Italijansko bojišče. Srditost ednajste soške bitke je nekoliko pnnehala. Lahi so si razbili svoje glave na obrambnih skalah slavne BoroGvifieve armade. Celo italijiiiiski hsii piSojo, da ,je Kadornova armada v iinsn oti !&• avgusta do 1. septembra izgiibila na primorski ir\\ luut i 50.900 saož mrtviii in raujientli, vjoli pa smo uribližno 20.000 Lahov. Nekaj uspeliovi so dosegli Labi samo oa planoti Bajnšica—Sv. Duh, kjer so od ^oče v smeri proti vzhodu prodrli kljub ogromni sili v 14 dlneh samo za 5 do 10 km. Na oslali črti do raoria so sovražni uspehi naravnost malonkostni. ¦-Proti Trsfiu sovražnik ne more prodireti, dasiravno ima samo proti Grmadi naperjenili nad 3000 topov . Sedftj se vrši silna borba za goro Sv.'Gabrijela (ji;žnovzhodno od Sv. Gore). Občudovanja vredno Je junaštvo in vstrajnost Boroevičevih junakov, ki držijo to velevažno postojanko kljub peklenskemu sovražnomn ognju in ogromnim navalom. Bitka se še .iadaljuje. NaSa fronta na Priffiorskem te6e sedaj od sevora proti jugu, približno tako-le: gora Romboi. , Bovec. TCobarid. Mrzli Vrh. Toimin. Podlesce. Marioni, Brito!, Sv. Gabrijel. Sv. Peter. Vrtojbd. Biije, r-ajtov hrib, Kostanjevica. Starn Lokva. Brestovicn, \fedgorje. Sv. Tvan, Adrija. Nadaljovanip ali konee olenzlve? Afnenja so razliftna. V tem trenotku čitanio v kakem razmotrivanju o položaju na bojišču, dla bitV;i še ni dospela do svojoga viška, da je pričakovati Se vr!ike:.:a borenja še na Banjški planoti in pri Gori(•;, ogromnega pa pri Grniadi, kajti Ltalijani to j:ot niso pripravljeni odneh;;fi prej. nego dosežejo svoj cilj — ali pa popolnoma |;o4ležejo. Oni govore sevcda samo o dosegi svojega cilja, pojma poraza ne poznajo. NuiO ftitamo v vojnoporočevalskem razmoirivauju. ;i<i so znnraeoja tu. ki kažejo i.o.ieinauje 1'aiške napadalne sile in da se soška bitka bliža svojemu koncu. Vojaški sotrudnik lista ^Nieu^ve Conrant" pa sodi ce!o. rll:i je enajsto soško bitko.že smatrati za izjfilovljeno za Italijane. Boii zs- posest Banjške visoke filanote imajo še samo ta namen. da bi ltali.jani obšli obramijiio naSo črto na Krasu. ker so se vsi poprejšnjj lvaipadi na to našo posto.iajiko izjaJovili;,^ iift da bi se Italijani lp kolifiknj približuli svoiemu cilju. Kadorr.a bi si rad od}jrl pot v Liubliano. Nek švioarski polkovnik jp pisal dne 20. a,vgusta: Zasedba Sv. (.jore ie b'olj reč poljudu.osti, kakor pa vojaške važnosti. Prebili Italijani Boroevifte^e bojne 2rte niso. Kadorna bi bil gotovo za.dovol.iei!, Se bi se bil Boroevifi umaknil proti Ljubljani. Politični Kadornov smoter se zove sicer Trst, a vojaško zasleduje Kadcrna bolj namen, da bi si bil odprl pot v Ljubljano. a italijaiiska armiK.ii stoji Sele na pragu bojev zn pot v Ljnbljano. Na (iriuadi. (Poročilo z Grmadte.) Sicer sl-išimo majo, ali čutimo zato toliko \eC-\ Potresi v našem zavetju spreletavajo celo moje telo. vse živčevje, no ko:>cu prstov. v zobeli in !:.sel) po\zro6ajo trepot ti strnšni udaroi. Neka puft' n. se je sprožila sam;>. odl sehe, ure v žepih zastaneio, sklefiioa je padla sama z mize. t. j. s starega ziiiboja, za. pomaranČe. a skalne stene se loftujejo plasti. jedua naSih petrole.;k je padla na tla. Cas menaže: konzerve in kameniti prepeSenec in vsebina steklenic iz ;;!urainija. Roka, i;i nese grižljej k ustom, trepefce v ieklenskem tempu sovrnžnpgn bobnefiega ognja. — Pnpoldne ugnsnpf.a dve luči. Gorjvn. je še. ali zraka ni. Nekega .moža. ko je vstal, primejo slabosti vsled plina, ki ie vdrl do nas. Prezra^evalne naprave pa i-am prinašajo le Se prr:'i in dim v kaverno. zafo jih zapremo. Zrak je vedno slabši. Vroftina narašfia. vsi se potirao. Vrgli so bluze s sebe. z nagim gorenjim lelesom so na-slanjajo kakor kurjači na ladji. Oči jim niigliaio, suhe uslnice govore nerazlcfine besede. T^e ven nas naj puste! To je želja njih. ki so v kavernskib Inkniali. nosntih z ekrazitom. Med) tem sj pa je rri^orila sovražna infanterija pn( do sem. Vidol sera itfi.Iijavs!'.-e vnialcp. ki sn vrlo prndirali Sikozi ovire iii razvaline naših postojank, ko pa se je prodl ajimi pojavil obraz branitelja, došlega iz kavem. so hoteli kar pobegniti strahu in groze . . . Solnee je teiunelo od smodnlkoveRa dima . . . ('PiSe fitpfan Falež iz Slivnice pri Mariboru.) Kakor strašna nevihta. je prihrumel dne 18. avtusta z italijanske strani sovražni naval kot začetek ','1. ofenzive. PreplaŠeno so zbežale ptifike, ki se še drupMČe semtertja katera oglasi. Vse je zbežalo v svoia kritja. Težke granate iz mnogoštevilnih topov fjrmiio, kakor da hofe nastati sodni dan. Ve6 ali pamanj mnSna kritja za moštvo se rušijo pod premoSjo 'zvanredno težkih frranat. Smrt ima svo.io bogato žefov. Goro so se tresle, po dolinah se je vzdligovai rrost, 6rn dim in solnce je tpmnelo pred zagrinjalom "rnega •smodnikovega dima. Slovenski vojak pa vstraja v tem groznem poMaiu ter nestrpno priftaku'e, da se navali na nas va.1 sovražne pebote. v kaferem nosebno naše strojne puškp, igrajo svojo ulogo liobro. Da pa bodo naši bralci ,,Slovenskega Gospodarja" vedeli, da še nas polentar ni pojiižiria], vam vsem po.^iljamo prav prisrSne pozdrave vsi Slovenci od IIT.-47. stotnije strojnih pušk. (Sledi nad 30 podpfsov.) •; Ne^otova bodocnost ob Sočl. KalijarisiVi iiiiisistrski prcusednik Boselli io odslcvi! odposlanstvo socijalistifinih poslancev, ki zahtevajo konec vojske in ki hočojo, (ia se sklite takoj parlament, (\v-, je še t"asa zti sklJcan.ic en mesec aJi še več, vojno pa bo Italija nadaljevala s|;orazunmo z zavezniki, da rfoseže mir. kokor hitro (o mir mo^ goč [so narodui pruvici (?!) in vojnih ciljiii. Ako italijaiiska aniKuia tudi ziiom) oi'Pša, bo brezdvomno pripi"avljeiia fiez fias na zopetiio ofenzivo. — Da se našc armadno vodstvo i-ripravlja in opremij« priraerno no soATažnikovih prizadevanjili. je goto\o in vzbuja Iirezcivomno rCadoriii velike skrbi. Negotova }e bodočno.st ob Soči.