številka. (v Trata, v soboto zjntraj dne 18. septembra 1897.) Tečaj XXII. „EDINOST11 lakaja po trikrat na teden ▼ testih la-dan,-r»x priložen« naroonlne ae uprava a« szlra. Po4«Bclčne številke se dobivajo v pro-dRjalni0M.h tobaka v Irntu po nvf, izven Trata po 4 nrč. EDINO Oglati račun p po tari'« v p«titn; ti aaalove i debelino Arkadi te pla««'* proator, kolikor obtega navadnih vrttla Potiana. osmrtnico in javne »«hv*U, U. wači oglati itd. to racajo po pogodV.l. Vti dopiai naj ta poiiliajo ur» da^iru alioa Caaenaa »t. 18. Vnako pišimo mori biti frankovano, ker nelrsukovana t« * aprejamajo. Bokopiti fa na vračajo. Naročnino, rokUmncije in oglat« »i/rajema upravnint.vo ulioa Molino Fic-oolo hšt. 3, II. nadst. Naročnino in oglasa jo plačevati loco Trat. Odorte roklaaa« eija a« protto ooHniao. G1 k«. , F »dtnoit* j« . Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod v Ljubljani. Dne 14. septembra 1897. (Dalje.) 0 splošnem političnem položaju je govoril dr. Ivan Šusteršič. Njega govor je bil jedrnat, jasen in velepomemben obzirom na svojo vsebino; a naravnost senzacijonalen je bil ozirom na osebo, ki ga je govorila. Nam je pripoznati odkrito in lojalno, da nas je nekako osupnilo, ko smo izvedeli, da bode gospod dr. Šusteršič govoril ravno o tej resoluciji. To je bilo vsakako najvažneja, kajti nje utemeljevatelju je bilo podati jasno sliko o splošnem političnem položenju in potem izvajati posledice za bodočnost ter pokazati na najprimernejo pot, po kateri nam bode hoditi na korist in blagor naroda. Nekako nezaupno smo pričakovali govora dra. Susteršiča. Zakaj ? tega nočemo pojasnjevati. Tem prijetneje nas je iznenadil rečeni govor* nik na vseslovenskem shodu. Že nvodoma nam je govoril prav iz srca, ko je rekel, da mi Slovenci se ne smemo zanašatina besede, nego jedino le na dejanja. Potem je opisoval govornik, kako je obstruk-oija se svojim besnenjem zaustavila parlamentarno delovanje, kako se je doseglo zjedinjenje vseh hrvatskih in slovenskih poslancev, kako se je še v prvem hipu zasnovala „Slovansko-krščanska narodna zveza", kako je grof Badeni po vsej sili hotel tlačiti v večino tudi nekaj nemških liberalcev, kako se je za hrbtom grofa Badenija zasnovala sedanja večina, kako je ministerski predsednik podal svojo ostavko, ker so se mu izjalovili njega načrti ozirom na nemške liberalce, kako da cesar ni vsprejel te ostavke. Žgočo ironijo in perečim sarkazmom je govornik slikal postopanje minister-skega predsednika: na jedni strani je obljubil Če-* hom jezikovne naredbe, na drugi pa je zagotovil Nemce, da ničesar ne stori brez njih privoljenja. Potem, ko cesar ni vsprejel odpovedi Bade-nijeve, je le ta zadobil svobodne roke nasproti Nemcem. Vendar spametoval se ni. Mesto da se je oklenil oživotvorjene zanesljive večine, letal je še vedno za Nemci, da bi pridobil za-se vsaj jeden del njih. Namen mu je bil očevidno le ta, da z nemško-liberalnim življem v večini ustvari nekako protitežje Slovanom. Ali zopet ni vspel, ker se je većina odločno uprla tej nakani. Nadaljevaje je rekel, da Badeni ni bil zadovoljen, ker ni hotel, da se zasnuje homogenna večina. In vendar mu je bila odprta pot za pravo avstrijsko politiko, kateri bi sledila večina narodov. To pot mu je odprla večina, sestoječa iz vseh Slovanov in pravičnih Nemcev. Sosebno ni bil zadovoljen Badeni, ker sedanja {večina se ni hotela omejiti le na to, da bi podpirala vlado, ampak hoče tudi uplivati. (Burno odobravanje.) Grof Badeni se je izgovarjal, da čem močneja je večina, tem bolje je. Da močneja bi bila večina, ako bi se jej pridružili liberalni veleposestniki, toda le po Številu, gotovo pa ne po svoji notranji vrednosti. Predobro je označil govornik tudi cilje in namene obntrukcije. V obstrukciji združeni se niso borili le proti jezikovnim naredbam, ampak navdajati jih jejpl atrah, da so ulroro neha hugoatonija Nemcev in Italijanov. Oni, ki so vedno deklamo-vali o ustavi, združili so se proti ustavi, dd, proti avstrijski državi. In prav je tako, naj le pokažejo svoje pravo lice. Imeli so zagovornike visoko gori, v tem je njih moč. Na svoji strani imajo najmo-gočnejega zaveznika: birokracijo. To je velika moč in opravičeno je njih špekuliranje na to moč. Nam ne zadostuje, da se v drž. zboru sklepajo dobri zakoni, marveč zahtevati moramo, da bodi tudi uprava v pravičnem duhu. Tu naj pokaže grofBadeni svojo moč — nad birokracijo. (Burno ploskanje) Ali naj hodim torej z grofom Badenijem? O tem možu še ni možna sklepčna sodba. Mož je nekaka zagonetka, PODLISTEK --3 Lari-Fari. Spisal: Srakoper. Govorili so o vremenu, o lepi okolici, razgo-varjali se o izletih, ko bodemo pekli krompir itd., prešlo se je na važnost železnice, o kateri je imel posebno veliko povedati France Lovec : študiral je na Dunaju tehniške vede. „Vse je jako lepo*, oglasila se je Hermina, „samo nekaj me je zbodlo tu v trgu. Bila je oni dan zbraua veča družba: tržka gospoda, uradniki, in inženirji, sedeli smo na vrtu gostilne A. in ni se spregovorila ni jedna slovenska besedica. Izrazila sem na tihem avcje začudenje papann. pa tisti tržki magnat Blahna ne je oglasil: „Vedite, mi smo stati Ilirci !* Osupnila sem". „Da, da, dokler bodo pošiljali naši ljudje sinove samo na gimnazije, ne more biti drugače. V tej družbi so bili Nemci-inženirji, in pri nas je že taka navada: jeden Nemec v družbi in vse omizje nemškutari!" se je hudoval Lovec. „Kakih sedem nas je na tehniki, doma pa jeden ali dva tehnika... kjer bi jaz imel kaj upliva, bi gotovo deloval na to, da pošlje oče svojega sina na realko; tu in pozneje na tehniki se uče vede, za katere se mi Slovenci še nismo pobrinili dovolj, na katerih pod-agi jedino zamoremo povzdigniti narodno gospo* sfinga. Često si naravnost nasprotujejo njega po samični čini. Ako ugibljel, kaj in kako ukrene grof Badeni v tem ali onem slučaju, gotov sA^š da ukrene vse kaj druzega, nego si pričakoval. Naravno bi bilo seveda da se nasloni na večino. Saj v jezikovnih naredbah ni ničesar žaljivega za Nemce. In ako bi še hoteli govoriti o nadvladju, morali bi priznati, da na Češkem imajo Čehi v prvi vrati pravico do nadvladja. A oni ne zahtevajo tega. Toda po naredbah ?o Nemci še vedno na boljem. Ali oni se bore proti pravični stvari. Z nemškimi liberalci bi bilo možno vladati nemški, nikdar pa avstrijskol (Frenetično odobravanje.) Grof Badeni je še vedno hodil za Nemci, povabil jih je na pagajanja, a niso prišli. Hvala Bogu, da niso prišli! Tako je bila pretrgana zadnja nit in še le sedaj je grof Badeni storil sramožljiv korak. Pozval je Javorskega, naj skliče parlamentarno komisijo večine. Le tej je povedal, da se hoče odslej opirati na veČino, ni pa rekel, da hoče vladati žnjo. (Smeh in ironično vsklikanje.) Njegovo izjavo smo sprejeli na znanje. Grof Badeni menda ni pomislil, da pri opiranja morata biti vsikdar dva: oni, ki se opira, in oni, ki — drži! (Burna veselost in ploskanje.; Govornik je pr»vd ftvjol poootnu, cic.4«aj oo Uttlll u! obljubilo nič konkretnega in je vskliknil: Slovenci ne smemo biti optimistični, da, pripravljeni moramo biti na eventnvalno večletno, najostrejšo opozicijo. (Viharno pritrjevanje. Klici: Pripravljeni smo! Abzug Badeni t) Si vil pacem, para bellum I Pokažimo tudi Slovenci vladi jedenkrat zobe I Morda ne pride do tega, a pripravljeni moramo biti. Zaveznike imamo zveste, program desnice je tudi naš slovenski program, zato upamo, da izpolni večina naše nade, da ostane skupaj, in bo izvrševala svoj program, jamstev boljši prihodnjosti pa iščimo v sebi, s tem, da smo jedini, da smo zvesti svojemu programu, da vsak izmej nas deluje na blagor ubogega našega naroda. V prvi vrsti moramo darstvo, na stopinjo, ki bode vredna slovenskega duha". „Narodno gospodarstvo, kako mislite to?" je vprašala Hermina. »To je, denarja kolikor mogoče malo izdati v droge dežele in kolikor raogoče veliko privabiti ga v deželo, povzdigniti obrtnijo in več takih stvari j«. Ivanu, ki je pazljivo poslušal Lovčev govor, zazdelo se je primerno, da poseže vmes: „Ptujci si kupujejo todi naše lepe gozde, kakor n. pr. tam za goro v Potoku od našega grajščatca. Pomislimo, tujec je vzel v jednem letu toliko iz gozda, da je plačal kupnino grajščaku in sedaj sme sekati še celih devet let! Ko bi ta denar ostal v deželi!" „Naš papa", je veselo povdarjala Hermina, „je deloval takoj, ko si je kupil to posestvo, na to, da se je sklenilo v vseh občinah, ničesar ne prodati tujcu; kar pa je neizogibno na prodaj, kupuje posojilnica, ki se je ustanovila pred kratkim tudi na prizadevanje našega papa". „Da, da, vaš gospod papa prinese v našo dolino gotovo še mnogo koristnih uredb. Priljubil se je 2e vsem in naš župan Josip Bukovčan hodi ga vedno vpraševat za svćt", dostavil je Gomoljev Dolfe, nastopni osmošolec. „Eh, veste kaj ? Pustimo to", oglasil se je Konrad, ,jaz vem za nas še nekaj lepšega!" .Najlepša je gospica Hermina", je dostavil zlobno se smehljaje Ivan in jo pogledal po strani; „ta pa je pri nas". .Že zopet stara pesem", zavrnila ga je za-rudela deklica, strogo ga motreča z velikimi, temnimi očmi. „No, no, saj nisem mislil tako hudo", se je opravičeval Ivan in tesno je bil zarudel in je premišljeval nekaj časa, kako bi se rešil iz zadrege ; saj se je France Lovec tako zadovoljno-zlobno smehljal in pouiežikoval. Na to pa se je zganil, oko mu je zažarelo iu z obraza so iz* ginile poteze straha in zadrege. Proti Konradu obrnjen je izpregovoril z velikanskim navdušenjem: .Poslušajte me; kaj pa more biti lepšega, nego premišljevati, kako bi se zboljšalo stanje narodov ? Da dosežemo blaginjo njegovo, truditi se moramo z delom, pred njim pa je potreben premislek. Kaj misliš, France, ali bi jaz ne mogel na tehniko ?w „Vi pojdite v Ljubljano, v rumeno hišo", podražila ga je Hermina. Očitaje jo je pogledal Ivan. .Bi že šlo, ali učiti še treba predstavljajoče geometrije in menim, da je že premalo časa, risati treba tudi znatipripovedoval je Lovec. (Pride še.) iskati jamstva v samih sebi. Mi sami moramo delati v prvi vrsti za svoj cilj. Mi zahtevamo damo pravico in jo dajemo tudi drugim, zato bo z Dami on, v čigar rokah je usod* vseh narodov: Bog*. To je bil v glavnih potezah govor gosp. dra. Šosteršiča. Pridržujemo si, da Se prihodnjič izrečemo par besed o tem govoru. (Pride Se.) Resolucije, tsprejete na vseslovenskem shodu v Ljubljani dne 14. septembra 1897. (Zvršttek.) Štjerske razmere. Da se u sodi opravičenim težnjam vseh Slovencev na Spodnjem Štajerskem po jednakoprav-uogti, treba, da se one slovenske župnije, katere spadajo sedaj še pod sekovsko škofijo, združijo s lavantinsko vladikovino v Mariboru, ter da se Sodiščni okraji Radgona, Cmorek in Arvež podredijo novemu okrožnemu sodišču v Mariboru. Brezpogojna potreba j«, da se ljudska dola, namenjena za pouk slovenskim otrokom, uredi skozi io skozi na podlag: materinega jezika kakor iz-ključljivega poučnega jezika, ter da nfeha biti ista v rokah nemskonacijonaluih in liberalnih šolskih nadzornikov golo sredstvo za poubmčevanje slovenskega naroda. Treba je, da se deželni šolski svet štajerski razdeli v dva oddelka, nemškega in slovenskega, kateri opravlja vsaki samostojno vse posle, zadevajoče njemu podrejene šole. Učiteljišče v Mariboru, namenjeno vzgoji učiteljev za slovenske spodnještajerske šole, mora m urediti tako, da bode pouk v večini poučnih strok v slovenskefr jeziku. Vprašanje o pouku v slovenskem jeziku na eeijski gimnaziji v Celju naj se reši tako, da se na gimnaziji napravijo slovenske paralelke za slovenske dijake ter da še za tako popolnjeno gimnazijo zgradi novo državno, srednje šole dostojno poslopje. Za Štajerske Slevence treba osnovati v Celji državno nižjo kmetijsko šolo za praktičen pouk v umnem kmetijstvu in za vinarstvo in sadjarstvo, jrvbcili Uua.uu puUKOVSKO Aulu, ubc seveda B »lu- venskim poučnim jezikom. Na srednjih šolah naj se nastavljajo slovenskega jezika zmožni in slovenski mladini naklonjeni možje, ue pa odločni nasprotniki nemškonacijonal-nega in liberalnega taisljenja, kakor se to godi za Celje. Nadzorstvo glede vseh spodnještajerskih in srednjih šol mora se odvzeti možem, ki so znani protivniki slovenskega naroda, ter izročiti možem, katerih minolost daje jamstvo, da jim bo napredek slovenske šole zares na srcu. O imenovanju uradnikov za Spodnje Štajersko mora nehati sedanja krivična praksa, po kateri se izključujejo navadno uradniki slovenske narodnosti, in sicer domačini od službenih mest na Spodnjem Štajerskem. Uradniška mesta na Spodnjem Štajerskem morajo biti tudi pristopna, in to v prvi vrsti, uradnikom slovenske narodnosti, in ta mesta, ravno tako predsednikov okrožnih sodišč, okrajnih glavarjev in drugih predstojnikov uradov, kakor nižih, tem predrejonih uradnikov na sodiščih, na politični in finančni upravi, na šolah, pošti in železnicah. O imenovanju uradnikov za Spodnje Štajersko gledati je strogo na to, da vsak imenovanec ima že o imenovanju popolno znanje slovenščine ter da je zmožen uradovati v slovenskem jeziku istno in pismeno. Krivični volilni red treba spremeniti tako, da Slovenci na Spodnjem Štajerskem dobć svojemu številu primeren broj zastopnikov v državnem zboru, in da se uvrstijo v mestno skupino vsi sedaj izpuščeni trgi* Narodna avtonomija. Vseslovenski io istrsko-hrvatski shod pripo-snava za rešitev naše narodnosti kakor najsigur-nejše sredstvo narodno avtonomijo; zato sahteva, da vlada predloži v državnem zboru zakon, ki podeli vsem narodom narodno avtonomijo in omogoči ustanovitev posebnih narodnih kulturbih sastopov za vsako narodnost, ki imajo v vseh svojih narodnostih in jezikovnih potrebah samostalno raz-sojevati in sklepati. Narodno-gospodarski položaj slovenskega in istrsko-hrvatikega ljudstva. a) Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod priznava za nnjno potrebo, da se delujoči stanovi našega naroda organizujejo v posamične strokovne zadruge, v katerih bodo sami odločevali o svojih potrebah in namenih. Zato pozdravlja shod predlog kmetijskega ministerstva, po katerem se imajo osnovati kmetijske zadruge. Priporoča in nalaga svojim poslancem, da skrbć za to, da se v vseh pokrajinah, koder bivajo slovenski in hrvatski kmetovalci, osnujejo za nje po vzgledu zadrug na Češkem in Tirolskem, posebne, neodvisne in samostalne kmetijske zadruge. b) Zahteva se, da se po vseh pokrajinah osnujejo kmetijske in obrtne šole s slovenskim, oziroma hrvatskim poučnim jezikom; prav tako naj vlada ustanovi za naš narod trgovinsko učilišče. c) Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod zahteva od vlade izdatue podpore v svrho pospešitve in zboljšanja poljedelstva, o aobito vinogradarstva in živinoreje. d) Da se pomore delujočim našim stanovom, kmetijskim in obrtnim, snujejo naj se povsod posojilnice, deželni zastopi ffa naj to podpirajo s podporami in posojili; prav tako naj skrbe sa kon-vertovanje visokoobrestnih dolgov v niieobrestne. c) Vlada naj že skoro izroči drž. zboru že obljubljeni zakon o pristojbinah, po katerem se imajo pristojbine urediti, oziroma znižati, osobito sa manjša posestva o podedovanju ali prevzetju od starišev. f) Državno in deželno zakonodajstvo ozira naj se na potrebe delujočih stanov, zlasti kmeta, obrtnika in delavoa, naj izdaje zakone, potrebne v obrambo in varstvo poštene produkcije. g) Da so izboljša nase socijalno stanje, da se ohrani in osigura imetje na$ih stanov, pospešijo naj deželni zastopi raznovrstno zavarovanje in država naj se loti zavarovanja delavcev za čas obnemoglosti in starosti. h) Od vlade se zahteva, da izdatno podpira malo obrt, da ta postane zmožna vztrajati v tek* uoTunju na domačem in svatovnom trga. Politiike vesti. V TRSTU, dne 17 septembra 1897. K položaju. Včeraj se je sešel podobor parlamentarne večine. Posvetovanja sta se udeležila tudi grof B a d e n i in bivši predsednik zbornice, dr. Kathrein. Izdal se je komunikć, ki pravi, da se je doseglo popolno sporazumljonjo o vseh točkah. S tem da je pododbor spolnil svojo nalogo in se snide dne 21. t. m. le v ta namen, da sporoči plenarni seji komisije. Le o vprašanju prihodnjega predsednika zbornice menda ni še vse jasno. Podavši svojim čitateljem za grofa Badenija tolažljivo vest, da je še nekoliko nade, da se mu ne odtegne podpora Italijanov — češ : ni še izrečena zadnja beseda! — zlil je naš ljubi „Mattino" korec vode v — morje. Zatrja namreč v svoji du • najski brzojavki, da Italijani niso prevzeli naloge posredovalcev med strankami. Za božjo voljo : čemu zatrjati vedno in vedno, o čemer je itak uverjen ves svet, čemu nositi vodo — v morje ? 1 Takimi neslanostmi se ni za las ne zviša ugled italijanskega kluba, pač se postavlja isti v obči posmeh. Vseslovenski shod. Od aNeue Fr. Prease" pa doli po vsej Črti do kvakajoče žabe v Celju — vse prinaSa dolg« članke o vseslovenskem shodu. Ali hočete boljega dokaza za našo trditev, ki smo jo ponavljali vedno in vedno : da S1 o v e n c i in Hrvatje smo nekaj, ako le hočemo. Vsi, vsi se razgrevajo radi našega shoda: jedni si pomagajo z neslanimi dovtipi in bagatelizovanjem ; „Neue Fr. Presse* je prišla monstrozna misel, da bi hotela na podlagi dogodkov na shodu hujskati Čehe proti Slovencem; tretji denuncirajo, četrti groze, da je polom Avstrije neizogiben, ako bi se izvršilo to, kar zahtevajo Slovenci in Hrvatje. E tem novinskim glasovom se hočemo povrniti prihodnjič, ker nam je danes kreniti po prstih „Piccola". Ta bajaco v časnikarski obliki vfcte skače kakor oni v cirkusu : z droga na drog. Komaj vam je izustil sveto resnico, da pravo do lastne na- rodnosti je n&jnaravneje pravo na svetu, in da tega prava ni smeti kratiti — nikomnr, pa je že poskočil na drug trapec, s katerega doli pripoveduje, da je vendar le velika razlika med narodi I To se pravi po italijansko: „Narodno pravo je sveto pravo, ako je zahteva Italijan; ako pa je zahtevajo Slovenci na vseslovenskem shodu v Ljubljani — tedaj--js Bauer, das ist was an- deres. In pa še način borbe I Kolika razlika med barbarskimi Slovani in omikanimi Italijani 1 Poslednji se sramujejo takih sredstev, kakoršne rabijo prvi. Zato so Italijani na slabšem. S kratka: Slovani napadajo povsod, Italijani pa se branijo! Tako je bilo, tako meni „Piccolo", tudi na vsesloveuskem shodu: same laži, laži in laži. Tudi tam so kričali Slovenci: Primite tatu! a tatje 80 — oni sami. Kar je govoril Spinčid, je vse laž od prve do zadnje besede; same laži v zrn i si u devize: cilj posvečuje sredstva. To je bila uprav „divina" brezo bl aznost. vNi res, da italijanski duhovniki prepovedujejo slovenskim vernikom moliti V svojem jeziku; ni res, da se o volitvah godijo sleparstva na škodo Slovanov; ni res, da se v Istri nastavljajo italijanski duhovniki, marveč je po veliki večini župnij nastavljenih slovanskih župnikov; res je pa, da se ▼ konviktu v Kopru laški duhovniki morajo učtti tudi slovansčini; ni res, da je beneška republika dopuščala slovansko bogosluženje; kriva je trdite?, da v Trstu ui slovenskih šol; ni res, da je pO uradih uradnikov, ki ne znajo slovenščine, marveč so zapostavljeni le iMflijlini itd. Sploh: vse je lal, kar je trd 1 SpinCid". Mi pa zabeležimo tu: da smo še te dni na* vedli slučajev, ko so italijanski duhovniki prepove* dali slovenskim vernikom, moliti Boga po slovenski; res je, da je v neki dijecezi že leta izpražnjenih mnogo župnij, ker nočejo nastavit župni ko v-Slovanov? da-li se gode sleparstva in krivice na volitvah, na to dobe točnega odgovora italijanska gospoda ▼ zbornici poslancev. Sicer pa ne treba drugih dokazov : poštenim potem ni mogoče (vzlic vsem krivičnim volilnim redom), da bi manjšina v deželi imela 11 zastopnikov, večina pa le 4. Gospoda, to razmerje govori cele knjige o vaši krivičnosti In nasilnosti 1 Glede bogosluženja za dobe benefianske republike govore zgodovinski dokazi, katerim se morejo upirati le falzifikatorji zgodovine. Kar se pa tiče ogromnega dela naše birokracije, storil bi „Piccolo* najbolje, da nas ne ii-sivlje. Vesel naj bo, da je tako in ni dr«igače. Tako je včeraj drznim čelom vse tajil naš „Piccolo*. Danes je skočil zopet na drug drog in vrgel se je v krilo nesrečo prorokujoće Kasan-dre. Danes pa postavlja v izgled Italijanom naše rodoljubje. Strah pred nami ga je zmešal tako, da nam kar potiska v roke najbolje orožje. Sploh so morala priti čudna poročila doli z Dunaja, da se je od včeraj do danes kar obrnila sapa v „Piccolu*. Izvajanja v današnjem „Piccolu" so tako interesantua, da se fiim prej še nekoliko pobavimo žnjimi. Italijanski listi o sestanku cesarja Vi-Ijelma in kralja Hamberta v Homburga. Le malo listov v Italiji je pozdravilo simpatično sestanek kralja Humberta z nemškim ceaarjem v Homburgu. „Secolo* pvotesteje proti trozvezi in pravi, da isto ne najde nikdar prijaznega odmeva v srcu italijanskega naioda in da v Italiji se ne ukoreninijo simpatij* do iste. Radikalna »Italia del Popolj* naravnost obsoja ta sestanek. List pravi, da o Vakem pravem „prijateljstvu' ali „alijanci" niti eovora ni me'd Italijo i u Nemčijo. Razmerju, ki se je nazivalo v srednjem veku „podjarmljenje', „zatiianje", „tlačan-stvo", bi se hotelo dati zdaj drugo ime in to naj bi bilo „alijanca*. No, nas mora le veseliti to izpoznanje v Italiji, spoznanje, da srcem ni možno narekovati in da so zaman vse kombinacije diplomatov, ako se zadevljejo ob narodne tradicije. Polagoma se zbistri i obzorje italijansko. Ali prosimo, da nas nikdo ne razume krivo f Kakor ljudje z čutečim človeškim srcem v prsih f kakor sinovi mehkega plemena slovanskega, kateremu je bil vsikdar priročneji plug, nego pa bojne kopje, in ki je zgubil velik del svoje krasne lasti le vsled svoje mehkobe in svojega miroljubja, moramo le želeti, da pride do mirnega razmerja toHks med Slovani in Italijani, kolikor z Nemci. In le ? tolažbo nam je trdna vera naša, da prej ali 9lej pride do takega mirnega razmerja. Ali nekaj dru-sega je, česar ne moremo odobravati: da se tlačijo v zveze in alijance taki narodi, med katere je krvava zgodovina postavila visoke pregraje in katere zgodovinske dogodke morejo Izbrisati iz spomina š e -1 e dolga razdobja Take rane more ozdraviti le čas. Da-li pa so taki zgodovinski dogodki 2e zbrisani iz spomina narodov, zastopanih v trozvezi, o tem nočemo govoriti mi, ker dovolj glasno govore dejstva sama. Nočemo, da bi poslušali politike in novinarje po poklicu, ampak k viru, med narod pojte, med narod, ki se sicer ne bavi s politiko t Tja gori na Kras pojte in čnli hodete, kako govori tradici-jonalno čustvovanje našega ljudstva do onega italijanskega ljudstva, s katerim smo sedaj v zvezi. To čntstvovanje je globoko ukoreninjeno to stran meje in menda ono stran tndi. In le tako je razumeti množico italijanskih novin, ki toli neprijazno pišejo o sestanku v Homburgu, kjer se je zatrjalo, da trozveza obstoji in da je neporušna. Ne bi hoteli trditi, da je kralj Humbert govoril o trozvezi le fraze, da je govoril le zavoljo lepšega. Ne, kralj italijanski je vitežkega mišljenja in gotovo misli tudi tako, kakor govori. Toda vprašanje je le, da li tudi javno menenje v Italiji sodi o trozvezi tako, kakor je sodil kralj Umberto v Homburgu I ? Na to vprašanje nam dajejo jasen, nedvoumen odgovor gori navedena italijanska glasila. Različne ve«ti. Pismo iz — Evrope Njegovi skscelenci, gospodu ministru Gautschu. Je sicer čudnih ljndij, ki trde, da ni res, ali jas sem nverjen, da je Trst vendar še v Evropi —---Zato Sem datoval .iz Evrope" to svuje pismo do Vaše Prevzvišeno-sti, uverjen, da ni pritrdite, da je dolžnost nas vseh, delati na to, da v vsakem kotu Evrope vladajo tudi — evropski odnošaji. Ekscelenca I Te dni je bila doba upisovanja v šole in ravno te dni še-le je sleherni oče — ki ima le količkaj srca za svojega otroka — došel do popolne zavesti, da med vsemi strokami javne uprave je vendar-le najvaineja ona, ki je poverjena spretnemu vodstvu Vaše ekscelence. Ozirom na to veliko važnost in na Vašo poznano vnemo za svojo stroko, nverjen sem, da mi bodete hvaležni, ako Vas, ekscelenca, opozorim na odnošaj*, ki so v mnogih vzbudile gotovo povsem krivično domnevanje, da Trat ni več v Evropi. Ne, nisem povedal prav: da šolski odnošaji slovenskega dela prebivalstva v Trstu — niso evropski! Tako bode prav povedano. Ekscelenca! Ne res: zakon zahteva od očeta, da pošilja otroka v šolo Tako je menda dandanes V vseh modernih državah. Saj menda zakon ne dela izjeme ravno se Slovenci tržaškimi. Slovenski oče mora pošiljati otroka v šolo! In tudi kote, ker mu tako veleva očetovska dolžnost. Sedaj pa čujte, ekscelencal Utegne Vam biti znano, da Slovenci tržaški ne morejo dobiti nijedne borne osnovne šole. Kaso naj pošiljajo torej svoje otroke? V privatni šoli pri sv. Jakobu je prostora le za jeden odlomek slovenskih otrok. V nemško ljudsko šolo ?! Tam je zopet tak naval, da so te dni s policijo odganjali otroke. Kakih SOO so jih baje odklonili. Naval od nemške, slovenske in italijanske strani. Da : italijanske IjndBke Šole v Trstu so take, da niti razumni italijanski roditelji nočejo več pošiljati svoj,h otrok vanje. Uprav včeraj mi je skoro jokal neki slovenski oče: „Tri leta mi je že hodil otrok v laško šolo, a danes ne zna niti čitati! Za božjo voljo, kc^J naj storim z otrokom?!" In jaz mu nisem vedel svćta. Prosim Vas torej, ekscelenca, da Vi odgovorite obupanemu očetu. Prosim Vas že zato, ker jfi dotičnik pošten služabnik države, ki bi hotel, da zadosti svoji lastni skrbi za otroka in da ugodi zahtevam zakona; ki bi želel, da se mu otrok k^j nauči in ki ne bi hotel, da mu otrok postane — renegatom, izrodico ; ki ne bi hotel, da bi mu narodnost kedaj proklinjat njega lastni otrok II Da i« odgovorite Vi, ekscelenca, kaj mu je storiti z o-trokom ? 1 V slovensko šolo ne more, ker je ni; v nem- ški ljudski šoli ni prostora zanj, a v laško šolo noče poslati otroka, ker mu tega ne dopušča vest! Torej ekscelenca, kaj naj store oni slovenski sta-riši, ki niso bili toli srečni, da bi bili njihovi o-troci vsprejeti v driavno ljudsko šolo?? Ti siromaki stoje sedaj pred strašno alternativo. Še nekaj, ekscelenca, ker imam le pero v rokah. Spominjate se morda, da se mestna občina izgovarja, da je polno (??) „slovenskih" fol po o« kolicf. Koliko da je vreden ta izgovor, in kako iskreno mislijo žnjim Italijani sami, o tem nas je poučil te dni tržaški magistrat sam. Izdal je neki „avviso" mestnemu prebivalstvu, v katerem opozarja stariše, da le oni otroci, ki bivajo prav na meji med dvema mestnima šol* skima okrožjema, morejo hoditi v šolo v to ali ono okrožje. Sicer pa t»ore magistrat le izjemoma in ozirom na tehtne vzroke dovoliti pojedincem, da zahajajo v kako drugo Šolsko okrožje, ako imajo v svojeft okrožju jednakovrsten razred, v katerega hočejo zahajati. Ali ste čuli, ekscelenca ? Niti v mestu samem ni dovoljeno zahajati iz jednega okrožja v drugo, a slovenski otroci naj bi zahajali celo v okolico, kjer je drugačen ves učni zistem, nego pa v mestu!!! Ali za slovenske otroke ne veljajo ista peda-gogiška načela, kakor za laške? Eksctlenca, taki odnošaji ne odgovarjajo evropskim nazorem. In uverjeni bodite, ekscelenca, da nad boj za slovensko šolo ni le narodne, ampak je tudi pedagogične, avstrijsko državljanske in — humanitarne nravi 1 Ekscelenca, premišljajte o tem 1 Saj Vas, ekscelenca, izbornega šolnika, pedagoga in avstrijskega ministra mora le veseliti ta veliki naval v državne šole. Za to Vas prosi primernih odredeb izrazom najglobokeje udanosti in vitocega spoitavanja Slovenski oče. Kakor smo čitali« tako bodi ponatisnjeno! „Slov. Narodu" brzojavljajo z Dunaja: Čujemo, da je tržaški namestnik Rinaldini določen za na* slednika umrlega solnograškega namestnika grofa Thuna. (Pokojni grof Thun je bil sicer namestnik, ali v Soinogradu imajo le dež. predsedništvo. Op. ured.). Zlato bessdo. Novoimenovani predsednik du* najskega višega sodišča, vitez pl. Krall, kateri ima velike zasluge za ustvarjenje novega civilnega postopka, imel je o nastopu nove svoje službe lep govor, v katerem je idejainim načinom pokladal na srce svojemu podrejenemu sodniškemu osobju, v katerem zmislu je vršiti justico. Posebno važen se nam zdi oni odstavek tega govora, v katerem naglaša načela, kako je vršiti kazensko pravosod-stvo in ki slove: „Vrš6 kazensko pravo naj se sodniki vedno vprašajo: „kaj je pravica onemu, ki stoji pred nami?" In obtoženec ima tako pravico, da se ne sme ravnati žnjim kakor z obsojencem, dokler ni izrečena obsodba o njem. Tako pravico ima vsakdo, ki je zamotan v preiskavo iz kakorsnihkoli razmer, da se ne izreče zapor o njem, dokler niso popolnoma dani sa-to vsi zakoniti pogoji. Ni smeti sumiti, da bi ubežal vsakdo, ki je revež! Preiskujte točno, ako vam je soditi v takih slučajih, da-li obstoje istinito nujni vzroki, da se komu odtegne ! dragocena svoboda!" I To so res zlate besede odličnega sodnika, j katere naj bi prešle v kri in meso vsem s o d-| nikom na vseh sodiščih! Koncert ienike podružnice sv. Cirila in Metoda. , Opozarjamo slavno občinstvo, da se pričue koncert točno, prav točno ob 4. uri popoludue. Čakalo se ne | bode ni ene minute, kamoli kakor po navadil — Vojaška godba ne more svirati na planem dalje, nego do mraka. Pridite torej od blizo in od daleč podpirat našo najvažnejšo družbo uv. Cirila in Metoda 1 ODBOR tržaSke ženske podružnice. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Greti naznanja, da se je že začelo vpisovanje v otroška vrtca v Rojanu in na Greti. Vpisovanje se bode vršilo do nedelje. V ponedeljek ob 8. uri zjutraj bode sv. maša v župni cerkvi v Rojanu. Letos imamo toliko otrok, da ne vemo, kam žnjimi, Še nskaj domaČega, Že si ne moremo kaj, da našim čitateljem včasih podamo kaj berila, ki ni toli zabavno, kakor svarilno in to z ozirom na naše narodne težnje v Trstu. Nedavno temu je prija- telj našemu listu opozoril na to, da se preveč zanemarja naš jezik po naših društvih in se preveč ralo poslužuje italijanščine' Zlasti je to v tistih slučajih, kadar hočejo delati uslugo slovenščine manje ali nezmožnim tovarišem ali — tovarišicam. Galant« nost je lepa stvar, a v političnih rečeh je navadno škodljiva. Z ozirom na to nam je dolžnost prijaviti stt-Čaj, o katerem poroča neki drug dopisnik našemu listu. Poročilo pravi: Nedavno temu sem bil v družbi odličnih slovenskih dam in gospodov. Lepo je donela slovenska beseda, dokler smo bili sami, nikomnr ni prišlo na nm, da bi se čutil kaj dru-zega, nego Slovenca. H krati je prišlo v našo družbo par Italijanov in kakor bi trenil, bilo je vse drugače ! Vsa mnogobrojna družba je tem dvem Italijankam na ljubo jela besedičiti italijanski! In Italijanki, kakor bi si bili v svesti svoje zmago-nosnosti čad slovenskimi prijatelji, smehljali sti ae čudno ironični. Mene, tako piše dopisnik, za«kelelo je v srce, videčega toliko nedoslednost na naši strani, in odšel sem; Italijanki sti me razumeli in ko sem se poslovil od družbe, sti se obrnili od mene proč, mesto da bi bili storili svojo dolžnost družbenega takta. To sta bili dva demona, veseleča se n& nezvestobi naši in nedoslednosti v narodnih rečeh. — Ali ni zares tužno to za nas ? Kdaj, vprašamo, po vsej pravici, govori družba Italijanov slovenski jedni ali dvema Slovenkama na ljubo ? Vprašam: kedaj ? Nikdar! Ker spoštujejo svoj jezik bolje, nego mi t A kaj nas briga to! Ako hoče tujec v privatni družbi občevati z nami, naj se ući našega jezika in baš radi tega moramo govoriti svoj jezik, a ne njegov. Mi znamo italijanski, torej se mora učiti slovenščine o n; sicer ostane vedno vse pri starem. Nočemo biti prestrogi, a naši ljudje naj pomislijo vendar, Česa so dolžni svojemu narodni Naj pomislijo, da brez skrajne doslednosti v narodnih rečeh ne pridemo ni za korak več naprej. Ako bi bili Italijani z nami pravični, bi nič ne rekli, a pomislite, da nam ne dopuste najmanjše potrebe, le jedne slovenske šole v mestu ne! In za to neprijaznost naj bi bili mi tako prijazni, da jim celo v privatnem občevanji denemo tilnik pod, noge? Tega se moramo sramovati, ker je nečastno, nesnačajno. Štipendije. S početkom novega šolskega leta je podeliti državni štipendij za Istro v letnem znesku 84 gld. Za ta štipendij so v prvi vrsti poklicani oni gimnazijalni učenci istrskega ozemlja j in to zlasti iz jedne med občinami tržaške škofije, kateri se hočejo posvetiti duhovenskemu poklicu. Prošnje je uložiti na škofijski ordinarijat v Tista potom predpostavljenih šolskih ravnateljstev in sicer do 15. oktobra t. 1. Gimnazijska slavnost v Kranjl. Povodom otvoritve novega gimnazijskega poslopja dne 18. t. m. priredi odbor „Dijaške kuhinje v Kranju" s prijaznim sodelovanjem kranjskih dam med koncertoB vojaške godbe v Franc Jožefovem drevoredu bazsr na korist „Dijaški kuhinji", Volitev Členov komisije za dohodninski davek v Primorju oziroma volilnih mož. (Zvršetek.) Za nsposredno volitev dne 15. oktobra v okraju Lošiqj za o raj volilnih mož Čres dne 30. t. m., Lošinj 27., Krk 1. okt. (III. razred) in za neposredno volitev dne 14. okt. v okraju Čres dne 1. okt., LoMnj 28. t. m., Krk 2. okt. (IV. razred) — Za neposredno volitev dne 5. okt. v okraju Pazin, v ; okraju volilnih mož Labinj in Pazin (III. in IV. ' razred), dne 20 t. m. Za neposredno volitev v okraju Poreč okraj volil, mož Buje dne 22. t. m.; 1 Motovun 24., Poreč 22 (III. razred) in v okr. volilnih mož Buje dne 23, za Motovun 25, Poreč 23. (IV. razred). — Za neposredno volitev dne 9, ' okt. v kmetijskem okraju PuTjskem in za mestni okraj Rovinj v okraju Vodnjan £30. t. m., Rovinj 28 (III razred), Vodnjan 29, Rovinj 27 ;(IV. raz-! red), in v okraju volilnih mož Pulj okolica dne 1. : okt. — Za neposredno volitev v okraju Volosko ' za okraj vol. mož Voloska ;22. t. m., v Podgradu 20. t. m. (III razred) in v Voloski dne 17, 4 Podgradu 14 (IV. razred). Pobliini podatki so raz-' vidni iz razglasov v vsakem davčnem okrajn. Volitve se vršč izključljivo po uradnih glasovnicah, ! katere pa morajo biti podpisane ali od volilcet samih, ali pa od njihovih zastopnikov, v katerem slučaju pa mora biti natanjčno označeno ime za- stopanega. Glasovnice ime. vulilec pričesti ali osebno volilnemu komisarju, ali pa doposlati iste po posti s pridejano volilno legitimacijo na kraj, ^kjer se ima vršiti volitev. Nadalje smo prejeli od slavne c. k. davčne administracije sledeče „oznanilo": Vsled ^naredbe, izdane od visocega c. k. finančnega ministerstva na Dunaju v smisla §. 17 volitvenega predpisa gledć volitev v pridobninske komisije in cenitvene komisije za osebne davke (priloga D. izvršitvenega predpisa k I. poglavjn zakona od dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 o neposrednem osebnem davku, koji predpis se nahaja t drž. zak. št 35 ei 1897) objavlja se sledeče: Volitve vUpridobnin-ske komisije se bodo vršile : A.) Volitev v pridobninsko komisijo I. davčne družbe. Volilni okraj: Okraji trgovinskih zbornic v Trstu, Gorici in Rovinju, koji bivajo združeni, glasom ces. naredbe od dne 19. julija 1897, dri. zak. št. 181 v jeden sam priredbeni okraj I. vrste. Število udov, ki je voliti v komisijo: 3. udje in 3 namestniki. Volilni komisar: dež. knž. komisar trgovinske zbornice v Trstu. Volitev se bode vršila v torek, 12. oktobra 1897 ob 10 uri predpoludue do 19ib v mali dvo-rani, I. nadstropje borznega poslopja. B.) Volitev v pridobninsko komisijo II. davčne družbe. Volilni okraj: okraj trgovinske zbornice Trst. Število udov, ki jih je voliti v komisijo: 5 udov in. 5 namestnikov. Volilni komisar: dež. knež. komisar trgovinske zbornice v Trstu. Volitev se bode vršila v četrtek 14. oktobra 1897 ob 9 uri predpoludne do 1 ure popoludne v mali dvorani. I. nadstropje borznega .poslopja. C.) Volitev v pridobninsko komisijo III. davčne družbe. Volilni okraj: mesto Trst z občinami okolice. Število udov, ki naj se volijo v komisijo: 4 udje in 4 namestniki. Volilni komisar: občinski predstojnik, ali od tega izvoljeni namestnik. Volitev se bode vršila v soboto 9. oktobra 1897 ob 8 uri predpoludne do 2ih popoludne a) sa volilce z začetno črko A. do L. družinskega imena v mestni telovadnici v ulici .Via dtlla Valle" in b) za volice z začetno črko M. do Z v telovadnici mestne ljudske šole v ulici aVia Nuova". Konečni uspeh štetja glasov se razglasi v glavni volitveni dvorani v ulici .Via della Valle". D.) Volitev v pridobninsko komisijo IV. d a vč n e d r už b e. Volilni okraj: mesto Trst z občinami okolice. Število udov, ki jih je voliti v komisije: 5 udov in 5 namestnikov. Volilni komisar: občinski predstojnik ali od tega izvoljeni namestnik. Volitev se bode vršila v ponedeljek, 11. oktobra 1897 oh 8. uri predpoludne do 3ih popoludne i. e. a) za volilce z začetno črko A. do F. družinskega imena v mestni telovadnici v ulici ,via della Valle". b) za volilce z začetno črko G. do P. v telovadnici mestne ljudske šole v ulici svia Nuova" in o) za volilce z začetno črko Q. do Z. v telovadnici mestne ljudske Šole v starem mestu ,Piazza Vecchia". Konečni uspeh štetja glasov se razglasi v glavni volitveni dvorani v ulici avia della Valle". Glede sestave volilnih okrajev in volilnih teles, dalje onih, ki imajo pravico voliti, potem osebt ki so lahko voljene, ali, ki ne morejo biti voljene in glede tega, kako je rabiti volilno pravico in kako se je ravnati na volitvi, opozarjajo se voliloi na določbe zakona od dnu 25. oktobra 1896, drž. sak. štev. 220, potem izvršitvenega predpisa k prvemu poglavju omenjenega zakona drž. zak. št. 35 ex 1897, posebno pa d >tičnega volilnega predpisa — priloga D izvršitvtnega predpisa. Ženski podružnici družbe sv. Cirila iu Metoda V Rojann, darovali ko o priliki nje prve veselice sleueći gg.: M. Mandič 50 nve., Nekdo 10 nvč., Janžek 1 gl., Fuk 50 nč. (ob jedntm izročil 50 nč. za možko podružnico na Greti), Fran Dolenc 1 gl. 60 uČ., Martelauc 30 nč., Ipavškova 30 nč., Micelič Fran 20 nvi\, Bufon 1 gl. 10 nvč., Jože Pišća o 20 nč., Vrabec 30 nč., Turk 50 nč., Štre-kelj 20 nč., Just Venutti 20 ni., Ud .Slovenije« 10 nč., Katalan Josip 1 gl., Josip Požar 20 nvč., Fr. Smuč 30 nč., Metlikovič 40 nč., Josip Povše 50 nč., Srečko Bartel 80 nč., Ponikvar 10 nvč., Štoka 20 nč., N. N. 20 nč.. Ivan Treven 80 nč., Krajcar 50 uČ., Čok 10 nč., inženir Živic 1 gld., Fran Guštin 80 nč., Žitko 1 gld 20 nvč., Jakob Pjlčanc 20 nč., Šonc 30 nč., Sv. Martelanc 30 nč., Anton Martelanc 30 n . ob jednem poseboj 50 nč. za zajca, ki je srečno odnesel pete s Kranjskega na Primorsko. Podpisani odbor izreka tem potem iskreno zahvalo vsem darovalcem. Bog jim poplati t Imenovani odbor se nadalje srčno zahvaljuje si. odboru .Tržaškega Sokola", ki nam je blagohotno prepustil svoj oder v uporabo, g. I. Boletu za prijazno prepuščeni prostor, na katerem se je vršila veselica, dalje g. J.* Katalanu za njegovo vsestransko pripomoč. Posebej pa gre še hvala neutrudljivemu pevovodji rg. H. Ražmu, kateri je se svojim trudom dosegel tak lep uspeh, še posebno gledć na to, da je večina pevk nastopila prvi krat iati dan; slednjič pevskima društvoma .Adrija" in .Zarja", g.čni deklamovalki ter vsem gg. igralcem in g.Čnam igralkam. Sploh bodi izrečena .hvala" vsem, ki io pripomogli do lepega uspeha veselice. Bog jih živi 11 ODBOR ženske podružnice st. C. in M. t Rojann. Zbirka dnmaftih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. S poljndnim opisom človeškega telesa — Tretji pomnoženi natis. — V Celji, 1897. Zbral, tiskal in založil Dragotin Hribar. Cena knjigi 50 kr. s poštniuo 55 kr. Na 110 straneh je zbral Drag. Hribar najboljša domača zdravila ter obrazložil porabo v umljivi obliki, knjigo sta potrdila in pregledala dva izborna slovenska zdravnika. Izpred sodišča. Včeraj je stala pred tukajšnjim deželnim sodiščem natakarica Julijana Habian, ker je ukradla lepe tri desetake .prijatelju", s katerim je prenočevala. .Prijatelj" pa je bil tako grozen sebičnež, da je stvar prijavil oblasti. Lepa Jnlljana je iztaknila poštenih 6 mesecev zapora. Radi jednakega zločina je dobil Ivan Muzina iz Podgrada 4 mesece zapora. Kam to priila dekleta? Iz mesta Troki v Galiciji prihaja poročilo, da izginjajo že dlje časa ondi mlada, lepa dekleta v starosti 15—18 let na Čudovit način, o katerih ni nobenega sledu več. Vsem naporom od strani polioije se še ni posrečilo dosedaj, priti na sled tej stvari, katera seveda ni nič druzega, nego trgovina s dekleti, katera lovi in prodaja skrivno organizovsna družba lopovov in jih prodaja na Turško. Nedavno temu je izginila 181etna hči trgovca Milikovskega, krasno dekle. Po štirih dneh je našel neki kmet Milanov na cesti zaprt zavitek z sledečim napisom: „V božjem imenu prosim našilca tega pisma, naj ga izroči trgovcu Milikovskemu. Vsaka minuta je draga, tu gre za rešitev človeškega bitja sramote in smrti". To pismo je bilo pisalo izginolo dekle trgovčevo io v pismu je bilo povedano, da so dekleta neznani agentje ugrabili in jo prodali ▼ Carigrad. Jednaka usoda je doletela že več druzih lepih devojk v starosti od 15—18 let. Poslali so sicer brzojavov na vse strani, a dosedaj brez vspeha. Morda se pa le posreči dobiti sled tem potepuhom, in najbrže bi ne bilo napačno, ako bi se iskala ta sled — na krivih nosovih. 0 Maseagni- ju se poroča, da ga je imenoval kralj Humbert velikim oficirjem reda italijanske krone. To pa radi tega, da mu pokaže zaupanje radi preobilih zlobnih obrekovanj, ki io se razširjale o njem od strani njegovih sovražnikov in za« vistnikov. (Današnji listi oporekajo tej vesti. Op.) Državni pravdnik — ropar. Iz Mesine se porota, da je tamošnji državni pravdnik dr. Mua-zio Bruno, bil aretovan s tremi svojimi sinovi, ker je na sumu, da je ropar in da ie okradel svojega svaka za 93.000 lir. — No, državni pravdniki roparji so menda tudi jedna i*med posebnosti nove svobodno, zj^dinjene Italije. Svoboda v Ameriki. O amrikanski svobodi se je pisalo in govorilo že mnogo. Toda ta svoboda v resnici ni tako sijajna ali, če je sijajna, ta sijaj nima istih poiledic za svoboščane, kakor bi bilo želeti in pričakovati od prave in lepe svobode. V združenih državah je mnogo držav, katerih vsaka ima svoje pravo in svoj red. Nedostatnost v upravi zjedinjeuih držav pa tiči v tem, da jedna država ne odobruje tega, kar odobrava druga. Tako je n. pr. z zakoni. Ako, recimo, v državi novo-jorški žena toži moža na ločitev, se ločeni mož ne sme poročiti z drugo v državi novojorški. Toda to mu ne dela mnogo skrbi, marveč, ako želi v novi zakonski jarem, sede jednostavno na parnik ter prebrodi Hulsonov predor in na oni strani v državi Yersey koj tisti dan sme vzeti drugo ženo. Istotako je z dednim pravom. Ako se hoče kdo odtegniti plavanju dedšiine, treba mn je samo se preseliti v drugo državo, pa je osvobojen dolžnosti. Poleg tega je nebroj druzih svoboščin, ki so v veliko kvar socijalnemu življenju v državi svobode. Kaj pa more konečno priti iz tega? Svobodna Amerika je menda tudi država — brezpravja. Samomor mohamedaake. Nekai posebnega mora že biti, ako se usmrti mlada Turkinja, saj za „prezgodnji grob* mohamedank akrbe že gospodje Turki sami. Pred nekaterimi dnevi pa so je vendar pripetil zopet jeden slučaj samomora mohame danke. V selu Treščenica v dolnjotuzlđkem okraju je živela oekaj časa sama lepa udova — — mohamed^nka Mejra Karahodžič. Kmatu pa se je udala drugemu možu m zopet je bila rešena dolgočasnosti udovskega stanu. Toda tudi drugi nje mož jo obolel in se vlegel na smrtno postelj. Tega pa lepa žena ni mogla preboleti in si je kratko pred smrtjo svojega druzega moža z britvijo prerezala vrat, samo da bi ne bila — v drugo-krat udova _ Najnovejše vesti« Dunaj 17. „Wiener Zeitung44 prijavlja zopetno imenovan|e prejšnjega predsedstva gosposke zbornice in sicer; Alfred knez Windi*chgraetz predsednik, knez Auersperg in Ernst grof Hoyoa, podpredsednik^. Carigrad 17. Francoski poslanik C a » b o n odpotuje prihodnji ponedeljek, ruski poslanik Ne-1 i d o v pa v ponedeljek čez jeden teden od tu. Carigrad 16. Pri današnji seji v Tofanah sta se člena II. in VI mirovne pogodbe paragrafovala. Podpisanje mirovnih preliminarij zvrši se v soboto. Meksiko 17. Predsednik Diaz je bil v onem hipu, ko se je podal k slavju neodvisnosti Meksike, zadei napaden. Lopov ga je udaril s pestjo v tilnik. Capitat 17. Blizo Pretorije so našli bogato dijamantno polje. New York 17. Ob dolenjem Midsis*ipiju se množi rumena mrzlica. Položaj je jako vznemirljiv. V okrajih mrzlice se je moral obustaviti ves promet. Mesto Jackdon je vsled bolezni skoraj popolnoma izseljeno. Zobobol oloj tuj ejo zobne kapljica lekarja Piocolija v Ljubljani (Dunajska cesta) katere to bile odlikovane z NajviSjira priznanjem Nj. c. in k. Vis. prejasne gospe preatolonaslednice-udove nadvojvodinje UtT itafanijc Steklenica velja '20 kr. Tr^ovinak« bvaojavke ln ir iati. Pflenm« anjesorv 12.28 12 25 PSonica ta spomlad 18P8 12.10 do 12.15 Oves ™ jesen 5.92 5.94. — tU »a jesen 8.68 8.60. Koruza za oktober 1897. 4.96' 4.98 Ptamoa nova od 78 kil. f. 12 50—12.55 <>:1 79 nlo 1260 12 65 od 80 kil f. 12.70—12 76 , od 81. Vit 12-75 19*80, od t<2 kil. for. 12.90 12 ?5. .Invrneu 7'10 10.— p.o».> 6'30 6'flO Pienioa: Srcdno ponudbe, dobro povpraševanje, trg st&loa. Troilaja L'8000- mt. st. 5-10 nvč. drajo R2 10 nvfi. Oves 5 nvfc. dražje. Ječmen in koruza nespremenjeno. Vreme: oblačno. rt?.r*iv. N«f*-..■ .... 46.10 46.05 M. D. Dr. Anton Ziorslf zdravnik za ženske in porodničar, bivši eksterni zdravnik gynaak .Ljdisk* klinike pro lesorja dr. Pawlika in poroduiCirske klinike prof. dra. Rubeške v Pragi. O r d i n a i n : od 9—11 dop. 2 - 4 Za uboge zastonj od 8—9 predpoludn**. Ulica. Carinila št. 8« Riijav, pristen, naraven sladkor dobiva se jedino v moji zalogi, katerega prodajam veliko ceneje od lanskega leta. Priporačaje se, sem udani Anton Godnig, trgovec Via Nuova. Lastnik konsorcii lista ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.