Besedna uganka. Priobčil Fr. Rojec. Iz oblaka na zetnljo šine in takrat strašno zaropoče, zažari ter splaši žival, ljudi, ' kamor prileti, tam vse z ognjem pomori, požge. A iz zraka človek zdaj zna jo na določen kraj ; napeljati v lasten prid, - - ¦ ¦ " da mu pospešuje vid ter težaškega stinu dela nadomešča mii. flZvončkur" pa povej, kako prvič, drugič zove njo! ReSitev in imena rešilcev prihodnjič. oana = nncn Računsko nalogo so prav rešili takole: Tisti dan je bilo v šoli fi nčencev ('V od 35 = 5, ',5 od 35 = 7, 5+1=7 — 1); skupno stevilo vseh je pa 35. Milevoj Ilešič, dijak v LjubJjtini; Igor Lonfarif, v Idriji: Micika in AdoJf Arnuš pri sv. Lenartu, Božidar Črnej v Oiižah, Divica in Zdenko Medica v I.jubljani, Tilka in lloženn Jclcnee v Knndiji pri Rudolfovem, .ložica Hrežnik v Novem mestu, Radek Kopič pri sv. Lenartu v Slov. Ooricah. Angelica Vogrinec, učenka V. razr., Rudolf Golob, ufenec V. razr. pri Sv. Antonu v SIov. gor. Rešilci rebusa v skup. št. so 5e : Vida Horvatova. hosp. na gimn. v Ptuju, Igor Lončarič v Idriji, Minii Leban, učenka (begunka) v Zatičini, Bogomir Sattler v Grahovem ob Bači. Rešilci demanta v skup. št. so še: Micika in Adolf Arnuš pri sv. Lenartu, Vida Horvatova, dijakinja v 1'tuju, Divica in Zdenko Medica, Olga Ponikvar, uč. II. lic. v Trstu, Ljuboslava Umek, uč. C. M. šole v Kopru, Emil Hresčak, Ivan Šetinc, Kr. Bratkovič, lv. Kalčič, dijaki I. gim. r. v Št. Vidu, Igor Lončarič v Idriji, Bogomir Sattler v (hahovem ob Bafi, Nino in Sergij Pogorelec, m: v Barkovljali, RepiC Karel. dijak v Kranju, Malči in Marija de Bernardo in Marija Pevec, uč. v Mozirju, Mhni Leban, n?. (begunka) v Zalicini. nnnn --- -nnnn Iz zgodovine surovega masla. Na niki. Angleški kralj in ruski ear sta se v Nemškem niso vajeni tako skromne hrane mladih letih pogostoma mudila pri kraljici kakor pri nas in posebno bridko obcutijo Viktoriji v Windsorju. Oblekla sta se rada sedaj pomanjkanje surovega masla. Že v popolnoma enako in sedaj ju niti stara 15. stoletju so Nemci uživali velike mno- niati, kraljica Viktorija, ni mogla razločiti. žine surovega masla na kruhu in zlasti Pokojni italijanski kralj Umberto je bil na Martin Luther ga je silno Ijubil. A surovo las podoben frizerjn Bertolaniju v Salernu. maslo so poznali že Skiti, kakor poroča Nekega dne je šel Bertolani v Ritn in se Herodot. Grki in Rimljani niso marali je vsedel v odlično kavarno. Vsi Ijudje so surovega masla, Nemci pa ga v starih ga smatrali za kralja in oficirji in civilisti časih tudi niso uživali, nega so ž njim Ie so ga spoštljivo pozdravljali. Lahko si je mazali. Imenovali so surovo maslo Bsmere', misliti, kaka blažena čustva je imel brivec, to je ,šmir", in ta beseda se je do naših ko je užival kraljevsko počaščenje. Prezi- dni ohranila v skandinavskih jezikih. Tudi dentu francoske republike, Loubet, je bil stara Indija je bila ljubiteljica stirovega podoben neki prodajalec sukna v Parizu. masla in še dandanes uživajo v Indiji ne- Nekega dne je šel ta prodajalec s svojo ženo verjetne množine mleka in surovega masla. na koncert v odlično kavarno. Poslušalci Od Indijcev so se naučili izdelovati in so mislili, da je prišel prezident Loubet, iiživati surovo maslo Arabi in Židje. godba je zasvirala marseillaiso, a minnto Arabski beduini zavžijejo — kakor piše po/.neje je že piiskočila policija in obdolžila nemški potovalec Burckhart — vsako jutro prodajalca sukna, da se izdaja za prezidenta ogromno množino surovega masla, v.-a republike in dela zmešnjave. Najbolj tragič- jedila plavajo v njera in celo v nos vtikajo na je visoda prodajalca podob in okvirjev, beduini surovo maslo. Prodajanje surovega Pietra Cassinija, v Florenci Leta 1908. je lnasla pa velja pri teh Jjudeh za sramotno slučajno zašla neka Amerikanka v njegovo opravilo. Kitajci in Japonci sploh ne po- prodajalno in je strme spoznala, da je znajo surovega masla, pač pa je zelo pri- Pietro Cassini tako podoben prezidentu Ijubljeno pri Tibetancih. Ti imajo samostan Zedinjenih držav Rooseweltu, kakor da sta Kugbum, kjer je vsako leto velikansko dvojeka. To je Cassiniju mnogo koristilo. ,češčenje surovega masla". Menihi modeli- Vsi Amerikanci, ki jih je usoda pripeljala rajo iz surovega masla podobe Bude, v Florenco, so obiskali Cassinijevo proda- posnetke templjev in živali. Ti posnetki so jalno. Celo Roosewelt sam je prišel s svojo večkrat po par metrov visoki. Na tem ženo. Cassini je ves dan stal z ameriško čaščenju gori krog samostana na tisočeluči, zastavo v rokah v izložbi svoje prodajalne za katere se rabi mesto olja surovo maslo. in zaslužil lepe novce. A kakor jih je lahko Na to slavje pride vsako leto na tisoce in zaslužil, tako lahko jih je tudi zapravil. tisoče romarjev iz celega Tibeta in iz Mon- Toda prezidenti republike vladajo samo par golije, kar se seveda samostanu dobro let in potem se nihče več zanje ne zmeni. izplačuje. Ko je bil Roosevvelt pozabljen. je tudi Cas- _ . . ,. „ ,. , ... , , sini zaman vabil Ijudi z ameriško zastavo Podobnost.. Zgodi se dostikrat, da sta prodajalno: Za odstavljene prezi- 8| dva cloveka, ki si nista prav mc sorodna d J ' d, Amerikanci ne n^nijo ^osti. vendar tako podobna da ju in raz ociti. CuS8inijevi dohodki so ponehali. Cassinijeva beveda ni lahko izsled.U Ukih dvojekov izrednnJ2eja pa je ostala. In ko je ni mogel po zunanjosti, snj je na svetu tohko mil,- . j ž| . ' zJ,ahtnim chi:int je jo% jonov Ijiid., a take podobnosti se posebno n do g t da je sko'Lil ' JrekJQ zapazijo, kadar gre za vladarje, katerih » ^ . notonil ' J slike so znane celemu svetu. Tako je bil Arno ln ie PotoPlL neki berač v VVhitchapelu (londonski okraj) Čiani kluba MIsabella" v umazanih na las podobcn kralju Edvardu VIF. Ta srajcah, dokler bo trajala vojna. V Parizu berač je nekoč dobro izkoristil svojo po- se je osnoval pravi vojni klub, ki ima dobnost s kraljein ; peljal se je v Pariz. svoje proslore v najodličnejšein delu mesta. kjer je bil Edvard VII. jako znan in jako Osnovali so klub najbolj znani humoristi priljubljen in kjer so elegantno oblečenega in knrikaturisti. Glavna misel je: pobijati l>erača res zamenjali s kraljem. Ko je vslo- previsoke cene za pranje. Člani kluba, ki pil v gledališče, jegodba zasvirala angleško se imenuje ,,Klub lsabella", so se obvezali himno Koliko jo berač ^zaslužil" ni znauo. po vzgledn kraljice Izabele, da ne slečejo Velika podobnost ruskegu carja in sedanjega svojih srajc prej, dokler se ne skleue niir. angleškega kralja je obCe znana; oba Hrsa srajc, ovratniki in zapestniki imajo vladarja sta tudi jako podobna princu biti s svojo ^nevtralno" barvo merilo Henriku, bratu nemškega cesarja To ni patriotizma. Nositi neoprano srajco spada presenetljivo, ker so po niaterah Vsi sorod- k dobremu obnašanju.