112
Poučni in zabavni del.
Tristoletnica rojstva J. A. Komenskega.
Redka so stoletja, ki bi porajala take duševne velikane, kakoršen je bil J. A. Komenskv, čegar tristoletnico rojstva je proslavila v dan 28. marca t. I. vsa izobražena Evropa a istotako tudi Amerika. Slovan Komenskv bil je sloveč reformator pedagogike, učenjak, ki je trdil, da se mora vzgoja naslanjati na naravni psihološki in phi-siološki temelj ter da treba poučevati v materinskem jeziku.
Jan Amos Komenskv se je rodil dne 28. marca 1592 v Nivnicah pri Ogerskem Brodu na Moravskem. Stariše je zgodaj izgubil ter tako v početku vžival slabo vzgojo. . Še le v sedemnajstem letu vstopil je v latinske šole v Ivančicih. Po dokončani latinski šoli poslali so ga „ Češki bratje" — pripadal je njihovej sekti — v Herboru na Nasavsko in kasneje v Heidelberg na Badensko, kjer je študiral bogoslovje. Da bi svoje duševno obzorje razširil in dobil izkušenj, prepotoval je Holandsko in deloma Angleško.    Ko   se  je   vrnil v domovino, nastavil   ga  je
v
Karol Zerotinskv voditeljem šole, čeških bratov v Pre-rovem. Kašnje je bil nameščen v Fulneku kot šolski voditelj in pridigar.    Po osodepolni belogorski  bitki dne
113
8. novembra 1620, v katerej je izgubil svoje premoženje in pa dragoceno knjižnico, našel je zavetje pri Žerotin-skem, toda kmalu je moral ostaviti ta gostoljubni dom svojega zaščitnika. Prognan iz domovine se naseli v Lešnu na Poljskem. Leta 1642. poda se Komensky v Norkoping k. pl. Geeru, možu učenemu in bogatemu, kjer je pripravljal svoje spise za izdajo. Ko so ga pa „češki bratje" nekaj let kasneje izvolili svojim škofom povrne se v Lesno. Upal je, da se po končani 30letni vojski poda zopet v domovino svojo, toda Ferdinand II je  strogo zabranil vrnitev „ češkim bratom".    Pozneje je
v
deloval na Švedskem in Ogerskem. V poljsko-švedski vojski, ki se je vnela 1655 leta izgubil je Komensky zopet vse svoje imetje in mnogo rokopisov. •
Berač in uže 64 let star poda se v Hamburg in odtod v Amsterdam. Tu je izdal svoje spise, ki so brzo zasloveli mej izobraženim svetom ter so bili tudi kmalu razprodani. V dan 22. novembra 1670 zatisnil je svoje oči v Amsterdamu, telo njegovo pa so položili k večnemu počitku v cerkvi Naardenskej.
Znamenitejši njegovi spisi so: Pravila božje slovnice, nepremagljivi grad ime Gospodovo, Metriško prepevanje Davidovih psalmov, Didactica magna, Labirint sveta in raj srca, Najnovejša metoda jezikov, Pansofija (vseveda kristjanska) in še mnogo drugih. Zadnje njegovo delo je: Unum necessarium (samo jedno je potrebno.)
Tristoletnico rojstva tega slovanskega veleuma po-slavil ni le slovanski svet nego tudi druge narodnosti. Po vseh večjih mestih prirejali so se v dan 28. marca koncerti, predavanja, gledališčne predstave, vstanovljala se društva z imenom Komenskv, ulice in predmestja mest krstila se na ime tega slovečega šolnika. Veliko tega, kar je zasnoval bistroumni Komensky, razvilo se je še le v poznejšem času in mnogo načelo velja še dandanes v različnih šolah celega civiliziranega sveta.
v
Čestitati se pač mora češkemu narodu iz katerega je izšla taka zvezda učenosti.                                a. p.