, vsak ples jo je le še razživel. Bila je neprekoeljiva.
Seveda sta prvi ples rajala Matevž in Lonka že v začetku. Zdaj je imel on dosti spretne uvidevnosti, vodil je druge plesalke. Pa se je godec sam oglasil čez čas, ko so se mu oči že močno svetlikale od pijače:
„Zdaj pa solo za Ojstrovčana Zoranovega!"
Matevžu je bilo nerodno. Lonke ni bilo videti. Pa je nekdo iz gruče zavpil:
„Pa za Podlesnikovo Lonko!"
Druščina je odobravala. 2e je neki šentjakobski so-
rodnik pridrevil Lonko iz veže. Pa sta šla plesat. Vsi so ju požirali.
„To je tista, ki se je spečala s svojim stricem. Madona, pa taka dečva!" se je potišano oglasila ob zapečku starejša ženska.
Nazaj je prišlo zaupno od prav take sogovornice:
..Takega fanta naj si izbere, s kakršnim zdaj pleše. Ali si nista podobna? Oba mlada in črnolasa in taka ra-jevca!"
„Saj je bil to menda tudi njen ljubljenec. Ali je še sedaj, kakor sem čuta!"
„Tako je prav! Hudirja, kaj bi se mešal v sorodstvo? Taka reč nikamor ne pripelje!"
„Ali ti je znano, če je tisti njen stric tudi tukaj?"
„Menda ga ni. To je drugače celo v redu človek. Samo z dekleti je nasviral edinstveno reč. Kar v tri hkrati je bil zaljubljen: blondinko, v rjavolasko in v sorodnico črnolasko. Same lepotice!"
„V tepotice se baje ni težko zatreskati!"
„Pa z vsako ima otroka! To se je zgodilo tekom sedemindvajsetih mesecev, pa je bil trikratni oče!"
„Mora biti tudi lepotec, če je toliko lepotic zapeljal!"
Zenski sta še dolgo govorili o Matevžu in Lonki. Tudi potlej, ko je bil raj za vse. Lonka in Matevž sta sedaj plesala več plesov po vrsti. Prižemala ga je k sebi.
„Samo moj si ti! Samo moj!"
Dogovorila sta se, da se vračata skupaj domov. Lonka je znala svojim spremljevalcem obrazložiti, naj po svoje prej gredo domov.
Šentjakobski godec pa je od sreče pil in pil. Zlasti drvarji iz grape so mu plačevati, ker so kar gazili med lepimi rajkami in uživali in plesali in peli, se vrteli v vedno pogumnejših objemih. Takega žegnanja godec še ni pomnil. Pa tudi gostilničar ne. Ojstrovški in meddoljski drvar-

Konj na tevjem dvoru
To je bilo v tistih časih, ko so živali imele še kralja, namreč leva — natančno tako, kakor pravijo v starih pripovedkah. Na dvoru kralja leva so imele vse živali svoje mesto in po telesu male živali so bile večkrat „ve!i-ke živali" po veljavnosti. Imele so namreč visok položaj in veliko besedo. Zato tudi še danes pravijo ljudje o veljavnem in imenitnem človeku, da je „velika žival".
V tistih časih konj na dvoru ni imel velike besede. Moral je trdo vleči in ker je dobro vlekel, so mu navadno nalagali več in več. Vendar ga niso posebno špoštovali, čeprav ga je bilo med dvorjani kar lepo videti, ker je visoko dvigal lepo glavo in vrat z vihrajočo grivo.
Precej časa je konj vse mirno prenašal, ni rekel ne bele ne črne zaradi premajhne veljave in celo nikomur ni nič očital, češ da je on vendar že po naravi „velika žival", da pa vse male živali več veljajo kakor on.
Tedaj ga je nekoč pogrelo, ker je sredi dvorjanov zagledal — gada. Pisani gad je namerč znal kar dobro jezikati s svojim razklanim jezikom in je tako spretno sikal in se zvijal, da je prilezel, se prismukal in pritihotapil v bližino samega leva, kjer je imel zelo veljavno in vplivno besedo, kljub temu, da ni bil na posebno dobrem glasu in celo glasu sploh ni znal povzdigniti.
Tedaj je konj nekega dne rekel levu: „Glej, mogočni kralj, gad, ki ga nihče po-
Pametne misti
#	Dober nasvet je zlata vreden.
#	Če ne bi bito tatov, ne bi biio treba kiju-čavnic.
#	Ni važno koiiko, temveč kako živimo.
#	Največja doižnost je, po svojih močeh pomagati tistim, ki pomoč zares potrebujejo.
#	Čioveka spoštujemo v toiiko, koiikor je v njem poštenja.
#	Le miadje rodi sadje.
#	Vsak je sam gospodar svoje usode.
#	Vedrost in veseiost sta sonce, pod katerim vse uspeva.
#	Kjer je voija, je tudi pot.
#	Boijše je razumeti maio, kot razumeti narobe.
#	Kdor deia z veseijem, kar mora, je za-dovoijen in srečen.
#	Svobodo ceniti zna tisti, k) je težko do nje prišei.
sebno ne spoštuje, tak plazilec, tak laznik, zvijač in strupar ima pri tebi tako lepo mesto. Če dovoliš, zdi se mi, da to ni dobro, celo prav ni, in da škodi vsemu živalstvu."
Lev pa mu je odgovoril s svojim gromovitim glasom:
„Kakšna pa bi po tvojem mnenju morala biti žival, ki bi jo naj upošteval?"
Konj se je malo prestrašil, a odgovoril je:
„Mislim, da ni zdravo, če se kdo preveč plazi po trebuhu, lahko se prehladi. Tudi po mojem to ni lepa podoba, če tvoji dvorjani lezejo pred teboj po tleh. Mogoče nimam prav, a imam pač rajši živali z močno in trdno hrbtenico."
Tedaj je vprašal lev, pa že malo zaničljivo:
„Menda takšne kakor ti ali tvoj bratranec osel?"
Zdaj je konj vztrepetal, rekel pa je:
„Tudi osla imam rajši kakor gada. Res je, da je trmast in se grdo vede, zato pa ima vsaj močan hrbet."
A leva ni bila volja, da bi konja dalje poslušal; rekel je:
..Preljubi moj konj; kadar vlečeš in prenašaš, ti hočemo dobro in uživaš našo kraljevsko milost. Ko bomo potrebovali tudi darove tvojega jezika in tvojega duha, te bomo prav gotovo poklicali."
Te besede so bile na videz prijazne, v resnici pa — saj vemo iz drugih basni, kako znajo govoriti tako veliki gospodje med živalstvom !
A konj je imel prav. Kratko zatem gad ni mogel nobene pametne več ziniti in zato je začel gristi s strupenimi zobmi. Jelena je ugriznil, da je hudo zbolel, in ovna, ki bi bil gotovo umrl, če ravno takrat ne bi bil porabil skoraj vsega strupa. Tako grdo je dvorjan-gad sekal okrog sebe, da je moral kralj lev poklicati skromnega služabnika ježa, ki je struparju končno pregriznil vrat in ga pohrustal za plačilo — kar mu je lev milostno dovolil.
Zdaj je konj nekoliko upal, da mu bo lev priznal, češ da je nekoč imel prav. To se pa ni zgodilo, čeprav je zdaj lev vendarle ogovoril konja. Rekel mu je namreč:
„Ljubi moj konj, vidiš, da vendarle nisi imel docela prav! Nekoč si mi — kakor se spominjam — svetoval, naj si izbiram dvorjane, ki imajo trdne hrbtenice, kaj ne? No vidiš — ptiči imajo trde hrbtenice, da lahko pregibajo samo vrat in migajo z repom. Ali si res misliš, da bi si moral jaz, lev, sestaviti dvor iz lahkih ptičev?"
Tako je ostal konj znova brez veljave na levovem dvoru.
Peti december
Zew/ja je že Lar zdrzni/#, sivo je He^o,
saj r/crerwLer je v r/eže/r — otroci, La; ie Lof
/z oL/aLov /aLno piava tisoč sto snežink, veter pa LaLato pis^a venec žaiostin^.
Vmes poigiasno se rožijanje siisi ta in tam . . .
Danes se na vrata frLa/ črn rogač Lo sam.
Vi ^atio^ni, vsi pokoro ^eiajte seJaj/
Kol g/oLoL je, par^eij čajen,
La; Lo z vami, La;?
Le Tfi^iavža oMjai?ite.*
„ Pridni Lowo, g/e;/"
Da/ Lo va.m v piači/o ;'aLo/L — r/oLer je Lrez mej/
Rodi Volk (M)adi rod)
Veter jo je obiska!
Na Produ pri Gornjem gradu je živeia jez-ijiva gospodinja, ki je biia takšna zaderika, da je vsako peko kruha začinila s kletvinami. Kadarkoli je vsajala hlebe v peč, je zapihal veter, da so ji iskre iz peči silile v obraz.
Nekega dne je bilo gospodinji te šale dovolj, pa je zaklela: „Oj, ti prekleti veter! Če bi te dobila v pesti, bi se ti že maščevala za nagajivost!
Vetru pa se je zamerilo, da ga jezljiva ženska preklinja, zato je sklenil, da jo bo obiskal na njenem domu.
Ko je čez nekaj dni Prodnica spet mesila testo, je na vrata njene bajte potrkal neznanec z dolgo, sivo in divje razmršeno brado, pa tako raztrgan, da so cunje kar visele z njega . . . Kašljajoč in od težke hoje sopihajoč je prosil, če se sme pogreti pri topli krušni peči.
„Kar sedi in pogrej se!" je odvrnila ženska, ne da bi prišleca pogledala.
Neznanec je sedel k peči, prav k žeknu, in potožil z drgetajočim glasom:
„Uuuuh, kako me zebe! Pa lačen sem tudi. Kaj toplega bi popil, če mi daš, gospodinja!"
Prodnici se je starec zamislil, zato je z bur-klami porinila v peč poln lonec mleka, pogreto mleko pa ponudila neznancu, rekoč:
„Napij se toplega mleka, pa se boš ogrel!"
Šele takrat pa je starca natančneje pogledala in sc začudila:
"Jej, jej, kakšen pa si? Saj si ves raztrgan
in razmršen! Nič čudnega, da te zebe, ko pa si tako slabo oblečen, zunaj pa je mraz, da bi še jajce v kuri zmrznilo."
In je pohitela v izbo po star kožuh ter ga podarila starčku. Le-ta pa je povedal, da ima za seboj dolgo, dolgo pot.
„Dirjal sem po gorskih grebenih," je pripovedoval, „da so Se vitke smreke klanjale pred menoj. Hitel sem skozi krošnje stoletnih dreves. Veje so mi pulile brado in lase ter me vsega razmršile, a vse sem pretrpel, da sem le prišel k tebi na obisk. Po plačilo sem prišel, Prodnica, ker me preklinjaš in mi groziš z maščevanjem. Glej, zdaj sem tukaj in čakam, kaj mi boš nahudila."
„Kdo pa vendar si? se je zgrozila gospodinja.
„Veter sem!" je zatuli! starec in vstal izpred peči ter pričel rasti in rasti, da je z glavo segal prav pod strop. „Tvoja sreča, da si bila vsaj danes usmiljena z menoj, drugače bi te raztrgal v cunje in razpihal po Menini!"
Še enkrat je zatulil, da se je zamajala bajta, potlej pa skozi žekno izginil v peč, se skozi dimnico izrinil na podstrešje, kjer je še nekajkrat divje zaplesal, nato pa skozi strešno lino odbučal na vrh Menine planine.
Pestrašena gospodinja se je kar sesedla od groze. Nikoli več pa se ni jezila, kadar ji je pri peki kruha ponagajal — veter.
Lojze Zapanc
+***+*+++++++++++*
ji so radi plačevali za pijačo. Zlasti pri mizah, kjer so iz varstva mater ali očetov dobili svoje plesalke. Vsem je bilo pogodu. Pa kako! Stari so se pozibavati v taktu m!a-dih in piti in že sanjali o novih ženitvah in možitvah, mladenke pa so se tajale ob svojih plesalcih. Tudi nje so vodili drvarji pit. Taka je navada, da popelješ plesalko po odptesanem času na požirek prav tiste tekočine, ki si je sramežljiva dečva po daljšem prigovarjanju le zaželi.
Tudi Lonka in Matevž sta se toliko naplesala kot še nikoli. Pa je godec začel pešati. Jectjaje je prosil, naj priskoči, pa je Matevž spet vzel instrument v roke. Kakor da je bušnil vihar v gostilno, vihar nove veselosti in uživaškega razburjenja. Matevž je znal gosti! Tako, da so zasrbeli podplati tudi starejše navzoče, ki so se skrivaj že ukvarjali z mislijo na povratek domov. A njih je dvignil zapeljiv valček črnolasega, razpoloženega godca.
Gneča je nastajala med plešočimi. Stari so se nehote pritiskali drug k drugemu in se posmihali češ, kako smo še mtadi; mladi pa so osvajali srca svojih partnerjev v tako tesni bližini.
Gostilničar je žarel: Madona, madona, Ojstrovčani, Medoljčani, ti pa so za Anino žegnanje! Če bo šlo tako naprej, mi še pijača poide, kar še ni bilo zlepa kdaj.
Matevž je pri nekaterih svojih melodijah tudi pel. Dru-ki so mu hoteli stediti. Deloma je uspelo.
„Narod nori! Narod nori!" Je prišla krčmarica šepetat godcu na uho.
Polnoč je bila že davno mimo. Kdo bi gleda! na uro! Se ni kazato, da se bo kipeče vrenje polagoma uneslo. Kje pa? Zdaj se je še!e začelo! Zdaj se je šele začelo! je tolklo srce natakarice, ki je nabrata nocoj totiko napitnine kot še nikdar. Kaj, imajo ti ljudje totiko denarja? Pa se reče, da je pri njih tam čez mejo gospodarska kriza? se je čudil neki znanec Zoranovega očeta, ki se je pribli-
žal godcu in mu v odmoru povedal, od kod se poznata z očetom, da ga lepo pozdravlja, da bi se kdaj videla. Matevž je ujel natakarico:
..Prinesite mu pijačo. Jaz plačam!"
Natakarica je bila ročna, kakor da je samo čakala, da jo bo vsaj enkrat še ogovoril črni lepotec in čarodejni godec.
Ko je pijačo prinesla, je z ihto povedala:
„Ob vaši muziki bi čtovek lahko ponorel! Gostilničarju sem že dejala, naj vas dobi za godca, kadar bo prirejal kak ples ali ojset ali kaj!"
Matevž je gledal lepotico.
„Nimaš kakega rezervnega godca? Oprosti, da te tikam, ker si tako lepa, ne morem drugače! Godca mi pripelji, da bo igral. Plesal bi s tabo. Midva sploh še nisva rajala. To je tista senčna stran godca: godeš in godeš, pa samo g!edati moreš, kako drugi uživajo, ko se vrtijo in se vrtijo v ne vem katero kraljestvo!"
„To je vse več kakor kraljestvo božje, ki ga bomo še!e doživeli, ko ne bomo več tukaj. In če ima župnik prav, bomo le v peklu, kajti tam bodo vsi godci in plesalci! Če boš ti tam in tako godel, bi rada šla za teboj in tudi v peklu plesala!"
Kako so se spreminjali Lonkini pogledi, ko je od peči sem neopaženo premotrivala, o čem le govori Matevž s privlačno natakarico.
Ljudje so ravnali z godcem izjemno vljudno: ko so videli, da se zabava z natakarico, so počakali s svojimi željami. Godec je izjema! Seveda si mora tudi oddahniti. Pomisti, gosti in gosti! Pa vsak prst mora vedeti, kam prime.
Nekdo se je hotel izkazati posebno pozornega in je naročil za godca pijače. Opazil je že prej, da Matevž po-
maka ustne v kozarec datmatinca, pa je poizvedel pri gostilničarju, če ima srednjo stekleničko te vrste vina. Dodal je še gostilničarju: „Za godca, veš!" Tudi Mežnar je naredil sedaj pomemben obraz, pa je odvihral kot bi bil fantalin in ga je nekdo gospodovalno poslal na drugi konec sveta. Sam je postregel s steklenico godcu. Natakarica se je ustrašila in hotela zbežati, pa jo je potisnil h godcu:
„Godec je veličastna oseba vsega! Zato je nekdo, ki noče biti imenovan, plača! to kapljico. Jaz sem jo sam prinesel, da tudi nekaj dodam k časti hiše za godca. Ti, Vlastka, pa dodaj svoje in delaj druščino dragemu častnemu gostu!"
Tako imenitno se je odrezal krčmar, ki ga je Matevž povabi!, da bi naredil požirek z njim.
Zdaj je bila Vlastka vsa navihana:
„ln mene sta pozabila?"
Dobro je zadela. Drugi so stišali in se raznežili.
Lipoldovih eden pa se je grizel: Kako se mu prilizuje! Meni pa se dela leseno, kakor da sem na štajerskem gnoj vozil! Ker pa je rad rajat in je tudi Matevžu privoščil malo oddiha in zabave z zalim dekletom, se je omilil in prijazno gteda! godca.
Vse je čakalo. Nihče ni kazal nestrpnosti. Vsak se je posamič obdeloval: Ukroti svojo neučakanost! Pomisli, pri takem godcu še nisi plesal! Pridržati ga moramo čim dlje! To je žegnanje, to je žegnanje, da bo sveti Jakob še v nebesih čestital sveti Ani, kako so srečni ljudje ob godovanju nebeške matere!
/Da/;e priLor/n/ie)

RADIO — TELEVIZIJA




		A V S T R i J A 1
H		PETEK, S. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke
— 9.50 Ruščina — 10.00 in-dijska umetnost — 10.30 Zeten ogenj —
12.05	P!es betih žrebcev — 12.20 Ktub seniorjev — 13.00 Rekreacija — 17.00 Za pred-šotske otroke — 17.30 Heidi — 17.55 Pre-gted sporeda — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Tuja peresa — 22.10 Re-ktama in šport — 22.20 Siti in točni — 23.20 Poročita.
SOBOTA, 6. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 An-gteščina — 9.35 itaiijanščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Orti na škotskem — 11.20 Fitm o Picassu — 12.30 Poj z nami — 13.00 Redakcija — 14.30 Nebesa so razprodana
—	16.00 Poročita iz pariamenta — 17.00 Kdo rokodetči z nami? — 17.30 Jesenska sto-vesnost v Mimintatu — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads
—	19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Peter Atexan-der: čestitamo — 21.50 šport — 22.10 Jo!iy Joker — 22.55 Poročita.
NEDELJA, 7. H.: 16.45 Ena, dva aii tri —
17.30	Boiek in Lotek — 17.40 Otrokom za tahko noč — 17.45 Ktub seniorjev — 11.00 Ura tiska — 12.00 Tečaj za vzgojo majhnega otroka — 15.10 Asja — Neizpotnjena ijubezen — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Avstrijsko ijudska gtasba — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Adventni pogovor — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Smrtonosna skrivnost — 21.55 Beseda k prazniku —
22.00	BingCrosby — 23.30 Poročita. PONEDELJEK, 8. 12.: 10.00 Pesem zemtje —
11.05	Poročita iz pariamenta — 14.45 Stovo od morja — 16.10 Pregted sporeda — 16.15 Trije tešniki Pepeičice — 17.40 Otrokom za iahko noč — 17.45 Cesarica Teodora — 18.45 Eduardo, Christina in drugi — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Dunajska Votksoper
—	21.15 Viški kariere — 22.15 Hokej, WAT-Stadtau : WEV — 23.15 Poročita.
TOREK, 9. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Angteščina —
10.00	Avstrijska zgodovina — 10.15 Gtas-bita — 10.30 Asja — neizpotnjena tjubezen
—	12.10 Poidark — 13.00 Redakcija — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Cesaričin se! — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Prizma —
21.00	Apostotska igra — 22.15 Kdo ste, gospod Jouce? — 23.25 Poročita.
SREDA, 10. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 Oddaja z miško — 9.35 itaiijonščina — 10.05 Ceptjenje in imuniteta — 10.35 Nebesa so že razprodana — 12.05 Možje brez živcev
—	12.15 Organizirana potrata — 13.00 Redakcija — 17.00 Beti krokar — 17.30 Snežna kraijica — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Robinovo gnezdo — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske— 19.30 čas v stiki
—	20.15 Smrtonosna skrivnost — 21.45 šport
—	22.15 Poročita.
ČETRTEK, 11. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in ijudje
—	10.00 Mesto deta zgodovino — 10.30 Stovo od morja — 12.05 Možje brez živcev —
12.15	Mehika — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Mtadenič z ztatimi htačami — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Atentat v Gasteinu — 21.40 Argumenti — 22.40 šport
—	23.30 Poročita.
H H		AVSTRiJA 2
*		PETEK, S. 12.: 10.55 Smuk za moške — 17.25 Pregted
Ati poznate metodijo — 21.00 Rektama — 21.03 Topsy KOppers: zrcatne stike — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2.
SREDA, 10. 12.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Dežeta in tjudje — 18.30 Po Avstriji —
19.00	Tom & Jerry — 19.25 Otroci pripovedujejo...— 19.30 čas v stiki— 20.15 Kui-tura v sredo — 21.00 Svet knjige — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ure potne nežnosti — 23.50 Poročita.
H		JUGOSLAVtJA
H		PETEK, 5. 12.: 8.55 TV v šoti — 10.55 Vat d'!sere: Smuk
sporeda — 17.30 Avstrijska zgodovina — 17.45 Gtasbita — 18.00 Tečaj za vzgojo majhnega otroka — 18.30 Vi že-tte, mi zaigramo — 19.00 Smuk za moške
—	19.25 Otroci pripovedujejo ... — 19.30 čas v stiki — 20.15 Orti na škotskem —
21.00	Skrivni profesionatci — 21.20 Potitika v petek „deset pred deseto'* — 22.20 Lady kitter — 23.35 Poročita.
SOBOTA, 4. 12.: 10.55 Vetestatom za moške — 14.25 Vetestatom za moške — 17.00 Draga družina — 18.00 Dva krat sedem —
18.25	šport — 19.00 Traiter — 19.25 Otroci pripovedujejo... — 19.30 čas v stik! — 19.50 „Primer za tjudskega odvetnika?" —
20.15	Vrni se, mata Sheba — 21.50 Rio Grande — 23.30 Poročita.
NEDELJA, 7. 12.: 16.15 Pregted sporeda — 16.20 Zivtjenjski prostor, otoški pragozdovi — 17.05 Love happy — 18.30 Okay —
19.25	Otroci pripovedujejo ... — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Gtedatiški ravnatetj — 21.40 šport — 21.55 Ugrabitev Lindberghovega otroka — 0.15 Poročita.
PONEDELJEK, 8. 12.: 15.40 Pregted sporeda
—	15.45 Poj z nami — 16.15 Bernardkina pesem — 18.45 Vesetje ob gtasbi — 19.25 Otroci pripovedujejo ... — 19.30 Čas v stiki — 19.50 „Bo!j bet kot sneg" — 20.15 Poidark — 21.05 šport — 21.15 Efti Briest —
23.30	Poročita.
TOREK, 9. It: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Pustotovščina obnove — 18.30 Gate-rijo — 19.00 Tom & Jerry — 19.25 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v stiki — 20.15
za moške, prenos — 14.55 TV v šoti — ponovitev — 15.55 Poročita — 16.00 Vat dtsere: Smuk za moške, posnetek —
17.05	Pravtjice iz tutkarjevega vozička —
17.30	Pan Tau, češka otroška serija — 18.00 Domači ansambti: Ansambet Stovenija —
18.30	Obzornik — 18.40 tzobraževatna oddaja: V kratjestvu Ziatoroga — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik —
20.00	Kar bo, pa bot zabavno gtasbena oddaja — 20.55 Propagandna oddaja —
21.00	V znamenju — 21.15 Washington za zaprtimi vrati, TV nadaijevanka — 22.45 Nočni kino.
SOBOTA, 6. 12.: 8.05 Poročita — 8.10 Vrtec na obisku — 8.25 Dimnikarček se potepa po svetu — 8.35 Pisani svet — 9.05 Vzpon Madsa Andersena — 10.55 Vat d'tsere: Vetestatom za moške, prenos — 12.55 Nogomet Radnički — Hajduk, prenos — 14.20 Poročita — 14.25 Vat d tsere, vetestatom, prenos 2. teka — 15.30 Kratek fitm — 15.45 Otok zaktadov — 17.15 Košarka — 1845 Naškraj — 19.00 Ztata ptica — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Botnišnica na koncu mesta, TV nadatjevan-ka — 20.55 Gtasbena oddaja — 21.25 Rio Lobo, ameriški fitm — 23.00 Kažipot — 23.20 Poročita.
NEDELJA, 7. 12.: 8.15 Poročita — 8.20 Za nedetjsko dobro jutro: Logaški oktet — 8.45 čebetica Maja — 9.10 Beti komen, švedska otroška serija — 9.40 Kristatni steber, kanadski dokumentarni fitm — 9.55 Washing-ton za zaprtimi vrati, TV nadatjevanka — 11.35 Kažipot — 11.55 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 625 — 13.40 Poročita
—	15.35 Srem, dokumentarna oddaja — 16.05 Poročita — 16.10 Vojna in mir, zadnji det sovjetskega fitma — 17.45 športna poročita — 17.55 Vaterpoto Jug:Vasas, prenos
—	19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ve-tiko mesto, nadatjevanka — 21.20 Propagandna oddaja — 21.25 Titovo Užice, dokumentarna oddaja — 21.55 V znamenju —
22.15	Športni pregted.
PONEDELJEK, 8. 12.: 8.45 TV v šoti — 17.15 Poročita — 17.20 Minigodci v gtasbeni de-žeti — 17.30 Živatstvo Avstratije — 18.00 Družbeno potitične organizacije v detegat-skem sistemu — 18.20 Jezik v javni rabi —
18.30	Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Zdravo, miadi — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Roputari, drama TV Priština
—	20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Kut-turne diagonate — 21.35 V znamenju — 21.50 Mozaik kratkega fitma.
TOREK, 9. 12.: 15.40 Madonna di Cam-pigtio: Statom za moške, posnetek — 17.05 Poročita — 17.10 Dimnikarček se potepa po svetu — 17.20 Praznični dnevi stovenske fotktore — 18.00 Potetavček — 18.30 Obzornik — 18.40 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 19.10 Risanka — 19.26 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Aktuatna oddaja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Trsje in btato, TV nadatjevanka — 21.50 V znamenju — 22.05 iz potetnih kuiturnih prireditev.
SREDA, 10. 12.: 9.20 TV v šoti — 15.50 Madonna di Campigtio: Vetestatom za moške, posnetek — 17.15 Poročita — 17.20 Z besedo in stiko — 17.40 Ukročeno oko, kutturno dokumentarna serija — 18.10 Naša pesem 80 — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fitm tedna: Dvobojevatca, angteški fitm — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 V znamenju — 22.00 Miniature.
ČETRTEK, 11. 12.: 9.00 TV v šoti — 17.15 Poročita — 17.20 Otimpiada, potjski dokumentarni fitm — 17.40 Zadetek, novozetand-siti dok. film — 18.00 Grdi raček — 18.80 Obzornik — 18.40 Mladi za mlade — 19.15 Cik cak — 19.Z2 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 20.00 Studio 2 —
22.00	Propagandna oddaja — 22.05 V znamenju.
RAD!0 LJUBLJANA
PETEK, S. 1!.: 4.50 Dobro jutrol — 6.50 Dobro jutro, otroci) — 8.00 Prometne razmere— 8.08 Z gtasbo v dober dan— 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za...
—	11.35 Znano in pritjubtjeno — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmtijski nasveti —
13.30	Priporočajo vam ... — 13.50 čtovek in zdravje — 14.25 Voščita — 15.00 Dogodki in odmevi — 18.00 Razgtedi po stovenski gtasbeni titeraturi — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Z ansambtom Vitija Petriča
—	20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . . —
21.05	Oddaja o morju in pomorščakih —
22.30	Besede in zvoki iz togov domačih —
23.00	Poročita — 0.05 Nočni program. SOBOTA, 6. 12.: 4.30 Dobro jutrot — 6.10
Prometne informacije — 6.20 Rekreacija — 9.05 Z radiom na poti — 11.00 Poročita —
11.40	Zapojte z nami — 12.40 Veseti domači napevi — 13.00 tz naših krajev — 13.30 Priporočajo vam ... — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.50 Radio danes, radio jutri)
—	16.00 Vrtitjak — 17.05 Spoznavajmo svet in domovino — 19.00 Radijski dnevnik —
20.00	Sobotni zabavni večer — 21.00- Za prijetno razvedrito — 21.30 Oddaja za naše izsetjence — 23.05 Lirični utrinki.
NEDELJA, 7. 12.: 4.30 Dobro jutrot — 6.00 Dnevni kotedar — 7.00 Jutranja kronika — 8.07 Radijska igra za otroke — 9.05 še pomnite, tovariši? — 10.05 Javna razvedrit-na oddaja — 11.10 Voščita — 13.20 Za kmetijske proizvajatce — 14.25 S popevkami po Jugostaviji — 15.10 Pri nas doma —
15.30	Nedetjska reportaža — 16.20 Gremo v kino — 17.50 Radijska igra — 18.27 Na zgornji potici — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Gtasbene razgtednice — 20.00 V ne-detjo zvečer — 22.20 Gtasbena tribuna mtadih — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Mozaik metodij — 24.00 Poročita.
PONEDELJEK, 8. 12.: 4.30 Dobro jutrot —
4.50	Dnevni kotedar — 6.10 Prometne informacije — 6.50 Dobro jutro, otroci! — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.40 [zberite pesmico — 9.40 Turistični napotki — 11.35 Znano in pritjubtjeno — 12.30 Kmetijski nasveti —
12.40	Pihatne godbe na koncertnem odru — 14.25 Voščita — 15.00 Dogodki in odmevi —
15.30	Zabavna gtasba — 16.00 Vrtitjak —
18.00	Na tjudsko temo — 18.25 Zvočni sig-nati — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Mi-mute z ansambtom Borisa Franka — 20.00 Kutturni gtobus — 22.00 Našim rojakom po svetu — 23.10 Za tjubitetje jazza.
TOREK, 9. 12.: 4.30 Dobro jutro! — 6.10 Prometne informacije — 6.50 Dobro jutro, otroci) — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 9.05 Z radiom na poti — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Danes smo izbrati — 13.00 tz naših krajev — 14.05 V korak z mtadimi —
15.00	Dogodki in odmevi — 16.00 Vrtitjak —
18.30	Pojo amaterski zbori — 20.00 Stoven-ska zemtja v pesmi in besedi — 21.05 Radijska igra — 22.00 Našim rojakom po svetu — 22.30 Tipke in godata — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 S popevkami po Jugostaviji.
SREDA, 10. 12.: 4.30 Dobro jutrot — 5.20 Rekreacija — 6.10 Prometne informacije —
6.50	Dobro jutro, otroci! — 8.30 Pisan svet pravtjic in zgodb — 9.40 Turistični napotki
—	12.00 Na današnji dan — 13.20 Obvestita in zabavna gtasba — 14.25 Voščita — 16.00 „Loto vrtitjak" — 18.15 Naš gost — 18.30 Kaj radi postušajo — 19.35 Lahko noč, otroci!
—	19.45 Minute z ansambtom Borisa Kovačiča — 20.00 Koncert — 22.00 Našim rojakom po svetu — 22.30 Revija stovenskih pevcev zabavne gtasbe — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Jazz pred potnočjo.
ČETRTEK, 11. 12.: 4.30 Dobro jutrot — 6.10 Prometne informacije — 7.30 tz naših sporedov — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.30
PLIBERK:
Večer za starše na p!iberški g!avni šo!i
Pred kratkim je glavna šola v Pliberku priredila večer za starše, ki so ga kljub slabemu vremenu obiskali števiini starši in učitelji. O ozadjih številnih šolskih problemov je predaval psiholog mag. Janko Urank, ki je sam bil nekdaj učitelj na glavni šoli v Piiberku. Po zanimivem referatu se je razvila odprta diskuzija v kateri so v raznih diskuzijskih prispevkih pohvalili dobro sodelovanje med starši in šolo. številni starši so se pritožili zaradi slabih prometnih zvez tako pri pošti kot pri železnici, ki so vzrok za dolgo čakanje šolarjev po šoli. Kot poročajo iz šole, so tozadevne pritožbe nasloviti tudi že na pristojna mesta, vendar do danes še niso dobili odgovora.
Starše je v imenu šole pozdravil šolski direktor Hermann Germ.
Mtadina poje — 9.40 Turistični napotki — 12.10 Znane metodije — 12.40 Od vasi do vasi — 14.20 Koncert za mtade postušatce
—	14.40 Jezikovni pogovori — 15.30 Zabavna gtasba — 18.00 Vsa zemtja bo z nami zapeta — 19.00 Radijski dnevnik — 19.45 Minute z ansambtom Mojmira Sepeta —
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov— 21.05 Literarni večer: tz ciprske poezije — 22.00 Našim rojakom po svetu
—	22.30 Ptesna gtasba iz jugostovanskih studiev — 23.10 Pateta popevk jugostovanskih avtorjev — 0.05 Nočni program.
SLOVENSKE ODDAJE RADtA CELOVEC
PETEK. 5. H.: 1410 Koroški obzornik — Za kratek čas (Mali ansambli) — Spominjamo se.
SOBOTA, 4. 1!.: 9.45 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDELJA, 7.1!.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 8. H.: 7.05 Duhovni nagovor — „Cista in brez madeža" (Koncert Marijinih pesmi v Šmihelu).
TOREK, 9. 1!.: 9.50 Land an der Drau — Dežela ob Dravi — 14.10 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte! —Mladina poje.
SREDA, 10. U.: 14.10 Koroški obzornik — Svetniki vremeniki napovedujejo zimo. ČETRTEK, 11. H.: 14.10 Koroški obzornik
—	Sporazumevajmo se — trezni.
Knjiga
najiepše darilo
Počasi se spet biižajo prazniki, ob katerih svoje sorodnike in prijateije radi razve-seiimo s kakšnim dariiom. Najiepše dariio pa je še vedno dobra knjiga. Ko boste izbirati dariia za svoje, torej ne pozabite, da ima knjigarna „Naša knjiga" v Ceiovcu bogato zaiogo najraziičnejših knjig za otroke in miadino, za odraste — za vsak okus nekaj primernega, iz te zaioge navajamo ie majhen izbor.
*	SMO Ti VŠEČ, slikanica, ilustr., 8str., kart. šil.28.—
*	PALČKi GREDO NA iZ-LET, slikanica, ilustr.,
8 str., kart.	šil. 28,—
^ SAMi VLAKi, slikanica, ilustr., 10 str., kart. šil. 42.—
*	La Fontaine: BASNi, ilustr., 12 str., broš šil. 31.—
*	ANDERSENOVE PRAV-LJiCE, ilustr., 306 str.,
kart.	šii.	278.-
*	R. L. Stevenson: OTOK ZAKLADOV, pustolovska povest, ilustr., 210 str.,
kart.	šii.	225-
*	BABiCA PRiPOVEDUJE, slovenske ljudske pripovedi, ilustr., 154 str., kart. šil. 92,—
*	KNJtGA ZA VSAKO ŽENO, vsestranski priročnik, številne fotografije,
742 str.,	imt.	šii.	257.-
Knjige dobite ai) jih naročite V KNJiGARNi
,Naša knjiga'
CELOVEC, PAULiTSCHG. 5-7
Opozarjamo, da je knjigarna pred prazniki ceiodnevno odprta tudi v sobotah.
GOZDARSTVO tN LESNAtNDUSTRiJA
SLOVENJ GRADEC r. o.
6 2 3 8 0 VORANČEV TRG 2
tesna
stovenj gradeč
s svojimi TOZD-i vam nudi nastednje izdetke in storitve:
SORTiMENTE GOZDNEGA LESA 2AGAN LES iGLAVCEV iVERNE PLOŠČE
OPLEMENiTENE iVERNE PLOŠČE STENSKE OBLOGE STROPNE OBLOGE SUMO - suhomontažna vrata iNTRO-okna !ZOL!R-okna KLAŠiČNA okna KLASiČNA vrata TERMO - izotacijske šipe ROLETE za okna OMARICE za roto OMARICE za piatnene zavese OBLAZINJENO POHiŠTVO TURISTiČNE STORiTVE
KVALiTETA, FUNKCiONALNOST IN LEP ViDEZ
SO PREDNOST) iZDELKOV
tesne
BRNCA - ŽIVO ZANiMANJE ZA KULTURNO DEJAVNOST
B r n c a -,,zaostanki''
Presenečeni smo bii) nad čiankom, katerega je dne 21. novembra 1980 objavi) ..Navdušen star prosvetaš" v SV in v katerem poroča o uspeiem gostovanju Piiberčanov na Brnci. Sicer je bii vedno naš na-men v časopisju poročati o deiovanju našega društva. Eden nas je prebite), za kar smo mu seveda zeio hvaiežni. Kijub temu pa nam je ie še ostaio „an par ostajančov za ošobati".
V soboto 27. septembra smo imeli na nogometnem igrišču pri Prangarju edinstveno premiero. Nogometašev smo imeli dosti zbranih. Našemu vabilu pa so se odzvali prosvetaši iz Ziljske Bistrice, ki pa niso mogli polnoštevilno nastopiti, ker so kmečki fantje imeli doma nujnejše opravke. Kot dopolnilo smo posodili našo „rezervo" in še takih, ki bi sicer morali zraven gledati. Igro so naši nogometaši zmagali s pol ducatom raz-iike. Ob taki premoči se ni treba čuditi. Pa nam Bistrčani niso bili nič hudi. Spomladi so nam obljubili pošteno revanžo, tedaj šele pa bomo videli, kdo ima boljše igralce. Vsi igralci so bili navdušeni nad to tekmo in so si bili edini, da bo treba to začeto pot nadaljevati. Če se ne pretirava, je šport za zdravje dobra stvar, zlasti še za tiste, ki se premalo gibljejo in jim visi trebušček že čez hlače. Poleg tega pa nameravamo napraviti še kakšen turnir, če nam bo uspelo za to dobiti nekaj interesentov. Posojilnici Ločilo pa rivala za žogo. Gledalcev tokrat še nismo vabili, ker nismo bili ,,varni" pred blamažo. Kaj če bi tekmo izgubili?
Zvečer pa smo vabili naše druš-tvenike k Prangarju na filmsko predstavo. V okviru ..Oktobrske
Prejšnji teden v ponedeijek je južno itaiijo pretrese) katastrofaien potres, ki so ga čutiti po vsej ttaiiji. Epicenter tega potresa je bii v Eboiiju jugovzhodno od Neaplja. Jakost potresa je biia med 9. in 10. stopnjo po Mercaiiijevi iestvici.
Katastrofaini potres je naredit neprecenijivo škodo. Do sedaj so iz ruševin potegniii že okrog 3000 trupe), ranjenih je bito biizu 8000 ijudi, pogrešajo pa še okrog 1500 ljudi. Ni bito dovoij, da je na sto-tisoče ijudi brez strehe, proti njim se je zarotiio še vreme — sneg in mraz, kar je bedo tega nesrečnega ijudstva še boij posiabšaio. Vojaščina in civiino prebivaistvo mrziič-no pospravtja ruševine in išče žrtve, in še vedno se zgodi, da izpod ruševin potegnejo žive ijudi. iz vseh strani sveta prihaja pomoč v obiiki šotorov, medikamentov, odej itd. Vendar posiedice potresne katastrofe so tako obsežne, da Je pomoč še vedno nezadostna. Da bi nesrečniki prišii do strehe, je država daia na razpoiago turistične objekte (hoteie), kar mnogi odkia-njajo, ker se nočejo iočiti od svojega rodnega doma, pa čeprav je popoinoma opustošen. To so predvsem kmetje, ki se nočejo iočiti od svojih živaii in ker so mnenja, da bodo morati za več iet živeti v tujini, kar pa obiasti odiočno zani-
Nastop
phberških otrok
Prejšnjo nedeijo M naši najmiajši Piiberčani pokazati, da tudi nekaj znajo. Prikazati to nam kako je v tndiji Koromandiji. Otroci v starosti od S do 17iet, kisojihvodiiiAibertMesner, Brigita Gritc in Marija Vate!ko,:o privabiti potno dvorano otrok in tudi od-rasiih. tn ko :< jih tako gtedat, kako domače tetučejopoodru, tibittah-ko prepričan, da ima pri takem naraščaju naša odrska dejavnost te ve-iike perspektive.
A. H.
arene" smo predvajali film „Boj na požiralniku". Film smo predvajali v dvorani, kjer se je pred leti odvijalo celotno društveno delovanje.
Siovensko prosvetno društvo ..Danica" v Šentvidu v P. in Siovensko prosvetno društvo ..Vinko Poijanec" v Skocijanu vabita na
opereto
MtKLAVŽ PRtHAJA v nedetjo 7. decembra 1980 ob 14. uri v Kutturnem domu „Danica" v Sent-primoiu.
Po opereti bo Miktavž obdarovct otroke.
Prisrčno vabtjenit
Siovensko pianinsko društvo Cetovec vabi čtane na
REDNt OBČHi ZBOR v petek 19. decembra 1980, : pričetkom ob 18. uri v cuii sioventci, Cetovec, Pouiifschgcsse $-7
Udeležba je bila bolj srednje-zado-voljiva. Ob času, ko je na polju veliko opravkov, pač ni dobro vabiti ob sobotah zvečer na prireditvi.
Kljub temu pa so bili vsi navdušeni nad filmom, ki se je zaradi svoje zelo močne socialno kritične vsebine močno vtisnil v našo zavest.
Ped dvema letoma je na Brnci v kulturnem domu z uspehom go-
kajo, češ da se bodo tahko najkasneje do konca marca 1981 vrniti.
Koroška dežeina vtada je skte-nita, da bo potresnikom v ttaiiji pomagata v obtiki nakupa montažnih hiš, ki jih bodo postaviti v okviru obnove potresnega območja.
CELOVEC:
stovata igralska skupina iz Radovljice z Linhartovo burko „Ta veseli dan ali Matiček se ženi". Tedaj smo si rekli, da bomo s serijo iger nadaljevali in vsaj enkrat na leto nudili našim ljudem eno igro. Lansko leto smo izpustili. Zato pa smo bili letos s Pliberčani že pol leta v besedi. Dne 16. novembra pa so nam zaigrali, da jih je bilo veselje gledati in poslušati. Z igro ..Poročil se bom s svojo ženo" so napraviti na naše občinstvo zelo dober vtis, za kar jim je bilo občinstvo zelo hvaležno. Dvorana v kulturnem domu ni bila polna, toda tisti, ki so igro videli, niso obžalovali, da so prišli. Žal bi moralo biti le tistim, ki raje doma ostanejo in za zapečkom ždijo. Seveda bomo to serijo nadaljevali, že spomladi nam hočejo iz Celovca nekaj ..zmanevri-rati".
Pa se ob koncu ustavimo še pri naših jubilantih. V ponedeljek 1. decembra je praznoval svoj 70. rojstni dan Hartzi Mertel, pd. Pran-gar iz Zmotič. Prangarjeva hiša je središče naših društvenih prireditev. Prangarju se ob tej priliki hočemo zahvaliti za njegove zasluge in pa tudi za delo, ki ga je pred leti vršil kot naš zastopnik v občinskem svetu. Obenem pa mu želimo še veliko zadovoljstva, sreče in seveda zdravja, da nas be še dolgo niGg?! razveseljevati s svojimi do^ vtipi.
Skpraj bi mislil, da sta se dogovorila. Samo nekaj hiš naprej od Prangarja pa praznuje 18. decembra svojo 70-letnico Miha Oschou-nig, pd. Šulnik v Št. Jobu. šulnik, vnet obiskovalec naših in centralnih prieditev, je moral zaradi svoje neomajne ljubezni do naroda prestati veliko obrekovanj in zapostavljanja s strani svojih sosedov. Kot marljiv delavec in kmet je kljub temu svoji številni družini pripomogel do kruha, šulniku želimo vse najboljše, naiveč pa zdravja, da bo še dolgo let bival med nami in užival svoj trdo zasluženi pokoj.
Obema kličemo še na mnoga
Božična smreka tokrat iz Globasnice
Na Novem trgu v Ceiovcu že stoji božično drevo. Smreko so pripeljali iz Giobasnice, podaril pa jo je mandatar EL Franc Fera. Slovesna izročitev je bila preteklo soboto v okviru male svečanosti pri kateri sta sodelovala slovenski in nemški pevski zbor iz Globasnice. Seveda sta bila navzoča tudi župana obeh občin Albert Sadjak in Leopold Guggenberger. Oba sta ob tej priložnosti naslikala dobro sožitje obeh narodov v deželi. Nekje so celo zapisali, da se je celovškemu županu posrečilo uresničiti, kar deželnemu glavarju ob 60-)etnici proslave plebiscita ni uspelo, namreč, združiti oba naroda v skupno parado. V Ceiovcu je res donela slovenska pesem, vzdušje je bilo božično-spravijivo in Celovec ima ..slovensko smreko". In pri tem sta župana govorila tudi o jubilejnem plebiscitnem letu. Očitno pa so vsi pozabili, da je prav župan Guggenberger ob oktobrskih proslavah zatrjeval, da zanj imena Celovec ni in da se glavno mesto Koroške imenuje in bo imenovalo Klagenfurt. Da je tudi on pripadnik ene izmed treh strank, ki so podpisale manjšini sovražni sporazum, da smo mu Slovenci zanj pravtako politični drobiž kot ostalim politikom. Tega ne spremeni niti slovensko zapeta pesem, če pri vsem tem ne pade nobene slovenske besede — vsaj iz ust gtobaškega župana bi to pričakovali. Mimogrede naj bo še povedano, da je izročanje božične smreke na Novem trgu izzvenelo s skupnim petjem koroške deželne himne.
Katastrofaien potres v južni ttaiiji
ŠPORTNO DRUŠTVO ZAHOMEC vabi na
18. mednarodno tekmovanje mtadincevv smučarskih skokih
v nedeijo 7. decembrua 1980 s pričetkom ob 14. uri na 30-metr-ski skakainici v Zahomcu.
Poteg avstrijskih skakačev bodo tekmovati tudi skakači iz Ju-gosiavijeinitaiije.
Ljubitelj: tega zttns^ega športa prisrčno vabljen;/
[EBOBBEOBBE
ŠPORTNI
VESTNIK
ŠAH
V	okviru šahovskega turnirja v Novi Gorici (o katerem smo v zadnji številki poročali) so se funkcioncrji društev menili o možnostih za vsakoletno tekmovanje najmočnejših moštev iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Zmenili so se, da bo v naslednjem letu takšno tekmovanje v okviru ,)nter-lige". Prvo srečanje naj bi bilo že 1. februarja 1981 v Trstu ali Kopru.
STALNi ŠAHOVSKi KROŽEK V DiJAŠKEM DOMU V CELOVCU
Vsak kdor ima zanimanje za kraljevsko igro se tahko udeleži stalnega šahovskega krožka, ki deiuje v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Tarviser Strahe 16. Šahovski krožek deluje pod vodstvom Ivka Ferma in sicer vsako sredo od 19. ure naprej. V tej zvezi je tudi zanimivo, da se kujejo načrti za slovenski šahovski klai?, ki naj bi sodelovat na koroških šahovskih tekmah^
TRENtNG AVSTRiJSKiH SKAKALCEV
V	Zahomcu so bili tri tedne na treningu skakaici avstrijskega A in B kadra, medtem ko so bili skakalci C kadra in gimnazijci iz Stamsa pravtako na trenngu v Zahomcu, vendar samo po en teden.
Skakalci A in B kadra so se vaditi na 60-metrski skakalnici v Zchomcu, vozili so se tudi v Planico, kjer so trenirali na 90-metrski skakalnici. C kader in gimnazijci iz Stamsa so vadili samo v Zahomcu in to v glavnem na 60-metrski skakalnici (obstoja še 30-metrska).
V	Planici na kvalifikacijskem tekmovanju je Zahomčan Wailner Hans zc-sedel enkrat 1. in enkrat 2. mesto.
Na tekmovanju v Fieberbrunnu, kjer je nastopilo 110 skakalcev iz Avstrije, Poljske in ZRN, so dominirali Avstrijci z Innauerjem na čelu. Sledili so mu Purstl, Kogler, Groyer in kot 5. Zahomčan Millonig.
LočHo
Pred nedavnim je bil v šent Lenartu pri sedmih studencih žato-sten pogreb, katerega se je udeležilo iepo število pogrebcev iz bližnje in daljnje okolice. K zadnjemu počitku smo položili Marijo Trup-pe, v 89. letu starosti.
Pokojna je izhajala iz znane Kotnikove družine v Vodiči vasi -Godersdorf. Bila je veselega značaja In vedno prisotna, kjer je bilo treba ukrepati v blagor vaške skupnosti. Z zanimanjem je spremljala dogajanja našega narodnostnega življenja. Leta 1956 se je pri vožnji sena smrtno ponesrečil njen mož Anton, s katerim je živela v srečnem zakonu.
Dvema sinovoma z družinama velja naše iskreno sožalje.
Pogrebne obrede je opravil domači župnik Avguštin Čebul.
OKRAJNA PiSARNA PLiBERK
posiuje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bo:
9. 12. 1980 Teodor Domej
Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu vabi na Iradicionaino osrednjo gieda-iiško predstavo (od ieta 1967 naprejjj Henry-a de Montheriantcc
PORT ROYAL Pevajaiec: Aieš Berger Režija: Voja Soldatovič Kraj: Mesino giedaiišče v Ceiovcu Cas: ponedeijek 8. decembra 1980 pb 14.30 uri
Gostuje Siovensko narodno giedaiišče iz Maribora.
Obpritiki	osrednje giedališkepred-
stave 8. dec.	1980 bo voziio avlopod-
jetje Sienčnik iz Podjune takoie:	
17.30	Bialo	i
17.40	Piiberk — zadruga
17.4S	Jamnik
17.50	šmihei — Šercer
17.33	Giobasnica — Sošfgr
13.03	Sentiipš pri Rečniku
13.13	Dotnlava:
13.30	Škocijan
iz Šentruperta pri Vetikovcu [gospodinjska šoia) ob 13.30
MiKLAVŽEVANJE
v sobolo 6. decembra 1980 ob 19. uri pri Pušniku v Ločah.
Mikiavia, ki bo obdari] otroke bodo pozdravih: tamburaški zbor iz Loč, otroški pevski zbor in šoiarji z recitacijami.
Prirediteij: SPD ..Jepa-Baško jezero"
Kiub siovenskih študentov v Ceiovcu vabi na
KONCERT TOMAŽA PENGOVA v sredo 10. decembra 1980 ob 19. urf v Dijaškem domu SŠD v Ceiovcu, Tarviser Straije 16.
Tomaž Pengov poje šansone ob sprem-ijavi kitare in iutnje.
Vsi, prav posebno pa ceiovški študentje, prisrčno vabijeni)
Opereta
MiKLAVŽ PRiHAJA v nedetjo 7. decembra 1980 ob 14. uri pri Soštarju v Oiobasnici.
Prirediteij: SKD v Oiobasnici
Opereta
MiKLAVŽ PRiHAJA
v nedeijo 7. decembra 1980 ob 14. urš v farni dvorani v Seiah Prirediteij: KPD ,Pianina" v Seiah
V zvezi z 80-!e!nico obstoja s!o-venskega organiziranega pia-ninstva na Koroškem, priredi Siovensko pianinsko društvo Cetovec v petek 19. decembra 1980 ob !0. uri v auii siovenici, Pau-iitschgasse $-7
DiA PREDAVANJE SPOMiNi Z GORA (Julijske Aipe)
Predava) bo mednarodno znani pianinski fotograf Jaka Cop iz Siovenije.
Ljubiteiji tepe pianinske fotografije prisrčno vabijeni!
Menjava denarja
Stanje v četrtek 4. decembra 1980
Za 100	din dobite	39,-	šil-
Za 100	din ptačate	44,—	šii-
Za 100	iir dobite	1.46	šil-
Za 100	iir plačate	1.55	šit-
Za 100	mark dobite	700.-	šil.
Za 100	mark plačate	716.30	šil.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavnt urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo ln uprava: ?021 Celovec / Klagenfurt, Gasometergasse 10. tel. 325S0- Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje