Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca sušca. jjič manj važno, nego sadjarstvo, je tudi zelenjadarstvo na šolskem vrtu. Je sicer dosti krajnih šolskih svetov, koji mislijo, da mora učitelj ves šolski vrt zasaditi s sadjem, a na take nevedneže se nesmerno ozirati. Brez ozira na to, da moramo vsled umnega kolobarjenja v drevesnici nekaj prostora porabiti za zelenjadarstvo, je zelo prav, ako si nekaj prostora v vrtu odlocimo izključno le za zelenjadarstvo. Nekaj zelenjadnih vrst potrebuje zelo gnojno zernljo, ako hočemo, da narn bodo dobro uspevale. Pri kolobarjenji v drevesnici imamo pa za zelenjad ravno izsesano zemljo, kojo moramo še le z obdelovanjem zelenjadi zopet rodovitno storiti za sadjarstvo. — Ako hočemo pridelovati bolj zgodnjo zelenjad, morarao iraeti na šolskem vrtu gorko gredo, ali si pa moramo zelenjadnih sadik kupiti v mestu. Jaz bi svetoval, naj si vsak doma pridela sadik kar ni nič težavno. Na večjih vrtih naj si vsak preskrbi gorko gredo. (Kako se gorka greda napravi, je natanko opisano v »Pirčevem Vrtnarstvu") Za raanje šolske vrte pa zadostuje, da si zelenjadnih sadik vzgojimo v zabojih na šolskih oknih. V gorkih gredah začnemo s sejanjem navadno že svečana, a je v začetku sušca še tudi dosti časa, posebno na Gorenjskem. Kdor pa niraa gorke grede, naj si naredi zaboje tako dolge, kakor so šolska okna široka in kakih 20 cm visoke. V zaboje se spodaj dene nekaj raztolčenih črepinj in potem se napolnijo z prav gnojno in rahlo zemljo. V začetku sušca vsejemo v zaboje salato, zelje, kolorabe, ohrovt, zeleiio, majaron, por in paradižnik. Vse to se seje tudi v gorke grede. Vsako seme se seje posebej in sicer lahko po 2 ali 3 vrste v en zaboj. Na stranicah se pa zapiše, kaj imamo vse vsejano. * Ko smo s setvijo gotovi, zaboje lahko pokrijemo, ker v terai seme prej kali, in jih postavimo za kake 3 dni na gorko k peči. Potem pa zaboje odkrijerao in postavimo med okna. Sedaj pazimo, da o pravem času zalivamo z gorko vodo in o lepih solcnih dnevih zunanja okna odpremo. Na ta način vzgojimo prav krepke sadike. Ako so rastline pregoste, moramo nekoliko prepuliti. V gorkih gredah ali v zabojih vzgojujerao tudi kumare. Kdor hoče, da mu bodo kuraare hitro zelenele, naj vzame z gorko vodo namočeno žaganje in naj notri dene peške in postavi k peči ali na peč. V dveh dneh rau bodo kurnare že kal pognale, a sedaj naj jih precej vsadi v gorko gredo ali zaboj, drugače mu hitro poženo predolge korenine. Kako ravnamo z gorko gredo, je natanjko opisano v prej omenjeni knjigi. V sušcu začnemo že tudi, kakor hitto nam vrerae in sneg dopušča, z obdelovanjera na prostem. Prostor, kjer bomo zelenjad sejali, prekopljemo kakih 20 cm globoko in ob enem dobro pognojimo. Najboljši gnoj za zelenjad je iz stranišč. Po hlevskem gnoju zelenjad ne raste posebno dobro. Gnojirao lahko tudi z navadno gnojnico, kadar prekopujemo, ali pa z razredčeno gnojnico po vrhu, kadar je zelenjad že zelena. Kaj pa boderao vse sejali in sadili že meseca sušca? Kakor hitro moremo zemljo prekopati in pognojiti, sejemo nekaj zgodnje salate, peteršilja, korenja, in sadimo nekaj zgodnjega graha. Ob robeh ali na konci teh gredic vsadirao oesen. Cesen se pomnožuje z stranskimi čebulicami. Dobro je zgodaj saditi tudi čebulico, kojo sadimo na posebno gredico. Cas je sejati zeleno tudi že na prostem. — Kmalo na to sejemo čebulo in sicer, ako jo hočemo pridelati kot enoletno rastlino, bolj redko na prav gnojno zernljo, ako pa jo bomo pridelovali kot dvoletno rastlino, precej gosto na pusto zemljo. Na v zatišji proti solnci obrnjene gredice sejemo proti konci raeseca zelje, kolorabe, ohrovt in karfijol. Grede prvi čas pokrijemo z smerekovimi vejami ali s slamo. Ta mesec začnemo sejati tudi mesečno redkvico in motovilček. Da borao pa seme tudi doma pridelovali, sadimo čebulo za seme in repo. Repo sadirao vže v prvi polovici t. m. samo paziti moramo, da jo vsadimo toliko globoko, da je goraolj popolnoma v zeralji. Ako iraamo endivijo čez zimo hranjeno, vsadimo jo sedaj, da nam bode naredila seme, drugače je pa tudi dobro, ako jo nekaj prav zgodaj vsejemo, koja nam naredi še isto leto seme. Na vrtu naj ne manjka tudi hrena. Hren se prideljuje iz stranskih hrenovih korenin, koje vsadimo na pošev v gnojno bolj peščeno zernljo. Vse lasne korenine moramo poprej odstraniti, da redi glavna korenino in ne dela toliko stranskih. Za stalno vsadimo v vrt tudi nekaj duhtečih zelenjadnih rastlin kakor meto, pelin, drobnjak, raeliso in žajbel. Vse omenjene duhteče zelenjadne rastline ponmožujemo z razdelitvijo starih rastlin, koje lahko dobimo. Pelin se tudi lahko seje. Pelin in drobnjak moramo vsako drugo ali tretje leto presaditi, ker nam dolgo na enera mestu ne rasteta. Razume se, da se čas za setev in saditev ne more natančno dolociti, ker je odvisno od raanj ali bolj ugodne spomladi in od lege kraja. Letos, kakor kaže, bomo precej pozni, a prej omenjena opravila so opisana za srednje zgodnjo spomlad. V Vipavi začnejo gotovo z vsakim omenjenim delora 14 prej, a v nekaterih krajih Postojinskega okraja in v nekaterih krajih Dolenjske 8 dni poprej. Paziti moramo, da dobimo pošteno seme, ker dostikrat smo ravno pri izberi semena zelo oguljufani. Imamo dosti ilustrirovanih cenikov tujih firm, a vsem tem nesraemo preveč verjeti. Jaz bi vsakemu svetoval, naj raje kupuje od domačih vrtnarjev, ker ti so gotovo že vse poskusili in so najboljše vrste odbrali, koje pri nas dobro vspevajo. A. Liko/ar.