ggpa Največji slovenski dnevnik v Zedinjenih državah Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00 GLAS V * The largest Slovenian Daily ^ -s in tke United States > List slovenskih delavcev v Ameriki. Imej every day except Sundays sad Legal Holidays. -:-< q] < 50,000 Readers > g TELEFON: 4687 CORTLAHBT. Enteral si lacond-Olaa Hatter, September H, IMS, TXLXTOM: t87f 00BTL11TDT. NO. 228. — ŠTEV. 228. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 28, 1917. — PETEK, 28. SEPTEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Avstrija zahteva mir. -ooo- DUNAJSKA VLADA BAJE ZAHTEVA ZA VEZNI ŠKE POGOJE IN V SVOJIH NAPORIH JO PODPI BATA BOLGARSKA IN TURČIJA. — RAZPOLOŽE NJE V JUŽNONEMŠKIH DRŽAVAH IN V AVSTRI JI POVZROČA BAJE VELIKE SKRBI KAJZERJE VI VLADI. Japonska. Južna Amerika. Japonska, ne more dati zaveznikom' Argentinski predsednik snuje zve -ooo- Washington, 1). <21. septembra. — Vladni uradnici so se danes zelo zanimali za informacije o vedno rasto-»'«-m nemirnem razjHiloženju v južnih nemških državah; laku razpoložen je jmvznVa cesarski nemški vladi velike jev. ki jih bodo eventualno diktirali zavezniki. Avstrijo ha je podpirata Bolgarska in Turčija v njeni presenetljivi zahtevi, in poroča s«*, da ho v slučaju nem - ke odklonitve nastala druga grupaeija držav pri centralnih zaveznikih. Nadalje se poroča, da ima zahteva Avstrije moralno pomoč Bavarske in Virteinherške. Lipska " Volkszcitung'', organ, socijalistične manjši-;*e ugotavlja na drzen način, da je mir nemogoč, dokler nemška vlada ne sprejme pogojev predsednika Wilsona glede demokratizacije sveta posebno pa Nemčije. Z ozirotu na to popolnoma posebno izjavo, je videti. ♦ noče imeti najskrajnejše levo krilo socijalistične stran-\e nikakega stika s pan germanski mi težnjami po osvojitvah. — članku se glasi: Naša dežela stoji pred naslednjimi alternativami: Zahtevati mora zase Belgijo ali kot lastnino in v tem slučaju je vsiiko govorjenje o miru le govoričenje; ali se pa mora odpovedati vsem pravicam do Belgije, razen oni, da postane Belgija zopet nevtralna. \ sluč;iju. da bi naša vlada zavzela tako stališče, ne bi imela Anglija nobenega vzroka več za nadaljevanje te več ladij. — Tretina njene tonaše se nahaja v evropskih vodah. — In dust.-i j a trpi. Washington, D. C.. 27. sent. — Sinoči se jc izvedvio, da bo po odhodu japonsko komisije i/. Združenih držav po w*kcmu Khii za pričel« podajanja nadaljeval stalni jaitoiwki (Hrsliuiik v Washrnsrtoaiu. Dasiravno ni prišlo do kontnega rezultata zaradi prevoza eez zo južno ameriških držav. — Prelom z Nemčijo. —Prctinemške demonstracije. Bodočnost nemških kolonij. Amerika in Avstrija. -ooo- Bucnos Aires, Argisitina. 27. septembra. Prrdsodink Irigoyeu! poskuša organizirati skupno delovanj«- južuo-ameriškili držav z na-i meitom. da v^ republike v Južni; ni l am zagotoviti napredno bodočnost. Ameriki prekrnejto diplomat ieue zveze z Neiuri jo. Ob islem easu tudi « . . . *_ • . - , v AMERIKI SE MISLI, DA BO AVSTRIJA OMAGA javljala ?S3SGALA. - AVSTRIJA NAGANJA NEMČIJO NA MIR. - OBRAČA SE NA PAPEŽA. — ŽALOSTNE RAZME RE V AVSTRIJI. — ZDRUŽENE DRŽAVE SE BORE PROTI NEMŠKI VLADI. — AVSTRIJA NI ZAKRIVILA NIČESAR, KAR BI DALO POVOD ZA VOJNO. ZAVEZNICA NEMČIJE SE NI SOVRAŽNICA ZDRUŽENIH DRŽAV. London, Po J't«ti Anglija. v septembru. — Vprašate uie. naj ■ivojeiiiu mnenju glede vprašanja nemških kolonij, kate-pripravtja r<* osvojili v sedanji vojni. «iam izraza oeean. kar je tvorilo poglavitno | P rt >edn:k ptrdanieo na koniries, mnenje je. da *e ta&ega vpu toeko v posvetovanjih med japonsko misijo in I^ansiugom. so bila |H>gHjanja» ze'o uspešna, kar st* ti-ee utrjeuj« prijateljskih razmer med Japonsko in Združenimi državami. Zaradi prevoza ni prišlo do tiikake pogodbe. temveč sta si viskont ishii in Lansing izmenjala svoje nazore. Nek japonski diplomat, katere-; mu je vsebina pogajanj dobro znana i«- r<-ke! danes: * V Ameriki še ne priznava, d« je daponska pri>j>evala zavezniški v kateri bo priporoeal. .la m- toli- *aI,J!l ,u* Iuote -t«v iti na tak.» pi; , Washington, I). C.. 21. septembra. — Za sedanje nem- ko časa odlaša s prelomom, dokler i P1'0*4 naem. ne pre-Tavij«! st«. in sto brzojavk.! Odgovor na vprašanje je w.lvi katere ,i<- podalo ali .sprejelo Šved od dvt-b popolnoma različnih -ko poslaništvo, Kopije teh brzo |pogojev, prvi in najbolj važni sta javk s«, posla i v NYa>biiig;oii po- oblika in značaj naše zmage. i'e slanikn Xaonu. da jili razreši i de- bo naša zmaga popo'na. kar upu kodira i mo in verjamemo, da bo. potem \ e<- krogov pa je mnenja, i lajbomo seveda lahko diktirali svoje bo splošna zaliteviu dovedla prej jpogojle ter mislim. da ne more bi-do preloma, kot p« bo vlada ime-j ti nobenega dvoma glede tega. kak-la čas. da pnniei vso d« kumeute. »ni bedo ti pogoji. Na več krajih mesta je prišlo do v«>čjili izjrredov prnti Nemči- ('« l»i se pji na dru^i strani k«ni •ali! vojna •/. nedoločenim mirom. stvari v tej vojni svoj delež in da Stavkarji so tudi streljali na j«- popo'noma oeividno. da bi im< ladje, kolikor se je zahtevali. Ena tro- je <:aia svoje m«>g!o od nj«- tina jaiHMiskih ladij se nahaja s.--daj \ evj-opskih vodah. To znaša oOl) tis,»č ton, ki se porabljajo za vojne namene: 1?» j,- tudi vm*, kil' more .Japonska storiti. Težko razumevamo ,da bi luo^-ii dati kaj vee laiiij za vojno službo. V pogovarjanju so se izrazila najprijaznejša eiistva. V medsebojnem obeevanju >e je razpravljalo večinoma o skupnem delo-i" ".'" ' . , stall, kmler vo lei /Jave. storjene sedaj, le mir o ueiuka na koneenj izid. Politika Anglije ni in ni nikdar bila. da hi vrfiiL- v l>ueuos!se iskalo ozemlja le nidi ozemelj .smatrajo k(»1 1M»volilu protioeiaške de-[samih I sko mirovno gibanje je dala povod bojazen, da Avstrija omaga, ako se mir predolgo zavleee. Na to kažejo vsa roeila. ki jiriliajajo iz eentralnih držav. Ameriki nekateri paeifisti jioskušajo ovirati no pripravljanje, iz Avstrije pa prihajajo žalostna pon>-eila o velikem ]K»lomn. Pruska vojna stranka je v polni meri spoznala, da hiora priti d«» mira v prihodnjih šestih meseeih. ak«» ho«"e Xemeija doseei mir. kakoršnega je obljubila svojemu narodu. % Avstri ja je porabila ves svoj vpliv v Vatikanu, da «d> drži mirovno gibanje pri življenju. Zelo se razpravlja <» možnosti avstrijsko-ameriške vojne za slučaj, da se mirovne sanje eentralnih držav ne uresiiiejo. Kazinere med Avstrijo in Združeitiiui državami s<- v.deloj Vz^mjte napriiuer Avstralijo in po mestu .Ju/.i,o afriško zvezo. Vsaka ima dosti zemlje in pioblemov, s kai^ rimi zo zaposlena še v bod««*em easu. a v slučaju vsake te dežele je tvoril nje nemški sosed veliko ogrožanje njenega miru in varno isti in bilo je le v namenu, da od-^pre- j stranimo to ogrožanje, ko smo obein jskUni# polastrti se teh koionij. Popolnoma uverjen sem o tem. hI a bi te dežele zelo obžalovale I vsa'k poskus, da se si»ravi te kolo-! nije zopet v nemške roke. kajt* nemška vlada v bodočnosti bo ista 1 kot je bila vpreteklosti. Nadalje ne smemo poeabiti na dejstvo, da bodo v bo«loenosti p<»i-morski čolni in aeroplam izdatno izpremenili situacijo. Vprašitte me tudi glede mojejra nazora o predlogu. da prodaja Portugalci svojo portugals'ko Iz točno Afriko v roke Nemčiji, s čemur naj bi se slednjo od škodoval o za njene kolonijaine izgube v Afriki. Za svojo osebo ue pospešujem te ideje. Zdi se mi. da se pri tem premalo upošteva uaziranje domačinov in da se postopa z njimi kot da so goveda, katera se proda ja. Anjrleška posestva v Afriki bi imela zelo nadležaiega sosetla. Oni ojue To ji edina ovira miru. Najti je se druge važne je napriiuer usoda Alzaeije in Lotarinške ter »a m probleme kot za jamčenje mirovne pogodbe od strani demokratičnega parlamenta, ki bo imel v rokah pravo odgovornosti za v'ado. Mi ne moremo misliti, da bi mogli izstradati An-ziijo ali jo odrezati od vsakega uvoza surovin. Anglija in » raneija pa sta trpeli na tako ok^nt način vsled te vojne, K»ui izginja. Toda storimo največ, kar moremo. Japonska št vedno trpi pod finančnim bremenom rusko-japon-ske vojne. <"'e!a vojna se je izvo-jevala za eeuo t uodnevnih stroškov sedanje vojne. Strmimo, kadar slišimo, da vaš koujrres dovoljuje bilijone za vojne namene. Viri, kakoršne imate, so nepojmljivi in nevrjetni. l.">0 miljonov je- monstraeiie. kar jih j« irlavno mesto. Oblitnla se je vdeb-žilo več kol 2olnoma vstavljen in trgovine so bile zaprt«1. Es-kadron mornarjev je bil v mestu, do straži vodovod in električne naprave. nemške armade imajo zasedene dele njenega ozemlja. Ikietni ]>a je Anglija pr»'pričana o možnosti miru, bo lovo tudi skušala uplivati na Francijo. riM*ilih. ki so prišla si inkaj iz Italije, se uUisi, da sta nemška in avstrijska vlada revidirali svoja prva odgovora na papeževo mirovno poslanico in sicer po sprejemu zaupanih sjMiročil jrlede položaja v Rusiji in ^Icde nezadovoljstva, ki vlada v Franciji in Italiji. Razora ran je vatikanskih kropil se opisuje še boljjt kot ostro, ker so dobili iz Berlina in z Dunaja liainigljaje da bodo odgovori eentralnih sil vsebovali prav post-bne ;»"edlo^e jifiede važnih točk. Nemčija in Avstrija pa sta nato revidirali svoja odgovora. Berlin, £7. septembra. — Centralni odbor narodne li-ocraLne stranke je sprejel danes neslednjo resolucijo: j —- liotlora varnost Nemčije ne more temeljiti edinole na mednarodnih |M»^oah. Svoje temelje mora imeti v ioolitično in .•koiiomsko napredovanje bi bilo zavlečeno za desetletja. Vojaški |M»ložaj nijj^i zagotavlja, da so nemške meje dobro zavarovane in da je naša $;os]>odarska bodočnost vmIch! tfjpi v jedili meri zavarovana. resoluciji se nasprotiije parlameiitariieuiu sistemu . .. . . . , . 1 . . . i , i i munieijo m drujri vojni ma- 1't priporoča zaupano m bistveno sodelovanje med vlado I terjid za Kupijo. in državnim zborom. \ Ja|>ons!ka bo pomagala zavezni- R« s(,lueija se noče dotakniti pmblema Alzaeije in j kom kolikor največ more. Skorfj tariimke niti za sedaj in niti Z« čas. ko ae bo pričelo z nii. j«M*vrjrtno pa je. da bi mo-li dati ki* k*i več lmlii i mivnimi podajanji. I>r. Stew-maun je izjavil, da je bila Nemčija v svoji « danji sijajni vojaški in politični situaciji pripravljena • m h* ct i z mirovnimi |>ojrajanji. Odločilno orožje pa je bil podmorski čoln. \* pričet k u sedanje vojne ^je znašala an^eška Uinaia v rasunerju z nemško 5 proti 1. Sedaj pa je Anglija prisiljena nadaljevati z vojno z nov narodnega dolga iz nisKO-ja-ixflt'ke vojne j«, za na* breme. Kar se tiee parohrodstva. je ju-ponska trgovina zelo prizadeta, ker ni mogoče pr vaza ti potrebnih stvari med Japonsko in Ameriko. •Japonski uastdjenci mi Havajskem otočju, v Združenih državah in Južni Ameriki so navajeni na neka t< •■ro hrano, katero ni mogoče dobiti drugje, kot v njihovi rodni zemlji. Zaraili tega trpe veliko po-| manjkanje. Xavzli«- teiuu pa vporabljamo retiiio svoje t«»nuže v evro|K>kena prometu za zaveznike. V tej služIli smo izgubili tri najboljše in naj-frnejae parnike, ki so torpedirani in potopljeni blizu anglrške obaM. Poleg tega >mo izgubili večje »levilo manjših }adij ob španskem o-brežju in blizu francoske obali v »Sredozemskem morju. Vse natie največje laost»jiJa za svobodo po 4 |eija nikdar naučila kolonizirati, odstotke. ! Njena ideja o p rek morski posesti I >ržavni zakladničar bo razpisal j je, ila j^ tako posest le predmet posojilo v znesku ;J biljone. toda neposredenga izkoriščanja. — Za »e kaj več ladij. Japonska industrija zelo tr]>i zaradi pomanjkanja jeklenih plošč, ki jto v prvi vrsti namenjene za gmrfbo ladij. Odrkoi sino od jekla iz 'Združenih držav. Prej smo dobivali jeklo iz Angleške, toda ta vir je ze davno prenehal bi ami 'postali ud viku i od Zdruieuih dr- stalile kot ponionska sila je bilo oma-j^. Tudi to zalaganje je bilo pt?e ;x>dpisati se boilo smeli za polo vieo nail to svoto. Pričakuje se, da bo subskripcija znašala, visoko nad označeno svoto, kakor se je tudi zgodilo pri prvem posojilu. Ako bo subskripeija znašala •"» bi-ljonov, bo izdanih bondov za 4 bi-ljone. Druga serija bondov posojila za svobodo bo znana poil imenom ** United States of America 4 pei cent. con\-ertible bonds'*. Bodo v veljavi let; t. j. od letos 15. novembra do 15. novembra 1942. 0-bresti teko od 15. novembra dalje in se 1>4k1o plačale vsakega 15. no- ter jih še vedno doprinašamo. vembra in 15. maja. j Združene države so stopile ~ ~ vojno ter vrgle vso svojo veliko Nemški državni zbor. v tehtnico na našo stran. Mi Amsterdam, Iloland^ko, 27. sep-lvsi spoznavamo jasno, da ni stvar teinbra. — Glasom poročil iz Ber-1 zaveznikov individualna prednost lina je razpravljal nemški držav- ,v ozemlju, temveč da gre stvar za ni zbor v svoji plenarni seji v sre-1 Ik>-5ik"0 Prostost celega svet«. Nemčijo ue pomenijo ničesar pravice domačinov in njih vsestranski napredek. Vprašate me tudi. kaj mislim o predlogu, ki so ga stavili nekateri, da bi namreč dobila Nemčija nazaj svoje kolonije ter zato opustila svoje pravice do Alzaeije in Ix>tariuške. Moj odgovor na to je. da bi se moglo o tem razpravljati le v slučaju lieodločilne zmage. Jaz nisem-pripravi joi. da bi razpravljal ali razmišljat o miru takega značaja. Mi kot kraJjesbvo smo doprinesli velikanske žrtvi Zatrjuje sc. da se predsednik Wilson prizadeva, odvrne sovražnosti z Avstrijo /. oziroin na t«». da "j«* v ineriki veliko število katolikov*'. Združene države niso napovedale vojne Avstriji, ker ni l»ilo pravega povoda /a to. Avstrija ni storila takega dejanja, katem 1»i sc mo»lo smatrati za zadosten povod sovražnost i. Wilson hoče ohraniti Ameriko brez madeža in v ><>-^iasjii z mednarodnim pravom, ila je zgodovina ne 1*«» mu« irla obsojati. Da je Avstro-O^i-ska zavcznica Nemčije, še ni zadosten vzrok, temveč mora Avstrija storiti kako posel>n«» dejanje, kar bi moglo škodovati Ameriki, ali pa j«» žaliti. Ako je Avstrija sovražnica zaveznikov. zat<» še ni po min* nju ameriških diplomatov treba postopati ž njo kot s sovražno državo. Amerika je posegla v to vojno, ker se bori za demokracijo in stoji na strani zaveznikov, ker je to edina pametna pot, da sc dosežejo vojni cilji. Izbrani sovražnik Združenih držav je nemška vlada, ki je voditeljica v vrsti utilitarističnih avtokratov. Zaradi tega ameriška vlada misli, da ni treba iskati sovražnosti z nemškimi sateliti. Do sedaj Avstrija še ni kratila ameriških pravic. iv> je prišlo do ameriške vojne napovedi, je Avstrija prekinila diplomatiene zveze z Združenimi državami, ter je vročila 8. aprila potne listine namestniku ameriškega poslanika Joseph u CI. CVewu. Tedaj je ves svet pričakoval, da b«» temu dejanju sledila vojna in prišla bi čisto gotovo, ako bi Avstrija kratila ameriške pravice. Toda Avstrija ni storila nobenega koraka, da bi bolj napela vajeti. Avstro-Ogrska ima dovolj vzroka, napovedati Združenim državam vojno. Očividno pa je kajzer proti temu. Amerika je že dala Italiji 125 miljonov dolarjev vo jnega posojila. Vojni materjal sc dan za dnevom prevaža ;n Amerike v Italijo. To so dejanja, ki zadostujejo za vzrok vojne napovedi in Avstriji je na prosto dano, da si jih rako tolmači. Mednarodno pravo ne prepoveduje takega postopanja. toda nevtralna država, ki kakorkoli pomaga kateri vojujoei se državi, je v vedni nevarnosti, da izzove vojno z državo, proti kateri je bila namenjena pomoč. Predsednik Wilson in državni tajnik Lansing sc v polni meri zavedata nevarnosti, toda pri pni vi jena sta 1 u-di sprejeti posledice. Do zadnjega meža. ' \n jr izjavil, da mu je pri «»- Pariz, Franeija. 27. septembra dn reke! prcJsednik Wilson: Henry Franklin-Iioullon. posebni " Do zadnjega moža. do za«Inje-odposlanec francoske vlade se je dolarja, /. vso <» '/Ar. ravnokar vrnil "iz Z Imženih držav države Vam na razpolago." do o dnevnem redu. nakar se je odgodil do 3. oktobra, ko se bo pričelo razpravljati o predlogi za zoj>ctno oži v o tvor jen je nemškega trgodvskega brodovja in o dodatnem proračunu. Med tem ča*»om pa bodo različni komiteji nadaljevali s svojim delom. Upa se. da se bo sedanje zasedanje končalo dne 10. oktobra. žela sama potrebuje te saiovL Poslanik Sato bo nadaljeval pogajanja zaradi jekla, ki ga potrebuje- Mi>dim. da mora biti nam Msem jasno, da bosta varnost naših lastnih dežel ter mir celega sveta ztjlo i>grožena, če bi se dovolilo, da se oživotvori status quo ante,' kajt^ ^oglasno z izjavami nemških voditeljev bo nemška politika v bodočnosti ista kot je bila v pneteiklo-sti. — Mir. ki bo videl ta zatirana nemška posestva na poti proti napredku in prosperiteti z bodočnostjo, ki je tudi eilj angleških kolonij, je edini mir, na katerega more zreti s vet z Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za ig« plačila v 'Avstriji, Ogrski in Nemčiji Lahko pa vedno se izposlujemo izplačila vojnim ujel* nikom is dragim t Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudj onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, Id M zasedeni po laiki armadi. „ Kadar pošljete denar, priložite tudi dopianioo ali pi* smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestavili pravilni naslov. TVBDIjt mix lAim - . ........^ A % .Jl'IHi ■■ -IJ« -"L" m^g nabada, M. SBFT. »17 J NARODA" rT . ♦ * T«oveaian Dafcy.) Owned and published by tt» ILOyiVIO PUBLISHING COMFAVT M^Agfcjj^^H . (• corpor"M-JO.) TMJlKX f PMitet LOUIS BENEDIK. Treasurer. Place of Boafaaae of the corporation and addresses of above officers; 82 Oortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City. N. T. ■a eelo leto reljt Ust sa Ameriko k Cansdo..............................$3.50 Ka pol leta................... 2.00 Ca Četrt leta................. 1.00 Za celo leto aa mesto New York fS.OO Za pol leta sa mesto New York.. 3.00 Za Četrt leta za mesto New York 150 Za inozemstvo za celo leto...... 3.50._ A4v on agreement. Prt Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo-Denar naj se blagovoli poSiljatl po — Money Order. kraja naroCpikov prosimo, da se nam tudi prejinje WreUib mtnini, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poilljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" K Oortlandt BL, _Wew Tort City Telefon: 28TB Oortlandt. MOTIM, Aneksija Belgije. -000-- IV dveh letih neprestanih liauiigavauj ud nemške strani, da hi nemška vlada stavila tako presenetljive in velikodušne predloge glede Belgije, ee hi hoteli ti zlobni zavezniki le privoliti v mirovna podajanja, se je sedaj o-fieielno objavilo nekaj, k;if je slieno dohn-eiiiin pogojem z uemike strani glede Belgije. Pori>ea se. da je imel tir. Kuehlniann, nemški mini ster za zunanje zadeve, oseben pogovor s papeškim nuii-eijeni v Berlinu. Kakšna pa je ta ponudba z nemške strani ( Da se bo Belgijo izpraznilo in da se bo Nemčija pridružila skupnemu prispevanju za popravo Belgije pod pogojem, da se ji dovoli v Belgiji špeeijalne ekonomsske pravice, vključno kontrolo nad belgijskimi železnicami ter pristaniščem Antwerpen. Nadalje: naj bi Belgija razpustila svojo armado, podrla svoje trdnjave ter se razdelila v dva velika admini strativna distrikta. flemski in valonskL . Y kratkem: Nemčija izjavlja, da lioče zopet ustanoviti Belgijo kot neodvisno silo. dočim jo IkhV dejanski anektirati. Ko čita človek te ]K»goje, katere se označuje kot — skrajne, čuti kot da ga nekje davi v grlu. Cela stvar je videti bolj kot gorostasna sala... <'»»vek lahko vidi mojstre nemškega vojaškega stroja, kako se t repa jo drug drugega po ramenih, predno buš-knejo v hoinerieeii smeh... Seveda, prc»llog je tako cinično nesramen, da se vojne gosjx»de v Berlinu lahko opraviči s — šalo. Stvar izgleda tako kot da bi proglasili Rimljani svo jo zmernost, ko so porušili K art ago* ter posejali prostor s .u»ljo ali kot da Iti bil objavil Titus svojo veliko popust-Ijivost, ko je cwlvedel zadnje preživele pri obleganju Je ruzalema v snžn jost. V ]HK*etku vojne je Bethmann Holhveg natančno o-t»isal, kaj je storila Nemčija v Belgiji. Vlomilec je vdrl \ belgi jske prostore v namenu, da more vlomiti v hišo, letečo za belgijsko. K<» s«* je pojavil lin strani Belgijcev odpor proti temu vlomilcu k<»t je bilo potrebno, če ni hotela postati Belgija sokrivka vl»miilca. se je porušilo belgijsko hišo. Scdiij, ko je težko obdržati to, kar se je ukradlo tet i udi priznalo, da je vkraillo. izjavlja Nemčija, da hoče oiMlržati zas» le |H-tdi*set odstotkov latinskega plena, ki ,j( je pa»lel v Belgiji v roke. Duša nemškega naroda -000- mena kot rešiti njegovo dinastijo ter one zle sile, ki vzdržujejo to dinastijo. Harden je kot ponavadi zelo zgovoren glede duše nemškega naroda. Povzročitelji vojne, ki vladajo nemškemu narodu ter se slučajno poslužujejo tudi Hardena, niso prišli še do spoznanja, da je najti tako stvar kot je duša, segajoča od Berlina pa do — Bagdada... (The N. Y. World.)S Dopisi. New York, N. Y. Pretekli) nedeljo 23. septembra so priredili odborniki slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Emerald Parku na Glendale jesenski piknik, na katerega so prihiteli Slovenci od blizu in daleč. Navzlic hladnemu vremenu se je nabralo precejšnje število rojakov. i k so se eabavali na vrtu, na plesišču, ali pa na kegljišču. Zabavo nam je povečala "Domovina'. ik nam je zapela nekaj prav mičnih pesmic, za kar smo ji prav hvaležni, Kakor se čuje, je imel piknik zelo dober uspeh. Eden* navzoč ill. New Yoi-k, N. Y. Zahvaljujem se v imenu celega društva krščanskih mater 'vsem. kateri so -prišli na naš zabavni večer. Iz c«'lepa srea se pa zahvaljujemo društvu "Domovina", ki je s svojim kra&nion petjem, zabavala eelo družbo, in za tem pa ša u.išim vrlini tnožem mr. K. Luter- Angleška ofenzivi. Angleške pridobitve na sest milj dolgi f ,-ontL — Nemci so se morali umakniti — Vroči boji fnikakih časopisov. Oni ne vedo dt*3ti o tem. kar bo 'je dogodilo preteklih šest ineseeev v Rusiji. Trikrat na teden smejo pisati in sprejemati pisma, katera pa seveda že prej cenzurirajo. Dvakrat na dan se smejo rzprehajati na dvorišču jetnišnice, vendar pa se pri teh izprehodih noben jetnik ne sestane z drugim. Vsak dan jih obišče zdravnik in v slučajih bolezni jih preiaeste v neko bolnišnico izven jetnišnice. T<» se je zgodilo v zadnjem slučaju js prejšnjimi ministrskim predsednikom Stnemierjem. .Jetniki se vedejo zelo mirno in edina prošnja, ki so jo zadnji čas stavili, je bila želja genera- a Hen-nenkampiTa, naj ga ne prevedejo v kako diuiro jetdiišnieo, ker ise I Kije boji linčanja od strani raiz-jarjenega narode. Ječo stiažila ilva oddejka vojakov in na kak beg sploh ni mogoče misliti. V knjižnici jetnišniee so knjige v vseh kulturnih jezikih. Na dvorišču je veliko grmičevja in drevja in pod velikim dre-voin sredi dvorišča so zgradili šku, F. Uerounu, F. llabjanu in« Čagramu, ker prevzeli delo, ka-j,I,rovfcori^n« kopelj/' terega me same lfe bi bile mogle V seznamu jetnikov je načet izvršiti. Lepa hvala tudi gospodo- eden časnikarskih poročevalcev ni a. ki sta skrbela za red. Presečna zahvala tudi našim strežnicam, ki so tekal' tako urno po stopnicah. kot bi bile lGletne deklice. tudi naslednjo navedbo: lV2. januarja l!»0i>. Aleksij Maksimovič Pljeskov." (To je pravo ime Maksima Gorkega, ki pobetiii na tej zabavi. „\Lary Jazbec, tajnica. Iz Petropavtovske trdnjave. ' akoravno so bile vse žene razun je bil zaprt v tej ječi.) dveh. Ako pa kateremu 11a tej za- Na nekem drugem mestu soba vi ni bilo čisto povoljno, p." aiama se glasi: prosimo. da oprosti. Se še enkrat "Gilikisje, identiteta neznana, iahvaljujem vsem. kateri so nas najbrže s priimkom Mazancev, ki j je bil 7. februarja l!)08 izročen i oblastim za usnirčenje." j Eden izmed poročevalcev se j [uradu jetnišniee pogovarjal z bivšim ministrom Protopopovom, ki se je delal iz van redno dostoja list v onega, bil dobro oblečen, datira v no ni imel ovratnika. Sprva je hotel govoriti angleško, vendar Petro grada poročajo, da so pa gu je uradnik prosil, naj go-dobili poročevalci "Associated vori rosko. Press" dovoljenje ogledati si____ Trubeekoj bastilo v trdil jarvi Pe-tropavlovski. Ta bastila tvori bivališče notoričnih privržencev prejšnjega ruskega carja. Med jetniki se nahaja general Renneu-kanipf, ki je leta 1906 s krvavo strogostjo nastopil proti revolucij onarjem v Sibiriji in ld je doživel več občutnih porazov v pii-eetku sedanje svetovne vojne v Pesa in izdelovanje raz-streljiv. Skol/i tteli potek vojne, ki divja sedaj v Evropi, se je razmišljalo, Jia kak način dobivajo Nemci London. Anglija. 26. septembra. Iz novo pridoblijenih postojank v Flandriji so včeraj Angleži vpri-j zorili ltov napad na šest milj dolgi j frVmti in so zavzeli vse ozemlje. Feldmaršal Haig pravi v svojem l>oročilu. da so Angleži zavzeli zelo važno postojanko, okroglo u-trdbo, celo vrsto drugih utrdb in več vasi. Ves dan so se Nemci trdovratno upirali in ko je bilo poročilo oddano. je bila bitka še v polnem teku. Povsod pa so Angleži prodirali naprej in odbiti so bili vsi nemški protinapadi. Vse angleške operacije so bile i>opoluoma uspešne. — Avstralske čete so izči^tile poly-gonski gozd ter so zavzeli nemške zakope vzhodno od gozda. Na levem krilu so angleške, škotske in welshke čete vdrle v nemške zakope ter prodrli skoro eno miljo globoko ter so z naskokom vzeli Zoimebekc. Popoldanski protinapad na po-lvgouški gozd je bil odbit. Kmalu popoldne os Nemci vpri-zorili močan protinapad in se jim je posrečilo zavzeti nekaj izgubljenega ozemlja, kar so pa Angleži kmalu zopet iztrgali sovražniku iz rok. V teh operacijah so Angleži vje-li A*eč kot tisoč Nemcev. Mnogo več pa jih je mrtvih obležalo na bojišču. Pariz, Francija, 26. septembra. Francosko uradno poročilo: Na obeh straneh so bili živalmi artilerijski boji, posebno pa ob A is« i in na desnem brejru Možeh-. Naše baterije so razpršile sovražne koncentracije pri Beaumontu. Berlin, 26. septembra. — !Si-nočno vojno poročilo priznava an gleške pridobitve. Poročilo se irlasi: — Bitka v Flandriji med Lan-gemarek in Hollebeke se nadaljuje na fronti 15 kilometrov. S<>-vražniku se je posrečilo proti ret i en "vilciAittrcr globoko, kjer se nadaljujejo vroči boji. Severno od ceste med Ypresom in Meninom Angleži zojK*t o-svojili izgubljeno ozemlje. V torek zvečer je ogenj naraščal ob obrežju. Angleži so zo|>et obstreljevali Ostende *s mihessi in morja in suho zemljo od Vsera do Lysa. Skozi eelo noč grmeli topovi. nroti jutru pa je artilerijski ogenj še bolj naraštel. posebno pri vpreškem kanalu in v gozdu Hon t b lost. Na več krajih te fronte je angleška pehota napadala in bitka je v ix>lnem teku. Vroči artilerijski boji se vrše tudi v Champagne in ob Aisni. IZ URADA T- JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D. Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ. 3904 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Podpredsednik: J. A MATIJAŠIČ, c. of Woodlawn Trust Co., Wood-lawn, Pa. GL tajnik: JOS- DUPIN. 815 Bradley Alley. Johnstown, Pa. Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVRŠNIK, P. O. Box 591, Forest City, Pa. Blagajnik: ŠTEFAN HORVATIČ, c.of First National Bank Alliquip-pa, Pa. Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NADZORNI ODBOR: za slov. oddelek: Ga. FANI SUSMAN, Forest City, Pa. FR. LAVRIČ, Cleveland, Ohio. za hrvaški oddelek: JOS. VINCETIČ, Moncssen, Pa. IVO MATAN. Mouessen, Pa- Prosperiteta Grške. Nemci na Ellis Island, jbolj Nprefcnegu in pok\^ar- ^ uporarujuio pri človeka eele Evrope; knez ^delovajiju brezdimnega s-modni-nder Dolgoruki, ki je za- k!1 -navadme puške. Ta «nod-v Kcrnilovo ^roto: gene- mk Pa i® ^labejše vrste ter ne < V hi govoril Maksimili jau Hardru odgovorilo za -rit-inškf) vlado in nemški narod, Li bilo mogofe za pred-s« dipka \\'il>«»na iti evn»|»skc zaveznike, da se }K)^ajajo z njim glede mironiih Njegove (h*i bile že d«dj*o rnlprte vsprieo grozodei-in napaK avtokraeije in bolj k<>t kateri drugi nemški publieist je s|x>znal načelno sovražnikov njegove KaifU-n pa ni v — uradu. On nima nikake ino«"-i. da govori v imenu kakt»ga dru-tl'*tpn kot edinole v svojem imenu. Odmer pa najde n.u-gov glas c-dinole i-aditega. ker ini>!i ministrstvo, ki je ]ired kratkim za£rlo njegov časopis, njega pa vtaknilo v armado kot uradnika, da mu bo •oogoer služiti stvari |»o>«|.M'sevaiije miru kot si ga želi nemška avtokraeija. Kar pravi on o nemškem narodu kot narodu, ki se raz likii ji od svojih vojaških mojstrov, ne najde nobenega o ! govoru v Pot »danili, in n jeirovo of ifno odkritosreno navajanje novo-mjene vesti, ki je zmožna razlikovati med pmvieo in silo, kaže duha. ki ga je spoznal celo cesarski nemški kam-ler, katerenm pa ni dal primernega izraza. In v resni« i. — koi omenja to tudi "Muenchener Po>t ' - - je bila |x»lovi«-a Mieliaelisovega odgovora na iMi|M*ževo |x»sianieo jM^sveeena slavosj>evom kaj^erja, ki je t>d glavna oseba in zli nenij velike zarote, potom katere .m je navalila na eloveštvo sedanja beda. ki ohrarav na eivilicaego v prid temu avto- m- Iztočni Prusiji. Nadalje je tam SVj>1. hoauhaz' kl ^ Potret-en p in Ilir lic ki, prejšnji policijski ruv- ^lovanju mtroeeluloze, ki je, natelj v Petro«radu; prejšnji re-2nano' Snov t • • • , . dimneea smodnika, akeijooarni minister za notranje zadeve Makarov, ki je preskrbel Pamm'-i° prej^njUi poskusov ueKeniu vlomdcu sedež v dauii; se ugotovilo, da predstavlja da ga uporabi kot Apijona: prej- 1tre- sler za notranje zadove, Proto-.,,en za pI'° se iahko ^P«šno upo-ter obstaja iz dvonadstropne ee-'rablJa J»ri iztlelovanju breziUmne-tverokotne hiše, si-edi katere je =a smodnika. To nadomestilo je dvorišče. ■ j sladkorna pesa, katero se uporab- Vsa okna so močno zamrežena.'1^ Pri ^delovanju sladkorja. Del Spodnje nadstropje je zdaj PefiC- ki se Pri izdelovanju prazno, d^-im so v gorenjeoi nad- *ladkorjj porabi, predstavlja stroj>ju ležeče ediee deloma ix>l-.skon) celulozo, ne. Teh celic je ;it> ter se nahajajo] Ker prihaja ves sladkor, kate-vse na dolgem hodniku. Protftor- 10gH se uporablja v Nemčiji, iz ne ko, pobeljene in. opremljene z sladkorne r>ese, si je Lahko misliti. ek-ktriuMio lučjo; tudi glede £>ani- da se jo preje uničilo luiljoJie ton telnih razmer je najboljše ^ega produkta, kar je že v tukaj- prcskrbljeiio. Okna so sicer maj- šuiji deželi izprevidao iz«velikajj-hna in vsled t«-ga primanjkuje- *kih kupo-v neporabljenega incite naravne luči. Pohištvo vsake ce- rijala. ki leže kroig sladkornih liee obstaja iz dobre postelje ter tvornie v Coloradu, Wyomingu injterem je izjavila: mize, ki je pritrjena na zid. Zido- v zaP^daii Nebraski. vi med posain.^znimi celicami so V Nemčiji, kjer so vprizorili debeli pet čevljev. J poskuse, da se porabi vse mogoče Vseh osem pn-jnavedeiiih jet- odpadke, je »skoro nemogoče mi-nikov nosi svojo lastno chilno da bi ušli javni pozornosti obleko tsi lahko kupujejo po- tako velikanski Odpadki, k<uo hrano, ee niso Kadovoljnl Je ravno zaznamovati pri izdelo-s hrano, ki jo jim daje vlada. Vsi vanju sladkorja iz pese. Kemiki jetniki, z edino izjenio Protopo- gotovo vprizorili jpeskuse, da pova. »e poslužujejo tega piivile- izdelajo iz teh odpadkov snov, ka-g»ija. Jetniki smejo kaditi, a ne tero t-abi Nemčija ua -miljo-ne fuii-imejo aavživati nikakih opojnili vsaki dan in od dobave katere fiijac. Dvakrat na teden smejo snovi je odvisno nadaljevanje sprejemati obiske prijateljev in vojne z nemške strujii. anwocev. katerim je dovoljeno] Pisec teh vrst ve iz lastne izku-prinesti s seboj živfl®. • šnje, da je mogoče napraviti do- Urudnik, ki je spremljal časni- bro A-rato hitroceiuloze iz teli od-karske poročevalec, je »javil: padkov in skoro gotovo izdelaj« "Skoraj vsi jetniki čita jo ves sedi»i.N^eya svojo lutroeelalozo odpadov iladkoroe pese. ........-.....— Suhomlinov pred poroto. Petrograd, 26. septembi-a. — General Suhomlinov Je rekel v svojem obrambnem govoru, da štiri leta njegovega delovanja k«»« vojnega ministra niso zadostovala, da bi primerno organiziral ruske vojaške sile. Kljub temu pa je poslal nj. različne fronte tako velikansko število zmožnih in izurjenih čet, katerih pa. vlada seveda ni mogla primerno preskrb-ljati, da so bili Nemci prisiljeni umakniti se izpred vrat Pariza \ trenutku, ko je bil padec francoskega glavnega mesta le še vprašanje par dni. Ruska mobilizacija je bita baje izvršena na briljan-ten način. *" Mcgoče sem napravil napake*', je rekel, 4"a- preti liogom Ln domovino si nima:m očitati jioIm nega zločina." G«jtipa Suhomlinov je govorila zatem svoj obrambni govor, v ka- "ili nismo nikaki zločinci, niti jaz. niti moj mož. Porotniki so se zatem odstranili. da se posvetujejo glede 14 obtožb, ki so dvignjene proti l^u-homlinovu in njegovi ženi. Njega so olsodili na dosmrtno ječo. njegova žena je pa prosta. Navzlic vojni in blokadi je na Gr- Izmed več sto Nemcev, katere je škem .velika prospe.-iteta. — Tr- tajna policija polovila v sredo zve-peli so samo najrevnejši sloji, čer v Greater New Yorku so jih --96 naložili na policijske vozove in Atene, ( Irskii, septembra. —| so jih odpeljali na E^.lis Island. Navzlic vladnemu kao>u v zadnjih - mesecih, navlic zavezniški bh»ko- Mornariški častniki, ki so v pri-tli in odpovedi Konstantina, je zorili te velike aretacije, sedaj pre imela dežela »no leto iz\anre lno «r!edujejo zaphii.ieue spi^e in Imo. veliko prosperiteto, kakoršno Gr- štire tr kemikalije, kater«- v,, našli ška še ni videla. Bogastva so se na- pri aretiraneih. kopičila, dosegi i so se izvanrelno' Zvezno vlado z« lo zanima i-ar-veliki dobiek;. Edini, ki so v resaii- borunlum. katerega našli pri ei trpeli pomanjkanje, so bili naj- nekem Nemcu. Carborundum je revnejši sloji. (K\k> pa drugi? ki neka zdo ostra .kemična - »jina, so se nahajali na stališču, ki j» ki uniči vsak str-ij. Kilo je ta •!«»-mejilo na stradanje, ker so bile. vek. policija ne pove; znano je -a-eene zaradi blokade previsoke. jmo. da j-,' delal pri Spen v (iyr..v Celo predno je bila uvedena za- eopc t'<». v Rrooklvnu. Nekateri vezniška blokada, so zavezniki ta- pripovedujejo, da j»- bila v tej toko kontrolirali deželo, da ni bilo'varni naplavi jena na strojih veli-mogoče dobiti niti najpotrebnej- k a škoda, toda te vesti nikdo ne šib pridelkov, kakor olja iz Amerike brez posebnega dovoljenja te-•ra ali onega zavezniškega poslaništva. Zavezniki so imeli pod >vojo kontrolo tudi železnice, brzojave, telefon in druga občeval na sredstva. Toda narod se je v sled teh omejitev privadil boljšemu jrosi>odar-stvu in varčevanju, v>*!ed česar j«-v zadnjem letu bogastvo dospelo na višino, kakor še nikdar poprej. Banke so napravile denar kot nikdar poprej in ljudstvo je naložilo mnogo denarja. Kazne korporut-i-je *o plačale dividende. kot še ni-dar prej v zgodovini. Grški denar j«- bil dražji kot francoski in laški. Menjalnice so zelo povsod naklonjene grškemu denarju. Grško parobrodstvo je napravilo dobička za 45 miljonov dolarjev. Narodna parobrodna družba je plačala 70 (nlstotkov dividend. Helenska družba pa 160 odstotkov. Okoli 12 miljonov frankov posojila je vzela Francoska na Grškem, Kusija en miljon rubljev in 'na ko množino Angleška. Vstanavlja-jo se nove banke, da se more o-pravljati ves denarni promet v ii«--želi. lla je ^r.ški denar o.-,tal na taki višini svoje vrednosti, je prdpU«.-vati dejstvu, ker xo tuje bojne ladje prinesle cele i>e vine spustiti na svobotlo in kdo ostane še dalje v zaporu. Komur -e dokaže kaka krtv«!,i. !>.- poslan v ujetnrško taborišče. kjer bo moral ostati vi*h čas vojne. Kogar pa«bodo izpustili, ne Ho -me! delati v inunieijskih tovarnah, da ne izve za ameriške vojne tajnosti. Washington, 1). ('.. l'7. sept. — \ lada je sklenila, da odstrani iz mnnieijskih Tovarn in drugih naprav. ki služijo vojnim namenom, vse sovražne tujce po vseh Združenih dr/.avaR. Aretacije v New Torku so samo prieetek si>tenia-tičnega postopanja proti Nemcem. zadnjih mesecih so že odstranili iz milnicijskih naprav vse mehanike. ki so bili količkaj ua sumu, da simpatizirajo z Nemčijo. Kvropske sile bodo po končani vojni precej v zadregi z« dciiai iu najbrž se bo treba posiužiti vseh mogočih srodstov da se nri-l - i • i . , , ' 1,1 I 11 Zli asa sedaj nekako 2.700. ton tie do denarja. \ sled tega vprašuje neki londonski list. če se bo Ladije z velikih jezer. Najmanj 120 lad'j bo zaj)ustil.> velika jtfera Severne Amerike koneesn sedanje, parobrodne sezi-je ter se ue lx*d«» nikdar več vrnile na jezera. Ladje bodo. -tavili v vladno službo ali nakupili od vlade /a službo na Atlantiku. Ladje, katere so odbrali že dose-daj. vsebujejo nekako :r>0. teh ladij je dosti majhnih, da bodo lahko zapustile jezera po Weliand prekojnt, dočim sc bo moralo 77 drugih prerezati na po! da l>odo «ioc:lc skozi za t vernice. Skupna tonaža na jezerih zastavilo ali pnnlalo j>redmete iz| avstrijske zakladnice. Zanimivo je izvedeti, da je bila ogrska krona sv. Štefana že ukra dena. izgubljena, »n zastavljena. Neka cesarica je zbežala s krono preko Donave ter jo zastavila za 2800 dukatov. Ksredo-rubini. enim »naragdom ter Sevanjem zadovoljen. On je zanes-biseri. Ti dragi kameni so vloženi 1 ji v. torej mu vsak lahko zaupa; v čisto zlato in eela krona tehta je že 16 let v naši shižbi. nekako 14 funtov. * _ l7pravni*!To' , da so se oprijeli teorije nekaterih njih ekonomistov, da mora imeti dežela, ki hoče biti uspešna in velika, kolotiijalna posestva, posebno v tropienih krajih, kjer se lahko v obiini meri proizvaja vse surovine, ki tio potrebne domic i industriji. Oprijeli so se nadalje teorije, da so stroki produkci-ie izvršenih predmetov tem manjši, rim večje je cesarstvo ♦ er večje prilike, da se najde kupovalee in konsumente na mednarodnem trpu. Povečani teritorij prinaša s seboj povečano prebivalstvo, vsled česar se tudi jxiveea število kontinentov ter zmanjša površja drupih držav. Oprijeli ho se nadalje teorije, da privede povečano o-zemlje seboj veliko bogastvo in moč. Vsi ti faktorji so nato odpovomi za prednosti, katere učiva kapital take dežele na svetovnem trgu. To se je tudi dejanski pokazalo. Opustilo se je poljedelst vo ter na naravnost čudovit način industrializiralo Nemčijo. Industrializacija Nemčije pa je bila mogoča potom visokega nemškega tarifne-KJ sistema in vm> to je odgovorno za vojna razpoloženje nemških soci jalistov. Dolgo prei'l.jem vileleži vali zahrbtnega rovanja nemškega iiupe-rtjalizma, kajti bil jim je v korist, da se prepreči načrt ruske vlade, glasom katerega naj bi postala Rusija velita a industrija!na dežela, ki bi sama zadostila svojim potre bam. Nemški socijalisti pa niso pri tem jxmiislili, da je po-jtolnoina nelogično ovirati napore olitiko, kot jo zasleduje Nemčija sama, vsaj v kolikor so prizadete industrije same. To je predvsem resnično glede Rusije ter ruske trgovine. Nemčija ji- zrla na Rusijo kot na svojo najboljšo po-s< st, na naj vee obetajočo kolonijo ter gojila 'ambicijo, da r<- polasti cele ruske trgovine, nakar bi mogla tudi politično zasužnijti deželo. Ta vojna j«' imela z nemške strani namen, da se ojači .pritisk na Rusijo ter onemogoči )>oskus Rusije, da se o-I»iosti nemških oderuhov, ki so plenili žepe ruskega naroda. — Nemški socijalisti so dobro razumeli te cilje svoje vlade ter skušali skriti svoje namene za izraz ''liumaiiita-rec'\ Kričalo pa se je: — Dol z barbarskim ruskim carizmom! Dejstvo pa ostane, da bo ostal Marxov socijalizem brez moči, dokler bodo obstajale carinske stene. Nemški socijalisti pa bi bili zadnji, ki bi se upali predlagati odpravo visokega nemškega tarifa. Kdor bi si upal kaj ta-Kega, bi bil linčan od socijalistov samih. Marxov socijalizem je le očarujoč sen za velike mase industrijalnili trpinov, vera. katero se razširja, katere pa se ne uporablja v uri potrebe. Ta socijalizem je utopija ter bo še dolgo ostal to. Marxova teorija o razredni zavednosti in razrednem b«»ju od strani industrijalnili delavcev sc je na ta način i/.kazala kot pojM>lno izjalovljenje in to kljub dejstvu, da st- jt* upliv nemške socijahte demokracije razširil po ce-I m industrial nem svetu. Marxov socijalizem ni dosti močan, da bi deloval proti oni prvotni strasti za izključno kontrolo in uporabo stvari, ki so |>otrt»hnc za individualno eksistenco, s katero strastjo je obdarjeno vsako živeče bitje od narave. Ce < bo to strast kedaj podredilo umstvenemu spoznanju I I .. . i. • i • --i , , ... , ifsiocKnoima pre lobrot ko«»|H*racije, se bo izvršilo to le po stoletjih evolu- llik -Pauline" '•ije. Celo če priznavamo, da so temeljni prineipiji Marxa zopet vzravnal, pravilni, bi njih prest a vi jen je v prakso zahtevalo tako velikanski skok, da bi se ga skoro ne moglo izvršiti. Človeštvo pa je napredovalo zelo počasi in mučnih korakov ter ob gotovih časih zelo nazadovalo. Aspiraeije .M a rx o vili socijalistov, četudi mogoče odkritosrčne, pa nasprotujejo naravnim zakonom evolucije ter evidenci zgodovine. GLAS NAKOPA. 28. vojaki, nalik eredi volkov, na nezavarovano eivilno prebivalstvo sosednih dežel. Ali se more belgijskim in francoskim socijalistom zameriti, da niso zrli mirno na to, ko se je odvajalo od vjih družine, ouečaščalo njih žene in hčere ter masakrira-lo mirne krvi njih otroke in vse "drugo, kar so uganjali — njih 44tovariši*' in *4voditelji" s severa? Nemški socijalisti hočejo naprtiti dvomljive blagoslove nemškega državnega stroja, kojega najvišji izraz je — pruski militarizem, na rame vseh narodov sveta, kajti nemški socijalisti so trdno prepričani o obstanku ^socijalistične države". Ali more kak narod, ali morejo celo socijalisti drugih •ežel dovoliti tako — nesrečof "ARMADA NEMŠKIH SOCUALISTOV BO VEČJA KOT ONA KAJZERJA". (KautsKv.j Nastop nemške socijalistične stranke razblinja v nič sanje o mednarodnem soeijalizmu, kot ga je bil učil Marx, največji Tevton in sovražnik Slovanov in Latineev. Njegovi visoki nauki so bili namenjeni le za zunmijo porabo ter se jih ni nikdar smatralo obveznim tudi za — nemške socijaliste. Če ohranimo v mislili to priprosto resnico, moremo lahko spoznati, kaj je mislil sodrug Kautskv, ko je rekel, da bo demokratična ali socijalistična armada draga in bolj strašno opremljena kot so danes armade nemškega cesarja. < <*• ^ Nesreče ladij. eijalistov. Posledica tega je bila, da irt bilo nikjer opazili kako opozicijo proti vojni in da so se vrgli soeijalistični PRIPRAVITE SE ZA TEMNE DNI Najbolj*,' uadooiestiU) .%oIučih> svetlobe je Ediaou htf. T« pokale v»i*. najbolje. Je vedno priprav- ljen« iu redno enaka. Slane malo in napravi vas naprednim trgovcem. Ako Uo^aaleu ali i« telefonirate, takoj vas uMfife ua» ii>ttn»"ik iu razloži v«e iKidrobuosti. The Ne v York Edison company At Ymr Strviit . General Offices: Irving Place and 15th Street branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway Ddancry Street 10 Irving Place 124 We« 42d Street 151 E 86th Street 15 E 125th Street 362 E 149th Street All &bow Rooms open until midnight Število ljudskih nesreč, pri katerih se dotičue ladje potope, je tudi v mirovnih časih veliko večje kot se splošno domneva ter znaša število takih ladij povpree-•io 1000 na leto. Večino takih nezgod je pripisovati znanim vzrokom : kolizijam, požarom, nasede-nju na pesek, viharjem itd. Vedno pa je najti še celo vrsto ladijskih nesreč, pri katerih je nemogoče ugotoviti vzrok in število takih nezgod se je-v zadnjih letih izdat-uop omnožilo. O večini teh nezgod Ne ponavadi jie izve ničesar. He-sedica "pogrešana" v javnih poročilih oznanja usodo take ladje. V zadnjem času pa se je v številnih takih skrivnostnih slučajih rešilo posadko in tako je prišlo vsaj nekaj luči v temo, ki je drugače vladala na tem polju. Tako sta se koncem oktobra leta 1916 preob-nila dva norveška parnika, "Rol-loii* in "Ravlton Dix'\ ki sta imela oba preinojr na krovu ter zašla na visokem morju v vihar. Moštvo so sprejele na krov mimo vozeče ladje in na ta način se je vsaj nekaj izvedelo o dejstvu nesreče. Oba parnika sta bila še dol-iro v službi ter že preje večkrat vozila premog. Xa kak način sta e je tudi ugotovilo vzrok nesreče. vsled katere je izgubil del posadke življenje. Parnik je imel v svojem najglobljem prdstoru 15 ton kemikalij, ki so re razpustile raditega. ker je vdrla v prostor voda. Vsled tega povzročene pre-uiesčenje ravnotežja je zadostova io, da se je parnik v razburkanem morju preobrnil. Brez srečnega slučaja, da je zdrknil tovor s krova v morje, vsled česar se je zopet ustanovilo ravnotežje, bi sc parnik brez dvoma potopil, čemur bi utonila cela popadka. Na sličen način je za vedno izginila marsikatera ladja, o kateri *»e ne ve, kje iu na kak način se je potopila. več Angleška. Največja zmaga ne more nadomestiti velikanskih žrtev, katere smo doprinesli. Domovinska stranka mora biti združevalna. Ne umeša varno se v zadevo pruske volilne pravice. Vojaška zmaga je naša, ravno tako bo tudi politična zmaga naša, ako imamo «rce in voljo za to . KOLEDAR za leto 1918. ZASTONJ Zdravniška knjižica * Kažipot k zdravja. Ta knjižica pove enostavnim besedama o našem znanstvenom zdravljenju na domu za može in žene, kateri trpe od akutnih in kroničnih bolesti, kakor so, nalezljive in podedovane bolezni; nečista-in slaba kri; stare rane; bolezni kože; mozolji na obrazu in telu; padanje lasi; kronična bolezen grla; otekli, zapaljeni in nežni delovi; slaba, nervozna, onemogla kondicija; bolezni ledvic in mehurja, ter mnoge druge podobne bolesti in teškoče. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in slične teškoče. ALI TRPITE na katerem izmed sledečih simptomov: "bolečine v križu, bolečine v z gibih, glavobol, izguba a^etita, kitlobu. v želodcu, povračanjc hrane, bljuvanje, žolčno rignnje, nečist jezik, smrdeča sapa. izguba spanja, slabo sanje, slalwst in nagla razburjenost, nervoznost in raztiraženott, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna tugaf — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v Tedu iu da potrebujete zdravniških nasvetov in pomcčL Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teb simptomov in teškoč; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in svež osti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vaše teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo. Pošljite ta kupon še danes. DR. J. RUSSELL PRICE CO. S 1050 Madison & Clinton Sta.. Chicago. 111. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Štev. in ulica ali Box Ko. Mesto Država Rojakom naznanjamo, da bo v najkrajšem času izšel naš Sloven-sko-Amerikanski Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega čtiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presegala vse dosedanje. Cena je samo 35 centov. Da era boste pravočasno dobili, ga naročite že sedaj. Najboljši do- Avtomobilska nesreča. Spring Valley, X. V.. 26. srp-i tembra. — Pri avtomobilksi nesreči. katrra je zadela kapitana -M. Olherskija. ki kupuje za rusko armado vojne avtomobile, je smrtno ponesrečila njegova žena. — Kapitan sani. kakor tudi njegov adjutant Vladjal Wiavozanski. >ta bila nevarno ranjena, da pričakujejo njiju smrt vsak čas. 1 Dve drugi osebi, ki sta se peljali v avtomobilu, sta bili tudi nevarno ranjeni. ŽELIM DOBITI KUHARICO, kaz. kako veliko je povprašanje po našem Koeldarju. je to, da smo kl Je opravljati vsa ku- morali že dve leti izdati po dve iz daji. Ker bomo letos izdali le o-mejeno število Koledarja, se na hinjsku dela. Plača .ie ud -^U naprej na mesec in se Jie ozira, ako je samica, omožena. ali vdova z Saj vem, kam jo bom mahnil,... k Balkovcu, ker tam bom dobil prijatelja- Kadar se gre za postrežbo za krepeilo tele&a, kakor tudi za lopo urejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji stran« Moja dolgoletna skušnja v splošnem pri hotelski obrti jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo. — Torej če čuti telo slabosti, si lačen ali otožen, pridi k meni, in in postregel te bom prav izvrstno. John Balkovec Hotel 5400 Buttler St., Pittsburgh, Pa. poznejše naročbe ne bomo mogli'k«l»a. Služba jo v gozdarski kampi, kjer je od 10 do 1"» mož. Katero veseli taka služba,| naj se oglasi na : veliko ozirati. Naročajte ga pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortland St.. New York City. Ton v Box J. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽ IVAH. Admiral Tirpitx. London, 26. septembra. — Lz Berlina se poroča, da je admiral von Tirpitz imel g«ovor pred pan-germanskimi poslušalci, katerim je rekel med drugim sledeče: — Ekonomično smo ne p rem ag I ji vi. Zmaga nam že namiguje iz daljave. Strankarski prepiri morajo prenehati toliko ča*»a, dokler je hiša Nemčije v plamenu. Mir, katerega priporoča večina drašav-nega zbora, je v resniei poraz Nemčije in zmaga angieako-ame-riškega kapitala. Za nas v ekonomskem ozira je življenakega pomena, d* v bodoč« Nemčija nadzoruje Belgijo in ne Važno za vsakega. KADAR selite ixvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali xnancev, gtvu itd. KADAR želite prodati posestvo, fanpo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hižtvo, trgovino itd, tel j a ali znanca, KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena TiasmaTiii^ rabite vselej "GLAS NARODA" m "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NaRODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODAje razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. CENE SO SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 | Enkratno iskanje dela stane................ $0.30 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota ! Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke itd. stane................................$1.00 j ali kaj enakega stane .................. $1.00 Enkratno iskanje delavcev stane_____________ $1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane___________$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. ' HA81AVITE HA: "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem va- naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu .ai^T1:lrfl ^ ako n« opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj rujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih ga ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri na< je vsepovsod dovolj. ročflih po poitL W Mladost POVEST. Gabrijela Preiesova. (Nadaljvanje). Nekaj ■ že kitkam pri vra- sobi Jo okna in z jednim skokom poslušam in si mislim, da bi bil na vrtu. ti kaj hraber vojak", je srn- Majda se je nekolkkokrat plaho ril Tomaž smeje m> kažoč svoje prestopila. pogledala, sapo zadržu-!e /eu»ke zob«- in odložil svoj je za odhajajočo, vitko, rdečo in '.ki n*"ni kovčejr. plašč in čepi- modro oblečeno njegovo postavo. I»ii i«* vi -, moker od potu. a Na vrtu so jo zakrivale sončnice, po znalo *e ie. da zdrava bujnost tem je izginila za trenotek v uti-ujem Kar kipi. »co in na to zopet skočila črez plot l\(V0V<-«ra p. rja pa ne sme« !la dvorišče. Tu so frfotali kvišku dajati, draga moja", je prista- "»plašeni gol obje. in Tomaž jim je : "to je že davno noje. Sedaj »umii-uj.pwjiwwwiwiippfi.w--.. 1 iijuijiipihiiiimiiiliiiiiijj. GLA& KAJfcOPA^ 28. «5PT. 1917 np —* •t začnem hoditi v navadni si zataknem za klobuk k ae pavova. vabljive požvižgal. "Kako sladko zna žvižgati", si je mislila .Majda; ''gotovo ga spo-t|a'znajo »rolobje kar po glasu...." .1» i rebri v p krt ili letom še bolj e pu Hita oče in Filipf ln si midva tudi podava ro-«drav?" je nudil svojo lian svakinji nasproti. — a mi itak-ne daš, dasi bi med svakom in svakinjo ivilrjo.... Kolikokrat sem l&o/iču ke*«! in žaloval, il tedaj t»ga prija-zares, tako ne-»1 biti!" ♦ |M> M sem dob kega pol jubea n bi ne bil m ' Kil ia dve la. p<* ip in oča sta bržkone nekje riš.-u", je odgovorila Maj- lava.ii -»Vilku tresočo >e roko. Skoro ji je bilo malo žal. da *e s?a »e upouiiiijal* z neko hvaležno uda i Krst jo; sedaja pa pride in ugan\i le šale njo. "Kaj pa. v njem drugačna kri nego v Fill-1 pu. in pri vojakih ni moffel o>tati »vetuik ', si je v mislil opravičevala vsaka; toda vzlie temu jo je pretkani bolestna misel, kaj, če bi kedaj videla Tomaža na strani b-pe Mesarjeve hčerke. je gledal tako l"*lej še do-1 o-o- bb ki in v raz hoje nib malo luknjastih čevljih, v ti razvlaki v sob.... "Ali -si prišel j>eš?" je poskušala odvrniti od sebe n ječo v o pozor- p-gr tesa a k or da je ozna. — pozorno jo je v njeni zanemarjeni jo uo* 1) 'lil tali topolov sem s ', jeo tako, da našo hišo iznenadini. Si-li zato huda na pripeljal on, otiraje o/.ičnim dano je zaro- včeraj sme Žarki prijaznega jesenskega son ea so prodrli skozi bezgovje in. predno so zatonili, zamigljali pc eel i sobi. "Sedaj bode pri nas zopet vse drugače", je šinilo mladi gospodinji v glavo, a na shrambina vrata se je ozrla s pogledom, v katerem je žarela nadeja na krasne jšo bodočnost, koja jo je vabila k sebi z nekim sladkim tajnim gla >oni, kakoršen je bil Tomažev žvižg. ' 'Me že odšel, Lucija", je tiho izpregovorila in odprla duri, a sestre ni bilo nikjer. Le o .prto okno in po tleh razmetana čebula sta pravila, kje je Lucija našla pose be n izhod, da bi se ne kazala Tomažu v tako vsakdanji obleki. "Zgoraj je, preobleči se", jt dejala Majda sama pri sebi; "**tom, obrobljenim s čipkami, na sredi pa je stala višnjeva steklena vaza z vkus-niin šopkom aster. V kotu pod stropom je visela kletka z Majdinimi grlieami; na zadnji steni je bila pribita Toma ževa slika v pozlačenem okvirju, ovenčana z georginami, katere so bile sem ter tja med bršliiiom in veuočim divjim vinskim trsom za taiknjene po stenah, zbitili z re men ji; pod stropom pa je plaval ua zelen: niti bel. umno zlepljen golob. .. Tomaž, kateri, izvzemši kitinske božične praznike, še nikdar na svojih stvareh ni poskušal prijetnosti ženskega gospodinjstva, je bil nekako ginjen. Vzlie temu pa ni dolgo ostal v m< Majda ir odkimala. "Vsak dan hem se veselila tvo-jega prihoda", je priznala v preprosti odkritosrčnosti. Tomaž je svakinjo še enkrat premeril s pogledom, kateri se je v treh letih, kar ie bil z doma, tako eudno izpremenil; zakaj v tem ea*u je spon al premnogo, kar mu preje še ni bilo znano. Majda se um je /.tlela lepša nego o liožieu. dasj v izpodrencunem vsakdanjem krilu in brez rdečih korahl na vratu, katerih se je še tako dobro spominjal. Crez pas je "bila še ia j tenka kakor dekle, toiia nje obraz je postal okroglejši in glaj-ši, polni ustni bolj lesktvi, — in tako ponižno je stala tu pred njim kakor vojaški novinee. Dobro sr-ee Nt- ji je videlo že v očeh, — kako je ravnokar pouiilovala mladega jelenu! No. Filip si je dobro izbral, in to je bial sreča za vso hišo____ "A veš. česa se jaz veselim?" mu j»* prišlo na misel, da bi Majdi za njeno priznanaje povedal kaj ljubeznivega. "Veselim se. da-bova midva sedaj zopet lahko plesala. Ali se še kaj spominjaš najinega solo f Meni je bilo v Ljubljani često na mislih; na plesišču sem vselej iskal take. kakor si ti. a nisem je našel; no, saj je bila to h' otroška misel...." Mlada sr«*spodinja se je jedva ovladala toliko, da je odgovorila kakor se spodobi za omožeuo žensko. Prosim te. človeka minejo vse te mladostne norosti; toda ko boš ti doma, poj de morebiti zastran tebe i Filip z menoj na ples.... Ah ne greš zgor?" ga je vprašala, kar ga je hotela že preje, ko je stopil pred njo, a ni mogla dobiti pravegai zraza. "Da se oddahneš m umiješ? Jaz pa pokličem očeta in Filipa ter ju pošljem za teboj____" "Zaradi mene ne imej nikakih opravkov", je odgovoril Tomaž, zapazi vsi šele sedaj, da je Majda v taki zadregi, da ji skoro sapa liha ja. "A Lucija naj se nikrr dolgo ne skriva v shrambi", je pristavil; "v tem grem sam pogledat xa našimi. .. . " To pmih je hitel po razvlečeni prazničnimi čevlji si je še pri-;utiri- Iiejr° -ie kar hitr° uesla oprane, rdeče pisane noga vi ee in svoje rdeče koralde; zakaj brez njih se ji je zdelo, da ima ne lep. preveč rjav vrat____ ( V/ pičlo uro se je o mraku že vrnil i Tomaž s Filipom in očetom z dvorišča umit, počesar in očejen. I>a bi ne bil v hiši ženskam na poti. se je napravil v hlevu pred hlapčevim zrcalom. S Filipom sta d pa v tem povedala vse, kar sta imela najnujnejšega, "Kaj pa to-le?" je bilo jedno kazal je na srčno stran: izmed prvih Filipovih vprašanj: — Ali si to prinesel v redu nazaj? Tomaž se je od zrcala ozrl na brata nekako z visokejra. V tem hipu jra je prevzela mladostna ruzjxisajeua bujuost. katera gaje doma vselej navdajala. Pogludil si je s prt si male bledorjaVkastc bivi-če med svežini ustnieami in odgovoril skoro prevzetno: — Tako pohleven že ne bom nikoli kakor si ti; jaz bi lahko imel deset deklet naenkrat rad, — samo zares nobene ne... V prvem hipu je Filip zardel, ka kor >tar učenec, kateremu pstavi učitelj, da bi lahko že več vedel llego ve. .. Toda ko se .k1 v zadregi pr ipo-gni! po slamnato bilko, je uvidel mu je odgovoril Tomaž še dokaj povoljrao. — Drugega dne je Tomaž spravil brez žalosti svojo vojaško obleko v spodnji predal omare. Ker se sploh ni rad pritoževal nikomur, ni omenjal težav vojaškega stanu ni brat u ni trikom u drugemu. .Stara praznična obleka, katero je sedaj hotel ob delavnikin nositi, mu je bila malo tesna, a vendar je bil v nji isti sveži planinski zrak, po katerem je često vroče koprnel v vojašnici ali na tlaku velikega mesta. Iztaknil je tudi klobuk s krivci in hotel pridati za spomin prejšnjega večera še pavovo pero. Zajutrek so mu napravili v lo piči. Dobro vedoč, da je tu Tomažev najljubši t prostorček, je Filip napravil ženski, naj prinašati Tomažu zjutranjo kavo in popoldauski mošt v utico. češ. _ naj se v svojem najdražjem kotičku veseli še nekaj časa; kajti jesen se je polagoma bližala že svojemu koncu. Ko je Tomaž, katerega je poklicala Lucija, stopil v ntieo. se je začudil, ker je bila tako izredno okrašena, spoznaj je, da je to nekdo naredil nalašč njemu v veselje. koval ; oklenil je. tla -i poišče dela. — Prišd je domov, ko so ravno spra\;ijaJ i ajdo. koruzo in pozni krompir; po hlevih je bilo treba popravljati, kajti s sosednjih planin so ž«> trouili jjovejo živino in irobn ieo v ravan; pod hišno streho se j.- bil skrivil p ločna ti žleb: povsodi je bilo torej na iz'-biro. ln tako je bilo Tomažu pogodi, če je hodil od dela do dela; pri jed nem delu ni vztri>el celi daai. Majda in Lucija sta na dvorišču krmili kuretino; Tomaž je mislil torej, da mora postati pri njih. — liolobje po bero to vse kuram, — je dejal z nekako mehkim jrlasoin in se po sili nasmehnil. — Drugikrat golobe krmi oče. zjutraj tia vse zgodaj, — je odgovorila Majda; — danes sta se pa ^ Filipom odpravila takoj po zajutiku po koruzo na njivo, pa j" pozabil nanjo. Naj pa ubožci dobe tukaj-le prigrizek. — Ti jih imaš menda jako rada. — je rekel Tomaž, spominjaje se bele papirnate igrače, katero mu je obesila v utico. — Še raje imam škrjančka in tair le one-le. — je pokazala z tle^šuo na kopico vrabcev, kateri so od daleč pobirali, kar je odletelo pri krmljenju. — .Jaz pa vrabcev ne morem trpeti. — se je oglasila Lucija, samo da bi tudi ona kaj rekla; — nič nimajo na sebi — ne lepe bar ve. ne petja — vsiljivci so. — No, pav je lepši nego vra-bec, — je dejal Tomaž, cikajoč na njene včerajšnje besede o pavjem perjn. — Da, da, — tisočkrat! j<» pritrdila Lucija. — In kadar stoji drevje golo. — je branila Majda svoje mnenje, — ko sneg pritiska in vsa ra dost zapušča človeka, vrabec vendar ostane pTi nas. in kakor se obrne na veji ali zemlji, vetfaio mu sije v očeh veselje... Zjutraj pa tudi ^iiajo človeka, vzdramivšega se. potešiti; časih jih je tako lepo poslušati... Mladi ženi se je tresel glas; — Tomaž jo je, sapo zadržuje, kiado-ma po2leda4 od strani. Zdelo se mu je. da Črna. črez prsi prekrižana ruta tako oziko u-tesnjuje njeni rameni; na pffsih se je videl mal, trioglast kosec srajce, zadrgnjene s trakom, nad njo pa je bilo pet vrst drobnih korald; fini oval rjavkastega obličja so za katerim je bil šopek steklenih črešenj z nazobčanimi zelenimi listi. Sviti i. kratki kodri las. ki niso segali do p reče. s<» ji vihrali v vetru, obletavali drobne, zaupljive oči. katere so tako ljubeznivo zrle na kopic o vsakdanjih ptičkov. "Na nji — vendar, — ni nič posebno krasnega", je blodilo po glavi Tomažu, a ta je vsled tega spoznanja malo pobledel. Majda je -topila h kumiku; pri Tomažu je sama Lucija, ki je tako počasi pobirala pehar krmo. kakor da je železen. (Dalje prihodnjič). rode; takega morenja ne pozna zgodovina sveta! In kakšna je uloga Slovencev v tej vojni ' Žalostna in strašna! Premislite, naši bratje v domovi ni se morajo boriti /.a one, ki nas zaničujejo in sovražijo; boriti se morajo za slavo onih, ki nas imenujejo slovenske ose. ln danes se bore naši očetje proti nam Auie-rikancom, ki jih hočemo rešiti in osvoboditi proti Nemčiji. Bratje, žalostno je to; boli nas v sree, da gre oče proti sinu. sin proti očetu. Skeli nas to v srce, kar je naredil-stari Fi-anc Jožef; to je nekaj strašnega, nekaj nenaravnega, nekaj živinskega, satanskega! Zato ipa ga je obsodi? vas svet in obsodili smo ga tudi mi v Ajneriki. Bog ga je kaznoval, ker i je bil krivoprisežai, ker je bil krvoločen tiran po zakonih narodnega prava; no, po božji sodbi je prenehal biti naš vladar. Kako je vladal nam. to ve zgodovina od leta IS48, ko so Slovenci pomirili uporne Ogre. Takrat jim je obljubil vse pravice; Lahko se ozdravite! Ako ste bolni, pridite k meni. Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X ŽARKI. vas vam povem, če morete bit) oz* 'ljeni ali ne, J« vam povem natančno, kaj je pravzaprav vaša bo leten. Ju rabim le najnovejše cnanstve* ne metode in iznajdbe, Ja* imam sam leke in laboratorij. Jas rabim le pravi Neosalvarsau, 914 in 606, Jas ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni Jaz sem specialist s večletno skušnjo in ve A, kaj napraviti za vaa. ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posvetovanje in nasvet zastonj. PROF. DOCTOR SLOAN Specialist sixth avenue URADNE URE: * Jebnikik U 9. .j. i. S •fc uJtijak «4 10. im 1 v«. C.r. SmtkfkH S« PITTSBURGH. PA. jo bodete I jail i. Do danes še poljubili j,i pozdrav- ne smejo v demo-! tovanje 654» milj v sedmih urah -2 min. in iJU >» kuudah. ....... . Kapitan Lauretti je pri .->vo- vini ljubiti rodne zemlje; kdor jo; jem poletu oosli poslužil takozvanega Ala-stroja, ter je imel na krovu mehanika in dve strojni puški. Od Turina naprej je sledil železniški jporsri od Susa na laški meji. Alpe je prevozil preko klavnega Mont Senija v višini 12.000 čevljev ter -e nato zopet približal železniški Nastopimo proti Avstriji! Fr. J. Kramar, Farrell, Pa. Lesena miza je bUa poRrojefia obkrožaU otočji .... Kmeiuu ali druge.im so bo milo zdtdo. ko bo moicla čit d tt- vrstice in vsak me bo morda imel za bd;tjuicu, ličvernika ali p.-t bogve /a kaksm-ga barabeža še. Jaz sem, rojaki, delavee, k«, tej emu ni Jala domovina kiniha, ti, pa zato ne, ker nisem. Jiotel biti hlapee avstrijske zatiralke. Jn jaz vas danes viprasain: Ali smo Slovenci srečni v Avstriji; Seveda bo kdo rekel, ki ni jzkusi! avstrijske birokracije, da smo sre.'ni. Ali. rojaki, nesrečni smo. jako nesrečiti, zato. ker živimo z Nemci na eni in isti zemlji. Lahko bi bil naš narod sre«"ni, ko bi imel vsaj jnalo svobode. saj je vendar nas narod umen in bister, pa vendar ni zadovoljen na svoji zemlji. Vi tudi to sa:ini znate, ker st«- piišli v A-meriko, i .-r nL>le nikdar mogli 'caj boljšega pričakovati od krute mačeho, ki nam ni dala svobodno dihali, kaj v prostem slo-viiii;kem duhu se razvijati! Ako smo zaceli kaj v korist našega naroda. da je bilo proti Nemcem, so prišli avstrijski žaaidarji in rit-mojstri ter nas odvlekli v ječe in nas obsojali v imenu njegovega veličanstva Franca Jožefa; torej nismo mogli napredovati prav nič. Predramite se torej, moji rojaki. vstal lite sedaj ob tem trenutku, fc,o se zbirajo na-i fantje pod slavno ameriško zastavo. Predramite se. ljubi moji rojaki, ter opašite s vitle meče, da bomo pripravljeni proti krvoločnemu Nemcu! Va boj maramo! Avstrija je danes zrela in kmalu bo konec te slave avst rijsko-tvrrške vlade. A.v-strijsko-turška uprava mori jk> slovenski zendji kar v kopicah; na zato, ker hoče ona uničiti Slovane. Ali glejte, ta Avstrija, je dam> kakor najgrša vlačuga pred celim svetom. Kdo je kriv za to svetovno klanje, kakor stari Franc Jožef! Ti, Avstrija, si odgovorna /a. vso prelito kri v Evropi in tudi k:i ameriških junakov naj vpije na ma-sčevaaije! Avstrija, ti in tvoji vladarji ste odgovorni za vso kri, ki je mti Sava. Drava in I>ohava ne bi mogle oprati, kajti kajžer je morilec in podpihovalee miljonov in mdijonov mož, žen in otrok. Ni več apostolski vladar, ker je zvezan z iutera nekimi Prusi, moha-medanskimi Turki saano, zjtto, da ljubi, ga obesijo, saj je v Ljubljani spomenik, ki govori: Ab. tko svoju zemlju ljubi i tko neče biTi rob. tomu krvnik glavu rubi. tuj u iiliulan pada grob. To se gotli samo v Avstriji. Tako. draui Slovonei, stopimo' protri pri Moda ne. na noge in pobirajmo prispevke! Tekom vožnje preko Alp je za-za nu«o jug dati. bodimo vsaj zve- Modane naprej je še vedno *'i m lojalni domovini in Ameri- j Nh"dil železniški projri in sicer v sv-ki. Ljubimo one. ki s«, morali po - verozapadni smeri pri Culos. ka-staviii svoje življenje na oMar.(mor je dospel i/ Turina v eni uri - . Bodimo zvesti sinovi matere Slo-."1 minutah. Zatem je pr-vozil ali glejte, ko je bilo treba kaj sto- venije. Morda nam ne bo treba department Cote d' Ore t«*r nada-nti za nas, je presvetli raztrgat j dati niti ene kaplje krvi. zato pa *jeval vožnjo preko Klavignv in skrbimo za oiaše fante, ki so v ar- preko departm.-ntoy St-iue in madi ter ji •mpumagajiuo, kar bo- ^lariif. do jM>trebovali o in preko Cap svetotrnega klanja Hodimo pošte-! Oirs Xex. nega srca ter storimo vse za našo! Tekom tetra potovanja je bil v Ijubo doipoviuo. j višini 10.000 čevlje-. Angleški Vedimo. da Amenika bo / na-jKalial Je prevozil v petujastih mi-šimi fanti premagala kajzerje. ki »»tab, se pustil do višine 2000 čev- listino m potem je pa nastopil proti nam še z večjo šibo kot poprej. liratje. na slovenskih krajih moramo zidati jugoslovansko republiko. Avstrija je danes na smrtni postelji ter umira kot skesan grešnik. Težko umira: ob njeni strani stoji satan, da jo vzame s seboj, ^koraj, da ji bo kmalu '.sapel smrtni zvon, to je ameriške puške. Iz slovenskih rok bodo počile in duša Avstrije bo romata i pred večni pekel. Ž njo se bo zgodilo tako, kakor se je zgodili« o<». aprila 1671, ko se je zbral v dunajskem mecstu sodni dvor, da še enkrat v _ imenu cesarja izreče smrtno obsodbo Zrinjskeinu in Frankopanu ter je prvi sodnik prelomil nad glavaimi palice v znak rabi ju, naj ziauui življenje obsojencev. Istotake stvari dogajajo danes v Avstriji. Strašno žalostno je preko nje koračila u- ajzerje, vladajo s svojimi trdimi pestmi nad slovanskimi narodi. Pozdravljena armada, ki gre v boj za naše osvobojanje! Iz Turina v London. Posameznosti o poletu itaijanske-ga stotnika markija Lauretti j a iz Turina v London. London, Anglija. 20. septembra. Danes so obelodanili posameznosti .oda, kateri nikdo ne uteče. Pred <,|ede znamenitega poleta kapitana njenim |>restolom stoje sodniki, ki jo obtožujejo. Pravičnost narodov in usoda ji napovedujeta, da je prišel njen zadnji čas; amc riški vojak ji bo prelomil v znak živ i jen je. Ob tem trenutku >e zavezniki razgov arjajo, ko umira naša mačeha Avstrija, kaj naj storimo za Slovence, llrvate in Srbe, Čeho-Slovake, Poljake, Iiu«iiie, ki buhith, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PEK DAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. rRANK £ K RAB EC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. • FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. V« dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarno poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri •oibe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bods odralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". DIM. Ruoki >]>isai Ivan Turgenev, (Nad*»' jevanje.) Ui >l> t< Kormscino ut opr** ob mizo. vL to iu! r IU ' psi *ki vi, Stefan N:ko!;:jcvič, ka- grofice; on i»«m -pa je bolj mislil nenja t»tc vi. kar .se t.m"-e jiu. dobroto dobtv vecurje. i potrebne desetine j Nakonee se prijaivi nek Tk Bin-VoroHilov z ffifwom. ki je dasorv, videti iskren, v istini pa al veliko delikatnost. Jlukav in gotjuiiv, po besedi tero-in ob«*i.,a"" vpraša '"i** in po poklicu jKtlicist, prijatelj ruskih trgovcev in pariških !<>ret, plešast, brezzolbeu pijanec. Bil je jako rdeč in raven; trdil je, |da jr bil izgubil [MMslednji uovčič mikaven Bena/etu in da je naposled priigral 16 goldinarjev. ; Z ono besedo, zbralo se je mnogo sveta. ( mino. v resnici čudno je bilo >piAŠtovanje, s katerim so se obrača Li vsi proti Gubarevu. kakor proti učitelju ali starešini; oni mu rado ' Ob-velika beseem pa še, kaj pa ta posto-inini«trstva proti nedelj->lam, čitalnicam, eiaopi-som J In. nejevolja seljakov pri |HKl|>Lsovanju ustavnih izprav! liazin tega, kaj če biti s Poljsko . Mar ne vidite, kam vkc to pelje f Ali ne vidite, da... lim... da lom, -spo- nam treba zliti se z narod znati njegovo mnenje?" Gubare- P'*i<>bčujejo svoje mnenje in he m« na mah ob\ladala neka tež- I**lvrz*jo njegovi Mxlbi. On ipa ! i žalost, skoraj zla volja; vedno J1"1 z mrmranjem, z dr nt tnu /ari liee, |*risiljeno di- panjem brade, a sukaaijeui oči, , v« udar ne poviedigne svojih k«11' so vsi prejemali kot izreke rsy/ ^ »odi I o se je ni enkrat, da tem liambajev iz spoštovanja do J* f-etwo \ al. ru,i zadovoljni ter so sc razumeti. Gubarev >e jezno zasukne na K^vor JO ***** do P«4 petah iu /-ačue zopet meriti sobo. Zdaj .so se začeli prijavljati no- i noči in ne odlikoval, kakor se že ! vidi, jx> obilnosti in raznovrstno »ti j)redmetov. Sahančikova. je K<*tje. Proti večeru sc je na-1 , n .. .... PWPS . , i- im i .. . lffo\onIa o Ganbaldnu, o uekeui bralo oJnltio Ijudj. Med niinn ji*' , , .. .. ' u T | Kartu Ivanovimi, ki so ga nase*- kali nj< ni lastili lju-dje, o Napo- prišel tudi Jevsejcv, katerega j bila Suhančikova tako neuirniilje-lui ogwlihi. fWtsi se je vrlo ljtubez-itivo /. njim pogovarjala iu ga naprosila, nuj jo Hprenii domov. Pri- šel j** tudi u<4ci Piš>'alkin. r)rav .. , . : i , , - . i i S"4U 'a ikiJn-e zasluge . o idealen ponuroteljm sodnik, tvi«i| ,..........T- j otl tistih ljudi, kakoruzuh zares •„ . _ . ,., . lisBsija veliko potrebuje, elovek ^ S ™ leomi lil., o ženskem trudu, o tr-goveu Pkskačevu, ki je vedoma umeril dvanajst svojih delavcev, za kar je dobil medaljo z napi- HP «ni- jzmskeui kne/U Cukčevlidzevu, ki |lo i*^-' — o bodočnosti Rudije. Piieal-^."Ikin je tudi govoril o bodočnosti k . . Rusije, o <»dkupn, značajih na- poirp* Jjiv m polten. Seljsfa v. J jako kratke fpatneti, brez ved ••ti. bre« dar»>v. brez samosvesti, njegovem okrožju skoraj da so gn 11 ml ill, on pa sam se je tako spoštoval. kakor bitje, ki je v resnici \ redno sfxAtovanja. Došlo je tudi nekoliko ofieMtor, ki so prišli na kratek odpust v Evropo In se veselili, da «o zopet enkrat občili k izobrazeikinu; seveda ao govorili pszljivo in ne izpauAe iz giave naj-'zadiiieKa polkovnoga poveljnika l*riilo je tudi dvoje mršavih študentov iz Heideiberga. Eden se je ■\se i »rez i raje ogledi »v al. ilrugi p« je na ves pla* hobofcal r obadva sta hiU jako nerodna. Za njima se privleče ie en Francoz, tako-imenovan * 'pet at je m o tem, kako on razen vsc*sm najbolj prezira to, kar jo priprusto. Yorosilov začne zopet govoriti ter brez s>«pet skoraj da »*o ni /-udušii, je nsapominjaL po imenu učenjake \>»eh časov in narodov. Tudi on eno č vek ne o bo-dočnoMti Rusije. Bambajev je tudi pripovedoval o bodočnosti Riu-sije in jo popisoval z najlepšimi barvami. V tem navdušenju mu pride na misel neka melodija, ki io spozna za rusko 4 ah! veliko'*' ter jo zapoje; p« kmalu ga je pre-kričal občui \-ik, e izb iti — vn basta! — ni pa povedal, katerim goljufom Dim od smodk je bil zadu^jir. Vsem je l»ilo vroče iu biLi so že utrujeni ter hripavi, vsem so se oči pordečile, vsem je raz iica curljal znoj. Butclje hladnega ■piva so se donašale mai4jivo 211 so izg-injevale, kot bi mignil. "Kaj sem že hotel reči!" vpraša eden. "S kom sem se že prepiral in o čem?" vpraša drugi. In sredi tega trušča in hrušoa ]e hodil Gubarev kakor poprej •drgaje in glade si brado gor in dol po sobi; zdaj nastavi uho ter prisluškuje kakemu razgovoru, rdaj zopet čtiw~kne kje kako besedo in vsakdo je lahko nehote opazil, da je ta Gubarev vsemu središče ter da je on tukaj domačin in prva oseba. Litvinova je izač-ela okoli desete ure glava boleti; čisto aia tihem jo poiriše ta čas, ko je bil krik največji. {Suhančikova sc je bila spomnila nov« krivice kneza Barn a v ki r skoraj, da ni ukazal nekomu ušesa odrezati. Blaga nočna sapa je pihljala in sc vLila mi razžarjeuio lice Litvinova. *;Kaj je to? ' premišljuje hode po temnem drevoredu. ''Česa sem se vdeležil? Zakaj so ^e oni zbrali Zakaj so sc drli. prepirali, kot da bi hoteli iz kože skočiti? Čemu Lat vino v mikne z ramama, od-vse to i" pravi se k \Vebe>rju, vzame novi-ne in si naroči sladoded. V novi-nah se je razpravljalo rimsko vprašanje, sladole^ pa je bil slab. Z e se začne odpravljati domov, kar stopi preden j nci>oz2ia.n človek s klobukom šii-okih krajev in spregovori po ruski: "'Vas morda motim?" ter se vsede za njeigovo mizo. Sele pozno, ko ga je dolgo ter ostro ogledal, spoznia Litviuov v njciu tistega tolstega človeka, ki se je bil spravil pri Gubarev u v hot sobe in s toliko pazlivostjo vanj zrl, ko se je jelo govorita o političnem prepričanju. Celi večer ni bil spregovoril ne ene besedice in zdaj. ko sc je vsedel poleg Litvinova ter snel klobuk raz glave, ga začne gledati bolj prijavno, pa tnialo nemirno. V. "Gospod Gu&arev, pri katerem sem imel danes čast videti vas", začne nepoznan, tolsti Rus, "me vam ni predstavil. Zatorej, ako dovolite, se vam bočeui priporočiti sam; Potugiu, odstavljen dvorski svetovalec, shižil sem pri tinancijskem ministrstvu v Petro-giatdu. Nadjam se, da se vam to ne bo čudno zdelo. V obče ni moja navada, tako naglo vspoana-vati se... ali z vami.. . *' Tukaj preneha potugiu ter sd ukaže prinesti kupico Črešnjevea. "Da se nekoliko okrepčam", pristavi smehljaje. Litvinov pogleda z dvojno paz ljivostjo na to jHJslednjo izmed vseh teh čudnih lic, s katerimi je bil danes prišel v d«jtiko, iu takoj si -misli: "Ta ni kakor oni." Gotovo, da ni takšen. Pred njim j sedel širokih >pleč, velikega trupAa na kratkih nogah, pobešene ko draste ^lave, vrlo modrih in otož nili oči pod gostimi obrvi, velikih pravilnih ust. grdih zob in čisto ruskega nosa, kakorišneniu pri|>a-da prislov "krompirjev"; člo-tek. brhek po pogledu in divji, v obče nenavaden. Oblečen je bil čisto brezskrbno. Staromoden pla^č je Itžal na njem kakor vreča in zavratnik se je bil zasuknil na stran. Hitra njegorva zaupljivost se ni zdela Latvinovu prisilna, ampak nasprotno, oaia mu je na tihem dopadala. Nikako ni bilo videti, da bi bfla temu človeku navada vporivati -se znancem. Ou-den vtis je učanil na Litvinova: vzbudil je v njem spoštovanje, sočutje in nehotomn tudi milo-srdje. ' Jaz vas tedaj ne vznemiru-jem?" vpraša ga zopet z mehkim, •malo obmoiklim in skibim glasom, kakopšen je ravno odgovarjal ee-li njegovi figuri. "Odpustite", reče Litvinov, "nasprotno, jaiz se vas jako veselim!" "Zares? No, tako se radujem tudi jaz. Slišal aeni o vas že mnogo; vem. s čim se zanimate in katere 9o vaše namere. Delo je plemenito. Zato ste pa tudi molčali danes." "Da", odvrne mu Litvinov, 'tudi vi ste maio -govorili." Potugin vaUhne. "So pa drugi •maio vee govorili; jaz sem poaftn-. No", pristsTi ŽIVITE DOLGO OSTANITE MLADI Svet Father Moliingerja, glasovitega pittsbnrškega dnhovsa-zdravnika. NJEGOV FA MOŽNI ČAJ Velika naravna iznajdba rabljena od nekdaj, ki jo je predpisal duhoven, kateri Je zdravil ve« bolnih ljudi kot katerikoli zdravnik v Ameriki. Father Mollin-gerjev glasovit rastlinski čaj ki ga je dajal vsem, ki so iskali pomoč, je bil rabljen v tisočih hišah nad 40 let. To je senataci-jonalna iznajdba — sestavljena iz samih dragocenih skorij. listja, cvetja, korenin, jagod, rastlin in semen. ki rastejo v raznih krajih. Vsebuje čudovito moč za. cel sistem, krepi telo in kri. Odstrani ^trupe, ki povzročijo starost In več nevarnih bolezni. Zdrava kri, bistre oči in rdeča lica vse bo znak zdravja ako rabite naravni čistitelj telesnih strupov. Za revmatizem nečisto kri, mazulje, zaprtje, kislobo v želodcu, glavobol, nered v ledicah in jet-rah, pričnite takoj rabiti ta izvrsten čaj. UlaUi in stari hvalijo Father Mollinger-jev čaj. To ie splošna zdravilna tonika potrebna v v-saki družini. Velika družinska škatlja za pet mesecev se i>ošlje kamorkoli po prejemu $I.itO v potov i ni, znamkah ali money order, po parcel i»ošti. Na tisoi-e. ki ho naročili po pošli, se jih je zahvalilo zjl novo priJobljeno zdravjž. -\ko hočete prej poskusiti prodno naročite, potem vam pošljemo prosti vzorec. Mollinger Medicine Co. 21 Mollinger BldS.. 14 East Park Way N. S. Pittsburgh, Pa. Najstarejše mesto na svetu. Se Goro Ararat v Armeniji splošno smatra za mesto, kjer je zapustil Noe svojo barko. Bilo pa je -«ele leta 182?l. da je neki izurjen angleški turist splezal na goro. To odlieno delo je pripisovati dr. Parrotu. Skozi stoletja se je gora upirala naporom turistov in drugih drznih raziskovalcev ter krščanski duhovniki v Armeniji so oznanjali kot versko resnico, da je vrhunec te gore dom Jcho-ve in da ne more nobeno Človeško bitje dospeti na vrh, ne da bi pri tem zapadlo božji jezi. Ko je dr. Parrot izjavil, da se je uiudii na vrhuncu gore, mu tega duhovniki niso hoteli vrjeti ter to svoje vere se drže se danes kljub dejstvu, da je bilo od takrat naprej n« gori že večje število raziskovalcev, ki so zrLi rajs Ararat po Armeniji, in sicer iz višine 17,000 čevljev. James Brvee, prejšnji angleški poslanik v Z družni i h državah, je splcual ua vrliunee Ararata v septembru 1S7G. iu sieor sam. Ruska vlada mu je dala wi razpolago spremstvo, a že v višini 5000 čevljev se je polastil ljudi tak strah, da niso hoteli iti naprej. Bryeo popisuje vrhunec gore kot maj-nio ravnino, pokrito s snegom, tilio in zapuščeno ter svetlozele-nLii nebom nad seboj. Nakičevaji v Armeniji, ob obronku gore Ararata, zahteva zase čaiit, da je najstarejše mesto ua svetu. Ime tega majlmega mesta pomeni: "Tukaj je stopil ven." Domaieini izjavljajo na popolnoma določen način, tla je bilo na tem mestu, kjer je stopil Xoe iz barke s svojo družino in živalmi, ustanovil dom. zasadil trto ter se nečno tudi opil. Ob vznožju gore sc nahaja grob iu sicer predstavlja le še razvalino v notranjosti nekega armenskega ša-i mo-stana. Noe sam pa ni bil poko- br vi, in kako fee vam dw>ada to naše zidanje babilonskega stol-pa?" "Pač zidauije babilonskega stolpa! To ste prav lepo povedali. Vse te gospode sem mislil vprašati, kaj da tako hlopotajo." Potugiu vzdih ne zopet. "To je čudno, da oni tega sami ne vedo. V prejšnjih časih bi se bilo o njih reklo: 'oni so samo slepo orodje za višje namene', mi zdaj potre-j^ bujemo bolj ostrih priimen. In! glejte, mene ni raivuo volja grditil^ T ^ ••i, . , . Aoetovc lioljse polovice, i jih, po\em vam raje, da so vsi... . , , ~ ° ' Invpilddvhu I I»)ivalmii to je skoraj prekrasni ljudje. O žeitski Suhančikovi na primer vem ^jrav mnogo dobrega: dala ie, - , _____, - ».f .. J pan v najstarejšem mestu sve- svoje i>osleddije liovcice svojima I j j LAHKO STE OZDRAVLJENI! 19" Pridite k meni ~ vam Jaz povrnem vase zdravje. Jaz imam najboljše pripomočke za zdravljenje vsakovrstnih, bolezni. X-žarkI (električna) preiskava JAZ SEM najstarejši kristjanskl Specija-ilst v Pittsburgh. Pa.: 37 let skuSnje v zdravljenju bolnikov. JAZ VAM BOM povedal ako morete bltt ozdravljeni brez dvomljenja in ozdravil vas bom, ako se nI posrečilo mlajšim ali neizkušenim zdravnikom. JAZ RABIM najboljSe ln najuspešnejše ztlravila pri zdravljenju mojih bolnikov. 9 J AZ L\fAM svojo lekarno in laboratorij, vse najboljše za bolne ljudi. Zamudili se boste kakor hitro zamorete biti OKlravljeni. En sam oldsk vam bo zagotovil mojo sposobnost in prepričali se boste za-„ kaj imam usi>eh v kratkem časa. Vse kronične bolezni moških in ženskih zdravim uspešno. NIZKE CENE. PREISKAVA IN NASVET ZASTONJ. Govori se slovensko. u PROF. DOCTOR B. F. MULLIN »UK»li putt ob udiljik IUM ippriAi IC T ^ i« a, 2 4i t -SXfXj^w PITTSBURGH, PA. W Iirefite ta oglas in prinesite ga s seboj ko pridete k meni. do- njegov doiir pet- . - • . ,ta , temveč v bližini Daiuaska. striciueama. \ zamimo, - , , t ___., - . , 'i liil je zelo velik elovek il v da je to storila njena zelja, poka- , 1 i - • i .... C1 „ vi . . i kaz ttnnn kažejo domačini nj icati so pied. svetom, vendar pa! i - . , - - . „- . , - ^ .f domnevani grob, ki je morate pridna ti da je to redka , . . - -. žitva pri ženski, ki sama nima ^ cev|jev" . . i-^liL-^ i ii - Armenci tudi izjavljalo, da se \eliko. Za gospodu Pišealkma ne - , , • „ , - „:- v-- i-i ■ i3e nahaja! paradiž v blist:ui »ore ^o%ori ni«.-. Osjemu so seljaki nje-i ^^^ 1 jovega okrožja prinesli vsako le- ^ '_ revnima govega oKrozja j)i to srebrn kozaiec v ] iolji dinje za njegove dobrote in mogoče tudi s jiodobfo njegove ljubice; ee-ravno jim je vsakokrat rekel, da ne zasluži te eaati ; pa tega ni l>rav rekel, kajti on zasluži to. Vas prijatelj pa. gospod Bambajev, inu čudno sree. Zai\s on je slieeai pesniku Jazikovu, ki je prepeval o sladkosti sprehoda po čvrstem zraku, sedeč tza mizo pri knjigi in kupici vode. (]ospo>d Vo-ro.šilov je vrlo dober človek, kakor drugi njegove šole, ki so za-pisaaii na zlati tabli, točno po or dinanei kc-mandiran k naukom in civilizaciji. On celo molči trapasto, pa še tako mlad! Da, da, to so vsi izvrstni ljudje, pa koristi ni nobene od njih." Litvinov je poskušal Potugina z vedno večjim Občudovanjem; vsaka beseda njegovtiga tihega ili prepričalnega go\orai je kaizala. da razume in oročijo ruske žene." Pridelek pšenice. Mednarodni zavod za poljedelstvo v Rimu je ugotovil, da znaša dosedaj poročana letina po svetu lGbo miljonov ter 490.00U bttš-Ijev, kar pomeni 3.3 odstotka več kot. pa v preteklem letu. Te številke ne vključujejo Rusije ali o-s redni je Evrope. Imenovane dežele proizvajajo največ rži. Pridelek koruze v Združenih državah se je povečal za 25.3 odstotka. Rdeči križ za Srbijo. * Krf, 26. septembra. — Semkaj je dospela ameriška misija Rdečega križa. Sprejel jo je srbski ministrski predsednik Pašič. V misiji t»e nahajata podpolkovnika Kordenko in Arratuld, majorji Ix>rd. Burage in CoekrelL, j>oroč-mik Haskell ter profesor Frank •Jager. VABILO na VELIKO ZABAVNO in FLKSNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ. v Conemanprh. Pa., v soboto dne 29. septembra 1917 v svoji dvorani, 1st Alley in Chestnut. St. Tem potom vabimo vse rojake in rojfikiuje, da nas blagovolijo posetBti na omenjeni večer in nam taiko pripomorejo k lepšemu usj>e-hn. Za plesaželjno in za dobro za-"bavo bo jako dobro preskrbljeno. Igral bo slovenski orkester pod vodstom Viktor Navinšeka. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške 25c, ženski sik>1 je vstopnine prost; moški spol pa, kateri bo šel na plesišče, plača 25e za vstop. HAAI ZASTOPNIKI, ^ Allegneny, Pa.: M. Klartch. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Brongbton. Ipa vee. Bordine, Pa. DemSar. Caoonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vid RovanSek in Joa. Tnrk. Claridge, Pa.: Anton Jerlaa ln Anton Kozoglov. Export, Pa.: Lonia Supan&lč in Fr, Trebets. Forest City, Pa.: Mat. Frani Leben. |AJ< FareD, Pa.: Anton Valentin«! Greensburg, Pa. in okolica; Fra>| Norak. Ho« tetter, Pik In Jordan. Imperial, Pa.: Val. Peternel. Box Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ta John Polanc. Luzerne, Pa. ia okolica] Antoi Oaolnlk. Manor, Pa. in okolica: Fr. DemSar« Moon Run, Pa.: Frank MaCek ln Fr Podmllšek. Pittsburgh, Pa. in okolica: U. It Jakoblch, Z. Jakshe, Klarich Mat., I, Magister. Reading. Pa. in okolica: Fr, Špehar. South Bethlehem, Penna.: JernjJ KoprivSek. Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. In okolica: Frani Sehifrer. Tyre, Pa. In okolica: Alois Tolaf* West Ne-.vton, Pa.: Josip Jo van. WiUock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J E«ft*!]<, Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: «, J, Porenta. Davfc, W. Va. In okolic Brosich In John TavZelJ. Thomas, W. V a. in okoi.ea; A. Korenehan. Milwaukee, Wis.: Aug, Col lander 9 Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton lie, John Stampfel in Herinin Svetlin. West Allis, Wis.: Anton DemSar la Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Frank Fortuna, A. Justin, in Valentin Marelna. JoITi _:__ kateri so pooblaščeni pobirati naročnino aa dnevnik "Glas Naroda". Narofr nina za "Glas Naroda" Je: za celo lete $3.50, za pol leta $2.00 in za četrt leti pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo ca srota. katero J« prejel in jih rojakom priporočamo. San Francisco, CaL: Jakob Loviin Denver, Cola.: Lonia AndolSek In Frank Skrabec. Pueblo, Cola.: Peter Culi«. Jotaa Germ, Flank Janesh in A Kochevar. , Csfta. la okolica: Loil. GootsUa Math. Kcrnely. Lambert Bolakar. Alois nmAwm. Aurora, I1L: Jernej B. Verbič. Chicago, Ilk: Joa. BoutI& Joa. In Frank Jurjorec. MM, HL: Frank Bamblcb. Prank Lanrich in John Zaletel. Im M* HL: Matija Komp. HL: Mih. Cbar. NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom Sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia reeorde (plošče). B 8258 (Sem slovenska deklica -jr (Regiment po cesti gre I uC B 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b*lo -jr (Divja rožica lOC fl 3260 (Škrjanček poie fvrgoll 7 r (Slišala tem ptičko pet' ' u 6 Cena vsem trem $2.25 pošit*m po ExpressiL Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo um obe strani. Se priporoča Val rojak: IVAN PAJK, 166 Chestnut St., Conem&ugfe, Pjl DR. ROSENTHAL, «2 PENN AVE, PITTSBURGH, PENNA. Dr. Rosenthal, Specialist Se čem 20 let. Ako imate kako bolezen iz kateregakoli vzroka, bolno kri, ste nervozni, bolan želodec, iedice, jetra, mehur, revmatizem, mazulje ali kakorkoli drugo bolezen, upraSajte za nasvet Dr. Rosenthala in povedal vam bo če ste ozdravljivi. , POSEBNA PONUDBA za kratek čas ln po zelo nizki ceni Dr. Rosenthal zdravi s najboljšimi zdravili, U Jih dobi la Evropo, Indije, Kitajske, Južne Amerike ln vseh drufih krajev aft ta. On Šali adravttl le svoje bolnike. ' Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave,, Pittsburgh, Pa. rl m iliwmtm Namdzavi poaolti. I*Nfitaia< GLiAS NABODA^aj^SEPT. 19!7 ■ r SLOVENSKO B podp. društvo svete Barbare M ZA ZEDINJEKE DE2AVE SEVERNE ASBWUfc. Sedeš: FOREST CITY, PA. lumporinma dne 2L Januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. 8. TAFCHAR, «74 Ahsay Ave., Rock Sprta«*, Wy«. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broughton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box 647 Forest City, Pa. Pomožni tajnik: AVGUST (JOSTIŠA, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MAHINČlC, 6805 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik in zaupnik: ANT. HOCHEVAR, KFD. No. 2, box 11H, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadz. odbora: JOSIP PETERNEL, box »5, Willock, Pa. 1. nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 6o. Burdine, Pa. 2. nadaornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137tb St., Cleveland, Ohio, POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, B. Mineral, Kana 1. porotnik: FRANC TEROPČlO, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, IIL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRABEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa, Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naprošenl pošiljati vse dopise direktno na glavnega tajnika In pikogar drugega. Denar naj %r pa pošilja edino jtotom pwtolb, ekspresnili ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmery A Miners National Bank, Forest: City, Pa. V slučaju, da oiwzijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da se umore napako popravit L UMETNI JAHAČ -: ROMAN := ."JI Nadaljevanje — I >rac poslovil. — Že prej pa ,\<- bi! pri t-bi in t' .es, vsled /veze n tako plemenito in ugledno hišo. — Prednosti pa jie bi smele imeti nobenega upliva pri moji hčeri, kajti, hvala Bogu, mu o tako visoki. em opazila, da misliš tudi ti tako. — Grof Uulf bo tega eelo v.sel, ky jt i zadnji čas je zelo stopil v ozadje. Mati je nekaj Časa molčala in opazovala učinek svojih besed. — Melauija ni rekla ničesar. Ma;ti jo je nekaj čas« gledala, potem pa je nadaljeval«: Zdi >e mi da ti ni vseeno, če pride grof Selikov k nam. ali če " « ni. On je nekako boječ in se te ni upal vprašati onega, kar je vpra>a Imene. I': i men', je zaprosil tvojo roko. — Govoril je odkril, in ravno tako odkrilo vprašam kim te, da skoraj zahtevam. r«*-ii,«-o. —» Xolxnifga zatajevanj«, nobe-- To nima p"iH>iiioma nikakega suiioU. — Totvj ;aj proti iijetttuT dr-»gti mali a nnvila juijoii. kakorhitro fU'jr |M| t »Ipj INltfDt i.m. ampak da t>* *a i a mi iw'rovwrtii i*. m ga prikr vai: ja, — po\.-i mi. ifii ittivš ■ N"e inčrvir. 21. jr err---- * Gospod Zubig je onega jutra izvanreduo dobro spal. da se je odpočil od potovanja. Zatem je odšel v svoj urad, da spravi v red zaostalo delo. — Nato je odkorakal proti neki gostilni. Bil je to prostor, ki ga je obiskovala izključno visoko in izbrana družba. ' Gospod Zdbig bi drugače sploh ne šel tja. — Prav posebno ra«li so se zbirali tam kavalerijski častniki. Intendant je imel veliko prijateljev med vojaštvom. To je bil zelo elegantno urejen lokal ter eelo po dnevi razsvetljen s plinom. Zli big je bil zelo družaben človek. — Spadal je k Osebnostim.* ki poznajo d nižinsko življenje le po imenu. — Take ljudi je najti le v jatali. kot pratvi lovec. Zjutraj je bil v uradu, ali na promenadi, ob slabem vremenu v kavarni, popoldne skupaj s kakim prijateljem, na večer pa v gledališču. Danes pa si ie izbral zelo neugoden čas. — Bilo je ali prezgodaj «1? pa že prepozno za običajne goste. — Zubig je bil sam s svojim Kozarcem stare madejre in krožnikom kaviarja. Zastonj je gledal skozi okno, če bi morda kdo vendar prišel. Končno je poklical natakarja ter ga pričel zmerjati, da je vino slabo ji da je najlaže ležalo na *odu slauikov. — Prosim tisočkrat za oproščen je — je rekel natakar — vino je izvrstno. — Tako? — ie odvrnil Zubig. — Pa govoriva zdaj o kaviarju. — Ta je popolnoma žarek. — Najboljši ruski je. Vspričo teh očitanj se je natakar le smejal ter čakal na nadalj-iia povelja. — Kaj p-». vi v .-ste, kaj je to kaviar? — je rekel Zubig. — Saj ne pravim, da veni, gospod intendwit. — To tudi ni moja naloga. — Gospodar ga ima v sodčku in če ga kak gost naroči, .ra prinesem na mizo. Tntedant je gledal po -obi. ttil je m — Nobenega gosi a ni hotelo in ni hotelo biti. — To ga je strašno jezil«;. — ln ker ni mogel nikomur drugemu izdati svoje skrivnosti, ie začel po vinkih pripovedovati natakarju: -— Da, se veil a kaj vi veste o kaviarju. — .Jaz sem bil še tam. kjer ga doUvajo in spravljajo v posode. — Potem ste bili gotovo na Ruskem, kajti slišal sem. d* ga pride največ iz Rusije. — Seveda iz Rusije. — In ravno zaraditega se mi ne dopade preveč. — Zakaj pa ne. gos p« hI intendant? — Iz Rusije ne pride ničesar dobrega. — Jaz sem pa ravno nasprotnega mnenja. — Poglejte samo go spotla jrrtSfa Selikova .... — Nikar ne govorite, jaz ga predobro poznam. — Škoda za ne Ko osebo. . - . — Kako mislite, gospod intendant? — Kaj bi mislil f — Jaz nisem ničesar rekel. — Ali h-iu morda kaj rekel? — Ne. ničesar niste reklj. gts.pthI intendant. — Da. če človek potuje, vidi marsikaj. — In ravno vsled tega uie potovanje tako vraeli. — Včeraj sem se vrnil, pa bom prihodnji t.-den morda že zopet odpotoval. — Potovanj, da. to je nejtaj. — Razočaranje se vrši za razočaranjem. — Ali va<* ie tudi to potovanje razočaralo, gospod intendant? — Potovanje ne. toda tisto, kar sem doživel na njem. — Saj pravim, čudne, silno čudne stvari se gode na svetu. — Čakajte, ali se spominjate, zadnjega cirkusa, ki je bil v mestu? (Dalje prihodnjič.) Mnogo trpel na težkem stolu. H. 11. Vou Sehlick. tovarnar BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA, je prejel sledeče pismo od našega rojaka Ivana Perkovie, 196 Cottage Grove, Detroit, Mich. "Jaz sem Vaš Bolgarski Krvni Caj-jemal za neprebavo iu težki stol in zdaj se povsem dobro p»>-čutim. za kar se imam Vam zahvaliti". To in na tisoče enakih pisem svedoči o čudovitem činu BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA in zato, če ste bolni, nikar se ne dajte zapeljati od vsakovrstnih ponaredb, temveč naročite pravi BOLGARSKI KRVNI ČAJ. Ena velika škatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mesecev za 1 dolar, šest škatelj za 5 dolar-iev kamorkoli pošlje Marvel Products Company, 9 .Marvel Rldg., PITTSBURGH, PA. Opomba: Ako hočete pošiljatev zagotoviti, pošljite 10c. več HARMONIKE ■odi* kakrtoekofl vrata isdslnjsn U popravljan po najnižjih cenah, a d» o trpetno In sanesljivo. V poprav« mnesljlvo vsakdo pošlje, kar sns 1» vd IS let tukaj r tem poslu ln seda. tvojem lastnem domu. V popravek ramena kranjske kakor vae drogi inrmonlke ter računam po del« ka toiflno kdo sshtev-. hran "Ifi'Jnft pralen]. JOHN WINZIL, •17 East (2nd St, Cleveland. OM* Rada bi izvedela za naslov ANE REBOL, podomače Žičkova. iz Pouove vasi. Pred dvema lotoma je bila v Clevelandu, Ohio, in zdaj ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani, ali naj se pa sauxa javi svoji prijateljici: Mary Snov. Box 64. M umi v. Utah. gigiaBiaiaiaiBnui^^ |i Dr.LORENZ. | j Jaz sem edini slovensko govo-: I reči Specialist moških bolezni v Pittsburgh u, Pa. LISTNICA UREDNIŠTVA. Št. G., Royalton, HI. — Čemu se prepirati za prazen klas! Pu- I J. T., Backerstown, Pa. — Eu joh je 1G00 kvadratnih klai'ter; en aker je 4840 kvadratnih jar-[čiti, ker maramio gojiti micd-dov. •stite stvar pri miru. pa bo najbolje. Dopisa ne moremo priob- sebojr.ega prerekanja. PRIPOROČILO. Rojakom v Milwaukee, Wis. in v državi Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR. ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo iu upamo, da mu bodo šli na roko. S spoštovanjem rpravništvo **Glas Naroda**. R-ojako v Ujetništvu prosim, ako kdo ve kaj poročati o mojih dveh bratih FRANCU in IVANU VREČEK. Doma sta iz Vi sokegia nad Kranjem. Služila sta pri 17. pešpolku od začetka vojne. Mogoče je kateri v kakem ujetništvu. Bil bi vsakemu hvaležen, ako mi kaj poroča o njiju, ali pa naj sq sama oglasita na sledeči naslov: Jostiph Vreček, 2227 Lewis St., Chicago, Illinois, U. S. America. (26-28—U) M Uradne ure: dnevno od 9. do-j | poldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popol. V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, ffi 644 Fenn Ave. n. nadst. na ulico, J j Pittsburgh, Pa. gigigiiieraianiiiii!^^ nllco, j j RRR0 POZOR ROJAKI Tor»-j »uo iii upat ~ Porok? flv trn*: tu* O r»tar ill i.i-uo. dovolj pripravili. vzkliluiila uidii vsi Vfsda ii. ee bi pi^li srntfu o tem |ur llll.HI d*»i»ri otn k — j brti. bi «*•* bilo • loti r« \ taki tH'««il<4-o\ti? — Samo t»-ga De!— je vzkliknila Melauija. n«- luisbin da bi mu priziuda v pe»uiu. da se hočeš |>o-iiM-iti žnjim. — NV. *e«a ne. - Pač i m mm pi.r toLažiluih b«->ed. - NV, mati ne! \a ihAhu način. .1 »r mu n*- more-m pisati, •okler me ne /a^oubi Oti je ^n, »tavil odlog iu tega oAloga lii' f»mem svojevoljtio ^krajšati. — I>a prav ijnai, «lr«»a hčerka. — To bi izgledalo, tako kot da I komaj črtkala te«ja trenutka. Da. boljše je tako. — Sieer nama L o pa kmalo pisal i . Pelrograda. - PrrdiHi *e '•♦» »ms!, bom imela dovolj ča»»a. da se pripra-miii na ta mnrean trmtit**ic. — Zeio \aaeu korak bom napravila in x Nleti tega monm \ >e p<»drobiHrsii natančno prmiisiiti. — Važen korak nimera.am naiiraviti. k« rak, ki ga ni mogoče popraviti. — I nti me, Irufa mati da -voje grabim določeni mi čas. — Obljubi mi to, — S'"eno ra«ta. dragi dete. - Ta kratki čas bo itak hitro potekel,— Kon. no ne b« š niti vedela, kako je šlo. — Jaz iiuam še veliko opravka - Zili'i pa nobenega žalostnega obraza več. — Taic o-'»raz ni onaicreii za >reči»o nevesto. — Koza (i ji sem danes za ujen i ojhtni dau obljubi'a ve« eruo družb«». — Pridi tja, da se nekoliko aavedriš. ^ — Ali ve oče kaj o iem? — je vprašala Melasiija. —- Ali za družbo otrok? — Ne. ti gotovo misliš Selikov o snubitev. — Ne. n p tra »' bilo doma. Ne bo mu «ieer popolnoma prav kajti v mi, da je zate i/bral druge«ra /.enina. vendar p« kljub temu vi. oko ceni mladega Humi On ve. kako zelo ga ljubi knez, ter je ra tega predober o,"r. da bi ti hotel vsiliti svojo voljo. — Glede te-ga *e cM^to pomiri, kajti z iijeyove stmui se ni b«ti ugovora. Moj Hog, jaz govoriaa in govorim, ko imam vendar toliko dela. — Z Bo M*lanija! MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO N1ZJUH • • * DELO OKUSNO # • 9 IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNUSKO ORGANIZIRANA. DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE, CENIKI I. T. D. TU NABOČILA POfiURl na, StovMic PaWishiig CoH ■•w York.T Najuspešneje mazilo za ženske laae. Kakor tudi zu tnožke brke in brado. Od te-mazila zrastejo v 6tih tednih kra«::i gosti in doigi lasje kakor tudi možkim krasni brki ii: brada, in ne bodo odpadali in osiveli. Itevmalizem, kosUbol ali trganje v rokah, nogah in v križu, v osmih dneh i>opcli:<>ma ozdravim, rane. opekline, bule. ture, kraste in grinte. potne noge. i kurja oč-esa. »»Zi bi i ne v par dnevih po'*>l-I noma od!-tranim. K J-r bi inoje zdravila !»•'•-« uspeha rabil mu Jron.in za Pi&4te takoj pu eenik. ki ga takoj poči j* m Zaitii.j Krasni ž-poi KOLEDAR za lets 1917 zastonj. JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. KAZKAHILO. Cenjenim rojakom v sapadnih državah, Wyoming. Utah, v Coo-radi, naznanjamo, da jih bo v krat' kem obiskal naš zastopnik Kje sta moja dva prijatelja -JOHN SKRIBBE ui FRANK SKRALOVNIK? Doma sta L-Sv. Lovrenca na Štajerskem. Pred št-stimi leti sta dospela v Zdru/ene države; kje se sedaj nahajata, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za nju naslova, da mi b-agovoii naznaniti. — John Pavlic. 6509 Kdna Ave., Cleveland, Ohio. Rad bi izvedel za FRANKA WI-RANT. Doma je iz vasi Ooiuji Blakarovs, fara St. Jernej, Dolenjsko. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov naslov, ali naj se pa sam javi. — Frank \Vidmar, 21)3 Reed St, Milwaukee, Wis. (25-27— Kje je od moje žeue sune JtHlN ŽELEZNIKI Doma je u. La-keive pri Mokronogu ua Dolenjskem. Pred šti»iini loti je bil v Cbicagu. III., kje se sedaj naliaja, mi ni znano. Premim cenjene rojake, ako vedo za njegov naslov, da ga mi naznanijo, ali pa naj se sam uglasi, — Anton Perko, 6528 Shaffer Ave., Cleveland, Ohio. (26-28—9) DOCTOR KOLER 638 I'ENN AVE., PITTSBURGH, FA. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, Specialist v Pittsburghu, ki Ima kletno prakso t zdravljenju tajnili moških bolcznL Jaz zdravim uspešno revmatizem, kilo, ture, Skrofelne, bolezui pljui*. srca, želodca, jeter, trebušne, ledie. mehnrja, kožne in sphth vse moške bolezni, ki jih povzroči slaba kri. 1)14 in 000 rabim pri zdravljenju krvnih boleznL Uradne ure: od D. do 8., ob petkih od t), do 5. ure, ob nedeljah od U. do 2. ure gjariiiarainfi^^ POZOR! Rojakom sirom Amerike naznanjam, da izdelujem nove kotle in popravljam stare za vsako uporattb. Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna kleparska dela. Rojakom se priporočam za obilna naročila. A. Janežič, 18423 ST. CLAIR AVE., KMRfH CLEVELAND, OHIO. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL. MAGIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALUO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in "denar pošljite na: Slovenk Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. T. CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing: Company 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. iffppaiwppppapppflygi^i POCC» KNJIGI: Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo Šli rejaki t vseh ozi rih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko. Doma«'i zdravnik v hrvatskem jeziku — .O > Hitri racunar nemSko-anjcl- vez. —.40 Poljedelstvo «=J0 Popolni nauk o čebelarstva, resam fl.OCi Sadjarja v pogovorih ~J£§ S«iiUnpffov nemško-sl«»v. slovar 8tof. ii|li1 ln anaL-slov, slovar SpL-je ali kako m* pišejo j.i>ina Ircaa ni tn Umna Bvlnonja Umni kletar Umni knetofilM ▼eUkft $1.1-3 91.50 —/JO i—.40 —-00 t-JO Bjo Trojka Vojna na Balkana 13 Zgodovina c. Ia k. ^cipolka IL 17 • slikami Življenje na avstr. dvora aH Smrt cesarjevima Rudolfa (Tragedija v Meyerllnjn) RAZGLKDNICS: Nevjorfike ■ cvotllcaml, bi rlstične. budUčna, novoletno tn velikonočen pe dncat po Album mesta New Torka ■ krasnimi slikami. —J0 9L9 t-M BMljniDU Zakoni in nkazi za Vojrodinjo KrsujtJto «2.00 — 30 •=.11 — :V> — 10 IAIATNI IN KAZNI DKC6K KNJIGI: $3.00 Bodi svoje DoU i Mlklova Zala Na krivita potita In Luberpr Ia ■pJO 1-iSO m-JO fr^KO •—50 f~J80 t—JO f^JI ▲vstro-ltalljanska vojna Arstro-figrski velik vezan jCeli svet mati j Celi svet veliki Evropo, veaaa Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: Now York. Colorado, Illinois, Krnim Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming la West Virginia la vseli druglta drŽav po —Jt* Združenih držav mall —.10 Združenih držav veliki —.25 Združenih držav stenski na drogi strani ps celi svet $3.00 ^___ ___