r mmninirin Posamezna številka} 1 krono. S .TABOR* izbaju T«xk dan, nxv«a JJ nedelje in praznikov, ob 18. uri t ■ * da-amom naslednjega dne ter stan« * J| oelolotno 180 K., polletno 00 S, ® » četrtletno i5 U., mesečno 15 K. « * lnaerati po dogovoru. Pri večkrat* • m objavi popnst. e * -Nero- se pn opravi -TABORA* • ; HAJilBOB, JarClSrfa ulica »Ut, i. . Lelo: !!. *pulluffiTvwiniwf OOO POŠTNINA PAVSAIJRANA O tsror Posamezna številka s 1 krono. S OBSDNIStvO lt ui^j, T Kari- g boru, Jurčičev* ul. št. A, L nad- § ftropje. Toljftlon interurb* St. £76. • UPRAVA •• uahzja v Jurčičevi ■ ulioi *fc. 4, pritličje, demo. TeJe« * l“oo it. ki. SHS poitnočekotal rv m čuu itev. 11.787. ■ N* naroČUa brez denarja at at m oalra* — Bokopiai a§ ne vračajo. • **';uisra]irca»3ft immsmmpsa^ Maribor, sreda 23. februarja 1921 Številka: 43. Fantastične svote vojnih odškodnin za antanto. Razmejitev z Italijo. — Ustavno delo. — Proti boljševikom. — Londonska konferenca. Doba materijalizma. Maribor, 22. februarja. Dasiravno je materijalizem pridobival 'l(' Pred vojno vedno večjo nadoblast v splošnem javnem življenju, vendar je docela zmngal komaj po lelih cvetovne grozote. Do svetovne vojne je igrala osobito v narodno gospodarskem žlvlje-M|u vel kega kulturnega svela- teorija veliko ulogo. Prelilo se je morje črnila, porabile so se cele zaloge papirja, napisale so se cele biblioteke o teoretičnem naziranju ljudi, kako naj se doseže in ^popolni blagostanje človeštva ter omogoči racijonalna izmena svetovnega imetja. ■*u še je iskalo na eni strani suženstvo, n:i drugi svoboda, kapital in padec ka-Pdala, porajale so se veličastne misli in fraze. _ V borbi za in proti kapitatu sta sto-P!H posebno v ospredje dve osebnosti, Adam Smith, u-Tvaritelj merkantilnega l^eralizma ter Karl Marks, oče soc. demokracije, boritelj proti kapitalu ter sedanjega boljševizma, katerega sta jenin in Trockij falsificirala. Toda kakor so pozneje nacijonalni °nomisti proglasili teorijo Smitha za . °P'jb, a ruski boljševizem je stigmati-*lrai marksizem za izdajstvo proletarijata, ako stu svetovna vojna in današnja 6 0uomska kriza uničili vse teorije vseh ®i»temov ter jih proglasile za utopije. anes ima veljavo samo ena devi#a: (jgoizcm. Je danes mišljenje, da je 31 za izmeno blaga, ker je postal tudi sam istotako blago, katerega vrednost se^* ^Pe^l|fac‘je> blaško, po katerem na i anes naive^ povprašuje in prodaja, je ^azie transportira in prevaža. Laž pa en. je metalna podlaga tresorov valut, ker je edino merilo razlika med ponudbo in povpraševanjem. Laž je dalje tudi, da sta razum in znanje merilo sposobnosti poedincev, ker edino merilo je strankarska zveza ter slepa sreča. V današnji materijalni .dobi tudi ni človekoljubja. Največja ljubezen človeka do človeka se meri po izgledu na profit Vera v hvaležnost je delirij, ki nastaja od alkoholnega oduševljenja. Kdor veruje v fraze, ta ni več za dobo. v kateri živimo. To je praksa, ki se je dvignila nad grobem teorije 'in idealizma pod zastavo materijalizma. Izrabiti čas in priliko ter ne verovati nikomur — to je edini aksi-jom, ki ima stvarno vrednost. Pa tudi patrijotizem je prešel iz političnega na ekonomsko polje in večini pomeni ljubiti domovino — izrabljali n ena bogastva, a vse drugo je tej večini tirajlerija, fraza, ki je na jeziku, a ni je pa v srcu. Pri vsem tem pa je najbolj tragikomično eno. Marksov poziv: „Proletarci vseh zemelj, ujedinite se* je našel odziv — toda ne med proletarci, ki so danes še vedko bolj raztrgani in sprti med"se-boj, nego so bili za časa Marksa — ampak med velekapitalisti, v kapitalistični proizvodnji vsega sveta, ki se je ujedi nila v nerazdružno verigo, ki drži skupaj ves svet in od katerega je ves ta svet odvisen. Praksa je porušila teorijo, materija-lizem je porušil idealizem in mi, stojimo tako na prelomu novega veka. Ali naj se mu brezpogojno vklonemo, ali naj mu napovemo boj? Oboje je težko, a lažje je prvo, osobito ker nimamo uspešnega orožja, s katerim bi se bojevali proti materijatizmu. Oni veleumi, ki mislijo da ga imajo, so — frazerji in to njihovo orožje so teoretične fraze, ki se ga ne primejo, kakor se ne primejo §ibre krokodilove kože. Zmagonosnost materijalizma se je' najsijajneše pokazala tudi na pariški mirovni konferenci, kjer je predsednik Vi il-son s svojimi doktrinami, teorijami in idealizmom podlegel šovinističnemu materializmu in profitizmu Clemenceaua. Na podlagi materijalizma, na podlagi profitizma je bil zgrajen mir, bile so spisane vse mirovne pogodbe od verseilleske do sevreške in rapalske. Avstrijska sodba o nas. Mariborčan, ki je bil te dni na Dunaju in v Gradcu, nam prinaša zanimive podatke, kako sodijo v Nem. Avstriji o naših takozvanih represalijah napram Nemcem. Razliko o sodbi med Dunajem in Gradcem je našel le v zunanji obliki, v stvari sami so si Nemci v splošnem edini. V Gradcu se izražajo ostudno raz-žaljivo in smatrajo Maribor danes bolj ko* doslej še vedno za svoje posestno stanje. Grozijo, da se bodo za vse naše represalije, tud) če ostanejo le na papirju, strašno maščevali na vseh politično prononsiranih Slovencih, katerih imena imajo dobro zaznamovane. Začasno udejstvujejo svoje grožnje na poedinih Slovencih, ki prihajajo v Gradec, če ne drugače, z grdimi psovkami, pa kakor ste že poročali, tudi dejansko in to tudi na ženskah. Kakor v Mariboru so tudi v Gradcu ravno ženske najbolj fanatične, posebno iz onih krogov, ki so bili izgnani iz Maribora. Iz Jugoslavije izgnani Nemci tudi največ skrbe za permanentno vohunsko zvezo iz obmejnega ozemlja Slovenije, listi se pečajo celo s podrobnostmi iz Slovenije, ki jih pri nas ne čitamo. S ^skaj nepolitičnih ftiisli o politiki. g. (Dalje. po r'^-r. pa se da.i° politiki opredeliti različn -jr’*1 razdelbnih vzrokih v naj-Črnj ,p)se. vrste* Po barvah so rdeči, in večh ni’ .črnormem in še drugi eno-S°stilnivurv?1, Po kraju delovanja so st°pa: s,fo-kavarniški jn taki, ki na-kak0r nJ!*. ,na drugih pozorriicah, finskih uSk’k posvetovalnicah, po-fudi na gornicah, parlamentih, v časih delovanj12™9*1- P° obsegu njihovega leži na - S0 *°kalni politiki, katerim SatbeznihSr *<0 je hotela na kolodvoru so nr 1 v .s,saški vlak. Mrtvega otroka ljenk etie-Sli v Proset{turno bolnico usmi- stopiia smt*30^0 u®°tov > kal<0 je na* flanil ^ samomoru v Studencih se Pri vr *-L0roča: Jakončič se l’e vstrelil Kako-3 na vr* ** Sokolskemu domu. strelj se stanovi. Sva razjašnjenja i prijave daje i prima »Pročelničtvo udruženje olpremnika i vozara Zagreb, firma S. W. Hofman, Preradovičev trg. 213 3-3 Kultura in umetnost. -{- Iz pisarne Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Nedeljske predstava „Caričinih amaconk* je morala žal odpasti vsled nenadne obolelosti gospodične Slavice Mezgečeve. Denar za že kupljene vstopnice se vrne pri dnevni blagajni. V torek, dne 22. februarja se vrši „Otroška tragedija" in „VsiIjenka“ na ab. A-23. V sredo, dne 23. februarja velezabavpa opereta .Jesenski manever* na ab. C-21. V četrtek, dne 24. februarja ruska drama „Misel“ na ab. B-23. 4- Gostovanje ruske drame , v Mariboru. V petek, dne 25. februarja se vrši v našem gledališču prve gostovanje ruske igralske družbe, pod vodstvom N. A. Bronskoje, dramske umetnice in članice raznih ruskih gledališč. Ta ruska družba, ki sestoji iz dobrih igralskih moči nam uprizori prvič v Mariboru Gggoljevo velezabavno komedijo v treh dejanjih »Ženitev*. Opozarjamo slavno občinstvo že danes na ta zanimivi večer, ko se bo izvajala prvič na našem odru ruska drama v ruskem jeziku^ H koncu bodi omenjeno, da so ti ruski umetniki, begunci, bivajoči sedaj v begunskem taboru v Strnišču ter zaslužijo naše vsestransko uvaže-vanje. -+- Natečaj. Odbor Jugoslovenske Matice vabi vse naše umetnike, da se udeleže tečaja za napravo društvene diplome in obrambnega kolika. Osnutke je poslati ra naslov „Juposlovenska formiral še pri nekemu gospodu od nima svojega lokala. Ali Ilgerju je to zadostovalo, da je videl v Bizjaku ne svojega od vlade postavljenega isekvestra. marveč svojega konkurenta. To je povzročilo napetost tega razmerja. Ko je Bftjak dne 1. septembra Ilgerja telefo-nično opozoril, naj mu Ilger pripravi knjige na vpogled, ga je Ilger zavrnil, češ, da nima ž njim nič več opraviti. Bizjak je odšel nato k policijskemu komisarijatu in' ravnatelju magistrata vprašat za nasvet. Na obeh mestih se mu je svetovalo, naj si vzame seboj zanesljivo pričo, ki pase ne sme predstaviti kot kakšna uradna oseba, marveč fungira le kot priča razgovora mod Ilgerjem in Bizjakom. Bizjak si je i?bral Miha Vahtarja, knjigoveza. Ko sta piišla k Ilgerju, je ta vprašal neznanega mu Vahtarja: »Šind Sie auch dabei?* nakar mu ie Vahtar potrdil, da. Ilger je nato odklonil Bizjaku zahtevani vpogled. Kmalu nato pride v trgovino odvetnik dr. Muller, kateremu je Ilger sporočil dogodek z Vahtarjem, če£, da se mu je Vahtar na Ilgerjevo vprašanje: »Sind Sie eine Amtsperson ?* predstavil kot tak. Dr. Muller je Ilgerju pojasnil, da Vahtar ne more biti nikakršna uradna oseba in če se je kot tak predstavil, je to kaznjivo. Dr. Miiller je nato prevzel zastopstvo Iigerja in nastopil obenem kot priča za Ilgerja. Ilger je drugi dan videl na ulici Vahtarja in ga ustavil z užaljenim glasnim vzklikom, češ, kako se je Vahtar drznil se mu predstaviti kot uradna oseba, kar Vahtar ni bil; pri tem mu je Ilger v razdraženem naglasu zagrozil, da ga bo ovadil. To je Vahtarja razbuilo in je Ilgerja zavrnil z „Lugnerc in »Gemeinheit*. Vahter sicer trdi. da zadnje omenjene žaljivke ni izrekel. Ka^ kor je Ilger kot priča pred vzklicnim sodiščem sam priznal, se je o tej zadevi in Matica*, Liubljana, Pražakova ulica 3.1. do 15. marca t. I. Juri, ki prisoja nagrado bo sestavljen iz štirih umetnikov in iz zastopnika »Jugoslovenske Matice*. Diploma Jugoslovenske Matice: Velikost 40x30 cm, oblika vodoravna ali .0r se iz sledov krvi pozna, se je ob- i' okrožnega sodišča, ki mu je' tudi nasvetoval, naj Vahtarja toži Tako sta nastali dve nasprotni toSbi. Prvi sodnik je verjel samo Ilgerju in njegovemu sinu, ki sta kot priča potrdila, da se je Vahtar izdal kot uradna oseba. pokončna. Imeti mora nekaj praznega To pričevanje je podkrepilo pričevanje prostora za tisk. Prva nagrada 600 K. j dr. Muli or j a. Vahtar je'bil obsojen na drpga nagrada 400 K. Za diplomo naj 400 K, Ilger pa oproščen. čno lenecj,e Podal na vrt in se tam konje tn-f,'’• Ker pa se je slabo zadel, strašno trneti v svojem Smrtnem, 5 Drptr?1*,e ,razvi(ino iz okolice, kjer se \ so seT- *z c‘Saretnih papirčkov, ‘ Je revež JI i0b rani’ je P0Si,eti> da si nje. jr SUfusal sam zaustaviti izkrvavlje- stiirtjo qp°J]udie P° strelu in na krik s je bil J e^e?a> PrišK na lice mesta, ii»ihad°laS0 k°‘ “"S* nai' se pošljejo kolikor mopoče natančni osnutki, delo se izroči potem onemu, ki dobi prvo nagrado ia se posebej nagradi. Obrambni kolek »Jugoslovenske Matice*: Izročiti ga je popolnoma izdelanega. Nagradi 500 in 300 kron. Šport. Osma številka ,,Športa" prinaša naslednjo vsebino: Sankaške Proti tej razsodbi se je Vahtar pri tožil na vzklicni senat, ker je smatral pričevanje Bizjaka kot uradno osebo za merodajnejše. kakor pričevanje obeh za interesiranih Ilgerjev. Bizjak je namreč odločno potrdil, da je Ilger rabil besede: „Sind Sie auch dabei*. in ne »Sind Sie auch eine Amtsperson*. Pri tem se tekme v Bohinju. — Etbin Ravnihar:(je senat upiral na Vafitarjev zagovor in rancoska ,nica Napoleonove smrti ^»itiovau v,ada je v svojem području ^r°sla\t) ki vodi priprave za ^ 0,^tnice Napoleonove smrti. J ,^vstri|i,^lt^v.že,ezn,škega prometa f ?'nice n* unaisko ravnateljstvo Južne a'?strii<,tn!erava *e dn' začasno omejiti 'fznvi-, * progah promet osebnih in nie prPrno^a vzrok navaja pomanj- dr. jtf!|1!smt!s?9i !moCio sladkorja, penivec, kaviar In? J Paketni promet s UOSOOOllSllfO« IlSOVlilo« njeni surogatl. nadalje za toileina Radi zopetne uoostave paketnega pro- ^ " peresa, tul, pajčolane in slične tkanine, meta s Ameriko se vrše sedai v krzne in druge luksuzne predmete, Washingtonu pogajanju in pričakuje se, dragulje, bisere, korale, predmete iz,da se bo to vprašanje kmalu ugodno zlata, dišave in druge kosmetične rešilo. Borza 21. februarja. Zagreb: Berlin 243—248, Italija 543—545, London 585—588. New-Vork 150—152, Pariz 1085—1090,Praga 18T00 J—188-00, Švica 2400-0, Dunaj 20'50 i—21.00. — Valute. Dolarji 146—147, avs. krone 22—22'50, carski rublji 60—64, francoski franki 0—1075, napolend. 474—477, nemške marke 238—240, i romunski leji 149—198, italijanske lire 528—530, čehoslovaške krone 178—180 Dunaj: dinarji 1890—1910, dolarji ,733—737, franc, franki 5205-5245, švlc. | franki 12.150.00-12.200.00, lire 2620-2640, češke krone 886*00—892 00, mad?. krone : 1.3700—139, nemške marke 1171.00— predmete se sploh ne more plačati y novčanicah avstro-ogrske* banke, temveč samo v naslednjih Ameriko J | Gospodarska kriza v Egiptu. Dopisnik trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu javlja njen dopisnik »z Aleksandrije, da vlada v Egiptu težka gospodarska kriza radi padca cene bombažu. Od bombaževega produkta je odvisen gospodarski dobrobit Egiofa ker je nje glavni pr idelek. Preteklo leto v tem času se ic plačal za J Nemške industri je v naših rokah. ■Jugoslovenska trgovska banka v J3eo- dolarjih, švicarskih frankih, angleškimi Magrebu! fe^kupite Du°n3iuŽnvSio bombaž 200 dobrlev, sedai pa je padia funti in holandskimi goldinarii in s|cer t tovarno za 10 milijonov naših krori Jr®11*! .. niz^t da se plačuje zanj . potom valutnih carinskih nakazil, katere . . 30 dolarjev. Stavbeni les se ie pro' izdaja avstro-ogrska banka. Relacijo I Konjski sejmi v ^ inozemstvu, dajal lani po 11 do 12 š*er!ingov za ' " ' Dunaj: V svrho prodaje se ie pri-i kub^meter, pred tremi meseci do Slive* peljalo na trg 596 delavskih konj in j in danes aa ni moooče vnovčiti niti po nekaj konj za klanje. Cene: konji za;4 ijvre, kočije 40.000 do 80.000 kron, lahni vprežni konji 25.000 do 30,000, težki zlatih kron objavlja od časa do časž avstrijsko finančno ministrstvo. | Novo donavsko parobrodno društvo. Kakor se govori v nemških trgovskih krogih, nameravajo ameriško- 2815—2835. | fmelo nalogo, da s Pomočjo ameriških C uri h: Berlin 9.45, New-Vork i,r0c}0V prevaža po Donavi osebje in osi s 9S'li?e marke 82,50 ^‘^'^^‘jgj^aškem1 parobrodno društvo, bi bo / A I *”/ K. ih. E > t f .1 _ A aimAmSXIiSU Čeho- 60.000 do 140.000. Konji za klanje so notirali od 60 do 98 kron pri kilogramu žive teže. Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. 605. London 43‘45, Pariz 43.20, Milan 21.97%, Praga 7.30, Budimpešta 1.15, Zagreb 4.20, Varšava 0.75, Dunai 1.27, avstrijske krone —.90. | Tržne cene na mariborskem trgu dne 19. februarja (v kronah): Za-iklane svinje kg 32—, krompir 170, čebula 5—6, pšenica 6—7, rž (žito) 5, ječmen 5, koruza 4—5, oves 3. Kokoši (komad) K 40-50, kaouni 90-100, ECnlšgovodkinla a^eist^se^1-’ Graz’ ^247 samosto>na m°č> vešča strojepisja in korespondence, se j za takojšnji nastop. Stanovanje in hrano pri podjetju. P°' 245 Mala oznanila. Zastopnika išče kemična zopet zvišala svojo glavnico od 100 na 200 milijonov kron. I Francoske delnice našega pod- _______ __ _ jetja v naših rokah. Delnice bosan- piščanci (par) 50—80, gosi (komad) ske delniške družbe za lesno eksoloa-100—150, race 50. purani 200—240,' tacijo in obrat parnega mlina v Banja-•domači zajci 30—60. Posušen fižol (li- luki. ki so bile doslej v oosesti Banque prtljago. Glavnica znaša 20 milijonov kron. I Komerdjptna banka na Dunaju zviša kapital. Iz Trsta se poroča, da hn Unmereiialna banka na Dunaftl i Vel gospodKen se vzame : nudbe s zahtevo plače pod »Stalno« na upravo. uvj nuinciv-i) ; Hrthrrt Tiranrv filaimi trn ter) 5—6. Česen kg 15—20, sveže zelje glava 5—6, kislo zelje kg, 3, kisla repa 1’60, šopek peteržilia —''30. ena zelena i—'30, zelenjava k juhi —‘30, špinača kg 2, jabolka 10—12, hruške 11—12, /Suhe slive 18, surovo maslo 60—64, mast 52—56, mleko liter 5—6, jajca komad 2—2 20. Seno (ob 9. uri doo.): jbislo 160'—, sladko 170— do 180’—, slama pšenična mešana 90’—, slama jOvsena mešana 100'—. — Pogoldne: seno kislo 130’—, sladko 140'—. | Razpust inozemskih finančnih /delegacij. Finančno ministrstvo je sklenilo, do se razpuste vse finančne delegacije v inozemstvu. Delo se je predalo proti gotovin kompenzacijam nekaterim bankam. | Italija in baroška laka.! Po rimskih vesteh ie imela parlamentarna komisija za zunanja dela zopet diskusijo o vprašanju Reke in baroške luke. Predlagalo se je, da se to vprašanje obravnava pred plenumom, komur se je Pa zoperstavil Orlando. Sklenilo se je, da se obvesti vlado potom predsednika komisije, da se želi .čimpreje rešiti imenovana vprašanja. Po vesteh listov bodo člani komisije sporočili svojim strankam, jako ne bi hotel Giolitti odnehati, t. j. ako bi hotel vprašanje Reke in baroške luke odgoditi za dobo 6 mesecev. Nadalje se je obravnavalo češke in financijelne posledice rapalskega pakta. Rimske novine in posebno »Giornale ! d’ Italfa« se pečajo zelo obširno s [vprašanjem baroške luke. Zadnje publicirajo izjavo Celso de Ambrici, ki hoče vedeti resnico. Komur je verjeti, ali jugoslovenskim delegatom, ki iz* javljajo, da je baroška luka sedaj jugoslovenska ali pa italijanskim, ki trde,-da ne vedo r.lč otem. Reški delegat Depoli agitira v Rimu in eahteva dobesedno izvedbo rapallske mirovne pogodbe. Kar je investirala madžarska vlada v pristanišču, naj se razdeli med dediča Italijo in Jugoslavijo, konstrukcije ozir. zgradbe naj pa pripada onemu, v koji vodi so bile zgrajene, Reka ima več pravice do onih delov pristanišča, ki so na hrvatskem de Pariš et de Pays Bss in Pariš in Banka Marmaroš Blank & Comp v Bukarešti, je prešlo v last nekega zagrebškega konsorciia pod vodstvom lesne eksploatacijske delniške družbe> j Znižanje cen na Cehoslovaškem • Praški listi poročajo o močnem padcu mesnih cen. Na živinskih sejmih na Moravskem se je prodajala živa živina po 30 do 40°|o in meso do 50°10 ceneje. Število živine je sedaj celo večje, nego v mirnem času. | Velesemenj v Poznanju. Kakor se javlja iz Varšave, se bode vršil v Peznaniu na Poljskem v dneh od 28. maja do 6. junija 1921 veliki semenj v zvezi 7. razstavo. Sodelovala bo ce!otna poljska industrija in trgovina. Jugoslovanom, ki bi želeli posetiti ta vele-semenj. se bode šio najkulantneje na roko. Preskrbela se jim bode stanovanja In jim stavil na razoolago tolmač, zmožen hrvaščine. Obisk te razstave se najtopleje priporoča, , na dobro hrano. Glavni trg št. 21, desno. 248 6 let star fantiček, brez starišev, se odda za svojega. Marija Herman, Jan Kolarjeva ulica 6. 244 Ena postelja z nočno omaro iz mehkega lesa in slamnico se za 800 K proda. Slom-šekova ul. 5, Studenci. 250 Poljska kovačnica (Feld-schmiede) na prodaj. Koroška cesta 2-1. 251 j 3000 ft nagrade, kdor pre-1 skrbi lokal na prav prometnem kraju. Naslov v upravi lista. 229 3—3 Šivalni stroj in kuhinjska omara se proda. Wilsonova ulica 19-11. 246 Kdor Je naiel več skupaj zvezanih ključev od Tomšičevega drevoreda do grajske, kleti, naj jih odda proti na-: gradi v Krekovi ulici št. 18, II. ndstr. 243 ZAHVALA. Čč. duhovščini, cenjenemu učiteljsivu s šolsko mladino, pevskemu zboru, kakor vsem dragim sosedom, prijateljem in znancem, posebno gq. lovcem — dom»čfm in iz Maribora — ki so v tako obilnem šte-vilu spremili blagopokojnega soproga ozi* roma očeta, gospoda Ignaca Stanger posestnika in trgovca s sadjem k večnemu počitku, bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala. Veličastno spremstvo na zadnji poti Pokojnikovi je bila za-* ostalim velika tolažba v britki žalosti. 7 ar en in a, 19. februarja 1921. Ana Stanger soproga. Anica Stanger 245 hčerka. Meblirano sobo išče 1. marcem poliden gospo*. Ponudbe pod šifro »Mebli-rana soba« na upravo. a En velik Štedilnik za vzidati se proda. Vprašati v upravi lista. f Motor na plin | Situacija na bolgarskem trgu. Po poročilih iz Zofije se je razburjenje med državnimi nameščenci in industrijskimi delavci fadi visokih cen in neugodnim življenskim položajem skoro popolnoma polegel. Vzrok je iskati v glavnem v tem, ker so imenovane kaste na Bolgarskem v veliki manjšini, kmeti pa, ki so lastniki skoro cele dežele, se drže konzervativno in se bavijo izključno s produktivnim delom. Radi tega ne prihaja do nikak številke. Upreti ksandrova c. 13. 180 10-5* _ »♦♦»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦ ®©@®®®®®®©©®®©®©CC®@©®®©^^ KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE D.3 K! JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU, OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA- JOČA DELA. IZVRŠBA SOLIDNAI CENE ZMERNE! izdaia: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. U