Gospodarske stvari. Meso, kako ga je treba sušiti. M. Bistvena potreba, da se meso, bodi svinjsko ali ktero drugo, dobro posuši, ni ravno velika množina, t. j cell oblaki dima, ampak taka toplina, v kteri se more meso jednakomerno in skoz in skoz prav in dobro posušiti. Sem ter tje mesa ne obešajo v dim, ampak na kakem prozračnem prosstoru in ga potem od časa do časa z lesniin jesibom potnakajo. Lesni jesih deluje na meso ravno tako, kakor dim in čad, t. j. varuje meso tako dolgo škodljivih mrčesov, plesuih gljivic in pa gnjijenja, dokler se tako daleč ne posuši, da se nič več ne pokvari. Skodljivo delujejo na sušenje mesa 1. previsoka toplina dimova, 2. sopar j i in voda . ki se na mesu visečem v dimu nareja. Ako je dim prevroč, se mesu povr.šina prenaglo posuši, da se tako nareja po mesu nebaka skorja, ki se pozneje razpoka iu skozi razpoke zrak in vlago spušča, kar dostikrat vzročnje, da se zaotraj meso osmradi. Prevelika toplota napravi tudi, da se jeden del maščobe razpusti. Oboje pa je za trdnost suhega mesa, za njegovo lepo barvo in dcber okus jednako kvarljivo. Soparji pa in voda, ki se ua mesu vseda, je za meso še večkrat in bolj škodljiva, ko pa previsoka toplina. Ako je meso obešeno v dimuiku, ali celo v kaki kuhinji za pranje, takrat prihaja mnogo vodnega soparja do raesa iu v njega in zabranuje, da se popolnoma ne posuši. Po noči in v drugem času, ko se ne knri, se meso zelo obladi. Ko se pa zopet ogenj zaneti, prihaja iz drv in pa iz vode, ki se je k ognju postavila in zavreja, runogo soparja, ki se zopet na mrzli mesenini v vodo zgosti, meso postane zopet mokro iu potrebuje ninogo časa, da se zopet do one stopinje posuši, v kterej je bilo poprej. Ako je meso od dima rujavo postalo, voda te rujavine dimovane nekoliko razkroji, v se potegne in z njo vred v rneso vdira, od koder potem pride, da je včasih subo rueso več niilimetrov globoko rujavo in ima slab okus po dimu. Če se pa meso tako susi, kakor je prav in se sušiti mora, pofitane le tanka povrbna plast rujava in dobi duh le nekoliko po dimu. Ona napaka pa inore tudi nastati, če je nieso y previsoki toplini, ker prevelika toplota maščobo raztopi, ta diuiove snovi razkroji, se njib navzame in z njimi vred bolj globoko v meso vdira. Ko se meso iz soli vzatue, se pogosto, predno se v dim obesi, v otrobih ali pa lesnem žaganji nekoliko povalja, ali pa vsaj ž njimi potrosi, da rezanje ali otrobi na njeru obvise. Tako ravnanje je na vse slrani dobro in priporočanja viedno. Ko se naredi po mesu mauj debela me>ena skorja in če se na njem vodeni soparji naredijo, ostane mokrota v otrobib ali v žagauji, ia ae vdiia vmeso samo. Piedno se potem meso kuba ali splob rabi, se morajo otrobi ali žaganje z njega osnažiti. Hranjevanema subemu mesu največ škoduje mokrota in pa zadubli zrak, dosti mauj pa škodi toplota. Klet, ki ni prav suha, bitro napravi, da začue meso plesniti, med tem, ko pii močnem zračnem prepihu toplota od 26 stopinj po Celsiju še nič ne skodi. Prostorije, v kterih je toplina zelo nejednaka, v kterih je na primer v zimi zelo mrzlo, ki se pa včasih odpro in iz zanečenib sob nekoliko razgrejejo, naredijo, da meso nekoliko rosno postane. Zračni kraji, če so tudi nekoliko toplejši, v kterib se toplina tako siluo ne menja, so za branjevanje suhega iuesa bolj pripravni. Najboljši kraj pa je menda za to dobra dimnica t. j. čumnata nalašč za sašenje mesa napravljena. M. Pater po zimi se nerad zmede iz smetene, zato imajo sem ter tje gospodinje navado smeteni tople vode priliti, da se rajši zmede. Ali po tem pa postane puter bled in belkaste barve, kar pa ni lepo in obrajtano. Kei* mora smetena, da se zmede, določeno toploto imeti, se mora lonec smetane v toplo vodo postaviti in do potrebne topline zgreti, kar v smeteno vtaknjen gorkoiuer uatauko pove. Tako se zmede tudi po zimi lep puter rumenkaste bars-e. M. Kako se da iz uiladik sklepati na sad. Ako imajo mlada gruševa drevesca gladke in rudečkaste niladike, tako to kaže na sočnati sad, tista drevesca, ki kažejo bolj kosmate, zelenkaste mladike, prinašajo sad bolj močnatega, suhega krhkega mesa. Pri jablanicah kažejo kosmate mladike na kisel, gladke pa na sladek sad. Konje za mesnico kupujejo po Savinskej dolini, kakor se nam poroča od sv. Paula pri Celji; tudi na Koroškem začeli so konje klati in v mesnicab prodajati, 12—14 kr. kilo. Ubogi mestni ljudje uieso radi kupujejo. Tudi za kmeta je to dobro, kajti, če si konj nogo zlomi, zamore vendar še nekaj denarjev za njega dobiti. Sejmi na Koroškem. 12. marca Labod, 21. marca Zgornja Bela, Grebinje, 27. marca Velikovec, 28. marca Pliberk, Ukve, 29. maica Milštat.