■ A

/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d. d.
	Velenje
LB EUROCARD : CE VELJAŠ, JO IMAŠ!
Približuje se novoletni čas, čas veselja, zabave, novoletnih potovanj, obdarovanja - s tem pa tudi povišanih stroškov. Nekoliko vam lahko “priskoči na pomoč" LB EUROCARD kartica.
Kako?
-	svoje obveznosti poravnavate s trajnikom ali položnico le enkrat mesečno
-	datum plačila izberete sami in sicer je to lahko 8., 18. ali 28. v mesecu
-	s kartico lahko poravnavate nastale stroške brezgotovinsko in sicer povsod, kjer jo sprejemajo - tako v tujini, kot tudi doma
-	prav tako lahko dvigate gotovino na bankah, ki kartico sprejemajo
-	skupaj s kartico prejmete tudi svojo osebno številko (PIN), s katero lahko dvignete tujo valuto na številnih bankomatih po vsem svetu
-	tudi stroške poslovanja v tujini lahko poravnavate v slovenskih tolarjih
-	vsi imetniki kartice so nezgodno zavarovani
Prošnje za izdajo kartice LB EUROCARD lahko dobite na vseh enotah LB SB Velenje d.d., kot tudi vse obširnejše informacije.
Ne odlašajte predolgo!
ü> 1 oo	
V* co	
a£	
cd 1	
O Z	
0Q 1	J m
S S	1 f
NUDIMO VAM:
VELIKA IZBIRA DOMAČIH IN TUJIH KOREKCIJSKIH OKVIRJEV
-	smučarska in polaroidna očala, očala za
zaščito pri delu, povečevalna stekla STANJŠANE, BIFOKALNE, ANTIREFLEKSNE, SVETLOBNO OBČUTLJIVE IN PLASTIČNE LEČE.__________________________________
-	pribori za vzdrževanje očal
-	tekočine za kontaktne leče
-	strokovni nasveti
NOVOy	ortopedski pripomočki:
KOSMODISK, AKUSTIMULATOR
NAMI BO DAN LEPŠI,
SVETLEJŠI!
N®^löV.n*@äs
Barbaro Šerbec - Šerbi
I I J -I l	I Ll
l^Jred rukov t	Dla, bi
Foto: ToP
I ^
o}
Kakšna bo usoda zgornjesavinjskega kmetijstva?
Občinski sveti o delitveni bilanci in rebalansih proračunov
V Gornjem Gradu so za drugačno organiziranost komunalne dejavnosti
50 let
mešanega pevskega zbora iz I Šmihela nad Mozirjem
Gostja meseca: Barbara
Šerbec - Šerbi
Odlični rezultati okrepljene ekipe
mozirskih lokostrelcev
V času, ko se z nenavadno veliko hitrostjo bližajo praznični dnevi, je Sklad Republike Slovenije za razvoj objavil javni razpis za prodajo podjetij GUN RIP, GUN Grif in GUN IPR Po podatkih, ki so navedeni v omenjenem razpisu, gre za podjetja, ki se ukvarjajo v prvem primeru z intelektualnimi storitvami, v drugem z oskrbo z električno in toplotno energijo, vodo in komprimiranim zrakom in v tretjem primeru s proizvodnjo stavbnega pohištva ter mizarskimi deli. GUN RIP zaposluje 11 delavcev, GLIN Grif 48, GLIN IPP pa 68, skupaj torej 127. Javni razpis je v gospodarskih krogih seveda vzbudil precej zanimanja, čeprav je bil po besedah poznavalcev pričakovan. Bolj nejasen je odgovor na vprašanje, kdo bodo kupci naštetih podjetij, saj je vsem dobro poznana (nedokončana) zgodba o podjetju GLIN Pohištvo, ki se še vedno bori za možnost lastnega odkupa. Kako se bo odločal Sklad? Tega nihče zagotovo ne ve, še posebej ne v času, ko je njegov direktor Uroš Korže z eno nogo že "na cesti". Rok za oddajo ponudb za nakup je 15. december.
Država nas je medtem neprijetno presenetila (še) z eno novostjo, ki se nanaša na plačevanje s čeki. Več o tem si lahko preberete v Podjetniškem kotičku na strani 5, bistvo pa se kaže v tem, da naj bi v bodoče imele banke to možnost, da zavrnejo vnovčitev čeka, ki na tekočem računu ne bi imel pokritja. Kaj to pomeni za trgovce, pa ne samo zanje, saj je ček postal priljubljeno plačilno sredstvo na vseh mogočih področjih, si lahko samo mislimo. Je to korak naprej ali korak nazaj? Kvečjemu bi to lahko ocenili kot slednje, saj si skoraj ni možno predstavljati, kako bi vsi prodajalci pred sprejemom čekov klicarili v banke in preverjali stanje na tekočih računih kupcev.
Človek si ob takšnih predlogih ne more kaj, da se ne bi zamislil nad enostranskim pristopom k urejanju plačilnega prometa o državi, saj se po drugi strani zasebniki, še posebej to velja za obrtnike, že nekaj časa neuspešno trudijo, da bi bile njihove terjatve do upnikov vsaj malce bolj zavarovane. Ne, to pa ne, pravijo v finančnem ministrstvu, saj smo vendar v tržnem gospodarstvu in vsako sklepanje poslov je tudi tveganje. Pri tem se sklicujejo na enako ureditev v zahodnih državah. Sprenevedanje na kvadrat, bi jaz temu rekel, saj tudi oni dobro vedo, kakšna je tam poslovna morala. Za razliko od tam je pri nas finančna nedisciplina nekaj običajnega in plačevanje v dogovorjenih rokih prej izjema kot pravilo. Marsikdo ob tem pomisli, saj jim je prav, privatnikom, kar naj jih malce kuzla liže, si pa ne bodo kupovali tako dragih avtomobilov, ne bodo šli dopustovat na Kanarske otoke in ne bodo več hodili naokrog v najnovejših izdelkih modnih kreatorjev. Pa je to le ena plat medalje in še tista zelo zelo popačena. O tem bo kdaj kasneje še tekla beseda.
Pred časom sem že omenil, da prihajajo v dolino glede vprašanja mejnega prehoda Pavličevo sedlo predstavniki Ministrstva za notranje zadeve. To se je zgodilo včeraj, obisk pa je organizirala Upravna enota Mozirje. Kaj je bilo dogovorjeno, pa boste lahko prebrali prihodnjič.
Lep pozdrav!
IMPRESUM
Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.
Kakšna bo usoda našega kmetijstva?
'Ni vse tako slabo v slovenskem kmetijstvu in ni vse tako zanič, kot bi radi prepričali prežeti z malodušjem kmetje in tisti, ki širijo to malodušje,* je ob zaključku posveta kmetijske svetovalne službe, ki je bil minuli teden na Bledu, izjavil minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc. Pa je temu res tako?
Na seminarju je bilo slišati ugotovitve Kmetijskega inštituta, da se v kmetijstvu sicer kažejo nekatere pozitivne spremembe, vendar ga še naprej pestijo znani problemi, kot sta razdrobljena kmetijska posest in veliko število malih lastnikov. Kljub temu se je fizični obseg kmetijske pridelave začel povečevati. Povečala se je pridelava krušnega žita in industrijskih rastlin, zmanjšala pa pridelava krompirja. Zaradi preskromne obnove nasadov zaostajata sadjarstvo in vinogradništvo. V živinoreji so se ustavila negativna gibanja v govedoreji, ki je še vedno najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva. Prireja se je ob nespremenjenem številu živali povečala za 3,5 odstotka.
Kako pa v času, ko se Slovenija pridružuje Cefti in približuje Evropski skupnosti, kaže kmetijam v naši dolini? Kakšna bo usoda zgornje savinjskega kmetijstva? Za mnenje smo povprašali direktorja Zgornjesavinjske kmetijske Zadruge Antona Vrhovnika. "Nič posebno dobrega se nam ne obeta. Tržne količine se nam sicer povečujejo z ozirom na lansko leto, vendar se nam na drugi strani podirajo cenovna razmerja. Stroški rastejo hitreje od prihodkov. Za nameček se nam prihodnje leto obetajo veliki problemi z mlekom, saj je kmetijsko ministrstvo sprejelo od-
Živinoreja ostaja glavna usmeritev
zgomjesavinjskega kmetijstva (foto: S. Bernardi)
ločitev, da mlekarnam ne bo potrebno odkupiti vseh količin mleka, ampak bo to stvar pogodb. Na relaciji z mlekarnami bomo torej v neugodnem položaju, saj pridelamo 40 odstotkov več mleka, kolikor ga potrebujemo. Mlekarne nameravajo odkupiti toliko ali nekaj manj mleka kot lani, s presežki pa bomo očitno delili usodo svetovnega trga. Kaj to pomeni? Tudi za polovico nižje cene!”
Po besedah Antona Vrhovnika je tudi v Zgornji Savinjski dolini močno prisoten problem prevelike razdrobljenosti kmetijskih posesti. Objektivna oteževalna okoliščina je tudi hribovita pokrajina, ki se po načinu in stroških kmetovanja v nobenem primeru ne more primerjati z nižinskim svetom. Država bi zato morala sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, kakršne poznajo na primer v Avstriji in Švici.
Kakšna naj bo torej glavna usmeritev zgomjesavinjskega kmetijstva v prihodnjih letih? "Takšna, kot je sedanja. Se pravi -pridelava mleka in reja plemenske živine," je zaključil svoje razmišljanje Anton Vrhovnik.
Zaposlitveni barometer
Junija letos je bilo na območju Upravne enote Moziije 16.759 prebivalcev, od tega 8.144 moških in 8.615 žensk. V primerjavi z lanskim decembrom se je število prebivalcev povečalo za desetinko odstotka.
V gospodarstvu je bilo junija zaposlenih 3.096 prebivalcev, v negospodarstvu pa 519, skupaj 3.615. Pri zasebnikih je bilo zaposlenih 634 delavcev, oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, je bilo 504, kmetov pa 977. Število zaposlenih se je v primeijavi z istim obdobjem lani povečalo za 4,4 odstotke. Povprečna netto plača je junija znašala 61.533 tolaijev, v gospodarstvu 58.526 tolarjev, v negospodarstvu pa 78.880 tolarjev. Brezposelnih je bilo 912 oseb, stopnja brezposelnosti pa je znašala 13 odstotkov.
Denarno nadomestilo je prejemalo 277 oseb, denarno pomoč pa 74 oseb. Prejemnikov štipendij je bilo 486.
30. junija je bilo stanje po občinah naslednje:
	število prebival.	zaposlenih v podjet. in org.	reg.št. brezposel.	zaposli preb.	brezpV preb.
Mozirje	6.325	1.551	646	24,5	10,2
Nazarje	2.573	1.467	56	57,0	2,2
G. Grad	2.758	215	39	7,8	1,4
Ljubno	2.817	337	51	12,0	1,8
Luče	2.286	51	63	2,2	2,8
Vir: Mesečne informacije RZZ Območna enota Velenje, št. 7-
POSLOVNE INFORMACIJE
1.	Vabimo vsa podjetja na izobraževalno delavnico na temo NOVA CARINSKA ZAKONODAJA (VSEBINA: 1. Carinska zakonodaja in podzakonski akti, objavljeni na njeni podlagi, 2. Zakon o carinski tarifi in podzakonski akti, objavljeni na njegovi podlagi, in 3. Listine, ki jih izdaja Gospodarska zbornica Slovenije), ki bo v ponedeljek 4. decembra ob 9.00 uri v dvorani skupščine Mestne občine Velenje.
2.	Gospodarska zbornica Slovenije organizira preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje gostinske dejavnosti v skladu s pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe (Ur. list RS št. 34/95). Gradivo, prijavnice in informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje.
3.	Prejeli smo disketo s podatki o projektih, ki so predvideni pri obnovi Bosne in Hercegovine, kakor tudi nekaj kontaktnih oseb v zvezi s temi projekti.
4.	Obveščamo vas, da je pri Uradnem listu RS izšla knjiga PREGLED IZHODIŠČNIH PLAČ PO KOLEKTIVNIH POGODBAH V GOSPODARSTVU po ceni 1.260 SIT. Knjigo lahko naročite po faxu 061/125-14-18, Uradni list - prodaja.
5.	Na Območni gospodarski zbornici Velenje je na voljo gradivo za: SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI S POSLOVODNIM DELAVCEM IN DELAVCEM S POSEBNIM POOBLASTILOM V GOSPODARSTVU.
6.	Prejeli smo nov izpisek iz BORZE ponudb in povpraševanj.
7.	CTU organizira strokovno ekskurzijo za trgovce na sejem EUROSHOP, Düsseldorf od 24. do 26. februarja 1996.
VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2 (ZGRADBA ZAVODA ZA URBANIZEM). TELEFON: 063/856-920, FAX: 063/855-645.
Izboljševanje kakovosti v podjetjih
Čemu služijo certifikati ISO 9001?
Ob informaciji, da je podjetje Elkroj Mozirje že tretjič zapored uspešno prestalo preverjanje pred letom in pol podeljenega certifikata ISO 9001, se marsikje še vedno sprašujejo, čemu takšen certifikat sploh služi.
Direktorica Elkroja Marija Vrtačnik na omenjeno vprašanje enostavno odgovarja s tem, ko pravi, da je prav ISO standard pri oceni stroškov pokazal na ozka grla v proizvodnem procesu, ki jih je potrebno odpraviti. Sicer pa standardi ISO postajajo vstopnica za svetovni trg: kdor ne bo certifici-ran po tem minimumu, ne bo mogel dokazati svoje poslovne higiene in torej ne bo spadal v urejeni svet.
V svetu namreč nastajata prav na podlagi te delitve dva pola. Od teh dveh eden je tisti, da katerega izraža poslovni svet določeno stopnjo zaupanja, saj standardi ISO temeljijo prav na zaupanju pri sklepanju kupoprodajnih pogodb. Če podjetje tega minimuma ne bo imelo, se z njim kot "outsiderjem" resni poslovni subjekti ne
bodo želeli ukvarjati.
Pridobiti je torej potrebno certifikat, tega pa izda zunanja akreditirana firma, ki je tako ugledna, da podjetju nikoli ne bi dala certifikata, če ne bi res presodila, da sodi v razred, kjer veljajo določena merila medsebojnega zaupanja. Slovenija ima v tem času že več kot sto certificiranih podjetij. Število hitro narašča, trend je približno tak kot v najrazvitejših državah Evropske unije.
Trenutno poteka preko Združenja podjetnikov Slovenije projekt za podelitev certifikatov kakovosti okrog 60 malim in srednjim slovenskim podjetjem, med katerimi sta tudi Viva Trade Nazarje in Kovinarstvo Ljubno.
Franci Kotnik
V Elkroju so tretjič zapored uspešno prestali preverjanje certifikata
ISO 9001 (foto: F. Kotnik)
Podjetniški kotiček
Te dni je v Uradnem listu RS objavljen obrazec "Napoved za odmero dohodnine za leto 1995." Kakšne barve bo obrazec letos, zaenkrat še ne vemo, je pa v primerjavi z lanskim nekoliko dopolnjen, v skladu s spremembami zakona o dohodnini za leto 1995.
Prva stran je skoraj enaka lanskoletnemu obrazcu, le pod zaporedno št. 13 so posebej izpostavljeni podatki o prejetih odpravninah ob upokojitvi, jubilejnih nagradah, enkratni solidarnostni pomoči in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, ki so po spremembi zakona o dohodnini obdavčeni nad višino, ki je določena z Uredbo Vlade Republike Slovenije.
Druga stran obrazca je dopolnjena v delu, ki se nanaša na dobiček iz kapitala. Podatkom o dobičku, doseženem s prodajo nepremičnin, pod zap. 41 obrazca, je letos dodana zap. št. 42, kamor bomo vpisali dobičke, dosežene s prodajo delnic in deležev v kapitalu. Gre za dobičke pri predčasni prodaji (prej kot v dveh letih od dneva pravnomočnosti sklepa sodišča o potrditvi prisilne poravnave) delnic in deležev v kapitalu, ki jih je posameznik prejel ob prisilni poravnavi kot razliko med izplačano in izhodiščno plačo po kolektivni pogodbi. Sicer se od te razlike davek ne plačuje.
Med dohodke iz premoženja bodo pod zap. št. 55 vpisani dohodki, doseženi z oddajanjem v najem po skrbniku za posebne namene, v skladu s 5. odstavkom 93. člena Zakona o dohodnini. Zakonodajalec misli pri tem na tiste dohodke, ki jih mora po končani zapuščinski razpravi napovedati lastnik premoženja za vse obdobje, ko je v njegovem imenu kot zavezanec za davek od dohodkov nastopal skrbnik. Gre za posebne primere, ko je z odločbo o denacionalizaciji denacionalizirano premoženje dano skrbniku v začasno upravljanje, le-ta pa je dajal v najem premično in nepremično pre moženje.
Spremenjena so tudi polja za vpis prejemkov in drugih dohodkov, ki izvirajo iz več let. V ta polja bomo vpisali, za kakšno obdobje velja prejemek (od meseca leta - do meseca leta), vpisali znesek prejemka, navedli pa tudi normirane in dejanske odhodke ter prispevke za socialno varnost in druge prispevke po zakonu. Konkretnejših navodil o vpisovanju v obrazec še ni, na podlagi samega obrazca pa lahko sklepamo, da se bodo verjetno podatki o prejetih prihodkih za več let vpisovali le v ta del obrazca in se ne bodo kot doslej nanašali na že vpisane zneske pod eno od predhodnih zaporednih številk.
Tudi prostor, namenjen davčnim olajšavam, je nekoliko razširjen in sicer je na novo formulirana olajšava pod zap. 5 obrazca. Sem bomo letos vpisali podatek o "sredstvih za nakup učbenikov in druge strokovne literature ter programske opreme."
Na novo je oblikovana tudi vsebina olajšave pod zap. 8 olajšav in sicer bomo v tej rubriki navedli podatek o znesku sredstev, ki jih je zavezanec v skladu s pogodbo namenil za izgradnjo in obnovo objektov komunalne infrastrukture, ki se gradijo na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj (doslej je bila vsebina tovrstnih olajšav podrobneje našteta).
Lanskoletnim 11 možnim olajšavam sta letos dodani še dve in sicer pod zap. št. 12 znesek vplačil v denarju za delnice in vložke gospodarskih družb ter za deleže zadrug, vpisanih v sodni register v RS in pod zap. št. 13 (ponovno) znesek sredstev, vloženih v nakup proizvodov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode, električne energije in so po drugih kriterijih, ki jih določa Vlada RS, prijaznejši do okolja.
Ostala poglavja obrazca so vsebinsko nespremenjena, oblikovno pa postavljena nekoliko drugače.
Upamo, da vas bo vsaj opozorilo na obrazec spomnilo, da je dohodninska napoved res že blizu in da bo potrebno poskrbeti za njen najoptimalnejši izid.
* * *
Najbrž so mnogi med vami že slišali novico, da je Banka Slovenije izdala novo navodilo o vnovčevanju čekov občanov. Uradno pojasnilo pričakujemo v teh dneh, zato danes opozorimo le na nekatere predvidene spremembe, ki smo jih pravzaprav izvedeli iz dnevnega časopisja. Agencija za plačilni promet po novem naj ne bi več vnovčevala čekov občanov, to vlogo naj bi v celoti prevzele banke. Le-te naj bi se med sabo dogovorile, kakšen bo najvišji znesek čeka, ki ga bodo vnovčile.
Najhuje pri novem poslovanju s čeki bo, da bo banka lahko zavrnila čeke prinosniku, če izdajatelj na tekočem računu ne bo imel kritja oziroma bo moral prinosnik banki vrniti denar, banka pa njemu čeke, če se bo nekritje ugotovilo kasneje. Vprašanje torej ostaja, v kakšni meri si bodo prodajalci v bodoče čeke občanov upali sprejemati kot plačilno sredstvo in na drugi strani, koliko bodo le-ti prodali, če bodo prodajo na čeke omejili.
Nova navodila naj ne bi veljala za čeke, izdana pred 1.1.1996.
Kakorkoli že, preuranjeno razburjenje se nikoli ne izplača. Počakajmo raje na uradna navodila, ki bodo stvar v celoti pojasnila. Vsi, ki veliko poslujejo s čeki, pa lahko razmišljajo, kaj jim je do novega leta storiti, če bo napovedano navodilo izšlo v obliki, kot smo ga opisali.
Vida Skok
Občinski svet Mozirje
Sprejet rebalans proračuna
Mozirski svetniki so se na osmi redni seji lotili kopice pomembnih točk. Tako so najprej ugotovili, da je mandat člana občinskega sveta Jožeta Mutca, ki je bil medtem imenovan za občinskega tajnika, prešel na naslednjega kandidata na listi SDSS.
Prvi za Mutcem je kandidiral Robert Lukač, ki pa mandata svetnika ni sprejel. Enako se je odločil tudi Stanko Breznik. Naslednja na listi SDSS Darinka Marolt je mandat sprejela in je na seji že sodelovala.
Na volitvah za podpredsednika občinskega sveta se je pojavila le ena kandidatka - Marija Ježovnik iz Socialdemokratske stranke Slovenije. Karel Kopušar (LDS) je sicer predlagal, da naj bo podpredsednik nekdo izven koalicije SLS-SKD-SDSS, vendar konkretnega predloga ni bilo. Marija ježovnik je bila izvoljena za podpredsednico sveta skoraj enoglasno.
Svet občine Mozirje je v drugi obravnavi brez pripomb sprejel Odlok o komisijah in odborih občinskega sveta in potrdil predlog o sestavi in pristojnostih občinske komisije za izvensodno poravnavo sporov.
Predlog rebalansa proračuna, s katerim se je slednji povečal za slabih 20 milijonov in sedaj znaša 299 milijonov tolarjev, sta podala župan Jakob Presečnik in predsednik odbora za proračun mag. Ivo Glušič. Vse občine so sredi oktobra od države dobile merila za oblikovanje zagotovljene porabe v letošnjem letu, zato so povsod potrebni takšni rebalansi. Po besedah župana Presečnika bo sredi decembra potreben še en rebalans, ki pa ne bo bistven.
Svetniki so v razpravi ugotovili, da je potrebno posebno pozornost nameniti tistim postavkam, ki niso zajete v finančno izravnavo proračuna. Z enako mero pozornosti pa je potrebno spremljati tudi porabo po posameznih proračunskih postavkah. Rebalans proračuna je bil sprejet v predlagani obliki.
Predsednica občinskega odbora za negospodarske dejavnosti Zdravka Hriber-šek-Ladinek je pojasnila predloge, ki jih je v zvezi s socialnim in otroškim varstvom oblikoval omenjeni odbor. Svetniki so na predlog mag. Glušiča kot dodaten kriterij za subvencioniranje vzgojnine opredelili tretjega otroka in pooblastili odbor za negospodarske dejavnosti, da odobrava oziroma zavrača vloge za subvencije, o svojih odločitvah pa poroča občinskemu svetu.
Predsednika gradbenih odborov za izgradnjo osnovne šole na Rečici in športne dvorane v Mozirju dr. Anton Jezernik in mag. Ivo Glušič sta seznanila svetnike s potekom priprav na realizacijo obeh investicij.
Šola na Rečici je uvrščena v nacionalni program, glavnina gradnje pa je predvidena v letih 1997 in 1998. Za mozirsko športno dvorano mora Ministrstvo za šolstvo in šport izračunati, v kolikšni meri ga bo sofinanciralo iz šolskega programa in v kolikšni meri iz športnega programa. V vsakem primeru bo potrebno iskati dodatne finančne vire. Občinski svet je. sklenil, da občina pristopi h gradnji obeh objektov in zadolžil oba gradbena odbora, da do naslednje seje pripravita osnutka finančnih načrtov s predvideno dinamiko gradnje.
Svet mozirske občine je na tokratni seji potrdil tudi program reševanja presežnih delavcev v občinski upravi. Znano je dejstvo, da so ostali nerazporejeni delavci bivše občinske skupščine zaposleni v občinski upravi občine, ki je nastala na sedežu bivše občine, torej v novi občini Mozirje. Po sprejemu sistemizacije delovnih mest je ostalo nerazporejenih šest delavcev oziroma delavk, med katerimi sta tudi kuharici občinske kuhinje. Slednja bo s 1. januarjem 1996 ukinjena, saj sanitarni inšpektor zahteva temeljito posodobitev kuhinje, kar pa glede na število obrokov ne bi bilo ekonomsko upravičeno.
Predlog sklepa o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje je razložil Albert TofF. Odlok bo v javni razgrnitvi 30 dni od dneva objave v uradnem glasilu.
V zvezi s predlogi in sklepi, ki jih je pripravila komisija za pripravo elementov delitvene bilance, mozirski svetniki niso sprejeli nobenih dokončnih sklepov temveč le načelno soglasno stališče do dosedanjega dela komisije. Nadaljnjih pogajanj o delitvi premoženja se bo skupaj z županom udeleževal Anton Vrhovnik.
Franci Kotnik
Občinski svet ljubno
Sprejeli odlok o grbu in zastavi
Ljubenski občinski svetniki so 12. redno sejo opravili v dveh delih. Obsežen dnevni red in zahtevna tematika njihovo odločitev v celoti podkrepi, posebej še, ker gradivo medobčinske komisije, ki je zadolžena za pripravo elementov delitvene bilance, ni bilo obravnavano s strani matične komisije.
Po umiku poročila komisije za delitveno bilanco bivše občine z dnevnega redaso se svetniki spopadli z odlokom o grbu, zastavi in občinskem prazniku. Na podlagi javne razgrnitve so se odločali o grbu, ki že v osnovi ni bil sporen, in zastavi, katero so izbrali v sodelovanju s strokovnjaki društva Heraldika Slovenica. Po sprejemu odloka je zastava občine Ljubno modre barve. Na sredini leži osmerokraka zvezda, levo in desno od nje sta rumena trakova. Občinski grb pa ima obliko ščita z vbočeno vrhnjo stranico. V sredini ščita je na modri podlagi osmerokraka zlata zvezda. Oba simbola sta strokovno utemeljena in zgodovinsko potrjena. Pred prekinitvijo seje so opravili še prvo branje odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih, katerega so v nadaljevanju seje ponovno obravnavali v drugem branju.
Na četrtkovem nadaljevanju seje je o delu medobčinske komisije za delitveno bilanco poročal predsednik sveta Stanko Zagožen. Svetniki so sprejeli informacijo in potrdili predlagane sklepe; vendar pod pogojem, da se seznami premoženjskega stanja bivše občine Mozirje dopolnijo. Po njihovem mnenju bo potrebno ovrednotiti in opredeliti premičnine, katere šo nahajajo v mozirskem arhivu. Menda gre za stvari, vrednostno nikakor zanemarljivega zneska, ki so bile podarjene bivši skupščini. Pri obravnavi subvencij stroškov za vzgojnine v vrtcu so glede na gmotni položaj družin nekaj prošenj zavrnili kot neutemeljene. Svetniki so se tudi poenotili in sprejeli poslovnik o delu sveta ter sprejeli načrt zimskega vzdrževanja lokalnih cest, po katerem bodo obnovili pogodbe s starimi izvajalci.	Edi Mavrič
Luče ob Savinji
Nov kilometer asfalta
Čeprav je od katastrofalnih poplav minilo pet let, v Lučah še vedno odpravljajo posledice pobesnele narave. Pred kratkim so predali namenu obnovljeno traso ceste proti Podvolovljeku in sicer od spomenika NOB do odcepa ceste za Kranjski rak. Sredstva za 1,5 km dolg odsek so pridobili iz naslova demografske ogroženosti (10 milijonov), ostalo pa je prispevala občina Luče. Dela, katerih celotna vrednost zna a slabih 34 milijonov tolarjev je izvajalo Cestno podjetje Celje.
Edi Mavrič
IZ OBČIN
-■.... -------------	.. ....... --.... .. . . —ž—£   ...
Občinski svet Gornji Grad
Moratorij na upravljanje s skupnim premoženjem
Maratonska seja gornjegrajskih svetnikov, dvanajsta po vrsti, je po svoji vsebinski plati zagotovo daljnosežno nakazala konkretne spremembe, s katerimi se bomo v kratkem soočili. Tu gre prvenstveno za vprašanje nadaljnje eksistence Javnega podjetja Komunala Moziije in delitvene bilance premoženja bivše občine Mozirje.
Prva .vsebinska točka, s katero so se svetniki soočili, je bilo poročilo komisije, katera ugotavlja upravičenost do doplačil (subvencij) v vrtcih. Nedvoumno poročilo je bilo deležno obširne razprave, ob tem pa se je razkrila nedorečenost, kljub zakonskim določilom, komu nadomestilo sploh pripada.
Svetniki so sprejeli tudi načrt zimskega vzdrževanja lokalnih cest, katerega je pri pravila Komunala. Plan je po vsebinski plati enak kot v preteklih letih, kar pomeni, da zajema vse občine. Pri tem je porebno zapisati, da so svetniki plan nekoliko korigirali, kar naj bi se odražalo na finančni razbremenitvi. Odločili so tudi, da bo odslej za pripravo prostorskih in ureditvenih načrtov skrbela občina Mozirje s svojimi strokovnimi službami.
Sprejet je bil predlog odbora za simbole o napisnih panojih! s katerimi želijo obeležiti občinske meje in vse pomembnejše kulturnozgodovinske značilnosti. Z odobravanjem so sprejeli tudi informacijo, da je država namenila v proračunu za prihodnje leto 30 milijonov tolarjev za rekonstrukcijo ceste skozi Gornji Grad. V prvi fazi naj bi začeli z obnovo Graščinskega mostu, v kolikor bo občina uspela pridobiti vsa potrebna soglasja.
Gornjegrajski svetniki so precej časa posvetili obravnavi in sprejemu stališč do predlogov, katere je pripravila medobčinska komisija zadolžena za pripravo elementov delitvene bilance. Osnovni pogoj
za delitev bivšega skupnega premoženja je sprejem premoženjskega stanja. Po mnenju komisije bi se bilo potrebno dogovoriti za moratorij na upravljanje s premoženjem, dokler ni enotnega stališča vseh petih občin.
Pri tem gre seveda za stvari, ki so spornega značaja, sicer naj bi se sklepi sprejemali za vsako postavko posebej. Komisija je v premoženjsko stanje bivše občine zajela vso aktivo in pasivo, razen premoženja zavodov in JP Komunala Mozirje. Ti bodo predmet ločene obravnave. Gre za resna vprašanja, je pa iz dneva v dan bolj očitno, da tudi dogovor (ne-napisan) o nekaterih skupnih zavodih ne drži več. V gornjegrajski občini so se namreč odločili, da njihovi vrtci ne bodo več v sklopu WZ Mozirje, ampak se upravljavsko in administrativno vključijo v OŠ Gornji Grad. Prav tako naj bi se tudi na zdravstvenem področju povezovali zgolj in samo strokovno.
Svetniki so sprejeli izčrpno informacijo in potrdili sklepe, katere je pripravila omenjena komisija. Ob tem ne kaže spregledati njihovega mnenja, da je precej stvari nedorečenih. Nejasnosti pa so ponavadi temeljni kamen nezaupanja, od tu naprej pa je pot dogovarjanja precej trda. Ob vsem tem je bila izpostavljena vloga županov, na katerih je, da se čimprej dogovorijo in opredelijo statuse javnih podjetij oziroma zavodov.
Edi Mavrič
Občinski svet Moziije
Nič dokončnega glede delitve premoženja
Člani mozirskega občinskega sveta so se delitvene bilance lotili zelo previdno. Tako je mogoče razumeti njihovo odločitev na zadnji seji, da na podlagi pripravljenih stališč in predlogov delovne skupine ne sprejmejo nobenega dokončnega sklepa.
Predloge in stališča delovne skupine za pripravo elementov delitvene bilance je pojasnil Jože Mutec, ki je zaradi odsotnosti Gregorja Verbuča sodeloval pri njenem delu. Kot je dejal, je komisija pripravila konkretne predloge za delitev tistega premoženja, kjer so znani vsi podatki in kjer so zadeve ločene ena od druge in se medsebojno ne pogojujejo.
Takšno naj bi bilo stanje glede zemljišč. Komisija je predlagala, naj se kmetijska zemljišča in gozdovi delijo med nove občine po legi, stavbna zemljišča pa na podlagi pred-
Andrej Presečnik: "Grozijo nam z zaprtjem smetišča, grozijo nam z zaprtjem vode..." (foto: C. Sem)
loga sklada stavbnih zemljišč. Andrej Presečnik (SLS) je menil, da takšnega sklepa svet ne sme sprejeti. "Grozijo nam z zaprtjem smetišča, grozijo nam z zaprtjem vode, verjetno nekje pri MGA-ju, pristop drugih je izsiljevalski!" Dr. Anton Jezernik (SKD) se je strinjal s Presečnikom, da svet ne sprejme nobenega sklepa ampak le načelno stališče, Karel Kopušar (LDS) pa je menil, da je treba biti pri pogajanjih previden a tudi elastičen.
V nadaljevanju je Jože Mutec navedel še ostale predloge delovne skupine, svet pa o njih formalno ni glasoval. Stališče sveta občine Mozirje je, da podpira zastavljeno delo omenjene delovne skupine, ki ji predseduje Anton Boršnak iz Nazarij. Konkretne odločitve pa je mozirski svet začasno odložil. Pri nadaljnjih pogajanjih bo županu Jakobu Presečniku priskočil na pomoč Anton Vrhovnik (SLS).
Občina Nazarje
Kakšna bosta
občinski grb in zastava
V četrtek, 16. novembra, so se na sedežu Občine Nazarje mudili predstavniki društva Heraldika Slovenica, ki jih je vodil predsednik Valt Jurečič. Tema razgovora je bila določitev občinskega grba in zastave.
Občina Nazarje je bila med prvimi novimi občinami, ki se je lotila reševanja vprašanja svojih simbolov, vendar zaradi številnih različnih predlogov in mnenj do sedaj še ni našla končne rešitve. Stvari se odvijajo hitreje po vzpostavitvi sodelovanja s heraldičnim društvom iz Ljubljane, katerega predstavniki so ob tej priložnosti predstavili svoje delovanje in razložili pravila in načela grboslovja.
Razprave v zvezi z nazarskim grbom so pripeljale do stališča, da naj bi le-ta vseboval tri poglavitne atribute, ki bi ponaz-
arjali občino Nazarje in krajevni skupnosti Nazarje in Šmartno ob Dreti. V enakem zaporedju naj bi to vlogo odigrali grad Vrbovec, frančiškanska cerkev in lipovi listi. Dokončno je treba le še določiti njihovo podobo in položaj v grbu. Medtem, ko so vsa našteta vprašanja v zvezi z grbom tako rekoč že rešena, pa mora heraldično društvo pripraviti še predlog občinske zastave, ki bo vseboval omenjene atribute.
Franci Kotnik
IZ OBČIN
Dobrovlje
Cesta - dokaz sodelovanja
Pred dvema tednoma so svoj trenutek veselja in zadovoljstva dočakali krajani Dobrovelj nad Mozirjem. 18. novembra so namreč tudi uradno otvorili asfaltirana odseka ceste iz Nazarij v skupni dolžini poldrugega kilometra.
Gornji Grad
"Potegniti črto in začeti delati samostojno!"
Nedvoumno in brez ovinkov izrečene besede župana Tonija Riflja se nanašajo na stanje in odnose okoli Javnega podjetja Komunala Mozirje. Sploh so na prvem delu seje svetniki namenili veliko pozornost bodoči organiziranosti komunalnih dejavnosti in cenam komunalnih storitev. Župan Toni Rifelj je bil v podajanju poročila natančen, nedvoumen in odločen.
Očitno je nesporno, da bo osrednje odlagališče smeti in odpadkov v lasti in upravljanju občine Gornji Grad. V občini se že pripravljajo na operativni prevzem dejavnosti, katero naj bi vršili po vsej verjetnosti preko koncesijske pogodbe. Po županovih besedah se tozadevno konkretno pogovarjajo z občino Kamnik; bistveno pri tem je, da naj bi bile poslej cene za odvažanje smeti 30 odstotkov nižje. Ob tem je župan navedel tudi pogoje za pridobitev koncesije: zamenjava kantnega sistema in avtoparka, ločeno zbiranje odpadkov, dvakrat letno odvoz kosovnih odpadkov in, kar je bistveno, novi izvajalec del bo moral od sedanjega podjetja prevzeti delavce, ki že sedaj opravljajo to dejavnost.
Kljub različnim interesom bo vendarle slej ko prej res, da so sedanjemu podjetju resnično šteti dnevi. Na posvetu v Mozirju so se namreč dogovorili (dogovarjali?), da ostalo komunalno dejavnost (vodovod, ceste, stanovanja...) prevzame občina Mozirje in sicer kot novonastalo podjetje. "V kolikor ne bomo dosegli konsenza na ostalem delu, bo potrebno po občinah ustanoviti režijske obrate, to se pravi, da bomo tudi ostalo organizirali in finančno urejali sami," je bil kategoričen gornjegrajski župan, njegove besede pa je podkrepil sekretar sveta Niko Purnat z razlago zakonskih določil, ki so nedvoumno pisana po kriteriju nove lokalne samouprave. Kakorkoli že, resnica je neizpodbitna. Župan z upravo in svetniki so ob teh vprašanjih enotnega mnenja. Revolt na sedanje podjetje Komunala je očiten, kot se v sliši v Gornjem Gradu, izključno po krivdi imenovanega. Je pa tudi res, da je slaba volja in negodovanje v sorazmernem deležu tudi ogledalo lastne (dosedanje) neodločnosti, saj so v končni fazi vendarle samo in edino občine lastnice Komunale.
Za gornjegrajske občane bo zagotovo razveseljivo dejstvo, da je občinski svet sprejel sklep o znižanju cen komunalnih storitev in jih izenačil s cenami, katere veljajo v ostalih občinah Zgornje Savinjske doline. Vsem, ki so storitve plačali po sedanjih cenah bodo razliko poračunali.
Edi Mavrič
Prvi asfaltirani odsek ceste vodi iz doline, sledi odsek ceste, ki je ostal v makadamski izvedbi, nakar se pot k dobroveljskim domačijam konča z drugim asfaltiranim odsekom.
Predsednik gradbenega odbora Ivan Žagar je na otvoritvi dejal, da pomembne pridobitve ne bi bilo, če ne bi na pomoč priskočili občini Mozirje in Nazarje, del potrebnih sredstev je iz fonda za demografsko ogrožene prispevala država, veliko pa seveda tudi krajani sami.
Dela na cesti je solidno opravilo Cestno podjetje Celje, pod budnim nadzorstvom Karla Kopušarja pa je bil prihranjen marsikateri tolar.
Cesto sta simbolično predala svojemu namenu nazarski in mozirski župan Ivan Purnat in Jakob Presečnik, na katera so se krajani obrnili s prošnjo, da prihodnje leto pomagata pri asfaltiranju preostalega odseka. Kjer domuje sloga, se da storiti marsikaj.
Franci Kotnik
Predsednik gradbenega odbora Ivan Žagar se zahvaljuje obema županoma za pomoč (foto: Ciril Sem)
Zl.iUA It
KVAS
Na trgu 27, Mozirje
V majhnem se skriva veliko.
Če želite presenetiti svoje najdražje v
BOŽIČNO - NOVOLETNEM ČASU,
vas vabimo k nakupu vseh vrst zlatega nakita.
Od 1. do 31. decembra nudimo praznični popust.
VABLJENI!


17
(e)
<$>
Nazarje
Sprejem pri županu za dr. Weissa
O tem, da je Peter Weiss is Spodnjih Kraš postal novi doktor znanosti, smo že pisali. Tudi zanimiv, intervju z njim ste lahko prebrali v 22. številki. Ob tem pomembnem dogodku je za dr. Petra Weissa nazarski župan Ivan Pumat pred 14 dnevi priredil sprejem na sedežu občine.
Ivan Purnat cesbta dr. Petru Weissu (foto: F. Kotnik)
"V veliko veselje in čast mi je, da sem zate lahko pripravil ta sprejem ob tvoji pridobitvi doktorskega naslova, za kar ti v svojem imenu in v imenu vseh prebivalcev občine Nazarje iskreno čestitam," je dejal Purnat. Dotaknil se je številnih Weis-
pripravljeni pomagati."
Peter Weiss se je za čestitke in želje prisrčno zahvalil, nato pa skušal v strnjeni obliki predstaviti nastajanje spodnjezadrečkega narečnega slovarja, katerega prvi del je bil tudi njegova doktorska disertacija. Zdaj vse kaže na
sovih objavljenih del, ki govorijo o Gornji Savinjski in Zadrečki dolini, svoj nagovor pa je zaključil z besedami: "Za do sedaj opravljeno delo pri promociji naše doline se ti najlepše zahvaljujem, ti želim obilo zdravja in uspehov pri tvojem delu ter da bi nas še večkrat navdal s ponosom, da si se rodil v naši občini - v Spodnjih Krašah. Če boš rabil pri svojem delu kakršnokoli pomoč, smo ti v okviru možnosti
to, da bo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, kjer je dr. Weiss zaposlen, odobril izdelavo slovarja do konca, to pa pomeni 8 do 9 let trdega dela.
Sprejema pri županu so se poleg predsednika občinskega sveta Pavla Bitenca udeležili tudi nekateri svetniki in predstavniki obeh krajevnih skupnosti.
Franci Kotnik
KRESNIČKE
ovalec moškega in ženske je I hološke odtujenosti od vsakdanjosti življenja, v katerem se j po splošnih merilih utapljajo povprečni ljudje.
Edi Mavrič - Savinjčar^j
Občinski svet Nazaije
Delitvena bilanca in rebalans proračuna
Občinski svet Občine Nazarje se je predvčerajšnjim sestal na deseti redni seji. Med točkami na dnevnem redu sta še posebej izstopali dve - sklepi glede de-
litvene bilance in pa rebalans
Svetniki se seveda niso osredotočili zgolj na omenjeni točki, ampak so se posvetili tudi drugim vprašanjem. Na seji so obravnavali tudi osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Nazarje. Gre za akt, ki ga v nazarski občini že zelo težko pričakujejo, saj se prav na njegovi podlagi odvija celoten razvoj občine. Odlok v
proračuna.
svoji vsebini določa meje območij, njihove funkcije in vrsto posegov v prostor, merila in pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor, prometno in komunalno urejanje, varovanje naravne in kulturne dediščine ter varovanje bivalnega okolja.
Več o poteku seje pa v prihodnji številki.
Franci Kotnik
Floijan nad Gornjim Gradom
Cesta je rezultat skupnih
prizadevanj
Prebivalci Florjana so se minulo soboto družno z vsemi, ki so sodelovali pri uresničitvi njihovih dolgoletnih želja, tudi uradno prvič zapeljali po prenovljeni asfaltni cesti od
Završke kapele do Žačke lipe Pred tremi leti so krajani zaselka nad Gornjim Gradom vodili prve razgovore s predstavniki GG Nazarje in CP Celje. Takratna prvenstvena potreba je bila sanirati od poplav načeto cesto. Pozneje se je akciji priključila KS in letos še občina Gornji Grad. Sredstva za 3,2 km dolgo traso je prispevala občina Gornji Grad, nekaj je primaknila država za demografsko ogrožena območja, velik pa je delež samih krajanov. Njihov prispevek se odraža tako v prostovoljnem delu, materialni po-
moči kot v denarju. Gre za pomembno pridobitev, ki te ljudi povezuje z dolino, tako na Zadrečko kot na Savinjsko stran. Ni torej presenetljivo zadovoljstvo, katerega je v svojem govoru izrazil predsednik gradbenega odbora Franc Prek, tudi sicer eden zaslužnejših za uspešno dokončano delo. Cesto je predal namenu gornjegrajski župan Toni Rifelj, ki je ob priznanju in zahvali ljudem za prizadeven trud nakazal nove projekte, katere načrtujejo v občini Gornji Grad.
Edi .Mavrič
F. Prek: "Cesta je rezultat skupnih prizadevanj."(foto: E. Mavrič)
Nazarje
IZ OBČIN
Čigavo je črno odlagališče?
V neposredni bližini nazarske osnovne šole že nekaj časa raste črno odlagališče odpadkov. Učiteljice so nad njim skoraj že obupale, saj nimajo pravega "orožja" za njegovo obrambo, otroci pa si lahko vsakodnevno ogledujejo, kakšen je odnos starejših do okolja.
Črno odlagališče je še pose- hipu nekoliko manj grd, kot
bej vredno obsodbe zato, ker zaradi strmega nagiba brežine reke Drete, ki teče mimo šole, mnogo odpadkov pade direktno v vodo. Zato je tudi pogled nanj v prvem
bi bil sicer.
Kdo je sedaj na potezi? Krajevna skupnost, občina, policija, inšpekcija? Nekdo drug? Kdorkoli že, narava kliče na pomoč!	KF
		■g;.:.
		
:	MBBBBmI	MM . ... iiiilsiiiiiiiiiiiiili

Kam z odpadki? Kar v Dreto! (foto: F. Kotnik) Celjska regya
Varnost v prometu se slabša
Prometno-varnostne razmere slabšajo. Število prometnih enakim obdobjem lani večje pa je naraslo že na 46.
V regiji se je v letošnjih prvih devetih mesecih zgodilo 4.376 prometnih nezgod. Od teh se jih je 36 končalo s smrtnim izidom, število žrtev v tem obdobju pa znaša 46. Četrtina vseh nezgod se je zgodila na območju celjske upravne enote, sledi ji velenjska, na območju Upravne enote Mozirje pa se je v prvih devetih mesecih zgodilo 167 prometnih nezgod, kar pomeni 6-odstotni porast glede na leto 1994. Večje je bilo tudi število smrtnih žrtev (letos 6, lani 2) in telesnih poškodb.
Najpogostejši vzrok prometnih nezgod (25 odstotkov) je
na cestah v celjski regiji se nezgod je v primerjavi z za 2 odstotka, število žrtev
neprimerna oziroma prevelika hitrost, zelo pogosto pa je v nezgode vpleten tudi alkohol. Največ povzročiteljev je starih od 24 do 34 let, katerim sledijo še mlajši - od 18 do 24 let starosti.
Glede na to, da je v prometu največ osebnih avtomobilov, je razumljivo, da je tudi največ povzročiteljev iz te kategorije, zaskrbljujoče pa je, da raste število prometnih nezgod s pobegom. Prav tako se povečuje tudi število prometnih nezgod, katerih vzrok je izsiljevanje prednosti, kar kaže na slabo kulturo udeležencev v prometu.
Trške pravice
Dolgo časa je bilo trgovanje v pristojnosti zemljiške gospode oziroma gosposke nasploh. Seveda je na dlani, da so tržna središča obogatela, drugi kraji pa siroteli. Prav zato so si povsod, kjer je to le bilo mogoče, prizadevali za pridobitev "posebnih pravic". Te so poimenovali "privilegiji". Obseg teh pravic je bil odvisen od pomembnosti nekega središča in seveda predvsem od naklonjenosti odločujočih. Razumljivo je, da so pomenile pravice določeno prelomnico v življenju nekega kraja.
V naši Dolini smo imeli 4 trge. No, pozneje smo dobili še mesto Gornji Grad, pa tudi ta kraj je bil do tedaj trg. V času, ko so postajale trške pravice pomembne, so bili pri nas zemljiški gospodje gornjegrajski benediktinci. Za njimi pa ljubljanski škofje. Od volje le-teh je bilo odvisno, ali bo neki kraj pridobil privilegije ali ne. Mozirje je kmalu prišlo pod žovneško gosposko in so o kraju odločali tam. Tedaj je Mozirje že imelo trške pravice, ki so jih še dopolnjevali oziroma širili. Nedvomno pa je krajem Ljubno, Rečica in Gornji Grad bila podeljena ta prednost s strani gornjegrajske gosposke.
Treba je spet poudariti, da so pomenile "trške pravice" ekonomsko pridobitev. Sejmi, ki so pomenili široko trgovanje, so krajem in prebivalcem prinašali dohodek, zato so si zelo prizadevali, da bi bilo teh čimveč.
Če pogledamo Vodnikovo pratiko iz leta 1936, na-
jdemo na strani 108 med drugimi sejmi v tedanjem srezu Gornji Grad tudi Lenartov sejem (6. novembra) v trgu Rečica. Sejmarili so še
17.	marca. Torej je imel trg Rečica dva sejma, ki sta bila tako živinska kot kramarska. Tako je bilo torej vse do leta 1941, ko so okupatorji ukinili vse sejme.
Zakaj sploh vse to? Turistični delavci Rečice so letos poskrbeli za prikaz nekdanjega Lenartovega sejma, ki je mimogrede odlično uspel in zbudil veliko pozornost. Seveda je že tako, da se povsod eni trudijo, drugi pa stoje ob strani in modrujejo, če se le da negativno! Pa ti nekdo celo pogrunta, da je bila vse skupaj izmišljotina, da Lenartovega sejma nikoli ni bilo, šlo je le za potegavščino. Kot lahko razberemo v omenjeni pratiki, temu ni tako. Lenartov sejem je bil skozi desetletja. To, da so prireditelji prestavili datum na toplejši čas, pa menda ne kaže zameriti.
A. Videčnik
Pevc
16, Ljubno ob Savinji
-	poroke
-	poslovna kosila
-	zaključene družbe
-	avtobusne skupine
-	domača hrana - koline
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ZAKLJUČKE
MIKLAVŽEV ANJE
EHD Savinjski gaj
Miklavževanje je lep običaj v spomin na dobrega škofa, katerega podobo pozna prav vsak otrok. Obdarovanje otrok je dan veselja za najmlajše in tudi priložnost za razveselitev tistih, ki se jih nihče ne spomni. Ni veličina obdarovanja v dragih in številnih darilih, ampak v simboliki ohranjanja običaja in v prispevku k veselemu doživljanju.
V	Lučah je Miklavževanje kljub nenaklonjenim časom živelo, obred pa se je nekoliko prilagajal vzdušju.
Po "paurih" so bolj hodili parkeljni, Miklavž pa se je le redko pokazal. A otroci smo mu pridno nastavljali pisma in zelo glasno molili, če bi slučajno poslušal pod okni.
V	vasi je bilo drugače. Bila so leta, ko je bilo Miklavževo spremstvo bogato, številno in predvsem glasno. Ves popoldan pred Miklavževim so se parkeljni skrivali in pripravljali v stari "Petrčevi bajti". Ko je pozvonilo "k luči", so se porazgubili po vasi, preganjali "ta žlehtne", jih mazali s sajami in mlajše strašili z rožljanjem "ketni". Pozneje so se pridružili Miklavžu in angelčkom. Skupaj so se podali od hiše do hiše. Miklavž je bil prijazen mož, veliko se je pogovarjal z otroki. Pridnim in tistim, ki so znali glasno in lepo moliti, je razdelil orehe, suho sadje, jabolka ipd., bolj trmaste in "žleht" pa so pos-trašili parkeljni. Koliko je bilo zjutraj v nastavljenih slamnicah, pa je bila skrb
staršev. Korobač je že bil zraven pri vsaki hiši in kar veliko spoštovanje smo mu morali izkazati.
Pa so prišla leta, ko se je moral Miklavž skrivati, ko je moralo biti obdarovanje izvedeno bolj "na tiho", na skrivaj in na podlagi zagnanosti in korajže posameznikov. In prireditev je živela naprej v veselje otrok in staršev samoiniciativno z zbiranjem naročil za darila in preselitvijo na določen kraj ali par mest za več otrok s poenotenimi darili. Reakcije prisotnih otrok na prireditvah so povedale vse (tudi to, da je Miklavžev glas čisto podoben očkovemu). Otroci so prepevali, se pogovarjali, se čudili, ker je tako dobro poznal njihove razvade in slabosti in pred njim resno izrekali obljube. Potem pa kar naenkrat zmeda! Trije dobri ljudje: Miklavž, Božiček, Dedek Mraz. In kateri je pravi? Vsi, a enemu je potrebno dati prednost. Najstarejši je Miklavž...
Da bi spet polepšali dan našim najmlajšim.
TD Luče
MOJI LJUBI OTROCI - pridni, manj pridni in tisti, ki boste vsaj v teh dneh postali pridni.
Ali ste ze prejeli mojo pošto?
I Upam, da - če pa ne in da ne boste pozabili,
ponavljam svoje vabilo:
j ZELO RAD BI. DA PRIDETE V TOREK ZVEČER. 5.6.1995 V LUČE.
SHRANIL SEM ŽE NEKAJ DARIL ZA VAS, NEKAJ JIH BOM ŠE PRIPELJAL S SEBOJ IN VAS OBDARIL BILI STE PRIDNI IN PRIZADEVNI. ZATO Sl TO ZASLUŽITE. POMAGALI MI BODO ANGELČKI. PARKELJNI IN PRIDNE TOVARIŠICE IZ ŠOLE IN VRTCA. POČAKAJTE ME PRED GASILSKIM DOMOM. PRIPELJAL SE BOM S KOČIJO OKROG PETIH.
NAUČITE SE ŠE V TEH DNEH KAKO PESMICO. ŠALO ALI ČAROVNIJO. DA BO NAŠ VEČER VESEL IN
ZANIMIV.
VAŠ MIKIAVŽ
Za petino večji obisk v parku
Ekološko hortikulturno društvo Savinjski gaj je v drugi polovici novembra naredilo grobo oceno letošnjega dogajanja v parku. ‘Gajevci* z zadovoljstvom ugotavljajo, da
so bila njihova prizadevanja v letu 1995 obiskalo kar za lani.
Sezona se je začela izredno spodbudno, obisk med prvomajskimi prazniki je bil namreč odličen. Kot je dejal Božo Ple-sec, član upravnega odbora društva, predvsem po zaslugi propagandne akcije, ki je potekala že v zimskem času. Spomladi sta v gaju Irena Vrčkovnik in Oto Pestner posnela video
uspešna, saj je Savinjski gaj petino več obiskovalcev kot
govo vodstvo ustvarjeni dobiček vlagalo nazaj v sam park. Takoj po končani glavni sezoni so se začela dela na sekundarnem vodu namakalnega sistema, v gaj pa je bila prestavljena tudi kašča Glopstovih iz Primoža nad Ljubnim. 264 let star objekt bo obnovljen z novo kritino in bo za etnografski del parka pomenil
Kašča bo za etnografski del parka velika pridobitev (foto: Ciril Sem)
spot priredbe Avsenikove skladbe "V Savinjskem gaju", ki jo izvajata skupaj z ansamblom Slovenskih pet, aranžma pa je delo Jožeta Privška.
Med letom je bila pri vhodu v park postavljena nova pergola, popolnoma pa je bil obnovljen tudi stari mlin. Priprave na vrh sezone - septembrsko razstavo cvetja - so potekale skladno z zastavljenimi cilji, kar se je na koncu odrazilo v zelo številnem obisku. V celotni sezoni se je število obiskovalcev parka tesno približalo številki 80 tisoč, kar je 20 odstotkov več kot leto poprej.
Velik obisk Savinjskega gaja je bil predpogoj, da je lahko nje-
veliko pridobitev.
Društvo je letos pričelo tudi z urejanjem parka od kapelice sv. Valentina do Delejevega jezu. V ta del parka je bilo pripeljanih že preko 1000 kubičnih metrov zemlje, urejanje pa se bo nadaljevalo spet prihodnje leto, za katerega člani Ekološko hortikulturnega društva ne dvomijo, da bo nova potrditev pravilno zastavljene poti razvoja Savinjskega gaja. Pri tem pa vsa problematika, o kateri je bilo govora v času razstave cvetja, ostaja še vedno odprta. Le odgovori na posamezna vprašanja se zdijo morda nekoliko bližji.
Slovensko etnološko društvo
Etnovečer z
Aleksandrom Videčnikom
Slovensko etnološko društvo že tretjo sezono prireja "etnovečere", za katere je Cankarjev dom rezerviral prostore svojega kluba vsak drugi torek v mesecu. V prejšnjih sezonah so bili gostje večerov zanimivi in ustvarjalni pisci s področja etnologije, folkloristike in kulturne antropologije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem ljudske kulture in načina življenja Slovencev, živečih doma, v zamejstvu in v tujini.
Tudi v tej sezoni je društvo pripravilo program sedmih "etnovečerov", ki so zanimivi tako za strokovnjake kot za ljubitelje, ki jih zanima izjemno široko strokovno področje etnološke vede.
Dva “etnovečera11 sta že za nami. Na prvem, ki je bil 17. oktobra, so se predstavili letošnji Murkovi nagrajenci: dr. Slavko Kremenšek, gospa Zvezda Koželj in mag. Inja Smerdel. Na drugem, ki je bil 14. novembra, pa je bil gost gospod Aleksander Videčnik iz Mozirja.
Gospoda Aleksandra Videčnika bralcem Savinjskih novic gotovo ni potrebno posebej predstavljati, saj je njihov dol-
goletni sodelavec in avtor številnih publikacij s področja denarništva, poso-jilništva in hranilništva, grafične dejavnosti, gasilstva, zgodovine in še zlasti narodopisja. Zato je s svojim zelo široko zastavljenim strokovnim delom že v sedemdesetih letih vzbudil zanimanje slovenskih etnologov, ki so njegove izsledke s pridom uporabili pri svojem strokovnem in znanstveno raziskovalnem delu.
Gospoda Videčnika odlikuje izjemna delavnost in izjemno število bibliografskih enot. Doslej je objavil že 19 samostojnih publikacij, bil je soavtor pri 6-ih tekstovno, slikovno in oblikovalsko prvovrstno izdelanih knjigah, v različnih zbornikih je objavil 4 pomembne strokovne članke, pripravil je 12 referatov, v katerih obravnava že omenjena strokovna področja. Kot priznanega strokovnjaka in raziskovalca ljudskega zdravilstva, so ga že dvakrat (1994, 1995) povabili predavat na Medicinsko fakulteto v Ljubljano. Postavil je 21 razstav, od katerih sta dve stalni in še posebej vredni ogleda: Savinjski gaj v Mozirju in Jamnikova zbirka v Sv. Florjanu.
Vse te in še številne druge podatke je moderator večera gospod Vito Hazier posredoval obiskovalcem, ki so bili prijetno presenečeni nad ustvarjalnostjo gosta, ki je v pogovoru s prijetno besedo in z iskrivo pripovedjo navdušil prisotne. Po zaključku pogovora so obiskovalci z zanimanjem prelistavali publikacije gospoda Videčnika in mu zastavili še vrsto vprašanj.
Srečanje z Aleksandrom Videčnikom je bilo zelo prijetno, predvsem pa je širši etnološki in drugi strokovni javnosti predstavilo človeka, ki mu veliko pomeni slovenstvo, predvsem pa pravilen odnos do naravne in kulturne dediščine.
Mozirje
Turistično
društvo
oživljeno
V Mozirju se ponašajo z enim najstarejših tovrstnih društev na širšem območju tega dela Slovenije. Nekaj zadnjih let je društveno delo zamrlo, to pa nikakor ni dobro tako za kraj kot za krajane. Kajti dejstvo je, da postaja prav turistična dejavnost zelo obetavna in bo marsikje izhod iz mrtvila gospodarskega napredka.
Mozirjani so dobili pred nedavnim anketni listič, ki naj bi pomagal sedanjemu odboru najti pravo usmeritev bodočega delovanja. Vprašalnik je dobro sestavljen in naj bi dal odgovor na razne dileme. Zdi se, da je vprašanje, ali naj Mozirje ima tradicionalno prireditev, zelo pomembno. Izkušnje od blizu in daleč nam povedo, da so se povsod obdržale le stalnice, torej tradicija, ki največkrat temelji ali na zgodovinskih ali pa ljudskih virih. Tako zgodovinsko, kot ljudsko izročilo lahko s pridom uporabimo kot vsebino neke turistične prireditve.
No, saj nam ni treba daleč! Kar Ljubence poglejmo. Že preko dve desetletji imajo svojo flosarijo (Flosarski bal). Pa prav zaradi tega, ker so v programu dosledni in temeljijo na ljudskem izročilu, bodo še naprej pritegnili množice ljudi na Ljubno. Poduk iz te uspešnice je enostaven, ljudje želijo prepoznavnost nekega kraja in njegove značilnosti, pa čeprav segajo te korenine daleč nazaj. Domala vsak kraj ima svojo zgodovino, svoje ljudsko izročilo, zakaj jima ne prisluhnemo? Zakaj iščemo zglede drugod, tudi v tujini? Doma imamo dovolj kulturnega bogastva, ki ga moramo le ustrezno predstaviti. Da to tudi znamo, je na dlani!

ORGANIZACIJE
Veleiye
Regijski posvet vodij avto šol
16. novembra so se v Velenju na skupnem posvetu zbrali vodje avto šol iz savinjsko-šaleške regije in predstavniki Ministrstva za notranje zadeva, v katerega pristojnost spadajo tako upravne enote kakor tudi izpitne komisije. Beseda je kajpak tekla o poučevanju in
opravljanju vozniških izpitov.
Inšpektor prometne policije UNZ Celje Martin Krašek je uvodoma predstavil stanje na področju prometne varnosti v celjski regiji, pri čemer je poudaril generalno ugotovitev, da se stanje slabša. Z avto šolami policisti na cestah nimajo večjih težav.
Kot je povedal predsednik Komisije za vozniške izpite Mitjan Bizjak, je bilo v prvih devetih mesecih letos 1.814 teoretičnih izpitov, od katerih jih je bilo 1.078 oziroma 59,42 odstotka uspešnih. Število izpitnih voženj je bilo nekoliko manjše - 1.738, od katerih jih je bilo uspešnih 975 ali 56,09 odstotka. Rezultati izpitov po posameznih avto šolah se razlikujejo, ob tem pa velja dodati, da je mozirska avto šola Traffic na območju, ki ga pokriva velenjska komisija za vozniške izpite, po uspešnosti pri teoriji na drugem, pri vožnji pa na prvem mestu. Gledano v
celoti, se odstotek uspešnosti pri izpitih povečuje, avto šole pa bodo morale storiti še več v zvezi z vzgojo in kulturnim obnašanjem v prometu.
Predstavnik Ministrstva za notranje zadeve iz Ljubljane Franc Jurman je delo avto šol ocenil pozitivno, opozoril pa je na problem učenja prometnih predpisov na podlagi testnih pol, kar ni v korist niti kandidatom niti ostalim udeležencem v prometu. Kandidati se morajo tudi sami priglašati k izpitu, ne pa da to počnejo avto šole ali posamezni inštruktorji.
Vodje avto šol so se dogovorili, da ustanovijo kolegij, na katerem bodo redno obravnavali aktualno problematiko. Prva skupna akcija naj bi bila gradnja poligona za vožnjo, ki je v savinjsko-šaleški regiji še kako potreben.
Franci Kotnik
Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline
Tečaj za specialnost gasilec - strojnik
Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je pred štirinajstimi dnevi zaključila tečaj za specialnost gasilec - strojnik, ki je potekal v domu nazarskega gasilskega društva. Tečaj je bil organiziran v sodelovanju s celjskim zavodom za požarno varnost in poveljstvom republiške gasilske zveze.
Teoretični del tečaja je bil razdeljen v dva sklopa -tehnika in strojništvo ter opis opreme, temu pa je sledil še praktični del. Izpit so tečajniki opravljali v nedeljo, 19. novembra. Vseh 14 tečajnikov iz osmih
društev je izpit uspešno opravilo.
Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Jože Zlatnišek je ob tem opozoril na dejstvo, da se je od 24 prijavljenih tečaja udeležilo samo 14 gasilcev. V kolikor
Tečajniki pri praktičnem usposabljanju (foto: F: Kotnik)
bodo imela društva do izobraževanja svojih kadrov tak odnos, se jim bo kmalu zgodilo, da le-tega ne bo dovolj za sestavo operativnih enot. Druga plat medalje pa se kaže v tem, da je takšen tečaj za tiste, ki se ga dejansko udeležijo, bistveno dražji, kot bi bil v primeru, če bi se ga udeležili vsi prijavljeni.
Zgornjesavinjska gasilska zveza bo v primeru dogovora z Gasilsko zvezo Slovenije v kratkem poslala na tečaj za specialnost tehnični reševalec 24 kandidatov in za upravljavca izolirnih dihalnih aparatov 17 kandidatov. Po gasilskih društvih pa bodo v zimskem obdobju potekali osnovni tečaji za naziv gasilec.	KF
Petdeset let mešanega pevskega zbora iz Šmihela
Prosvetno društvo Rovtar iz Šmihela je ob petdeseti obletnici delovanja mešanega pevskega zbora pripravilo 12. novembra v dvorani podružnične šole v Šmihelu koncert, na katerem je ob domačem zboru nastopil tudi mešani pevski zbor Prosvetnega društva Savinja iz Mozirja.
Petdeset let je od takrat, ko se je po končani drugi svetovni vojni v Šmihelu oglasilo organizirano zborovsko petje. Po vojni vihri so Šmihelčani tudi na ta način izražali vero v boljše življenje, obenem pa tudi zahvalo in spomin na vse tiste, ki so se žrtvovali v upanju na lepšo prihodnost.
Z veseljem so takrat člani pevskega zbora prepevali domačo pesem, pa čeprav so jih trle skrbi vsakdanjega življenja. V tistih časih je bilo živo zborovsko petje bolj čislano kot ob današnji poplavi vseh zvrsti glasbe in petja. Zato so šmihelski pevci takrat tudi peš hodili daleč po Sloveniji in prepevali ljudem, željnim slovenske pesmi.
Od tedaj do danes se je pri zboru zvrstilo mnogo pevcev in ni je domačije v Šmihelu, ki ne bi imela vsaj enega člana pevca. Nekateri so od
zbora odhajali, prihajali so mlajši, nekaj pa jih pri zboru prepeva od vsega začetka do današnjega dne. Tako je zbor po vseh teh letih postal simbol Šmihela in vodilo njegovega kulturnega življenja.
Ob razmišljanju o šmihelskem pevskem zboru pa nikakor ne moremo mimo njegovega idejnega ustanovitelja in pevovodje. Anton Acman je kot duša zbora, ki povezuje vse člane in jih ubrano vodi skozi vse vzpone in prepreke že petdeset let.
Tako ubrano so se nam predstavili na Martinovo nedeljo, ko so nas, kot že tolikokrat doslej, razveselili s svojim petjem.
Ob kozarcu vina smo nazdravili preteklim letom in uspehom ter zaželeli mešanemu pevskemu zboru iz Šmihela še na mnoga leta.
Lovro Goiičnik
Sklad za
ljubiteljsko
kulturo
Poslanci Državnega zbora so sklenili drugo obravnavo zakona o državnem skladu za ljubiteljske kulturne dejavnosti in njegovih občinskih izpostavah. V državnem proračunu naj bi, za delo sklada v prihodnjem letu že zagotovili tristo milijonov tolarjev. Po dopolnjenih merilih so odpravili pogoj
15.000	prebivalcev za območne izpostave, še naprej pa ostaja kriterij, ki predpisuje letno 15 celovečernih predstav območnega pomena. Upravni odbor sklada bo imenoval vodje območnih izpostav, katere bodo predlagali njihovi sveti. Svete bodo sestavljali predstavniki občin, vsaka pa bo lahko imenovala največ enega. Gre za to, da se bo ljubiteljska kultura financirala tudi preko sklada, zato je nekatere poslance zanimalo, ali to pomeni, da je namen zakona predvsem ohranitev nekdanjih zvez kulturnih organizacij in njihovih kadrov, kar je predstavnik vlade (ne preveč prepričljivo) zavrnil.
Edi Mavrič
KOLESARJEVO GLAVO NAJ VARUJE ČELADA
Kolesarjenje postaja ponovno vse bolj priljubljeno, saj pomeni prijetno obliko športnega življenja in zdrav, okolju in prostoru prijazen način prevoza. Kolo ne zahteva dragih in velikih parkirnih površin, cest in goriva.
Otrokom pa pomeni kolo še veliko več. Vožnja s kolesom je hkrati tudi igra, prikazovanje sposobnosti in izražanje načina življenja. Kolesarski izpit je prvi pravi izpit, ki ga naredi otrok. Je prvi dokument, da je samostojen, da sme sam na cesto.
K vsemu temu prijetnemu in zanimivemu doživljanju kolesa želimo dodati še kolesarsko čelado. Samo pravi kolesarji, pravi fra-jerji, imajo tudi čelado. A ne pozabite! Preden dovolite otroku, da se sam poda na cesto in v promet, preverite, ali res zna dovolj in ali zmore s svojim znanjem in sposobnostmi sodelovati v današnjem prometu.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Mešani pevski zbor PD Rovtar iz Šmihela med nastopom (foto: Jani Sedovšek)
VABILO
V nedeljo. 10. 12, 1995 ob 15. uri v Delavskem domu
NAZARJE
2. SREČANJE DRUŽIN Zgornje Savinjske doline
pod geslom
"DRUŽINA - KLJUČ SREČE"
Vabimo obiskovalce, da prisluhnejo lepemu petju, ubranim zvokom domače glasbe in prisrčnim nastopom številnih družin
VABI
PROSVETNO DRUŠTVO JELKA NAZARJE
Grintovec in Skuta
Zdaj, ko je že bolj hladno in smo na toplem, radi obujamo spomine, kako smo preživeli poletne dni. Tudi jaz se tega zelo rada spominjam, najbolj svež pa je ostal spomin pohoda na Grintovec.
Saviiysld MODO PD
Mladi in gore
Preteklo soboto je bilo v Komnu na Krasu državno tekmovanje ekip v poznavanju značilnosti Krasa, ki je potekalo pod nazivom Mladi in gore.
Tema tekmovanja je bila razdeljena v štiri sklope: spoznavanje pokrajine Krasa, visokogorski Kras, gibanje po kraškem terenu ter Kras in ekologija. Prvi del testnih vprašanj je obsegal splošno gorniško znanje (planinske šole).
Med 65 ekipami iz cele Slovenije so se omenjenega tekmovanja udeležile tudi tri ekipe iz Savinjskega meddruštvenega odbora* planinskih društev. Mladinski odsek PD Gornji Grad oziroma učenci Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad so zasedli odlično sedmo mesto. Mladinski odsek PD Zabukovica oziroma učenci Osnovne šole Nade Cilenšek iz Griž so zasedli tudi odlično osmo mesto. Mladinski odsek PD Ljubno ob Savinji oziroma učenci Osnovne šole Ljubno pa so se tudi odlično odrezali in se dobro uvrstili.
Vsem tekmovalcem, posebej pa še vodjem ekip oziroma mentorjem Zdenetu Purnatu iz Gornjega Grada, Martini Tominšek iz Griž in Alji Toš z Ljubnega ob Savinji v imenu vseh planincev Savinjskega MDO iskreno čestitam, saj so s svojim znanjem dostojno zastopali naš meddruštveni odbor planinskih društev. Se enkrat vse čestitke in hvala vam!
Savinjski MDO PD Predsednik Martin Aubreht
KS Nazarje
Srečanje
ostarelih
krajanov
Krajevna skupnost Nazarje in Prosvetno društvo Jelka Nazarje sta minulo soboto v jedilnici podjetja Glin Gostinstvo priredila tradicionalno srečanje ostarelih krajanov.
Tokrat se jih je zbralo nekoliko manj kot lani, kljub sorazmerno lepemu vremenu in kljub brezplačnemu prevozu gasilcev. A so bili tisti, ki so si vendarle utrgali nekaj uric časa, toliko bolj zadovoljni. Za njihovo dobro razpoloženje so najprej poskrbeli domači predšolski in šolski otroci, ki so s petjem, igranjem in plesom pokazali delček svojega znanja.
V imenu krajevne skupnosti je spregovorila predsednica sveta KS Marija Krivec, ki je vsem zaželela veliko zdravja in sreče, ne samo naslednje leto, ampak tudi prihodnja leta. V imenu občine Nazarje je ostarele pozdravil predsednik občinskega sveta Pavel Bitenc. Za konec "uradnega" dela srečanja je Anka Flere prebrala nekaj svojih spominov v verzih.
Ostareli krajani so se tega jesenskega večera, ki bi po temperaturah lahko bil tudi zimski, okrepčali še z okusno jedačo, a je morda marsikateremu med njimi več pomenila bližina znancev in prijateljev in topla beseda ter spoznanje, da v jeseni svojega življenja vendarle niso povsem sami.
Franci Kotnik
Bilo je sveže, malo bolj megleno jutro, ko smo se zbrali na avtobusni postaji v Mozirju. Bilo nas je 15 planincev. Z avtobusom smo se odpeljali do Kamniške Bistrice, od koder smo pot nadaljevali peš.
Malo nam je ponagajalo tudi vreme, kajti kar kmalu je začel padati dež. Pot nas je peljala po gozdu, zato smo se dežju kar dobro izognili. Ni trajalo dolgo, ko se je izza oblakov prikazalo sonce. Vsi veseli smo nadaljevali pot in kar kmalu zagledali kočo. “Še nekaj minut in bomo pri njej," smo veseli vzkliknili. Pospešili smo korak, bolj ko smo hiteli, bolj se nam je zdelo, da se koča oddaljuje od nas. A vendar smo kar kmalu vsi utrujeni prispeli do nje. Naročili smo si topel čaj, da se malo okrepčamo in pogovorimo o nadaljnjih načrtih. Imeli smo namreč načrt, da bi noč prebili pod milim nebom.
Sedeli smo za mizo, počasi srkali čaj, ko nas je spet presenetil dež, ki je začel potrkavati po oknih. Vsi žalostni, da bo naš načrt propadel, smo sedeli za mizo in gledali skozi okno. "Neverjetno", spet je dež ponehal in se je prikazalo sonce. Nekaj časa smo čakali, potem pa smo se odločili, da gremo iskat prostor, kjer bi lahko prebili noč na prostem.
Hodili smo približno pol ure, da smo našli primeren pros-
tor za prenočišče. Iz nahrbtnika smo vzeli spalne vreče, jih pogrnili po travi in se ulegli vanje. Minilo ni niti pet minut, ko nas je že tretjič ta dan presenetil dež. Začelo je bliskati, grmeti, dež pa je padal z vedno večjo silo, a na srečo spet kar kmalu ponehal. Nebo se je zjasnilo in na njem so se pokazale svetle zvezde. Nič ni lepšega na svetu kot to, da gledaš v jasno nebo, polno zvezd, ki ti lahko marsikaj povedo.
Noč je minila dokaj hitro, kajti morali smo vstati že ob šestih zjutraj. Odpravili smo se proti Grintovcu. Kar naporna pot nas je pripeljala na vrh te prekrasne gore. Bilo je zelo hladno, zato nismo preveč odlašali z nadaljevanjem poti. Odločili smo se, da gremo čez Dolgi hrbet na Skuto. Hodili smo po strmih pečinah, po klinih in končno prispeli na Skuto. S te prekrasne gore smo gledali v dolino in razmišljali o tem, kako dolgo pot smo ta dan že prehodili.
Zadnji vzpon je bil na Kamniško sedlo, kjer smo se prijetno okrepčali in spočili. Potem pa še zadnji spust po melišču, do Kamniške bistrice, od koder smo se vsi utrujeni, vendar polni doživetij vrnili domov. Res prekrasen je spomin na gore. Še lepše pa je iti v hribe, če veš da te nekje v dolini čaka topel dom.
Urška Cokan
Po sledeh kulturnega izročila
Kar pogosto lahko slišimo pripombe domačinov, da v naši Dolini ni kaj zanimivega videti. To seveda pomeni popolno nepoznavanje domačega okolja in zanimivosti v njem.
Žal je tako, da kaj radi govorimo o naših potovanjih v tujino, ob tem pa zanemarjamo domače lepote, tako krajinske kot tudi zgodovinsko-narodopisne. Že otroci se radi pohvalijo, da so bili v Gar-dalandu, ne poznajo pa spomenikov v Gornjem Gradu, niti ne Jamnikove zapuščine.
Medtem ko tujci oboje občudujejo, domačini ne poznajo teh zakladov znanja in zgodovine. Ni dolgo tega, ko mi je mladi izobraženec dejal, da žal o vsem tem ne pišemo, ne govorimo in ne ponujamo dovolj. Morda je to tudi res! Toda vrsta publikacij že obstaja o naši Dolini in v njih so podčrtane te in še druge zanimivosti.
Kaj menite, dragi bralci, ali ne bi kazalo v vsaki številki objaviti tudi turistični nasvet?
Tako bi vendarle neposredno
SKI-TEN KLUB REČICA OB SAVINJI
ORGANIZIRA
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME,
KI BO V SOBOTO 2. IN NEDELJO 3.12.1995 OD 10. DO 17. CJRE
V DVORANI TVD PARTIZAN MOZIRJE.
VABLJENI!
SKI -TEN KLUB REČICA OB SAVINJI
ORGANIZIRA
SMUČARSKI PLES
KI BO V SOBOTO 9.12.1995 S PRIČETKOM OB 20. ÜRI V DVORANI TVD PARTIZAN MOZIRJE. IGRAL BO PRIZNAN DÜO AFTER EIGHT.
Pridite, ne bo vam žal!
opozarjali na točke, kamor velja stopiti in si jih ogledati. Domoznanstvo je sicer res nekoliko zapostavljeno, toda mi v uredništvu lahko storimo kaj več za spoznavanje domačih lepot. Saj to radi storimo, ker pač poznamo naš dolg!
Kako si zamišljamo našo novo rubriko? V vsaki številki bi kratko objavili po eno znamenitost in nasvet za pot do nje. Hkrati bi kratko očrtali zgodovinski, narodopisni ali tehnični pomen oziroma vsebino tega, kar boste lahko videli. Na ta način bi morda le dosegli, da bi zapolnili čas tedaj, ko se marsikdo sprašuje, kam pa danes. Skratka, naš nasvet naj bi pomagal k vaši odločitvi, da obiščete kaj zanimivega v Dolini. Ste za to?
A. Videčnik
Po vižo na Koroško
Kaj je našim prednikom pomenila domača pesem, si danes težko predstavljamo. Ob vsesplošnem razvrednotenju ljudske pesmi bi kazalo malo razmisliti, kam to pelje. Modemi časi ne bi smeli v nas zatreti narodnega ponosa in spoštovanja izročila naših dedov in babic. Boleče je dejstvo, da je vse tuje pomembno, domače pa nekje v ozadju. Sramežljivo se obnašamo do izvirne kulture in do narodove prvobitnosti. To je odraz majhnosti in podrejenosti. Naši predniki so se borili za slovensko besedo in pesem, kaj pa mi?
V Šmihelu je pri hiši Šumečnik od nekdaj bila v ospredju slovenska pesem in glasba nasploh. Iz roda v rod so starejši navajali mlajše h glasbenemu udejstvovanju. Tu je bila leta 1911 ustanovljena prva šmi-helska godba na pihala.
Ivan Gostečnik, ki izhaja iz Šumečnikovega doma, rad pripoveduje, kako mu je oče v rani mladosti prigovarjali naj seže po glasbilu, teh je bilo pri Šumečnikovih kar izbiro. Njegov stari oče je bil pobudnik skupinskega petja v kraju. Da bi se naučili še druge pesmi, je poslal svojega hlapca, ki je imel dober posluh, na Koroško, kjer naj bi našel slovitega pevca ljudskih viž Franca Lederja, rekli so mu kar Lisičjak, ker je imel baje rdečkasto brado in lase. Kot je zapisal dr. Fran Kotnik, koroški narodopisec, je Lisičjak trosil narodne in druge pesmi po Podjunski in Mežiški dolini.
Stari Šumečnik je naročil hlapcu, da naj posluša pevca nekaj dni, da bo tako čim-več prinesel domov. Baje mu je pot dobro plačal. Res se je hlapec po kakih dveh tednih vrnil s Koroškega v Šmihel. S seboj je prinesel vrsto pesmi, ki jih tu še niso poznali. Rekli so, da ima viže v glavi. Saj not tedaj niso poznali, pa so si tako pomagali. Podučen primer, bi lahko rekli k zgodbi.
Lahko bi se torej zgledovali po naših prednikih, ki so zato, da bi naš jezik in rod ostala na zemlji svojih dedov, storili več, kot si mislimo. Žal je tako, da nas je sedanjost v marsičem odtujila koreninam. Preenostavno je misliti, da je vse, kar je tuje, imenitno, zveličavno... Ko hodimo po naši zemlji in beremo napise raznih podjetij, komaj dojamemo, da smo doma in ne v tujini. Kaj pa naš ponos?
A. Videčnik
Zgornji posnetek je napravil Metod Sem iz Mozirja. Devetega julija letos je kot prvi z jadralnim padalom prejadral razdaljo od Ojstrice do Luč. Metod, ki je član Jadralno padalskega kluba Finesa, je tega dne zajadral z Ojstrice, nad Robanovim kotom, preko Polskih devic in Polšaka in po dobri uri letenja srečno pristal v Lučah.
CS
LJUDJE IN DOGODKI, OGLASI
"Imejmo se radi" tudi izven slovenskih meja
Imejmo se radi - tolikokrat uporabljene besede, da je pravi pomen večkrat prikrit za oguljeno frazo. Bistvo slednje so v pesem in govor vtkali Irena Vrčkovnik, Ivan Hudnik, ansambel Vesna, Ida Baš in Marjan Šneberger, ki so v okviru projekta "Imejmo se radi" poleg nastopov v Sloveniji koncertirali v oktobru tudi v Kanadi.
Projekt "Imejmo se radi" je nastal spontano iz enako naslovljene pesmi, ki sta jo na klicu dobrote izvajala Irena in Ivan.
Duhovni oče projekta je Franci Terstenjak, urednik Radia Ognjišče. Vsebinsko je projekt sestavljen iz pesmi zgoraj naštetih izvajalcev, v celoto povezanih z odličnim čutnim veznim tekstom Ide in Marjana.
Koncerti so povsod po Sloveniji lepo sprejeti, enako je bilo tudi v Kanadi, kjer so se izvajalci odločili sredstva, zbrana na koncertih v Torontu, Montrealu in Hamiltonu podariti radiu kanadskih Slovencev. Dogovori o nastopih v Kanadi so stekli med Ivanom Hudnikom in glasbenim urednikom kanadskega radia Billom Kocjančičem, neodvisno od teh pa tudi med Francijem Tersten-jakom in Marijo Ahačič-Polak. Marija in Bill sta prišla v Kanadi ob dogovorih za koncerte za kanadske Slovence na dan vsak s svojim predlogom za izvajalce iz Slovenije. Predlogov kajpak ni bilo težko uskladiti, saj sta bila enaka: "Imejmo se radi".
V Kanado so odpotovali Irena, Ivan, Ida, Marjan, ansambel Vesna, Franci Terstenjak, Irenini starši in mali Žan, ter Boštjan Podlesnik iz Rečice ob Savinji kot začasni basist ansambla Vesna. Igrali so tako na koncertih, kot tudi za ples, vsepovsod pa so jih zdomci zelo lepo sprejeli. Stanovali so pri slovenskih družinah, ki so jih dobesedno vzele za svoje. V prostem času so veliko potovali, saj so tam razdalje neprimerljive z našimi. Ogledali so si številne naravne in kulturne znamenitosti od
Niagarskih slapov, Cn-tovvra do olimpijskega stadiona. Obiskali so parlament, slovensko ambasado, sprejel pa jih je tudi nadškof Ambrožič.
Ivan pravi, da mu je zelo všeč strpnost šoferjev in vsesplošna urejenost v prometu. "Lepo je delati v skladu z geslom ’Imejmo se radi’ in s tem pomagati Slovencem po svetu," je še dodal Ivan Hudnik, ki trdi, da je kljub vsemu najlepši povratek domov in je za to priložnost napisal pesem Dom si moj Slovenija.
Tudi Irena je navdušena nad umirjenim načinom življenja Kanadčanov, uvidevnostjo voznikov in vsesplošno prijaznostjo. Fantastičen vtis je odnesla iz teatra Fantom iz opere, prvič je doživela, da so ljudje po koncertu ploskali stoje. Pravi, da so tudi pri mladih najbolje "vžgale" narodnozabavne melodije. Vesela je, da je vse to videla, kar živela bi v Kanadi. Najbolj pa je srečna, ker jo je vseskozi lahko spremljal in ji bil v veselje njen mali Žan.
Prenašalci gesla "Imejmo se radi" se zahvaljujejo sponzorjem Elkroju, Labodu, Svilanitu, Montu, Ministrstvu za finance, Radiu Ognjišče in vsem, ki so jim pomagali pri uresničitvi projekta. Zahvala velja tudi folklorni skupini Matija Valjavec - Preddvor, ki jih je pričakala na letališču v Sloveniji.
V skladu z rdečo nitjo njihovih koncertov prinašajo Zgornjesavinjčanom pozdrave našega rojaka Jožeta Kranjca, ki je doma iz Rečice, in vsem še enkrat polagajo na srce: IMEJMO SE RADI!
Marko Slapnik
trgovina-en taiAjcAR, .j
®	Ofn! ot,
'SŠSsS'	tel: 241-512
RIŽ SPLENDOR	99,00
KOMPOT ANANAS	109,00
KOMPOT BRESKOV	129,00
MEHČALEC SCMAIHL 4 L	299,00
PRIL 500 ML	199,00
DET. ZA POSODO 3 L	299,00
PERSIL 2,4 KG	599,00
MILKA ČOKOLADA 100 GR	99,00
OLJE ZVEZDA	159,00
BUTEUKE (LAŠKI RIZLING, ŠIPON)	249.00 299.00
MIKLAVŽ ČOKOLADNI MALI	99,00
MIKLAVŽ ČOKOLADNI MAKSI POSEBNA PONUDBA:	230,00
KORUZNA KRMILNA MOKA	
(80% KORUZNI DROBUENEC, 20% KORUZNA ODPADNA MOKA)	
= 20,90 1 5% PD	
NA ZALOGI JEČMEN IN PŠENIČNA	KRMILNA
MOKA PO UGODNIH CENAH.	
MIKLAVŽ NA TAI Č€K€!	%
Šport center PRODNIK
Juvanje l Ljubno
- AHMfUt WIPP*/ MNP - otvezhe >ew!/^w'|€
V Šport center PRODNIK vas vabimo tudi na * NEDELJSKA KOSILA * ZAKLJUČKE * FITNESS
Od 1. decembra dalje v našem fitness studiu začenjamo s programom "ZA ZDRAVJE IN LEPOTO"
Nudimo vam: anticelulitni program, nego obraza in telesa po "DECLEORJU”, klasično ročno masažo celega telesa, protibolečinsko masažo hrbtenice, masažo refleksnih con stopal, ročno in mehansko limfno drenažo ter masažo "AJURVENICO".
Informacije: 063/841-317. 841-511
H?
______________________GOSTJA MESECA V GRADU VRBOVEC___________________________
Pogovor z Barbaro Šerbec - Šerbi o tem, kako je nastal Agropop, o svojevrstnosti tyegove glasbe in njegovih nastopov, o zadnji plošči z naslovom Kič in še o čem
"Življenja brez Agropopa si ne znam več predstavljati"
Z Barbaro Šerbec, ki jo vesoljni svet pozna kot članico ansambla Agropop (pravzaprav ne samo članico, kar kot zaščitni znak, bi lahko rekli) smo se dogovorili za intervju že oktobra, ko je obiskala Logarsko dolino. Njene številne obveznosti, povezane s pravkar izdano kaseto in zgoščenko (to je slovenski izraz za CD ploščo, če morda ne veste) z naslovom "Kič”, so realizacijo našega dogovora nekoliko zadržale, pred štirinajstimi dnevi pa je vendarle napočil težko pričakovan dogodek. Dobili smo se, kot običajno, v restavraciji Grad Vrbovec v Nazarjah.
SN: Šerbi, kako je, če si zvezda?
ŠERBI: Biti zvezda je lahko, zvezda lahko postaneš hitro, še hitreje pa lahko padeš dol". Marsikdo se tega v našem poslu ne zaveda. Po mojem mnenju moraš ostati normalen, tak kot so bil prej, zato je dobro, če imaš nekoga, ki te zna postaviti nazaj na realna tla. Pri meni je to mama. SN: Ko smo se pogovarjali z Ireno Vrčkovnik, je dejala, da je slovenska glasbena scena premajhna, da bi lahko naredila zvezde v pravem pomenu besede, kot jih poznamo v svetovnem merilu.
ŠERBI: Pri nas se seveda okrog vsega tega vrti premalo denarja. Pri nas se namreč živi od "živih" nastopov in ne od izdanih plošč ter kaset. V tujini je to ravno obratno. To je po svoje razumljivo, saj je zaledje za prodajo popolnoma drugačno, ni jezikovne bariere. Pri nas založba za tvojo reklamo ne naredi nič. Kar narediš, narediš sam. Denar, ki ga s tem zaslužiš, potem porabiš za snemanje video spota, za dodatno plačevanje ur za snemanje nove plošče, saj ti jih založba nudi 40, potrebuješ pa jih 150. Za video spot, ki stane minimalno 20 tisoč mark, težko dobiš sponzorje, saj se ne morejo pojaviti v njem na nacionalni televiziji. Skratka - ni tako rožnato. In temu primerno "normalno" je tudi naše življenje. Če mene vidijo v trgovini, zaradi tega še nihče ne pade v nezavest, kot na primer v Ameriki, če vidijo Michaela Jacksona.
SN: Po nam znanih podatkih se ukvarjate s tem poslom že enajst let. To je že kar lepo obdobje. Kaj pa ste počeli pred tem oziroma kako je sploh prišlo do tega, da ste se začeli ukvarjati z glasbo?
ŠERBI: Študirala sem pravo, vendar študija nisem dokončala, ker sem bila lena. Danes mi je zaradi tega sicer žal, vendar nimam niti časa niti volje, da bi to storila. Imela sem eno "fajn" družbo, s katero sem veliko hodila okrog po zabavah. Iz tega obdobja imam v spominu veliko zanimivih zgodb, zaradi katerih sem se odločila, da bom nekega lepega dne napisala knjigo o Agropopu. Teh smešnih zgodb je res kar precej, vendar mora preteči še nekaj časa, da bodo primerne za objavo. No, že v tistem času sem poznala Klinarja in Poldeta (Aleša Klinarja in Poldeta Poljanška, člana skupine Agropop; op. KF). Nekoč smo bili pri Poldetu na domači zabavi in smo ob kakšnih štirih zjutraj, vsi lepo v rožicah, ugotovili, da bi bilo prav,
da ustanovimo ansambel. Potem smo se zafrkavali, jaz sem igrala na pokrovke, glasno smo peli, sosedi so poklicali policijo in tako naprej. Na ta način je nastal ansambel Trio Fantastikus. Izmislili smo si, da igramo "frič", kar seveda ni nič pomenilo. Naredili smo komad z naslovom Der Kaiser kommt, ki je bil parodija na to, da se Tito pripelje z Mercedesom in
pionirčki mahajo z zastavicami. Besedilo je bilo v nemščini, srbohrvaščini in slovenščini, komad pa so na Radiu Študent vrteli kot alternativo.
Iz Tria Fantastikus smo se potem preimenovali v Tri palme, ker je prvotno ime preveč spominjalo na strip Alan Ford. Novo ime je bila parodija na ogabno kičaste plastične palme, ki so jih nekoč prodajali na trgu. Še naprej smo igrali "frič1, vsi so bili navdušeni, čeprav nihče ni vedel, kaj to je. V tistem času smo naredili tudi komad Paradni tango, nato pa je stvar malce zamrla, ker je šel Polde v vojsko. Ko je kasneje še Klinar odslužil vojsko, smo se preimenovali v ansambel Saigons in naredili komad Saigonska krava. To je bil "totalno utrgan" komad, s katerim smo želeli prvič javno nastopiti na dobrodelni prireditvi za kotalkarje, ki jo je organiziral Mito Trefalt. Z njim se je potem naš bobnar skregal, ker nam s tem komadom ni dovolil nastopiti.
Polde je potem od babice podedoval enosobno stanovanje, v katerem ni bilo
drugega kot dva stola in žimnice. Mi smo tam postavili magnetofone in naredili komad Franček Piromanček. To smo potem nesli na Radio Slovenija glasbenemu uredniku Tomu Pircu. Takrat nas on ni poznal in mi njega ne. Dejal je, da bi se morda dalo kaj narediti iz tega. Dobili smo nekaj ur v studiu in za Pop delavnico izbrali komad Paradni tango.
Nekako smo uspeli, ob tem pa je treba dodati, da smo eden redkih ansamblov, ki je nastal na osnovi prijateljstva in “zafrkancije".
SN: Vaša prava kariera se začenja z imenom Agropop. Kako ste si sploh izbrali to ime?
ŠERBI: Ko smo nekoč sedeli pri Poldetu, ki je medtem že kupil mizo in stole, bližala se je Pop delavnica, smo razmišljali o tem, da moramo ansamblu dati eno ime. Spomnili smo se, da naše korenine vodijo na kmete, saj so se naši predniki s kmetov priselili v Ljubljano. Tudi Slovenija v celoti je v bistvu taka kmečka dežela, kmetje pa so bili vedno nekako potisnjeni ob stran. Tako smo razmišljali in pri Poldetu kuhali vino. Vzeli smo vsak svoj listek in pisali imena. Najprej smo prišli na “agro", kar po grško pomeni zemlja, nato pa še na "pop", to je zvrst glasbe. In nastal je Agropop.
SN: Kaj vas je vodilo k odločitvi, da igrate tako specifično, lahko bi rekli kmečko glasbo, ki nima nobenih pos-
Šerbi je zanimiva sogovornica (foto: ToP)
GOSTJA MESECA V GRADU VRBOVEC
nemovalcev?
ŠGRBI: Naš slogan že od vsega začetka je bil: Agropop v vsako slovensko vas! Takrat so zabavni ansambli v glavnem igrali le v Ljubljani, Mariboru, Kopru... Mi pa smo rekli: "Treba je iti na vas, nazaj na zemljo, k ljudem!" Morda se to sliši smešno, ampak povem vam, da stokrat raje igramo na veselici v kaki "zabačeni" vasi, kjer so ljudje bolj pristni, bolj odprti, pojejo, plešejo, vriskajo, njihovo veselje lahko čutiš, kakor pa kje v Ljubljani.
SN: Cisto poceni pa vse to najbrž ni? ŠERBI: O Agropopu so nekateri govorili, kako veliko denarja je "pokasiral", kar pa ni čisto res. Nihče ne upošteva, koliko stanejo naši kostumi, koliko stane oprema in vse ostalo. Potem pa še na kombiju kaj crkne, pa to je treba kupit novo, pa to je treba zamenjat in tako naprej. Nihče tudi ne ve, kolikokrat smo že igrali za bolne otroke. Jaz grem sama večkrat k njim pa tega nikoli ne obešamo na veliki zvon. Igrali smo tudi že za ginekologijo, " za inkubatorje, kdove za kaj še vse, a vsi vidijo samo to, da smo tam in tam zaslužili toliko in toliko tisoč mark. Toda nas je šest, dva fanta sta zadolžena za opremo, potrebujemo tehnika za "mik-sanje", pa potni stroški...
SN: Kostumi, ki jih uporabljate, gotovo predstavljajo precejšnje finančno breme. Tudi pri tem je vaš ansambel unikat na slovenski zabavnoglasbeni sceni... ŠERBI: Naši kostumi so dragi, zato blago zanje večinoma iščemo v tujini, kjer je cenejše. Kostume vedno skušamo prilagajati našim novim komadom in mislim, da nam to večinoma kar uspeva. Trenutno se oblačimo v krave, črne in bele.
SN: To je verjetno povezano z vašim novim izdelkom?
ŠERBI: Naredili smo novo kaseto in CD ploščo z naslovom Kič, na kateri je ena od največjih uspešnic Tvoje noge bose. Zadevo ste si pred kratkim lahko ogledali v oddajah Roka rocka in Nedeljskih 60.
SN: Ali v Agropopu razmišljate morda o tem, da bi se kot ansambel profesionalizirali?
ŠERBI: Vsi smo bili samostojni kulturni delavci, kar je bilo za nas najbolj ugodno. Poleg tega smo vsak po svoje še nekaj počeli, saj moraš delati še nekaj zraven muzike, da ti možgani povsem ne zakrnijo. Sama zase lahko povem, da nisem takšna, da bi uživala v brezdelju, morda kakšen dan ali dva, potem pa mi postane dolgčas. Počeli smo pač vse mogoče, samo da ni šlo na škodo ansambla, kajti ta je na prvem mestu. Letos so kriterije glede samostojnih kulturnih delavcev močno zaostrili in jaz sem bila prva, ki nisem dobila več tega statusa. Zdaj sem zaposlena v lastnem podjetju kot direktorica, da si zaslužim svojo plačo.
SN:	V zvezi s temi zadevami se
spominjamo burnih razprav o gostovanjih hrvaških pevcev pri nas, ki menda niso za to potrebovali nobenih do-
voljenj...
ŠERBI: Če gremo mi, recimo, igrat v Italijo, moramo imeti delovno dovoljenje, ki stane okrog 500 tisoč lir, dokazilo, da imamo v Sloveniji plačane vse davke, potrdilo o zdravstvenem zavarovanju in še in še. Hrvati pa, prihajajo- k nam brez vsega tega, zato smo se šli pritožit na ministrstvo za delo. Tam so nam rekli, da to sploh ni delo, in vprašala sem se, zakaj sem potem plačevala davke, če nisem nič delala. Tu bi bilo treba narediti en upor, en kmečki upor, res.
SN: Ali vas sedanje delo hudo obremenjuje? Ali. pa če vprašanje zastavimo drugače:	bi morda raje počeli kaj
drugega, kot delate sedaj? Kajti to ne
Šerbi: "Nekega lepega dne bom napisala zgodbo o ansamblu Agropop". (foto: ToP)
more biti več hobi.
ŠERBI: To delo res ni hobi, ampak je povsem resno, trdo delo. Predstavljajte si, da se nekega zimskega popoldneva ob štirih popoldne odpravite iz Ljubljane proti Murski Soboti. Na Trojanah je sneg, ko prideš tja, te čaka mrzla dvorana, pogledaš gor, vidiš zvezde, potem igraš tam pet ali šest ur in se naslednjega dne proti šesti uri zjutraj vrneš v Ljubljano. Včasih kar ne vem, kaj bi dala, da bi lahko ostala doma. Toda Agropopovci v enajstih letih nismo odpovedali niti enega koncerta, zamudili pa smo samo enkrat, ko je na mojem avtomobilu počila guma. Ko smo jo hoteli zamenjati, se je zlomil ključ dvigalke, pa še rezerva je bila prazna. Potem nam je pomagal neki čisto neznan človek, ki se je pripeljal mimo in nam posodil svoje rezervno kolo. Zdaj gremo vedno toliko prej od doma, da nas tudi takšna nezgoda ne more presenetiti. Za kakšen pravi hobi pa preprosto nimam časa. Kakšno knjigo že preberem, vedno
pa se je treba prilagajati urniku Agropopa. Pozimi grem včasih smučat, dopust imamo pa oktobra.
SN: Sedaj ste v vrhu slovenske zabavnoglasbene scene. Kaj vam to pomeni?
ŠERBI: Zame je vrh to, da je po mojem 90 odstotkov Slovencev že slišalo za Agropop in še kakšnih pet odstotkov več za Šerbi. To je zame vrh, važno je pa tudi to, da nas imajo ljudje radi, da nas spoštujejo. Agropop namreč deluje pozitivno in ne negativno.
SN: Biti v vrhu lahko pomeni tudi breme. Prave zasebnosti ni več...
ŠERBI: Dogaja se, kot se mi je zgodilo zadnjič, da srečam na ulici dva razreda otrok in oni vsi: "Vau, Šerbi!" In sem se morala vsem podpisati. Kaj češ, z nasmeškom to narediš, zakaj pa ne.
SN: Koga med konkurenti Agropopovci najbolj cenite oziroma s kom radi nastopate?
ŠERBI: Povsem brez težav nastopamo s Čuki in tudi s Pop Designom. Jaz čez Vilija (Vilija Resnika, bivšega pevca ansambla Pop Design, op. KF) nimam kaj reči, ampak to je njihov problem.
SN: Prej ste dejali, da založba za vas ne stori ničesar. Ali to velja samo za ZKP RTVS, kjer snemate vi, ali velja to za vse založbe?
ŠERBI: Založba pobere levji delež od prodaje kaset in plošč, morala pa bi nam plačati plakate, promocijo za novinarje in ostalo propagando. Toda vse to lahko kar pozabimo. Dejstvo pa je, da so vse ostale založbe v tem pogledu še slabše od ZKP. ZKP je namreč edina založba, ki je v stanju ponuditi solidno TV reklamo, za katero pa se ve, da je svinjsko draga.
SN: Šerbi, kakšni so vaši načrti za prihodnost, ki gotovo ne bo minila brez Agropopa?
ŠERBI: V tem trenutku si želim predvsem to, da bi se naša zadnja plošča dobro prodajala, da bi se prijela med ljudmi. Sicer je to naša 13. plošča, kar se zdi morda komu produkcija na hitro, ampak naše mnenje je, da moraš biti stalno v trendu, vedno moraš ponuditi kaj novega, da te ljudje ne pozabijo. Prav hude konkurence pravzaprav ni, saj so tu Čuki, pa Pop Design in Agropop, potem pa je konec veselja. Le še nekaj dobrih solistov in nič več. Prostora pa - kolikor hočeš. Toda zdaj je v Sloveniji trend hrvaške glasbe, še posebej se mi zdi, da to velja za mestno populacijo. Mularija bo še govoriti začela hrvaško, groza! Želim si, da bi Agropop delal normalno naprej, saj si ne znam predstavljati življenja brez tega ansambla.
SN: Hvala za razgovor in veliko glasbenih uspehov vam še želimo!
Pogovarjala sta se Edi Mavrič in Franci Kotnik
TD
CD I \S V\CX
Dela v gozdovih
Gozdove so koristili ali s posekom posamičnih dreves ali pa z golosekom (na frato). Med ljudmi je še živ izraz za sekirico, s katero so gozdarji označevali drevo za posek, "krešenca" imenovano.
Že ob kolonizaciji zelo gozdnatega območja Zgornje Savinjske doline so ljudje morali iztrgati gozdu zemljo za obdelovanje. Po goloseku so namreč vso podrast in ostanke požgali in pridobili površine za setev določenih žitaric. To opravilo so imenovali "požari". Razpolagali so s posebnim orodjem, da so lahko krotili požar oziroma, da so z vrha vzpetine vlekli ogenj proti dolini oziroma navzdol.
Prav zanimivo pravico so uveljavljali gozdni delavci na fratah, še tudi po drugi svetovni vojni. Vodja skupine je vsakemu od njih določil kos posekanega gozdnega zemljišča, da si je lahko zasejal žito, ki je baje na taki "požganiji" odlično uspevalo. Lastniki žag so bili povezani v Žagarski zadrugi v Mozirju. Plavni upravičenci pa v
Gornjesavinjski plavbeni in plavičarski zadrugi s sedežem v Radmirju. Delavci pa se zelo dolgo niso povezovali. Šele po prvi svetovni vojni so ustanovili Splavarsko zadrugo na Rečici ob Savinji. Sindikalno pa so se gozdni in žagarski delavci povezovali šele v času tridesetih let. Tedanja Jugoslovanska strokovna zveza jih je sindikalno organizirala.
Gradnja riž in delo na njih
Najboljši gozdovi v Zgornji Savinjski dolini ležijo v hribovitem svetu. Včasih tudi gorskem in težko dostopnem. Pred drugo svetovno vojno seveda ni bilo gozdnih cest. Spravilo lesa s planin je bilo povezano z veliko predpriprav. Najprej so morali spraviti les do zbirnega skladišča (koda) ob gornjem delu riže. To so opravili z vprežno vlako in imeli v te svrhe narejene gozdne vlake, ki so bile neke vrste poti. Tam so les zložili v kupe in pripravili vse potrebno za spust po riži.
Riža je torej bila v tistih časih najbližja gozdarska "cesta" v dolino. Naši gozdni delavci so poznali več vrst riž.
Najenostavnejša je bila zemeljska drča. Koristili so naravne jarke in vdolbine,
gozdov i K
Bogomir Supin.
jih po potrebi malo obložili, da se les ne bi poškodoval. Takšne načine spravila so rabili le za kratke razdalje. Nasploh smemo trditi, da so delavci v gozdovih zelo pazili, da se ni delala škoda na drevju ali travni ruši.
Lojte so bile riže po tleh. Tu kaže omeniti, da Ljubenci pripovedujejo o rižah "po tleh" in "rižah po luft". Tako pač ločujejo riže na nosilcih in tiste po tleh. Spet so iskali naravne vdolbine, te so po potrebi oblagali z lesom, da se platanice ne bi poškodovale, pa tudi za zaščito tal. Tudi te vrste riž niso uporabljali za dolge proge.
Prave mojstrovine so bile lesene riže. Spet so ločili suhe in "sigontne" (ledene). Gre, za včasih, prav mogočne gradnje, ki so v tedanjih razmerah tehničnega razvoja predstavljale znanje takoimenovanih "rižmojstrov". Znanje so prenašali iz roda v rod. Če pomislimo, da so te gradnje opravljali priučeni tesarji in delavci, jih velja še posebej občudovati. Saj so včasih premoščali globoke prepade in proge so bile večkrat tudi vijugaste. Nekatere riže so bile dolge tudi 7 km.
Vodne riže so v naših razmerah bile višek tesarskega dela. Uporabljali so jih tam, kjer je bilo zemljišče preveč položno. Gozdni delavci so jih imenovali "vaseriže". Uredili so "puč" (zaporo vode) in od tam naredili vodno rižo, da so po njej plavili les do "zmeta" v vodo, po kateri so plavili platanice do žag ali zbirnih mest.
Naši starejši "olcerji" so smatrali, da so umetnost gradnje riž predniki prinesli iz Karpatov. Tam je veliko naših ljudi delalo po obsežnih gozdovih. To trditev utemeljujejo z dejstvom, da so "komande" pri delu na drčah
romunske. Res so te neka čudna mešanica jezikov, toda sama gradnja riž je gotovo delo avstrijskih gozdarskih strokovnjakov, ki so po okupaciji Bosne (1878) načrtovali izkoriščanje bosanskih pragozdov. Od tod tudi toliko nemških izrazov v poimenovanju posameznih delov riže. Tudi sicer so "olcerji" ohranili veliko nemških izrazov med samim delom. Več kot jasno je, da so naši gozdni delavci hodili delat v Bosno in Črno Goro. V okolici Ljubnega je najdena karta, ki jo je pisal neki Ljubenec, delavec v Bosni, in je navedel naslov "Glavna gozdna uprava Travnik". Naši delavci so bili znani kot dobri in zanesljivi, zato so jih tudi vabili vsepovsod, kjer je bilo veliko gozdnega opravila. Tedanja skupna država Avstrija je bila velika, zato je selitev gozdnih delavcev v tuje kraje vsakdanjost tistega časa.
Naj ob tem navedemo nekaj oprijemljivih dokazov za našo trditev. Pri gradnji riž so nosilce poimenovali "pok" in "kajcpok". Gre za nosilne koze. Glavni trami so bili "longoni", podnožje so imenovali "fus", prečnik kot nosilec so imenovali "tres" in še bi lahko naštevali. Zvečer po delu so klicali "gutesna-men" (Im Namen Gottes = v Božjem imenu), štos (kup), birer, trogar so trami na riži. Ko so končali delo, so zaklicali "šihtaus" (konec dela).
Pri delu na rižah so imeli posebno nalogo poštarji, njih delo je bilo vzdrževanje vseh naprav in prenašanje povelj za potek dela na riži. Pri slednjih res ne kaže prezreti romunskega govornega vpliva. Verjetno pa so si večino izrazov izmislili' in poskrbeli za takšno izgovorjavo, ki se zlepa ni mogla zamenjati za druge besede. Kajti od pravilnega posre-
ZGODOVINA IN NARODOPISJE
dovanja povelja je bila odvis na tudi varnost dela na riži.
Ljudje še pomnijo rižmojstre v Lučah: Franc Supin, Jakob Supin, Repčar, Ivan Prodnik, iz Krnice pa Volčanšek. Nikjer niso zapisani, zato ljudje včasih pomnijo le domače ime (priimek). Na Ljubnem pa pomnijo tele rižmojstre: Gmač, Grab-ner, Pretičnek, Jerče in Sušnik. Seveda so bili še drugi, toda nihče se jih več ne spominja. Dolžnost prejšnjih rodov bi bila, da bi dogajanja okoli dela v gozdovih bolje popisali.
Največkrat so bili rižmojstri hkrati tudi delovodje oziroma skupinovodje. Se po drugi svetovni vojni so rižmojstri "zgli-hali" (se dogovorili) za ceno sprejetega dela. Pisali so delovne dneve in prevzeli celoten denar, ki so ga potem razdelili med delavce. Toda pri tem so se držali plačila po delu, torej niso vsi iz skupine prejeli enako plačilo.
Delo so prevzemali delovodje kar "na črez". Šlo je torej za neke vrste pavšal. Vsakič so se dogo vorili posebej za sečnjo in posebej za spravilo. Pozneje so plačevali po akordu in na kubični meter. Če je trajalo delo več tednov, so delavci prejemali “foršus" (predujem). Obračun je pa sledil ob zaključku vseh del.
Lastniki gozdov so trgovcem ali žagarskim gospodarjem odprodali les na panju. Posek in spravilo pa je bila dolžnost kupca lesa. Tu so se dogajale žalostne stvari! Kmetje niso bili vešči računanja, tako so jih trgovci nemalo izkoriščali. Še ko so vmetavali platanice za plavo, je vsaka deseta, seveda najdebelejša, šla zastonj.
Še danes je slišati v okolici Luč pripovedi, kako so jih "Poljanci" goljufali pri kupčijah z lesom. Tudi v okolici Ljubnega ni bilo drugače. Da je bilo kritično, pove podatek o nedeljski šoli na Ljubnem. Nadučitelj Franc Kolar je namreč malo pred drugo svetovno vojno prirejal "analfabetske tečaje" za kmete. Učili so se računanja in predvsem kubiciranja. Po tedanjih zakonih oddaljenejši prebivalci niso bili šoloobvezni.
Pa si površno oglejmo potek gradnje
Spoštovane bralke in bralci!
Pripravljamo zapis o "Ciganskem Pavletu", zato prosimo vse, ki bi vedeli kaj povedati v zvezi z njim in njegovo lirsko, da nam to sporočijo po tel. 831-609.
Ji vala za sodelovanje!
suhih in sigontnih riž. Slednje so se v mrzlih nočeh polivale, da je zmrzal povzročila boljše drčanje platanic po riži. Riže so škropili s pomočjo "korcev ali pinovc" iz "mevtre", to je bila lesena posoda z daljšim ročajem. Pozneje so imeli že "ajmerje". To so opravljali le ponoči ob zmrzali, dokler ni sonce riže ogrelo.
Riže so imele čvrste nosilce imenovane poki in krajcpoki. Kjer je bilo zemljišče primerno, pa so postavljali "kašte", na katere so potem stavili ostalo ogrodje riže. Da je nosilec (pok) trdno stal, so v zemljo vkopali neke vrste temelj "šuh". "Šuh ali stopinja" je zaradi trdnosti nosilne koze morala biti ali iz kamna ali pa iz macesnovega lesa. Vanj so izdolbli v debelini nosilnega hloda veliko režo, da je hlod trdno stal. "Kra-jcpok" je bil nosilec, ki je z ene strani ležal na skali ali trdno v pobočju hriba, dočim je "pok" stal samostojno (prosto). Na pok ali kasto so polagali levo in desno trame, dolge do 12 m in debele od 12 do 25 cm. Imenovali so jih "lon-gon". Na longona so prečno pritrdili kakšna 2 m dolg tram, do 30 cm debeline. To je bil "tres". Tres je bil neke vrste nosilec podolžnih tramov 8 m dolžine. Ti so bili obtesani, da so zloženi predstavljali polkrožno . košaro. Vsak od njih je imel svoje ime. Na dnu je bil "trogar", levo in desno od njega "birer", nanju so postavili trama "zotl" imenovana. Sledil je "iberzotl", ki je bil nekoliko močnejši, posebno na zunanjih mestih, če je riža imela zavoj (ride).
Tudi pri strmih rižah so bili iberzotlni močnejši. Tako so dobili v obliki košare narejeno rižo, toda to je bilo le ogrodje. Zaradi stabilnosti so namestili na tres levo in desno krajša trama, ki so ju imenovali "jop" (dolžine do 1,5 m). Bila sta pritrjena z dvema cvekoma, vmes pa so dali "miš", to je bil posebno oblikovan kos macesnovega lesa, da je bilo vse trdno. Notranja odprtina riže je bila med 60 do 80 cm v polkrogu. Ob tresu so namestili še "križ", vedno pod rižo, v smeri vzpona. Tako so potem nadaljevali z gradnjo in ponavljali opisano.
Poznavalci dela na rižah izpred druge svetovne vojne, kot je Bogomir Supin iz Luč, vedo povedati, da je platanica dosegla v riži tudi do 100 in še več km brzine. Prav zato je bilo delo ob rižah zelo nevarno in je morala vladati skrajna disciplina. Tudi po drugi svetovni vojni, ko so še delali na rižah, je bilo tako. Rižmojster je imel vsestransko besedo in med delavci ni bilo ugovora. Vsak je moral biti na svojem mestu buden, saj so delali ponavadi ponoči in v hudem mrazu.
V zgornjem delu riže je bilo skladišče lesa (koda). Tam so delali "tisti, ki bpdo zadaj", ponekod imenovani "kodarji". Ob izteku riže so delali "tisti, ki bodo prednji". Ker so to skladišče imenovali "plac" so delavcem rekli "placarji". Kodarji so "udajali v rižo". Placarji pa so platanice (olupljen, 4 m dolg les - deblo) zlagali v "štere" (kupi platanic).
(SE NADALJUJE)
ssiemo itme ittefraftfe
Sliko nam je poslala Ivica Arlič iz Nazarij. Posneta je bila med prvo svetovno vojno v neki vojaški bolnišnici. Na njej je v prednji vrsti, drugi z desne Jakob Banko iz Lok. Zanimivo je tudi, da nosi Banko nemško vojaško obleko, čeprav je več kot očitno, da gre za avstrijsko bolnišnico in da je Banko bil verjetno avstrijski vojak.
Zdravniški
Vprašanje:
Pogosto imam ledvične napade, v zadnjem letu se mi je to ponovilo že šestkrat. Vsakokrat moram v ambulanto po injekcijo, ker me tako boli, da ne vzdržim. Enkrat sem bil že pri vas v dežurni ambulanti, rekli ste, da bi moral k urologu. Do sedaj sem vedno dal le vodo, piti sem moral dosti tekočine.
Kaj mi svetujete? A mislite, da bi pomagala radiastezija ali pa akupunktura?
NN
Odgovor:
Na alternativne metode zdravljena se ne spoznam, zato o njih ne bi izrekala nobenih sodb.
Spoznam pa se na medicino, na stroko, ki sem jo dolga leta sistematično študirala na fakulteti in med specializacijo in v kateri se redno vsak dan izpopolnujem v prostem času. V medicino tudi verjamem, zato vam lahko odgovorim le kot zdravnica.
Mislim, da bi morali nujno vedeti, kaj je razlog za vaše ledvične napade, če sploh gre za le-te. Res so ledvični napadi zelo tipični in
navadno lahko razpoznavni, vendar so včasih (poredko) tudi žolčne kolike ali druge bolečine v trebuhu zelo podobne ledvičnim napadom. Za "ledvične napade" (strokovno rečemo ledvične kolike ali renalne kolike) je značilno, da se pojavijo navadno pri ledvičnih kamnih, lahko pa tudi pri večjih krvavitvah v votlem sistemu ledvic ter pri nekaterih vnetjih ledvic. V zadnjem primeru običajno spremlja bolečino tudi povišana telesna temperatura.
Kolika se pojavi, ko se začne kamen pomikati po sečevodu navzdol. Bolečina je močna, topa, v presledkih, po jakosti jo primerjajo s porodnimi bolečinami. Seva v dimlje, posebej huda je pri moških, saj je pri njih sečnica bistveno daljša in je tako pot kamna daljša.
Včasih se kamen med potjo ustavi, takrat je nevarno, da v celoti zapre sečevod. Nad kamnom se poveča pritisk urina, to pa lahko vodi do težke okvare ali celo do odpovedi ledvice.
Se vedno mislim, da bi morali vsaj na ultrazvok trebušnih organov, če že ne takoj k urologu.
Pogovorite se s svojim izbranim zdravnikom.
dr. Maja Natek, spec. spl. med.
gostišče GOAD VRBOVEC
V razkošnem ambientu odličnega gostišča lahko tudi v predprazničnih dneh v krogu družine, prijateljev ali sodelavcev poskusite številne specialitete iz bogate kulinarične ponudbe in kar 70 vrst najkvalitetnejših vin.
Zel imo vam vesele, pvcznike m sk*ecK\o novo le+o 1996!
Se priporoča Qostisce Qrad Vrbovec Nazarje, 832-800
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Ocenjevanje urejenosti kmety
Kmetijska svetovalna služba organizira vsako leto v okviru Celjske regije ocenjevanje urejenosti kmetij. Letos je bila na vrsti naša Zgornje Savinjska dolina. Na razpis je bilo prijavljenih 19 kmetij.
Pri ocenjevanju je bil največji poudarek na tem, kako so domačije urejene, kako se ohranjajo arhitekturne značilnosti ter če se pri novogradnjah izbirajo tipi hiš, ki se dobro vklapljajo v podeželsko okolje.
Komisija je ocenjevala izgled hiše, izgled hleva, kakor tudi izgled celotnega dvorišča:	pospravljenost strojev, orodja,
odpadkov, drugega materiala, urejenost spremljevalnih objektov (fasade, rože, dovozne poti in dohod k hiši). Posebej se je točkovalo: usklajenost fasad, smeri slemen, kritin in nakloni streh.
Za urejenost domačij in okolice s cvetjem in zelenjem so kmetije dobile veliko točk, vendar pa je bilo kar nekaj napak pri zasaditvah, zlasti z grmovnicami, ki ne sodijo v naše okolje.
Ena od posebnosti točkovanja je bila, kako se na naših kmetijah ohranjajo elementi kmečkega dvorišča (npr. kašče, kapelice, vodnjaki, klopi, ograje...), za kar so lahko kmetije dobile dodatne točke.
Na podlagi ocenjevanja je komisija izbrala naslednje najlepše urejene kmetije:
Vera ATELŠEK, Šmihel 3,
Franc DROFELNIK, Florjan 31,
Franc JAMNIK, Podter 6,
Milena MAROLT, Podveža 3,
Jožica SUHODOLN1K, Logarska dolina 25, ter kmetije, ki so vzorno urejene:
Ida BITENC, Zg. Pobrežje 11, Vera OŠEP, Robanov kot 33, Terezija GOLIČNIK, Šmihel 26, Ana RIHTER, Tirosek 56, Anica ČERMELJ, Raduha 49, Francka ŠPEH, Krnica 11, Marija KOMAR, Sp. Rečica 19, Minka UGOVŠEK, Florjan 26, Štefka MAVRIČ, Florjan 24, Slavica ŽLEBNIK, Grušovlje 9,
posebno priznanje za ureditev s cvetjem in zelenjem pa sta dobili kmetiji:
Darinka B1DER, Dol - Suha 3,
Štefka MAVRIČ, Florjan 24.
Menimo, da si tako najlepše urejene kmetije, kakor tudi vzorno urejene kmetije zaslužijo čestitke in pohvalo. Priznanja, ki so jih dobile, pa jim naj bodo v spodbudo, da bodo še naprej tako skrbno urejale svoje domačije ter s tem pripomogle k prijaznejši podobi naše doline.
Bernarda Brezovnik
Obenem vas obveščamo, da se v mesecu decembru začne zimsko izobraževanje za kmete, in sicer :
Dr. Salobir: Prehrana krav molznic 13. 12. 1995 ob 9.30 v sejni sobi ZKZ Mozirje
Dr. Levak: Menopavza in bolezni dojk 14. 12. 1995 ob
15.uri v gasilnem domu na Pobrežju
m
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
«MOČNA ENOTA NAZARJE
Pridobivanje okrasnih božičnih in novoletnih dreves
Bližajo se božični in novoletni prazniki, ko bo marsikateri lastnik gozda za prodajo namenil tudi nekaj okrasnega drevja. Zato vas v današnjih nasvetih obveščamo, kakšni so načini in pogoji za pridobivanje okrasnega drevja.
Po zakonu o gozdovih (Ur. list RS št. 30/1993) lahko lastniki gozdov pridobivajo okrasna drevesa le na podlagi izdane odločbe (17. člen zakona o gozdovih). Odločbo izda pristojna krajevna enota Zavoda za gozdove.
Vsa okrasna drevesa, tudi tista, ki so pridobljena na namenskih površinah (drevesnice in podobno) ali na pašnikih, morajo biti pri prevozu in prodaji označena s plombo na vidnem mestu. Plombe (nalepke) bo lastnik prejel skupaj z izdano odločbo.
Okrasna drevesa se označi s plombo že na kamionski cesti ali v drevesnici, torej pred prevozom. Pri prevozu in prodaji okrasnih dreves mora prodajalec imeti izdano odločbo ali potrdilo, da so drevesa pridobljena na namenskih površinah.
Revirni gozdarji izdajajo do 10 plomb lastnikom gozdov skupaj z odločbo brezplačno. Če jih boste potrebovali več, jih boste prejeli na podlagi izdane odločbe po ceni 10 (deset) tolarjev za posamezno plombo. Plačilo je možno z gotovino, čekom ali s
položnico.
Pri pridobivanju okrasnega drevja mora lastnik paziti, da ne bo ogrožen razvoj gozda. To je posebej pomembno tam, kjer ima gozd poudarjene splošnokoristne funkcije. Odsvetujemo	pridobivanje
okrasnih dreves v mestnih in primestnih gozdovih ter v gozdovih s posebnim namenom.
Poleg namenskih površin so najprimernejše površine za pridobivanje okrasnega drevja: kmetijske površine v zaraščanju (travniki, pašniki), preseke pod daljnovodi in gozdovi, kjer se iglavci masovno pomlajujejo.
Še beseda ali dve o primernih drevesnih vrstah. Svetujemo vam pridobivanje smreke in rdečega bora. Odsvetujemo pa pridobivanje jelke in tise. Jelka je ogrožena drevesna vrsta, ki že dolga leta neustavljivo nazaduje, zato v smislu varovanja narave odsvetujemo pridobivanje mladih jelovih drevesc. Tisa je zavarovana drevesna vrsta, zato je njeno pridobivanje kaznivo dejanje.
Z vsebino izdajanja in obliko plomb so obveščeni organi policije, carinska služba, tržna in gozdarska inšpekcija, ki so zadolženi za nadzor prometa z okrasnimi drevesi.
Marija Sodja Kladnik, ZGS
SC PTICE POZIMI
Vrstijo se lepi in topli jesenski dnevi, vendar zima že trka na vrata. Marsikdo se je že spomnil in prinesel s podstrešja ali kleti ptičjo krmilnico, jo popravil in pripravil
za zimsko krmljenje ptic.
Ptice si lahko same preskrbijo hrano preko zime, posebej sedaj, ko je sneg postal že prava redkost. Kritična so le daljša obdobja slabega
vremena s padavinami in čas debele snežne odeje. Takrat krmljenje pomaga preživeti večjemu številu ptic.
Čeprav ni tako pomembno za preživetje ptic, pa prinaša krmljenje veliko veselja, saj jih lahko celo zimo opazujemo čisto od blizu. Najbolj zanimive so za otroke, ki se mimogrede naučijo razločevati vrste ptic.
1. Katere ptice bomo najpogosteje opazovali?
V mestnih naseljih z veliko betona in asfalta bodo najpogostejši mestni vrabci. Če je le nekaj drevja in grmovja, bodo priletele sinice: velika sinica, mala sinica, plavček. Na podeželju je ptičji svet bolj bogat. Ščinkovci in strnadi radi pobirajo zrnje po tleh. Zelenci se pripodijo vedno v skupini. Pridejo kmečki vrabci z rjavimi lički. Kjer je dosti starega sadnega drevja, živijo duplarji: veliki in mali detel, brglez, žolne. Redek in časten gost zaradi svoje velikosti in močnega kljuna je dlesk. In še mnoge
druge ptice vas bodo obiskale.
2.	Kakšno hrano uporabimo in kako krmimo?
Primemo je različno zrnje v pripravljenih mešanicah, posebej sončnice ptice obožujejo. Lahko izdelate pogače iz zrnja in maščob (goveji loj) in jih obesite na primemo mesto. Pomembno je, da krmišče ni dostopno za mačke. Že jeseni začnemo redno polagati manjše količine hrane, da se ptice navadijo. V slabem vremenu, v hudem mrazu in debeli snežni odeji dajemo večje količine hrane. Pod grmovje nastavimo napol gnila jabolka in olupke za kose in brinovke. In še obvestilo vsem šolarjem:
Neznansko me zanima, katere ptice bodo prihajale v tvojo krmilnico. Opazuj jih, jih nariši ali napiši, če si opazil kaj posebnega! Najbolj zanimive prispevke bom objavil, mogoče bom izbrskal še kakšno nagrado.
Zeleni Franček
gorenjeserws
TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE
celovita ponudba - visoka kakovost - sprejemljive cene
Nudimo vam:
-	kakovostne sisteme tehničnega varovanja
-	strokovno montažo in vzdrževanje
-	sisteme 'naredi sam'
-	brezplačno svetovanje pri izbiri alarmnega sistema
-	brezplačno izdelavo ponudbe na objektu
Dodatno nudimo storitve intervencijskega centra.
PEonfes
Na področju Savinjske in Šaleške doline nudimo stalna dežurstva, obhode objektov in intervencije varnostnikov ob sproženem alarmu.
Vaše premoženje varujemo štiriindvajset ur po sprejemljivih cenah.
Naj bo vaš spanec miren 'm premoženje varno!
EL.filO. Guardall
SMO ČLAN ZBORNICE RS ZA ZASEBNO VAROVANJE. PRIDOBILI SMO LICENCO ZA TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE.
Naslov, kjer lahko dobite več informacij o naši ponudbi:
gorenje servis, ±0.0
TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE Slovenija, SLO-63320 Velenje, Partizanska 12 tel.: 063 852 864, 063 853 504 fax.: 063 852 804, 063 853 504
MLADI BOBENČEK
Dragi prijatelji Mladega bobenčka!
Spet je minilo 14 dni in že sem tukaj. Moj namen je, da pri tebi vzbudim zanimanje. Spet bova pokukala v svet mode, kuhanja, popestritve drobnih predmetov v tvoji sobi, seveda, tudi spis bo objavljen in glasbene zanimivosti te bodo gotovo predramile. Moram pohvaliti našo malo "dopisnico", da dobro pozna Savinjsko dolino in da je zelo simpatično opisala popotovanje reke Savinje po naši dolini. Sicer pa - zima je pred vrati. Topli puloverji so že zdaj dobrodošel kos v tvoji garderobi. Hočem te spomniti, da če ne pleteš sama, lahko prosiš mamico ali babico za pleten pulover s kitami. Držim pesti, da ti bo uspelo. Bobenček ti zopet ponuja predloge za oblačenje "drobnih" predmetov v tvoji sobi. To pa gotovo zmoreš sama. Da ne bo preveč lenarjenja na postelji, ko bo zunaj pritiskal mraz. In nazadnje za sladkosnede. Tiha zaposlitev, sladka rešitev. Pa dober tek!
Spet se bomo lotili dela s tekstilom,de ti je pravi? Zimski das je kot nalašč ra ustvarjanje v toplo zakurjeni sobi. Bombažna tkanina je prav simpatična in vsestransko uporabna. Z njo lahko prevlečeš blazino, odejo, vazo, papirnato škatlo ali pa okvir za sliko. Za izvršitev dela potrebuješ škarje, šivalni stroj, sukanec in lepilo (čopič za lepilo). Tudi iz malih koščkov blaga Jahko ustvariš lepo obleko škatli ali pa z njimi polepiš staro vazo. Pa veliko lepih izdelkov želim.
Ja, ja, saj vem, da so kavbojke "cool" hlače zate. Tudi meni so nepogrešljive. Prav dobro pa se obnesejo v kombinaciji s pletenim puloverjem. Ta naj bo čim bolj bogat z vzorci. Posebno moderni so vzorci s kitami. Pulover naj bo vzorčno bogat in čim bolj pestro posejan z različnimi vzorci. Mene je že osvojila ta pletena stvar, kaj pa ti praviš!?
Čokoladni
250g mehke bele moke 50 g jedilnega škroba in 3 g pecilnega praška,
50g sladkorja.
I zavitek vaniljevega sladkorja in Z žlici kisle smetane
175g ohlajenega masla
Temperatura pečice: Čas pečenja:
sendviči Irecept za 20 tortic) Testo
zmešamo s
presejemo na desko in na sredini kupčka napravimo jamico. Vanjo damo
ter vse te sestavine zmešamo z delom moke v grobo kašo.
narežemo na kosce, stresemo na testeno kašo, potresemo s preostalo moko in hitro umesimo v gladko testo. Če se lepi na roke, ga za nekaj časa postavimo na hladno.
Testo razvaljamo pribl. 3 mm debelo, iz njega izrežemo 40 okrogiih piškotov s premerom 7 cm. jih naložimo na pekač in postavimo v segreto pečico.
175-200 <C 12-15 minut

<*• '
Maslena krema
IBP!
1 zavitek Plana Čokoladnega pudinga,: 50g sladkorja in 4 žlice hladnega mleka 1/4 11
fJ
, 1 #	' >	' uti
pnSamoJr/zakuhamo v	~ \
po navodilih 2 vrečke. Puding ohladimo ihT’ ga prt tem večkrat premešamo.
Il5g
150g masla
f»r®!i<sfS
7bg sladkorja v prahu 20g kakava,
1 1/2 žlice
zmešamo z .	,	| j 'M
i gri presejemo tn Umešamo z
da dobimo gladko, gosto tekočino, stopimo, vmešamo v kakavno tekočino in s j tem prelivom namažemo polovico piškotov po zgornji stram.
penasto umešamo, mu po žličk ih primešamo ohlajeni puding (pazimo, da puding ni prehladen, sicer tWStan^jp^trdtlQv X Kremp nabrizgamo v obliki spirale na nenamazane piškote, nanjo položimo oblite piškote in jih po vrhu okrasimo s kupčki kreme.
MLADI BOBENČEK
Savinja
Naša kraljica Savinja izvira in prosto pada v Logarski dolini. Slap, kjer izvira, se imenuje slap Rinka. Tu pada Savinja v globino v kotliček	pod slapom. Ne daleč	od slapa ponikne	v debelo nasutje skalovja in	peska.	Proti	koncu Logarske
doline pa pride na	dan kot izvir Črne, da bi se še malo nižje	z Jezero združila v Savinjo.
Vse do Ljubnega se prebija skozi ozko dolino. V tem delu so številne brzice, največkrat ozka struga, ki divje žene kristalno čisto vodo. Naprej od Ljubnega se korito reke razširi in le tu in tam še pokaže Savinja del svoje neugnanosti iz zgornjega dela. Pri Grušovljah so ji ljudje odvzeli nekaj vode, ko so izkopali strugo, ob kateri so bili številni mlini in žage, kot tudi ob vsem toku Savinje od Solčave naprej. Savinja je bila v preteklosti zelo pomembna pot za plavljenje lesa, ko še ni bil razvit cestni prevoz. Savinjski splavarji - "flosarji" so plavili les vse do Črnega morja. Tako je s pomočjo njene vodne moči živelo	mnogo družin. Zgornjo	Savinjsko dolino zapusti Savinja v soteski niže	Mozirja. Po	Spodnji	Savinjski
dolini teče Savinja	malo bolj umirjeno. Z	vodo iz pritokov	Drete, Pake in manjših potokov in	rečic	postaja	vse bolj
mogočna reka. Takšna priteče mimo Žalca v Celje, zibelko v davnini mogočnih celjskih grofov. Mimo manjših krajev priteče v Laško, kjer je znano zdravilišče in za žejne ljudi znana Pivovarna Laško. Se pozdrav Rimskim toplicam in že je v Zidanem Mostu, kjer se združi s Savo.
Savinja je simbol naše doline. Imamo jo radi, posebno otroci, ki komaj čakamo poletja, da se v njej kopamo. Ljudje smo jo s svojo malomarnostjo že zelo umazali in poškodovali. Zato se nam narava že maščuje. V hudih poplavah z mogočno silo vsega svojega vodovja nas vse pogosteje opozarja na nepravilno ravnanje z njo in njeno okolico.
Mojca Storgelj
Se vam je že kdaj zgodilo, do se vam je podrl svet pod Mogoče tokrat, ko vos je zapustil(a) ljubljeno osebo? flli po takrat, ste v šoli zokosiroli en tok "mosten" špon?
-	Mnogim puncam našega planeta se je svet podrl tistega mračnega dne, ho je skupino Pop Design zapustil Vili Pesnik. Ampak življenje gre naprej in tako pravi tudi pesem nove zasedbe skupine Pop Design. Vilija je nasledil Mik Masnec iz Sežane, ki se s skupino že kar lepo ujema. Par se pa sveta tiče, domnevam, da bo kmalu spet vse tako, kot je treba.
■ Pred krotkim so se no veselje svojih številnih ljubiteljev po dolgem času znova zbrali legendarni Beatlesi. Paul McCartney, George Harrison in Ringo Storr so imena, ki se jih prav gotovo dobro spominjajo vosi starši. Dokončali so besedilo nedokončane pesmi Johna Lennona Free fls Bird. Lennon, ki je bil leta 1980 ubit v Nein Vorku pred stavbo, v kateri je živel, je to pesem ustvarjal smrtjo.
-	€na boljših ali celo najboljših slovenskih hord rock skupin je prav gotovo skupina Requiem. Nastali so leta 1993, letošnje poletje pa so posneli video za pesem Amsterdam, ki je postala tudi prva uspešnica skupine. Oktobra letos je skupina izdala svoj debitantski album z naslovom MCMXC.X ali po arabsko 1995,10. Na njem je devet pesmi, med njimi tudi skladba Stare device, ki jo lahko že slišali in videli pri Roka rocka.
Skupina flgropop predstavlja nov izdelek z naslovom Kič. Na plošči lahko slišite pesmi kot so: Tvoje bose noge, Rave Regical, Kaj je Franček... Kmalu bodo posneli tudi spot na temo Tvoje bose noge. Če bodo nastopali bosi, pa boste lahko videli sami.
Katia
NAGRADNO VPRAŠANJ€: Napišite priimek in ime vodje skupine Agropop (Aleš)
Nagrado za pravilen odgovor v mesecu (ZDA in Italija), to je WALKMAN, ki ga poklanja pokrovitelj ZADRUGA Mozirje, je žreb naklonil Evi Vrsnik iz

ŠPORT IN KRONIKA
1 .A slovenska odbojkarska liga > ženske
Zgornjesavinjčanke pri dnu
Po osmih kolih 1.A slovenske ženske odbojkarske lige lahko na žalost ugotovimo, da je bila zmaga Zgornje Savinjske v šestem kolu očitno zgolj muha enodnevnica. Kajti Zgornjesavinjčanke so izgubile obe tekmi zadnjih dveh kol.
V	sedmem kolu, pred štirinajstimi dnevi, so odbojkarice Zgornje Savinjske izgubile dvoboj v Kočevju z ekipo LIK Tilia. Prva dva niza so gostje izgubile tesno, na razliko, v tretjem pa so jim dokončno pošle moči.
V	osmem kolu, pred tednom dni, pa so igralke Zgornje Savinjske gostovale pri drugouvrščeni ekipi Celja. Celjanke so začele silovito in povedle 2:0, nato pa so se Zgornjesavinjčanke zbrale in znižale izid na 1:2. Na pragu uspeha so bile tudi v četrtem nizu (14:13, 14:14), vendar jim je napaka pri vrstem redu igralk, ki servirajo, preprečila izenačenje v nizih. Na igro Zgornjesavinjčank je negativno vplivala tudi poškodba Založnikove v drugem nizu.
Lestvica po 8. kolu:
Infond Branik	8	8	0	24:0	16
Celje	8	6	2	20:10	12
Cimos	8	6	2	18:12	12
Bank Austria Bled	8	5	3	17:11	10
TPV Novo mesto	8	4	4	15:13	8
LIK Tilia	8	2	6	7:20	4
Zgornja Savinjska	8	1	7	7:21	2
Nova Gorica	8	0	8	3:24	0
Jutri bo v devetem kolu ekipa Zgornje Savinjske gostila odbojkarice Novega mesta.	Franci Kotnik
LK Mozirje
Odlični nastopi mozirskih lokostrelcev
Okrepljeno moštvo mozirskih lokostrelcev dosega v zadnjem času res odlične rezultate. 18. in 19. novembra so nastopili na tekmovanju v avstrijskem Schärdinzu, kjer so sodelovali lokostrelci iz devetih držav.
V	absolutni moški konkurenci je Dušan Perhač z novim državnim rekordom in izpolnjeno normo za evropsko prvenstvo, ki bo februarja v Belgiji, s 578 krogi zasedel peto mesto. Mesto za njim se je s 575 krogi uvrstil Grega Emeršič, ki je s tem tudi izpolnil normo za EP. Sedmi v rednem delu in peti v finalu je bil Štefan Ošep s 573 krogi, 20. mesto pa je zasedel Miran Terglav s 550 krogi.
V	absolutni ženski konkurenci je Jožica Emeršič z novim državnim rekordom in izpolnjeno evropsko normo 566 krogov zmagala, Bernarda Zemljak pa je bila tretja.
Minulo nedeljo je bil v Ankaranu turnir za slovenski pokal. Rezultati po kategorijah - compound:
Člani: 1. Štefan Ošep (DR) 582 krogov, 10. Miran Terglav 555 krogov.
Veterani: 1. Dušan Perhač (DR) 568 krogov.
Članice: 1. Jožica Emeršič, 5. Bernarda Zemljak.
Kadeti: 1. Grega Emeršič, 7. Sebastjan Finkšt, 9. Robi Turnšek. Mladinci: 5. Sašo Emeršič.
Dečki: 2. Aleksander Ošep.
Med osmimi slovenskimi lokostrelci, ki že imajo izpolnjeno normo za nastop na evropskem prvenstvu, so torej kar štirje člani LK Mozirje, za kar jim gre iskreno čestitati!
Franci Kotnik
Zgornjesavinjski šahovski klub
Dva hitropotezna turnirja
Pred nedavnim sta bila odigrana prva dva turnirja za naslov prvaka Zgornje Savinjske doline v hitropoteznem šahu.
Na prvem turnirju je zmagal Vrtačič pred Špehom in Veršnikom. Drugi turnir pa je dobil Špeh pred Selišnikom, medtem ko sta si tretje mesto delila Preprotnik in Knapič. Po dveh turnirjih vodi Špeh, drugi je Veršnik in tretji Selišnik.
Naslednji turnir bo v petek, 8. decembra. Ponovno vabimo vse šahiste, da se nam pridružijo.	Marjan Knapič
*
Jadralno padalstvo
Odlično v Hercegnovem
V črnogorskem Hercegnovem so nedavno sklenili odprto mednarodno prvenstvo ZR Jugoslavije v jadralnem padalstvu, katerega so se udeležili tudi tekmovalci iz naše države. V izredno težkih razmerah sta se v konkurenci 45 jadralcev do prve obratne točke prebila samo Marko Malovrh iz Velenja in Miran Žerovnik iz JPK Finesa Gornji Grad, kar jima je seveda zagotovilo osvojitev prvega in drugega mesta na prvenstvu.	Edi Mavrič
Otroka odšla od doma
15. novembra sta popoldan odšla od doma 14-letna otroka, doma iz Nazarij. Po obsežnem iskanju so ju našli naslednjega dne na kozolcu v neposredni bližini Nazarij, vendar sta tudi tokrat ušla. Nato so ju izsledili policisti in ju na policijski postaji izročili staršem, o tem pa obvestili socialno službo in tožilstvo.
Bik ogrožal promet
l.S. novembra se je nekaj po eni uri zjutraj po regionalni cesti v Spodnji Rečici sprehajal bik. Po obvestilu policistov so ga lastniki pravočasno odpeljali domov, preden bi prišlo do kakšne prometne nezgode.
Znesel se je nad obcestnimi koli
20.	novembra so policisti prejeli obvestilo, da je neznani storilec "I) regionalni cesti Gornji Grad - Črnivec izpulil prek" trideset obcestnih snežnih kolov in jih razmetal po bližnji okolici. Storilca so policisti hitro odkrili, poleg kazni
za prekršek pa bo moral poravnati tudi stroške nove postavitve; kolov.
Prehitro po zasneženi cesti
21.	novembra sta ob 16.50 uri na ozki zasneženi makadamski cesti v Logarski dolini trčila voznika osebnih avtomobilov Franc K. (44) i/. Logarske doline in Willi M. (56) i/. Nemčije. Trčenju, ki se je na srečo končalo le z materialno škodo, je botrovala neprimerna hitrost obeh voznikov.
Z osebnim avtomobilom zbil otroka
21.	novembra je ob 18.30 uri 40-letni Stanko F. iz Pustega polja zaradi neprimerne hitrosti z osebnim avtomobilom v Nazarjah zbil 8-letnega otroka. Slednji jo je na srečo odnesel le z lahkimi telesnimi poškodbami.
Z avtobusom s ceste
22.	novembra je ob 14.20 uri 35-letni Dušan P. iz Velenja vozil avtobus na relaciji Bočna - Gornji Grad. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal z. vozišča in vozil po travniku, pri tem pa podrl PT1 drog. V nezgodi ni bil nihče poškodovan, nastala pa je precejšnja materialna škoda.
Dolgoprstnež obiskal zadrugo
23.	novembra je nekaj pred 12. uro neznanec obiskal obrat M-ZKZ Mozirje na Rečici ob Savinji. Uslužbenki se je predsta-vil kot serviser birotelmične opreme. Ker so v zadrugi tovrstnega mojstra res naročili, mu je le-ta dovolila, da opravi svoje delo. Med kratkotrajnim delom je mojster postal "žejen" in je uslužbenko zaprosil za kozarec vode. Seveda mu je ustregla, pri tem pa se je zamotila ravno toliko, da je lahki i neznanec iz predala izmaknit sveženj bankovcev v vrednosti okrog 380 tisoč tolarjev. Ko je "posel" opravil, se je nenadoma odločil za odhod, uslužbenki pa povedal, da ln. servis kasneje opravil drug mojster. Uslužbenka je kmalu po njegovem odhodu ugotovila, da je izginil lep kupček zadružnega denarja, latinski "serviser" je star okoli 20 let, visok 180 do 185 centimetrov, ima temno rjave, na gobico ostrižene lase.

OGLASI
Drogerija MAXI Moziije
Drogerija,
kot je še ni btlol
V pritličju Grabnerjeve hiše v Mozirju je pred nedavnim odprla svoja vrata Drogerija MAXI. Drogerija kot drogerija, porečete, ampak ni tako! Kajti Drogerija MAXI vam ponuja veliko takšnega blaga, ki ste ga doslej kupovali bodisi v tujini bodisi v brezcarinskih prodajalnah. Torej lahko upravičeno rečemo, da je to drogerija, kakršne še ni bilo!
Seveda lahko v Drogeriji MAXI najdete tudi takšne artikle, ki jih ponujajo običajne trgovine. Osnovno vodilo pri oblikovanju ponudbe Drogerije MAXI je bilo, da v njej ženske (predvsem njim je namenjen tudi ta zapis) najdejo vse, kar potrebujejo zase in za gospodinjstvo. To pa poleg pralnih praškov in čistil pomeni tudi dnevno, negovalno in dekorativno kozmetiko ter parfume, ki jih ne boste našle nikjer drugje v Sloveniji. Da, prav ste prebrale! In ne samo to! V Drogeriji MAXI jih boste dobile po enakih cenah kot v
izvlečkov EXCELL-A"* ali pa za kolekcijo POND’S, namenjeno utrujeni starejši koži. Tudi slednje do sedaj ni bilo na slovenskem trgu. Za mlajšo kožo Drogerija MAXI ponuja kolekcije NIVEA VISAGE, OIL OF OLAZ in SYNERGIE. Spoštovane gospe in gospodične, zdaj pa pozor! Predstavitev ponudbe parfumov za vas: PALOMA PICASSO, LAN-COME, CALVIN KLEIN, VERSACE, TRUSSARDI, CHANEL, LORIS AZZARO, EDEN, LOU LOU, CHRISTIAN DIOR in še mnogo drugih. Za vaše gospode pa vam priporočajo par-
Bogato založene police v Drogeriji MAXI (foto: F. Kotnik)
brezcarinskih prodajalnah!
Pa poglejmo malce bolj podrobno ponudbo Drogerije MAXI. Ko je govora o dekorativni kozmetiki, je treba najprej omeniti kozmetiko znamke LOREAL COROLLE, ki sodi v višji srednji razred, na voljo pa vam je tudi kozmetika MAX FACTOR, ki se po kvaliteti uvršča malce nižje, zato pa je cenovno ugodnejša. Samo v Drogeriji MAXI in nikjer drugje (razen v tujini, seveda) lahko dobite negovalno kozmetiko NIVEA VITAL. Gotovo ste že slišale tudi za LOREAL-ovo linijo iz sadnih
fume VERSACE, VERSUS, CALVIN KLEIN, ICEBERG, FACON-ABLE, ARMANI, YVES SAINT LAURENT, HAVEN, DRAKKAR, TRUSSARDI, ROMA, VENEZIA, ROCCO BAROCCO, MINOTAURE itd.
V Drogeriji MAXI niso pozabili niti na najmlajše člane vaše družine. Njim so namenjeni parfumi VERSACE - BABY BLUE JEANS, LION KING, DALMATIANS, LADY MINNIE, DUNDY MICKEY, PAPERINO. Prišepnite Miklavžu, naj se oglasi v Drogeriji MAXI in izbere kaj za vaše pridne malčke. Ker pa se hitro bližata tudi Božič in
Novo leto, so v MAXI-ju pripravili bogato izbiro vsega, kar potrebujete za okrasitev praznične jelke.
Sicer pa se v Drogeriji MAXI venomer kaj dogaja. V novembru so imeli promocijo kolekcije JUVENA, ob tem pa še brezplačno svetovanje kozmetičarke. Tovrstno svetovanje nameravajo organizirati vsakih 14 dni, saj je med vami gotovo veliko takšnih, ki bi jim bil nasvet strokovnjakinje s tega področja še kako dobro-
došel. Pravijo, da grdih žensk ni. So samo negovane in nene-govane, zato izkoristite možnost, ki vam jo ponuja Drogerija MAXI!
Ko boste torej v Mozirju, oglasite se za trenutek še v pritličju Grabnerjeve hiše, kjer najdete Drogerijo MAXI. Za vas je odprta vsak dan od 8. do 19.30 ure, ob sobotah pa od 7.30 do 12.30 ure. Prepričale se boste, zakaj se zadovoljne stranke vedno znova rade vračajo vanjo! EP
Bife Tribuč Mozirje
Sedaj imajo tudi zimsko-Ietni vrt
V Bifeju Tribuč v Mozirju je bila minula sobota praznični dan. Z manjšo slovesnostjo so namreč odprli dograjeni zimsko-Ietni vrt, ki za lokal pomeni veliko pridobitev. Za goste je poslej občutno več prostora.
Zimsko-Ietni vrt, že samo ime pove, da je namenjen za vse letne čase, lahko sprejme od 30 do 40 gostov in je postavljen tako, da se lahko v njem zbere tudi zaključena družba.
Kot nalašč je ta vrt za zmenke, za klepet ob kavici, Magda Rosenstein, lastnica Bifeja Tribuč, pa že načrtuje ponudbo hitre hrane, ki bo na voljo v bližnji prihodnosti. Ob petkih in sobotah zvečer bo v vrtu igrala nežna, umirjena glasba. Ravno prav torej za prijeten pogovor s prijatelji.
Bife Tribuč je odprt vsak
dan, tudi ob nedeljah. Tudi vi ste vljudno vabljeni! Vedno bodo veseli vašega	EP
V zimsko-letnem vrtu je res prijetno posedeti (foto: C. Sem)
obiska.
Ob otvoritvi zimsko-letnega vrta je zapel mozirski pevski zbor pod vodstvom Antona Acmana mlajšega, nato pa je na citre muziciral Franci Roban.
Ob tej priložnosti se je Magda Rosenestein vljudno zahvalila Urški Rechbach, Albertu Toffu, Štefanu Maroltu, vsem sosedom in ekipi malega nogometa Trnava za vso pomoč v času postavitve objekta. Največje zadovoljstvo pa bo seveda polno obiskan zimsko-Ietni vrt.
ČEPLAK
ČIŠĆENJE IN TRGOVINA, ci.o.o. EFENKOVA 81, 83320 VELENJE TELEFON: 063 859-059 TEL/FAX: 063 859-072
PREPUSTITE NAM SVOJE TEŽAVE NA PODROČJU ČIŠČENJA
Naše reference: 20 let dela, 130 zaposlenih, 30
pogodbenih
Ponujamo vam:
generalno čiščenje notranjosti objektov prevzem dnevnega čiščenja objektov in prezaposlitev delavcev
* svetovanje na področju čiščenja izposojo strojev za globinsko čiščenje tapisonov, itisonov,...
nakup čistil, pripomočkov in strojev ter drobne sanitarne opreme za poslovne organizacije, gostinstva in gospodinjstva: čistila Becher odstranjujejo tudi najbolj trdovratne madeže v vaših pečicah, na kovinskih površinah, topijo maščobe;
čistilni stroj SVOPPER - novost - suhi sistem čiščenja;
- podajalniki ULTIMATIC - tudi do 50% prihranek v sanitarijah
Pokličite nas ali pa nas obiščite v skladiščno prodajnem salonu v Velenju, Goriška 46 (v blagovnici Dolina na Gorici).
(TfATiSf) Ürtif .b Savinji feh 832 011 in 841 267		
AKCIJA - keramične ploščice		od 700.00
- sanitarna keramika ITALIJA		27.990
- enoročne armature	od	9.000 dalje
-	kopalne kadi -	strešna okna GLIN		10.990
-	kotel SIME AR4 -	sodi iz nerjaveče pločevine		60.111
j Se priporoča:		
IZOLES Mozirje	Heiko Izoles Ljubno	
832-011	841-267	
urarstvo
I
INa trgu 95. 63330 MOZIRJE. Cel.: 063/ 831 215 CENJENI KUPCI! DOVOLITE, DA VAS OPOZORIMO NA
INAŠO BOGATO PONUDBO VSEH VRST UR, ZA KATERE VAM V MESECU DECEMBRU NUDIMO
IO-ODSTOTNI NOVOLETNI POPUSTI
I ZA NAKUP VEČJEGA ŠTEVILA UR VAM NUDIMO ŠE DODATNE POPUSTE! NOVOST V NAŠI PONUDBI PA JE
GRAVIRANJE!
I
IZA VSE, KI KUPIJO URO PRI NAS, JE GRAVIRANJE BREZPLAČNO!	1
_	Pri nas dobite ure za vsak žep in okus! I
"AVTO DETR D.O.O."
ZORMAN, MENGEŠ
Slovenska c. 66 tel.: 061/737-313; tel. fax.: 061/737-041
NOVI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
VOZIL LADA
Nudimo ugodne kreditne pogoje.
Kupci, čaka vas lepo presenečenje!
LADA
"FAJN KLUB" AGROPOP
Tržaška 117, 61000 LJUBLJANA Naročite lahko: majice Agropop, kasete, CĐ plošče, razglednice, barvne kataloge Agropop, kosilnice, strup za podgane, posode za vino, krompir, ozimnico itd.
uiiiek nedotaknjene narave
BOOM POČITNICE - ALL INCLUSIVE NA ROGLI IN V TERMAH ZREČE
02.12.95 - 19.12.95 in 16.03.96 - 19.04.96
V ceno polpenziona (že od 3.300 SIT dalje) je vsak dan vključeno tudi:
poldnevna smučarska karta, 1 ura tenisa, 1 ura namiznega tenisa, kopanje v hotelu Planja, 1 ura squasha, kopanje v Termah Zreče s prevozom vred, 1 ura fitnessa, savna na Rogli in v Termah Zreče ter najem gorskih koles v Termah Zreče.
PftEDPHODAJA
smučarskih vozovnic
De m m ds 10% ceneje i
INFORMACIJE IN REZERVACIJE:
UNIOR TURIZEM, tel. 063-762-451
DAVIDOV
HRAN
d.o.o.
Prihova 21, 63331 Nazarje, 8 063/832-753
MALOPRODAJA DAVIDOV HRAM D.O.O.
VAS V MESECU DECEMBRU VABI H UGODNIM NAKUPOM V NAŠIH PROSTORIH NA Prihovi 21, in sicer:
bibita oranž 2 1	123,90		1	1 I
laški rizling PTUJ 0,75 1	236,50		1	m m
kava BAR 100 g	125,90	SS	jul	A 2
kava BAR 1 kg	1.190,00		HI	
namizno belo BIZELJSKO grajski biser 0,75 1	143,20 330,00	»Yiirmiitlpfe i n*	s	•m**»' -11 ■ ^>1 ii i totoLaJi tom# .
Pologi tega lahko ^pirate med več kot 100 vrstami buteljk
vse fr “Slovenskih vjpferjeV, pestra je tudi izbira močnih
alkoholnih pijač, Jp§^ seveda brezalkoholnih pijač in sokov.
in firme, da nas obiščej po ugodnih
dan od 8. do 16. ure
TRGOVINE ŠKRAT
TRGOVINA NADLUČNIK Radmirje 106 a TRGOVINA ŠKRAT Tlaka 32, Gornji Grad
AKCIJSKI) PONUDBA OD 1.12. DO AAZPAODAJC ZALOG
BARCAFFE 100 g	129,90	PALMOLIVE MILO	69,90
FRAPPE JAGODA	59,90	PALMOLIVE ŠAMPON	199,90
THOMY MAJONEZA 1 1	499,90	NUVENIA VLOŽKI PROTEGGIS	199,90
KNORR GOVEJA KOCKA 132 g	239,00	OMELO ŽIMA	999,90
RDEČA PESA 1 1	169,90	CHAPPI 1,2 kg	249,90
THOMY GORČICA 1 1	219,90	OMINO BIANCO 250 g	199,90
BATONS NOVGAT	199,90	LENOR KONCENTRAT 1/1	499,90
MLEČNA ČOKOLADA 200 g KRAŠ	149,90	MEHČALEC CIKLAM 4 I	299,90
PRIMORSKA MOKA 1/1	69,90	AVA 3 kg	699,90
PŠENIČNA KRMILNA 25/1	399,90	ARIEL 4 kg TAED 	 	\f 		999,90
OB NAKUPU NAD 5.000 SIT IN Z MALO SREČE VAS
ŠKRAT PELJE V AMERIKO 1. ŽREBANJE 25.12.1995
SPIX-TIPLES
TRGOVINA IN PREDELAVA LESA, d.o.o. Zgornje Pobrežje
V obdobju od 1. septembra do 15. maja odkupujemo: bukovo, češnjevo in javorjevo hlodovino vseh klas. Plačilo po prevzemu.
10% NOVOLETNIM POPUSTOM.
V MESECU DECEMBRU VAS PRESENEČAMO Z BREZPLAČNIM GRAVIRANJEM PRI NAS KUPLJENEGA NAKITA IN ŠE
Pričakujemo vas vsak dan 8h - 12h, 15h - 18h, sobota 8h - 12h Telefon: 832-200
DROBNIH PRESENEČENJ. ZLATARSTVO ROŽIČ SMO VAM VELIKO IZBIRO IN SREBRNEGA NAKITA PO IZREDNO UGODNIH CENAH.
ESENEČAMO VAS Z
BUDNA D.O.O,
bukev, javor, hrast, jesen itd. plemeniti listavci (češnja, oreh, hruška, itd) vse klase
plačilo takoj
% *3 M O S	Trgovina Ft 1 IVI O S Na trgu 36 Mozirje
VAM NUDI VELIKO IZBIRO BOŽIČNO -	
NOVOLETNEGA PROGRAMA	
- adventni venčki	od 1.898,00-2.167.00 SIT
- smrečice 60 cm	1.630.00
- smrečice 120 cm nL»	4.366.00
-	smrečice 150 cm -	lutkice Božički s smrečico -	grilande 6 m *	7.775.00
Tudi za gostince in trgovine velika izbiro za okrasitev	
svojih prostorov	Vabi Vas trgovina
Tel.: 832-858	Rimos
Hotel plesniK
★ ★ ★ ★
LOGARSKA DOLINA 10, 63335 SOLČAVA TEL/FAX 063 846 110, 846 024.
V SONCU, DEŽJU IN SNEGU V LOGARSKI DOLINI BAZEN, SAVNA, SOLARIJ, WHIRPOOL WEEKEND PAKET -POLPENSION - 149 DEM/OS TEDENSKI PAKET -POLPENSION - 399 DEM/OS SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA NOVOLETNE ZAKLJUČKE, SILVESTROVANJE, NOVOLETNI PLES
HOTEL PLESNIK
Logarska Dolina 10 * 63 335 Solčava • SLOVENIJA tel. /fax: +386 63 846 110
SAM DOM d.o.o.
PRODAJNI CENTER
Latkova vas 84, 63312 PREBOLD Tel.: 063/701-900, 701-219
PO IZREDNO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO SLEDEČE BLAGO:
*	MODUL
*	BRAMAC
*	STREŠNA KRITINA - ENOZAREZNA
*	STIROPOR IN NOVOTERM
*	ARMATURNE MREŽE
*	TLAKOVCE IN BETONSKE CEVI
*	BARVE IN LAKE
*	VODOVODNI IN TOPLOVODNI INŠTALACIJSKI MATERIAL
ZA NAKUP Z GOTOVINO NUDIMO 5% POPUSTA, ALI PLAČILO NA ČEKE.
BLAGO TUDI DOSTAVIMO NA DOM.
Delovni čas je od 7h do 18h. sobota od 7h do 13h.
SE PRIPOROČAMO IN HVALA ZA OBISK!
/ Wwa/iv (qÜ)
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE
BLAGOVNICA -
ODDELEK POHIŠTVA MOZIRJE
LGCDNC:
It hiti sedežnanam Hura
ŠS.:CS(>9CC§ŠT
Predella rabljene smučarske ©premer .............sIS/HIJCI.
- VEZI
- PANCPPJI
VE
vsr
SMUČANJI: - Punite decembra, idačate februarja!!!
m/
radie alfa a
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI ISIAS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA
Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788
VAŠ SOPOTNIK \/ POSLOVNEM SVETU
1C7,§ MHz
Minilo je trpljenje, minile so skrbi, se izteklo življenje, a plamena spomina nihče ne uduši.
V spomin na
Faniko in Franca
p.d. Miklna iz Bočne
Ko si, Fanika, po hudi bolezni in trpljenju na Marijin praznik 25. marca sklenila svoje življenje, a je bila ljubezen tako močna, da si po šestih mesecih trpljenja, kamor si šla ti, poklicala še svojega ljubega moža.
Bratu - svakinji, bratje in sestre in nečakinja Jožica iz Mozirja
V spomin
Martini in Štefanu SKORNŠEK
ob obletnicah smrti.
Še vedno je veliko Mozirjanov, ki se Vajinih dobrih del spominjamo, zlasti Tvojih, Martina, ki si sebe razdajala za dobro drugih. Posebno zaslugo imaš pri Bogu za svoja dela pri cerkvi, v kateri si skoraj 50 let zvonila, čistila, krasila, pekla hostije in pozno v noči prepisovala note za cerkveni pevski zbor, katerega je vodil Tvoj mož Štefan okrog 60 let. On pa je bil mojster na orglah. Melodije je imel v krvi. Njegove roke so objemale kraljico glasbe s srcem in duhom.
Pred leti je tudi Vama Bog dejal: "Dopolnjeno je," mi pa se Vama ob teh obletnicah ponovno zahvaljujemo za vse, kar sta za nas storila.
Vajini Mozirjani
V SPOMIN
Francu ZIDARNU
iz Zg. Pobrežij.
Bili smo srečni in v našem domu je bilo prav zaradi tvojih delovnih navad zelo veliko svetlih in lepih trenutkov. Danes je to samo še spomin. Ko si za vedno odšel od naju, si nama zapustil le žalost in ogromno praznino.
Zelo, zelo te pogrešava. Čeprav te ni, si v najinih srcih povsod in ob vsakem času vedno z nama.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Žena Ana in hčerka Milena
Le pojdi torej duša draga čeprav težko mi je slovo.
Naj meni teče solzna sraga pa drugim boš vedril oko.
ZAHVALA
V sredo, 15. 11. nas je v globoki žalosti zapustil dragi mož, oče in tast
Ivan RIHTER
iz Radmirja
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se pevskemu zboru iz Mozirja, g. župniku za lepo opravljen obred, zdravstvenemu osebju iz Slovenj Gradca, dr. Sirkotu, ge. medicinski sestri Cvetki Marjanovič ter gasilcem. Hvala, prisrčna hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter svete maše.
Hvala vsem!
Žalujoči vsi njegovi!
Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti.
A prazen prostor med nami ni mogoče nadomestiti.
V življenju le delo in skrb si poznal, sedaj od vsega si truden zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno ostal bo spomin.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Danijela KRAJNCA
iz Krope 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti, za darovano cvetje, sveče in za maše.
Prav posebej se zahvaljujemo gospodu patru Evgeniju za opravljen cerkveni pogreb, pevcem MPZ Bočna, ŽPZ Bočna za odpete žalostinke ter Čebelarski družini Gornji Grad, g. Tonetu Krivcu in g. Marku Potočniku za ganljive besede slovesa.
Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
POGREBNA SLUŽBA CUETLIČARNA MORANA d.o.o.
Parižlie 11/c. Braslovče
Tel. 063 720-003. 720-660
Kompletne pogrebne /loritve Izdelava vencev in o/talih cvetličnih aranžmajev ter do/tava na dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
Ko odpoljubi Smrt, nam vso bolest in v srcu se ustavi čas, se umaknemo v veliki Prostor.
Svetal postane naš obraz...
(Kosovel)
ZAHVALA
V soboto, 4. XI. 1995 je v Novo Življenje odšel od nas najdražji sin in brat,
Darko IPAVEC
iz Solčave.
Iskreno se zahvaljujemo vsem njegovim sorodnikom, sosedom, vsem mladim prijateljem in znancem, ki so ga spremljali pri odhodu ter darovali za svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje, g. župniku za lepe besede in za lepo opravljen obred.
Hvala govornikoma gasilskega in športnega društva za poslovilne besede, govorniku in pripadnikom slovenske vojske, ki so ga spremljali in odigrali tišino.
Iskrena hvala vsem prijateljem, ki so nam v teh bolečih trenutkih nudili nesebično pomoč...
Hvala vsem, ki ste imeli našega Darkota radi...
Mama, oče, brat in sestra, ki ga bomo vedno pogrešali
Kako je hiša prazna, ko tebe, Gašper, v njej več ni, prej bila topla in prijazna.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki tako zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in atija
Gašperja HRIBERNIKA
iz Grušovelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, sošolcem in sosedom za izrečena sožalja in kakršnokoli pomoč v težkih trenutkih. Zahvala tudi gasilcem, pevcem in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoča žena Nevenka, sinova Mitja in Miha in ostalo sorodstvo
OBVESTILA
VETERINARSKO DEŽURSTVO
27.11 DO 3.12. CIRIL KRALJ, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417
4.12.	DO 10.12. MARJAN LEŠNIK, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419
11.12.	DO 17.12. DRAGO ZAGOŽEN, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL.: 831-017, 831-418. IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNK-T1H.
c
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
V	soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. **)
C
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO
OD 27.11. DO 03.12. FRANC JERAJ, PRIHOVA, TEL. 831-910 OD 04.12. DO 10.12. PETER LEVER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150 OD 11.12. DO 17.12. FRANC TRATNIK, PUSTO POLJE, TEL. 831-263
V	primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-
242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije._^
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.______________________________________________
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC NOVEMBER 1995
ROJSTVA:
Rodilo se je 11 deklic in 4 dečki.
POROKE:
1. Vladimir BOŽIČ, 1973, Parižlje 16 in Katarina MIKEK, 1972, Radegunda 8
2.	Vladimir AVBERŠEK, 1960, Lopatnik pri Velenju 15 in Mojca KOŠTOMAJ, 1968, Lopatnik pri Velenju 15
3. Jurij KRAJNER, 1970, Dobletina 41 in Suzana BITENC, 1975, Kokarje 8
4.	Roman KOVAČ, 1971, Rečica ob Paki 5a in Sonja 1R-MANČNIK, 1971, Šmartno ob Dreti 38
5.	Miran ENCI, 1972, Šmiklavž 33 in Vesna SUŠNIK, 1978, Podstudenec 17
SMRTI:
1. Maksimiljan Novak, 1938, Solčava 52; 2. Veronika Krančič, 1920, Šentjanž 20; 3. Janez Herlah, 1927, Radegunda 26; 4. Marjeta Klepač, 1951, Luče 46 a; 5. Teodor Matjaž, 1926, Hofbauerjeva ul. 18, Mozirje; 6. Frančiška Kramer, 1916, Savina 69; 7. Pankracij Robnik, 1939, Solčava 53; 8. Valentin Strmčnik, 1927, Krnica 48; 9. Darko Ipavec, 1975, Solčava 16; 10. Anton Magrič, 1931, Ljubija 106 a; 11. Avgust Rebič, 1940, Hofbauerjeva ul. 3, Mozirje; 12. Marija Urbanc, 1914, Lepa njiva 32; 13. Martin Bric, 1916, Šmartno ob Dreti 57; 14. Franc Pavlič, 1931, Robanov kot 7
fjAi*''podćtćAjfa,
shujvbjMt 4'ltčc\
KINO MOZIRJE
2.	in 3.12.1.995
POGUMNO SRCE ameriški film - zgodovinski spektakel j|j|
Režija: Mei Gibson
Vloge: Me! Gibson, Sophie Marceau
Mei Gibson je za svoj novi režijsko-igralski projekt izbral slikovito pripoved o Williamu B. Ilartu, ki se je po
dramatični izkušnji (izgubi starše in svojo ljubo) odločil, :d« se bo boni /a svobodo skolsl-e
V filmu je veliko spektakularnih prizorov bitk. Poleg teh zgodovinskih prizorov pa ie film še poln lepih romatičnih prizorov, ki prikazujejo Wiliiamovo ljubezen do svoje
dr%e,/V;l#G ‘J. in 10 12 1995
RANGUN - antenski (ihn akcijska di.iin.i
Režija: John Boorman
Igrajo; Patricia Arquette, U Aung Ko. Frances McDonnand Mlada depresivna zdravnica ima za sabo družinsko tragedijo. Izgubila je moža in sina. Odide v Burmo, da bi ponovno n.isl.i sebe...
Predstave - sobota: ob 20. uri; nedelja ob 17. uri Vstopnina 400 SIT
KINO NAZARJE
2. in 3.12.1995
PRVI VITEZ - ameriški film - zgodovinski spektakel
Režija: Jerry Zucker
Igrajo: Richard Gere, Sean Connery, Julia Ormond Epska pripoved, ki se dogaja v zlatem mestu Camelot, je pripoved o ljubezenskem trikotniku med lady Keoneško, kraljem Arthurjem in potepuhom ter maščevalcem Lancelo-tom. Romantična pripoved o ljubezni, strasti in izdajstvu: 9. in 10.12.1995
NAJINI MOSTOV! - ameriški film - romantična drama
Ke/l|U (ill!! I lirvond
Igrajo Meryl Streep, Clint Eastwood
Potujoči fotograf se ob slikanju mostov zbliža z domačinki) \iunii znanstvo se sprevrže v stiastmi l|iibezen, ki terja odločitev: odpotovati z ljubimcem ali ostati
1BMMI1 Ig
Predstave sobota: ob 20. uri; nedelja ob 17. uri
KINO LJUBNO OB SAVINJI
p in 3.12.1995 NAJINI MOSTOVI 9. in 10.12.1995
POTOPLJENI SVET ameriški film - pustolovski spek-TakelT
Režija. Kevin Kevnolds
Igrajo; Kevin Costner, Dennis Hooper, Jeanne rripplehorn Spektakularna akcijska pustolovščina je postavljena v prihodnost, ko se začnejo topiti skladi polarnega ledu. Ves svet je naenkrat poplavljen. Preživeli se zatečejo na ladje in atole, pi> katerih pustošijo morski pirati in ropajo.... Predstave - sobota: ob 20. uri: nedelja ob 17.30 uri Vstopnina 400 Sil
KINO GORNJI GRAD
Ig 12.1995
NAJINI MOSTOVI
9.12.1995
POTOPLJENI SVET
Predstave sobota: ob 17.45 uit
Vstopnina 400 SIT
RUMENILO
HOROSKOP 1.12. - 14.12.95
|Da še vedno drži pregovor “če mački j Istopiš na rep, zacvili", se je izkazalo tudij I tokrat. Dobro stoječe podjetje, ki je pro-| I dajalo svoje delnice preko televizije in ol I katerem smo se spraševali zadnjič, se jel S oglasilo in povedalo, "da se je najprej! «zakadilo v zbiranje certifikatov od pos-| I lovnih prijateljev, znancev in svojcev| [zaposlenih z območja naše doline". Odziv |je bil bojda odličen, "saj so domači del-| [ničarji iz bivše občine Mozirje vpisali kari 198,6% razpisane vsote« tujci pa nič'. Do-[ Ibro stoječe podjetje sumi, da gre za ne-1 Ijevoljo, ker v obveščevalni sistem nisol 1 bile vključene naše gnile cajtnge. Morda. [Morda pa tudi ne. (KONEC DOBER - VSE| I DOBRO. TODA TO BOMO ŠELE VIDELI.) JAvtošolarji, pravzaprav avtoučitelji, kil 1 imajo avto šole v bivši velenjski in bivši! J mozirski občini, so se zadnjič zbrali naj I bojnem posvetu. Začetna dobra volja jih! Ije hitro minila, ko so ugotovili, da jel [med njimi najboljša avto šola iz Zgornje! I Savinjske. Nezaslišano! Kaj takega! Zato! [so hitro staknili glave in sklenili, da sel I rezultatov uspešnosti posamezne avto! [šole ne sme objavljati ali kako drugače! i dati ljudem na znanje. Saj v nasprotnem! I primeru bi kandidati vedeli, kam se poda-| Ijajo, ko se vpisujejo v katero od njih.«j 1 Primer bi naj prevzela velenjska po-| jdružnica potrošniške asociacije, vendar! J vse kaže, da bodo počakali na us-| Itanovitev zgornjesavinjske podruž-nice.l 1 Predvidena je v prihodnjem tisočletju. (LE| KAJ NA TO POREČE VELENJSKI ŽUPAN?) (Burnega aplavza je bil na zadnji seji ozi-1 Iroma pred njo deležen predsednik mozir-j [skega sveta. Pa ne čisto brez razloga.! j Vrli mož je namreč zamudil na sejo pol-I nih petnajst minut, kljub svojim čestim! I pozivom, da naj prihajajo svetniki na sejel [točno. Na žalost poročevalcev se ne! [izpolnjuje niti predsednikova druga želja,! |da bi bile seje kratke. Zadnja je trajala! [kar dobrih pet ur in pol. Iz navedenega! I lahko zaključimo, da ostajajo predsednik-) jove želje (tudi po njegovi zaslugi) zgolj i želje. Da le ne bo še pri čem drugem! Itako. (KAKRŠEN PREDSEDNIK - TAKŠEN|l SVET)
I Gornjegrajski svetniki so se na zadnji seji! (izkazali za zelo vztrajne. Razlago de-j ilitvene bilance so debele pol ure pos-| [lušali 'kar v temi. Zmanjkalo je namreč!
I elektrike. Nič hudega bi pripomnili zlob-! [neži, saj so omenjeni tako ali tako veči-l Inoma v stanju pomanjkanja elektrike.! I Lahko pa je vse skupaj samo manever! (pred objavo rezultatov delitvene bilance.) ITakrat bodo resnično v temi. (V BODOČE| [BODO PRI GLASOVANJU UGAŠALI LUČ)
fnevenj&tO' nenetoiične
4^-v'v	Piše: astrologinja Milena Zakrajšek
do 20.4.
Dobr6/.bij;!^, če bi izbrali več odločnosti in korenito spremenili nekatere stvari, ki vas ovirajo na poti in vas držijo n^zaj4^ zdravjem ne boste imeli težav, čeprav jih boste iskali. Preganjala vas bo misel, da z vami ni vse v redu.^^-Še' boste v določenih trenutkih počutili povsem izčrpani. Preveč se boste ukvaijali sami s seboj in logična j^^l^^ei-yam b!*^ delalo težave, zato problemov, ki bodo nastali, ne boste zlahka rešili. Radi boste v družm, levovFin rib,boste dobro počutili, njihovih nasvetov pa kljub temu ne boste sprejeli. Odnosi z domačni /odo bofijfprist
Potrebovali boste več počitka, tudi če se ne boste preveč naprezali, saj boste hitro utrujef# in pn pozorni predvsem na svoj vrat. Partner vas bo s svojim ravnanjem presenetil, vendar Iz ravnajte bi se lahko zamerili. V denarnih zadevah bodite skrajno previdni, saj se vam tokratl Nekatere zamisli, ki jih imate, so absurdne in najbolje je, da jih v tem obdobju ama bilo, da ne razmišljate nenehno o stvareh, ki ste jih že davno prežvečili, treba bo ^ zamisli, ki se ne morejo uresničiti.
DVOtfČlftA 04(pl.5. do 21.6.
Notranje .boste;'liialce negotovi in zato se boste naslanjali na druge ljudi, kar pa bo nekatere v vaši bližini še kakb	obremenjeni se čutite, zato ni čudno, da vaše zdravje peša. Težave s krvnim obtokom
moral^ešitj^n zdravniku in se več gibati na svežem zraku. Ljubezenski odnos s partneijem se bo poglobil, zlasti 5iph.^)ste notranje krhki in negotovi. Finančno si v tem času ne boste opomogli, za kar bo krivo vaše nezanimanj«! “Obiskovali vas bodo ljudje, ki imajo težave, in prepričali se boste, da ste socialno sočutni, kar bo dvigmjp^rašo £ wioralo. V naslednjem tednu pa se posvetite stvarem, do katerih nii^te^^odp^ifbs^pdi^ brez tuje pomoj|||o
Vaše počutje ne bo najboljše, zato boste v prihajajočem obdobju prisiljeni variš^ati počitek vam bo vse nadoknadil. V ljubezni bo nekaj zapletov, vendar dobrega. Za denar trenutno nimate dobrega občutka, zato finance prepustite' pa omejite sfcoje^potrebe. Ob kozorogih se boste izredno dobro počutili, k^^am Če ste rojeni '^ prvi dekadi., se boste dobro izvlekli iz malodušja, ker vr^ s *• Izobraževanju pa^Je posvetne nfkoliko več časa. Kmalu bo zelo pomembno.
LEV op 23.7. do :
Uvide/ boste, da jej
vam je
,, najhnih stvareh, zato boste znali marsikaj, kar ste v preteklosti spregledali,' bolj V^lajli več pozornosti in imeli boste občutek, da ga bolje poznate kot kdaj koli prej. !/' bo dober, seveda, če se ga boste striktno držali. Prijatelji vam bodo skušali /precej prizadet, saj vas bo ignorantsko vedenje bikov užalilo. Videli boste, da lahko veliko 4faši$e, če 'pravilno gfecjkte na stvari, kajti ni vse enako, zato vnaprej poskrbite, da bodo na prvem mestu stvari, ki res sodijo tja. Poglobite odnose s prijatelji.
DEVICA opO*
Zdravju in telesu nasploh boste posvečali več pozornosti, drugače bodo nastopile težave. ^ obdobju popuščali, da bi izpolnili njegova pričakovanja, čeprav v nasprotju z vašim načinom bo zelo pomembno, da bi imel o vas čimboljše mnenje. Denar, na katerega ste že pozabili, nekaj časa se vam ne bo treba ubadati s finančnimi težavami. Imeli boste priložnost pridobiti no* vam bo kasneje zelo koristilo. Težave s koncentracijo bodo minile, če boste poiskali pomoč člove| do sedaj pc&nagal. Ne bojte se tehtnic, saj vas ne bodo odklonile.
TOHTraC&bd 24.9. do 23.10.
Ker ste srlpHvöllili krajši oddih, boste v tem obdobju polni energije, zato tudi z zdravjem ne bo težav. Ker pa bo ^|^?idel/|^ke narave, ne boste imeli preveč časa zase. Potrebe po rekreaciji ne boste čutili, zato boste rajši lienariK? BriŠl^\ bodo tudi določene spremembe, ne bo pa se zgodilo tisto, kar pričakujete. Kljub temu vam dobre \ volj e n||Ä zmanjkalo, čeprav ne bo vse potekalo v skladu z vašimi predvidevanji. Dogodki iz preleidosti, ki vas spravijo v slabo voljo, bodo za nekaj časa porinjeni v stran. Optimistični boste, kar bo pariljefja nadvse razveselilo, vi pa se boste zavedali, da je vaša usoda predvsem le v vaših rokah.
ŠKORPIJON	do
Izpolnjeni bodo vsi pogoji za vaše dobro počutje, pa vendar marsikaj ne bo tako, kol mučil vas bo občutek, da ste se zaradi partnerja odrekli marsičemu, do česar imate sicer težko našla skupni jezik, je prav, da upoštevate partneijevo pripravljenost, da se o vsemÄ^ö«iri|a^Änar v tem obdobju vam bo zelo pomemben, saj bo področje samopotrditve. Ko boste izbirali nove	tem
področju, poskušajte biti pošteni, v nasprotnem slučaju se vam marsikaj lahko zatakne, posebno takrat, ko boste l^izu^jlja. Prevelik pohlep nujno vodi v padec in tudi vi ne boste izjema. Trpeli boste zaradi zmpt in lažj^tfant ijbilker bodo vaše.
STR$L^'od 23.11. do 21.12.
Najv^^l^lov je ravno v vašem znamenju, še posebno vam bo v kočljivih situacijah pomagal Merkur. Čeprav je pphajajo&" obdobw.’precej naporno, vam energije in delovnega elana ne bo zmanjkalo. Vaše telo je v dobri kond^^I:.0 ifajn treba truditi, da vam jo bi zmanjkalo. Ob tem pa ni zanemariti lenarjenja ob koncu tednäl j^pfav	tudi privoščite. Partner bo do vas pokroviteljski, kar vam bo na nek način tudi
ustreplo. Vaip^selboste počutili, ker boste dojeli njegovo trezno presojo. Ker boste še nap^j^repričarf, |Ja ste^fra financnem:^odročju as, vas bo nasprotno stanje prizadelo. Veliko imate načrtov, ki j|lfl1§)ko ur^sn^e, če se boste odločili za pravi izbor.	jSjfegK''
KOZOROG od 22.12. do 20.1.	^, •	*
Ne dovolite, da drugi odločajo namesto vas. Če boste popustili, boste izgubili stik s sabd^V^vS&p» morate uravnava po zmožnostih, ki jih imate. Poskušajte spremeniti način življenja. Ker stalnost, si delo in počitek pravilno razporedite. Čustveno boste malce utesnjeni, čeprav ne bo posebnega vzroka za to. Impresivnega razpoloženja vas bo reševala aktivnost. Odločite se že končno o stvareh, ki so za vas tako ppp^^^^ako? Tako, da boste našli odgovor v sebi! Pretirana ambicioznost vam ne bo ravno v pomoč.	- da\ ^posninom nimate težav.
M/ ,iV,	VODNAR od 21.1. do 20.2.
Pogospf^se b^stel^rez pravega vzroka počutili utrujeni, vendar ne bo vzroka v bolezni. Naslednji teden boste intiutivno začutifOsj vam jnanjka. Težav z denaijem ne boste imeli in tudi v naslednjem obdobju bo tako, še posebno, če st<?frojeni v drugi dekadi. Z ognjenimi znamenji ne boste našli skupnega jezika in prav je, da ne silite. Tako' kofc^#«£*$reteklosti zaupali vase, je prav tudi naprej, saj se stv^ obračajo vaml^fllid- Nikakor
ne razmišljajte o tem, kar se lahko zgodi, dovolj časa je, da se na vse ten* ukrepate. Svojo slabo voljo in razočaranje pa ne stresajte na rake, občutljivi soŽrt Rim od 21.2. do 20.3.
Preveč se boste obremenjevali ž malenkostmi in živčnost bo zelo slabo vplivala m ne bodite preveč krčeviti, lahko se zgodi, da boste izgubili preveč energije, se spremembam in se čimbolj umirite. Pojdite naprej po poti, ki je za vas tre! našli nekaj pozitivnega, kar bo močno pripomoglo k boljšemu počutju. Ne zanemarjaj' nujno potrebni. Ponočevanje vas lahko spravi v posteljo. Naslednji teden bo vaša presoja točna in zanesljiva.
PREPIH NA PROGI
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Pbstajonačelniku ni šlo v glavo, od kje se je vzel vlak, ki nikakor ni prispel na postajo po voznem redu in ga je skoraj povozil. Od vznemirjenja je kar pozabil na drhtenje tal, ki so naju dodobra pretresla. Tudi ni več mislil na zvok, ki je izostal pri tem efektu, temveč se je besno spravil nad strojevodjo, ki tu ni imel kaj delati s svojo lokomotivo, saj ta ni na voznem redu, da o vagonih ne govorimo.
"Grega," mu je rekel, "zaradi tebe bi me skoraj kap! Kaj delaš tu, saj nisi po voznem redu?"
"Kaj pa ti delaš sredi proge?" ga je jezno gledal Grega in mu dalje govoril: 'To menda veš, da ni po nobenem redu?!"
Tedaj se je vrli šef postaje spomnil, da ni narobe samo to, da en vlak potuje izven ustaljenega reda, temveč še vse kaj hujšega. Stopil je še bliže k lokomotivi, čisto k okencu strojevodjeve kabine in mu prišepnil zaupno informacijo: "Čuj, Grega, nekaj je narobe!" Grega pa njegovega šepetanja ni razumel. "Kaj praviš? Nič te ne slišim, ko pa tako šepetaš!" "Pst!” si je železničar prislonil prst k ustom. "Ne smeva vznemirjati potnikov. Veš, Grega, mislim.., khm.., torej, kako bi rekel.., khm...” Tedaj je izbruhnil: "Ma, porčičana, imeli smo železniško nesrečo! Po moje sta trčila dva vlaka, če ne kar trije! Ko bi ti videl, kako so se danes tu tresle tračnice!"
Strojevodja ga je debelo gledal, nato pa zavzdihnil: "No, zdaj pa še to! Kot da ni dovolj že plaz, ki se je vsul na progo malo prej!"
"Kako? Plaz? Od kdaj pa to?" Stari je kar skakal okoli lokomotive.
Tedaj se mi je zazdelo, da je čas, da v ospredje pride ena pametna beseda. In tako sem se vključil v pogovor: "Se vama ne zdi, da bi lahko plaz povzročil tudi tresenje tal? In ko sem že ravno pri tleh, tam so tudi tračnice in te so danes tudi vibrirale, če se prav spomnim... Kaj mislita, bi nemara to ne bilo povezano. Mogoče tudi brez trkov lokomotiv, vagonov in ostalega, kar sodi zraven. Torej plaz je bil, vlaki pa so še celi. Mogoče prav zdaj čakajo, da jim nekdo počisti progo."
"Kaj pravi tale laik?" vpraša železničar strojnika in mi ne nameni niti pogleda. Strojevodja je pa le pričel misliti v mojo smer: "Poslušaj ga no malo! Saj ima morebiti celo prav. Če imamo srečo, bo res samo plaz kriv tvoje vznemirjenosti," je rekel in pri tem zviška pogledal na železničarja, in ro ne samo zaradi tega, ker je bil pač višje gor v lokomotivi.
"Pst! Tišje!" je spet začel postajonačelnik šepetati. "Ne pozabi, da ne smeva vznemirjati potnikov!" Pri čemer je vrgel pogled vzdolž vagonov.
Vsi potniki so bili že dober čas na oknih in ga opazovali pri njegovem smešnem motoviljenju okoli strojevodje. Nekdo od njih je vprašal: "Že kaj veste, je kaj dosti mrtvih?"
"O ježušmarička, že vse vedo!" je vzkliknil železničar. "Nič ni, nič! Kar mirni bodite! Vse je pod kontrolo!"
'Ti," se je oglasil Gregor, jaz sem sklenil, da se ne bom več, "meni so samo naročili, da se moram z vlakom umakniti na levi tir tu pri tebi in da naj dam mir na progi do nadaljnjih navodil. Tebi bi pa priporočal, da greš do postaje in tam čakaš na navodila. Verjetno ti telefon že zvoni."
Stari se je namenil iti čez progo, očitno opozorila 'ne hodi čez progo' veljajo samo ob lepih dnevih, v tem pa se zasliši iz vagona: "Oči, oči!"
Postajonačelnik se ozre in ugleda mladenko, ki mu že hiti naproti. Vsem se nam je zdelo, da bi to utegnila biti njegova hči.
"Kako, da si tu? Včeraj si bil vendar na drugi izmeni?" ga vpraša po enem velikem objemu. In sploh ni počakala na njegov odgovor, ko je postavljala že nova vprašanja: "Oči, je kaj narobe? Zakaj stojimo? Zakaj smo morali priti sem? V službo zamujam. Pa ravno danes, ko nimamo nobenega dela. Zakaj kaj ne urediš? Saj boš, oči, kajne da boš. Veš, s Poldetom grem danes po službi malo na randi. Če me zvečer ne bo kmalu domov, ne skrbi, saj veš, da tvoja hči ne dela nič, kar bi ti ne hotel,” ji kar ni zmanjkalo besed, ko se je njen oči čohal za ušesi in čakal, da pride do besede.
"Že v redu! Vse bomo uredili. Pojdi sedaj nazaj na vlak in bodi pridna in ne moti očeta pri delu, saj vidiš, da je danes težak dan," jo je napotil v vagon, kot da je še najstnica, čeprav je že na prvi pogled bilo videti, da ni več smrkava, kaj šele mozoljasta. Pravzaprav... prav čedna punca je b'la, in če ne bi bil oženjen...
Železničarje šel do postaje in se čez čas vrnil. "Grega, lahko greš. Očistili so tire in priklopili žice nazaj na elektriko. Res je bil samo plaz. Jaz res ne vem, zakaj se ta reč ne sliši sem, tiri se pa tresejo! Zdajle ti bom dal signal, da boš vedel kdaj iti," mu je govoril. Pogledal je na uro, malo počakal, nato pogledal Grega, mu odkimal in spet pogledal uro, ki jo je držal v roki. In uganili ste; bila je na verižici, ki se mu je vlekla iz bočnega žepa. Grega je čakal na njegov signal, oči železničar pa ni več umaknil pogleda dol z ure, dokler se mu kazalci niso poklopili. Tedaj pa je veselo zamahnil s svojo zastavico in zabrlizgal skozi piščal. Lase mi je skuštralo, tako glasno je zapiskal! Še Grega je pritisnil na en gumb, tudi njegova sirena je zatulila, potlej sva se jih pa le počasi znebila. "Oči, oči!" je postajonačelnikova hči klicala skozi okno in mu mahala v pozdrav.
"Ne nagibaj se skozi okno!” ji je vedel odzdraviti. "Zvečer pa le pridi pred polnočjo!" "Kaj praviš? .Nič te ne slišim!" se je deklina trudila ujeti očetove besede in se pri tem nagnila še bolj skozi okno.
"Ne nagiblji se skozi okno!" ji je spet rekel in ponovno dodal: "Pridi pred polnočjo!"
Vlak je že rahlo pospeševal in hrup je bil še večji.
"Nič te ne slišim!" mu je veselo rekla in stari se je moral že pošteno napenjati, da je preglasil topotajoče železje.
"Da si mi doma ob uri!" se je drl za njo.
"Kaj? Ponovi glasneje!" je klicala skozi okno. Stari je odnehal in zamahnil Z roko: "Ah, jebi se!”
"Se bom! Se bom!" sem jo samo še jaz slišal. "Kdaj bo pa zdaj moj vlak prišel?" sem vprašal zdaj že starega znanca, mojega postajonačel-nika. "Saj rte bo imel velike zamude, kaj, ko ste vse tako hitro uredili? Veste, grem po rezervne dele za avto na Jesenice, pa me zanima, kako je z mojim vlakom za Gorenjsko."
"Ne, ne bo imel zamude, res ne!" mi je zatrdil. Kar odleglo mi je, vendarle nekaj sreče na današnji 'petek trinajstega'!
"Sploh ne bo imel zamude," je rekel, "ker ga tudi ne bo! Je imel manjšo nesrečo pri Dobovi in če bi me vprašali, ko ste prišli, bi vam sploh ne bilo treba čakati!"
. ŽAN
VI JAMRATE-MI SVETUJEMO
Imamo tolstega pujska, a se ne moremo odločiti, ali naj ga zakoljemo za Martina ali za Silvestra ali za Tri kralje? Kaj svetujete?
Če ste pametni, ga zakoljite zase!
Naredil si bom sam svoj avto. Motor bom vzel iz mercedesa, hladilnik iz opla, vrata bodo od nissana, podvozje od BMW-ja... Ne vem pa, kaj bom iz tega dobil?
Glede na dele, ki ste jih našteli, dobite po naših izračunih pet let zapora po tamalem!
Ne vem, ali mi je žena ušla ali se je izgubila. Že štirinajst dni je ni domov. Kaj naj storim?
Nič. Nikakor pa se ne veselite prezgodaj!
Že leta živim visoko v planini, a me sedaj zdravstvene težave silijo v dolino bliže k zdravniški oskrbi. Sem tudi veren in bi mi kakšna brezbožna družba ne odgovarjala Kateri kraj bi mi priporočali?
Na vašem mestu bi šel v Velenje. To je sedaj že skoraj sveto mesto. Na vsakem vogalu lahko slišite besedo 'molim?'. Tudi topleje vam bo, saj je tam veliko 'juga'.
Obubožal bom! S prijatelji redno ob petkih igram poker. Dokler smo se držali preprostih pravil, kot če se na mizi pojavi šest asov, veljajo največ tisti, ki so iz frišnega kupa, je bilo vse v redu. Zadnje čase pa sem pričel izgubljati večje količine denarja, saj nobene igre ne dobim več. Mislite, da me prinašajo okoli?
Malo verjetno. Če so karte zaznamovane, pa res ni treba nikomur goljufati!
Moj sin ima škrlatinko. Doktor je rekel, da je ta bolezen zelo nalezljiva. Toda sin je poljubil našo gospodinjsko pomočnico. In doktor je zahteval, da se da tudi njo v izolacijo. A kaj... tudi jaz sem jo poljubil. Zdaj pravi moj zdravnik, da se moram tudi jaz izogibati stikov z ljudmi. Toda poljubil sem že čedno žensko, ki je prodajala kozmetiko po domovih in se sedaj bojim, da smo sedaj vsi okuženi. Kaj menite vi v redakciji?
Bedak, zaradi tega, ker ste poljubili prodajalko kozmetike, bom moral tudi jaz v, bolniško!
Med sestankom svetnikov naše občine sem zaspal, padel s stola in se poškodoval. Ali se to šteje kot poškodba na delovnem mestu?
Samo v primem, če dokažete, da ste sanjali o dnevnem redu.
Mi lahko razložite, kakšna je razlika med delom in kapitalom?
Takole gre to: vi posodite prijatelju deset tisoč tolarjev. To je kapital. Vaš trud in prizadevanje, da dobite od njega denar nazaj -to je pa delo!
ZA RAZVEDRILO		
KRI	IŽAI	
SAVINJSKE
NOVICE
DRUŽINA
ZVERI
SLOVANSKI BOG VETRA
PROMETNI
MINISTER
OGOR)
DOMOVINA
ETRUSĆANOV
SUKA
POKRAJNE
JEZERO NA FINSKEM
LESENA
OPAŽNA
PLOŠČA
MEJNA REKA MED IRANOM IN ARMBWO
ŽIVAL, KI LETI
GRDA
BAJESLOVNA
STARKA
OZNAČBA
DELAVEC, KI KUJE ŽELEZNE CAGUE V TANKE PALICE
DOSTfEJ
OBRADOVIČ
Da
KOLESARSKE
DIRKE
MESTO NA SV PAKISTANA
PTICA
UJEDA
RIMSKA
ZVEZDA
KAMNINSKA
PLAST
ZEMLJE
NACE JUNKAR
REDEK
NEBESNI
POJAV
JUNANNJA ROMANA APRIL PISATELJICE MIRE MIHELIČ
AMULET,
VRAŽNI
OBESEK
NAZIV ZA BOGATAŠA V SOVJETSKI ZVEZI PO LETU 1921
REDKEJŠE
ŽENSKO
IME
BRZICE NA HNSKI REKI VUOKS
UDELEŽENEC
SINJSKE
VITEŠKE
IGRE
ŠTEVILČNICA
Če črke s številkami prenesete v lik, dobite duhovit Einsteinov pregovor.
i	2 !		3	4		5		2		6	4	7	4	8	s	10	11	12
4	13		11	6		2		12		3	11	14	9	10	15	12	13	ii
2	16		2	17		4		3		14			18 		6	9	19	4	1	15
		5	2	5	11	i	4		3	Prebivalec Združenih držav Amerike								
I	0	4	17 1	6	4	7	2		14	Žabja ličinka								
8	9	8	13	4	3	19
						
18	15	12	13	9	13	
Kraj v Šaleški dolini (termoelektrarna) Upravnik muzeja
MR
MALI OGLASI
OGLASI
iKorfaa äte tekali prat) to«««
PREROČIŠČE DELFI TEL. 090 4130
Astrologinja Stella in znana jasnovidka Jožica iz Poljanske doline vam razlagata in svetujeta... Strošek 78 sit/po. min.
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194.
SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE
Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni gorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko, s.p., Bočna 81, tel. 843-611.
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu. RTV servis Purnat, tel. 843-424.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109.
URARSTVO LJUBNO
Dobri zimski možje, ki razveseljujete otroke - pri nas dobite same lepe reči. Tel. 841-084.
NOVO! GRAVIRANJE V MOZIRJU!
V Urarstvu AUBREHT v Mozirju vam nudimo graviranje napisnih ploščic, novoletnih daril, ur itd. Tel. 831-215.
“NATAŠA" d.O.O. KEMIČNA ČISTILNICA ŠOŠTANJ
j imamo sprejemno in oddajno mesto vseh vrst artiklov v jNazarju v hiši Bistro "ERBO". Se priporočamo!
- Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah
-	Vleka vozil
-	Odkup poškodovanih vozil
Tel. 832-132, 832-822, 832-474
□ b boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
- PREVOZ Z AUTOFURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEV)
-	DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU
-	IZKOP GROBNIH JAM
*	POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ
-	UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE
•	odštejemo zakonsko POGREBNINO	Štiglic Jožica
Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029
Roland E-12 synthesizer prodam, nov z garancijo* 5 oktav, midi, velike tipke, primeren za začetnika, cena 700 DEM, možnost na 2 obroka. Presenetite svojega otroka za Miklavža ali Božič, tel. 832-386.
Hi
Prodam rotvveilerje z rodovnikom, tel. 831-706.
Ill
Dajem v najem gospodarsko poslopje - za manjšo obrt ali skla dišče, tel. 841-111 (dopoldan služba)
III
Mercedes Benz 508	1.	1983,
prevoženih 98000 km, tel. 841-258.
Ill
Zamrzovalno omaro 300	1 malo
rabljeno - prodam, cena 40.000 SiT, tel. 831-035.
Ill
Prodam novo peč Braun za gretje vode na plin s termostatom, Plesnik Peter, Logarska dolina 11 a
III
Prodam dvokasetni radio, cena 5.000 SIT, tel- 841-523.
/ / /
Prodam trajno žarečo peč in radiatorje Alkimat Maribor, 843-240 zvečer. Ill
Prodam domačo volno, tel. 844-127
III
Ugodno prodam tepih 350x230 cm kot nov, tel. 844-534.
Ill
Po ugodni ceni prodam malo rabljeno zamrzovalno skrinjo Bauknecht 75 L, ter kavč raztegljiv z dvoje ležišč - tel. 831-829.
Ill
Prodam hrastovo trodelno okovano vlačugo za sneg, tel. 831-268.
Ill
Prodam 2 telički, težki 100 kg, tel. 831-150.
Ill
Prašiča 150 kg prodam, tel. 841-785.
Ill
Prodam termoakumulacijsko peč, 3,5 kvv, Marica Ž., C. v Rastke 14.
Ill
Kupim bikca simentalca do 120 kg, tel. 843-384.
Ill
Prodam 1,26 ha travnika v bližini Mozirja, inf. na tel. 831-106.
Ill
Meso polovice mlajše krave kupim, tel. 844-104 zvečer.
Ill
Računalnik Amiga 1200 prodam. Zraven dam 100 disket z igrami + 2 joys-tika. Računalnik je možno priključiti na TV. Cena 700 DEM, tel. 831-757.
Ill
Prodam motor za Opel kadet 1,6 D, cena po dogovoru, tel. 841-086. j J J
Iščem natakarico za okrepčevalnico Četara, inf. tel. 841-164 ali 832-322. Ill
Prodam nerabljeno 310-litrsko hladilno zamrzovalno omaro, tel. 831-613.
Ill
Prodam kravo simentalko brejo 2 meseca, tel. 832-319.
Ill
Prodam R19 GTS 1,7 1. 91 registriran 4/96 75000 km, rdeč, lepo ohranjen, cena po dogovoru, tel. 846-025 III
Prodam katrco, 1.	91, garažirano,
rdeče barve, registrirano 7/96, tel. 844-468.
Ill
Prodam prašiče za zakol cca 170 in 130 kg, tel. 841-180.
Ill
Prodam pancerje št. 44, vezi Marker, elektromotor 1,5 kw, 3 fazni, tel.
831-	357.
Ill
Prodam avto Lado 1300 za dele, tel. 843-235.
Ill
Zelo ugodno prodam dve maturantski obleki, kratki, črne in vijoličaste barve, tel. 832-693.
II	/
Prodam lite feltne in 2 gumi - Yugo, Tomaž Trogar, Podsmrečje 4, G. Grad.
III
Pasjo uto za psa velikosti nemškega ovčarja, novo prodam, tel. 841-055.
Ul
Prodam 5-litrsko polnilko za salame in klobase iz neijavečega materiala, tel.
832-	190.
Ill
Prodam \0% ceneje nov hladilnik z zamrzovalnikom, tel. popoldan 832-656.
Ill
Prodam pralni stroj Gorenje, star 5 let, dobro ohranjen, zaradi nakupa novega pralnosuŠilnega stroja. Tel. 832-031.
Ill
Prodam fax modem zunanji 5.000 SIT, tel. 843-265.
Ill
Prodam kravo friziko 6 mes. brejo, tel. 844-134.
Ill
Ugodno prodam glas. center in mizo za računalnik, tel. 831-635.
Ill
Prodam R4 GTL, 1. 92 junij, bele barve, tel. 841-169.
10 besed v 25. številki SN
IME IN PRIIMEK
mimjivtLv
Dragi Miklavž!
Ko boš polnil svoj koš, se oglasi pri nas! Ponujamo ti veliko izbiro temonoga-vičk, žabic, rokavičk, palčkovih kap, baretk, šalov, mikic, hlač, telovnikov, bundic in še česa - vse po cenah, ki te bodo prijetno presenetile.
* P0P2ST3*
* OBROČRO OBPLRČEVRRJE *
* OBLOG PLRtlLK *
mk
Na trgu h^ x 63330 Mozirje Tel.: 0d3/^31 981
V času, ko
razmišljate, kako boste obdarili najmlajše, se spomnite na nas.
Na trgu 36, Mozirje
POSEBNA PONUDBA OTROŠKIH OBLAČIL!
PRI VSAKEM NAKUPU OTROŠKEGA OBLAČILA - MAJHNO DARILO.
PESTRA PONUDBA ŽENSKIH PLETENIN!
PRIDITE, POGLEJTE, KUPITE IN POVEJTE ŠE DRUGIM.
HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI,
ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV:
TERGLAV MILAN, POLZEIA 137/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL. TAX: 063-720-138	8-12 IN 14-18
TEL. 063-720-406	SOBOTA 8-12
Dobrodošli!
Prodajno servisno podjetje [UŠEL d. o. o. Levec v Mozirju na Savinjski cesti 30 odpira vrata novih prostorov
v sredo, 6. decembra ob 12. uri
Ob tej priložnosti iskreno čestitamo, vsem kupcem in poslovnim partnerjem pa izrekamo prisrčno dobrodošlico
RENAULT - največja prodajno servisna mreža v Sloveniji
RENAULT
AVTO
ŽIVLJENJA
Celje - skladišče
— D-Per
tu 7/1995
„	, _ . 5000002527,24	COBISS
Qrad W
tel.: 831-316
od 9. do 14. ure od ponedeljka do petka sobota zaprto
Izven delovnega časa pokličite 832-237!
* IZLETI ODHODI:
ZLATA PRAGA 4.12.
NICA, CANNES, MONTE CARLO 30.12.
LONDON 30.12.
LJUBLJANA-PARIZ-LONDON 29.12.
JERUZALEM 20.12.
MADRID 31.12.
KAIRO 29.12.
KRIŽARJENJE PO SREDOZEMLJU 22.12.
SEJŠELI VSAK PETEK, NEDELJO TURČIJA 31.12.
KENIJA, SIRIJA, ŠRILANKA, PEKING PO 24.12.
FLORIDA
KALIFORNIJA
JUŽNA AMERIKA, JUŽNA AFRIKA KUBA
* Božič in Novo leto v slovenskih zdraviliščih
3 in 5 dnevni programi
* Istra - 11 dni v htl. A kat., polni penzion, silvestrska večerja= 399 DEM oz. 3 dnevni paket, polpenzion - 102 DEM * Sprejemamo rezervacije za smučanje 1. maj Francija Val Thorens, 7-dnevni najem apartmaja 6-dnevna SKI karta cca 360 DEM
S Savinjskimi novicami na letovanje!
V prejšnjem kolu naše nagradne igre smo za vas, spoštovani bralci in bralke, nastavili manjšo past. Direktnega odgovora na zastavljeno vprašanja niste mogli zgolj prepisati, kjlub temu pa ste nekateri le uganili pravilen odgovor. Med temi smo izžrebali kupon, ki ga je poslala Ljudmila Hren, Savinjska c. 22, Mozirje. Čestitamo! Odgovor na tokratno vprašanje napišite na kupon in ga v kuverti pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA IGRA". Rok za oddajo tokratnega kupona je petek, 8. decembra 1995. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali lepo nagrado, to pa je BON V VREDNOSTI 10.000,00 SIT iz programa Turistične agencije SONJA Nazarje. Obilo sreče!
KUPON ST. 6
M*
	i#
	n
Vprašanje: Na katero številko lahko pokličete za informacije oz. rezervacije izven delovnega časa?
Odgovor:	_______________________________________________
Ime in priimek:
Naslov: