Deželna učiteljska konferencija in razstava učil v (jorici. (Po poročilu razstavnega odbora.) (Dalje.) Slovenski je govoril tako-le: - Čestiti učiteljski poslanci! Pac veliko zakladov je podarila dobrotljiva narava naši lepi domovini. Tara gori, kjer mole snežniki v oblake, zelene gozdi in planine, rede črede goved in ovac skrbnega pastirja, v ravnini pa in po brdih polnijo mnogovrstni pridelki hrame in kleti umnega kmetovalca, in če kras hrani, razve v trti, v kamenji ne še dovolj cenjeno bogastvo, a na obalih rohnečega morja živijo nebrojna kerdela vsakovrstnih rib drznega ribiča. Od severa do juga zliva Soča, bistra hči planin, rejena mnogoštevilnimi pritoki, kakor srčna žila kri po človeškem truplu, nose& živenje in veselje, svoje valove po deželi, kateri dajejo gaj in log, in hrib in plan podobo rajskega vrta. In sadniki in gozdi, in travniki in planine, in vinograd in polje, in glina in kamenje, in sviloprejka in marljiva čebelica, in tičji rod in mnogobrojne črede opominjajo prebivalca nIšče te sreča, _Um ti je dan, nNašel jo boš! ak' -Nisi zaspan, ter ga vabijo, naj vzdigne zaklade, ki jih narava tako radodarno marljivemu in razumnemu človeku ponuja. A naj večji zaklad, naj dražji biser te lepe dežele je vender le mladina, ki je vaši skrbi izročena, ki jo ima učiteljstvo odgojevati po želji starišev vzajemno z duhovščino v pravem krščanskem duhu pa preskrbeti z vsem za živenje potrebnim znanjem, da jej bode, kakor se glasi latinski rek, ,,mens sana in corpore sano". Zato sem pa prav iz srca vesel, da morem reči, da je izvrševalo učiteljstvo doslej v tem duhu svoj težavni posel, da je pretresevalo prav vestno v svojih zborih, kako bi utegnilo rešiti naj bolje svojo vzvišeno nalogo, da šolstvo napreduje prav krepko tudi v slovenskem delu te kronovine. Ko sem prebiral mnogobrojne in obširne razprave o šolskih vprašanjih, spisane za letošnje okrajne uciteljske zbore, prepričal sem se z veseljem, da učiteljsko osobje misel prešinja, da .Življenje ni praznik Da življenje nam je delaven dan", in sicer . . . .kratek le dan". Prepričal sem se pa tudi da ono meni, da ,,Za vnuke in za narod, za državo skrb Imeti, sveta je dolžnost moža". Prišli pa ste sem-le na delo, ki ima koristiti vnukom, narodu, naši lepi domovini in posredno državi, koje skrajni, a ne naj slabši del je ona. Dosedanje delovanje učiteljev pa mi daje poroštvo, da ne bodo poslušali tudi odslej krivih prerokov, ki jih skušajo odvrniti od krščanskega duha, da vi, dragi poslanci, izpolnite zaupanje deželnega šolskega sveta, ki vas je sem-le poklical, in vaših kolegov, ki so vas sem-le poslali. V tem prepričanji vam kličem: Dobro mi došli, dragi sodelalci na polji narodnega šolstva, ter želim drugi deželni učiteljski konferenciji naj boljši uspeh". Druga seja dež. uč. konferencije je bila 25. sept. pr. 1. ob 6. uri zvečer. Gosp. predsednik dež. nadzornik vitez Klodič naznani, da mu zarad žalostnega dogodka v družini ni mogoče na dalje predsedovati, ter izroči predsedništvo c. k. okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Francu Vodopivec-u. Konferencija, izrazivši dež. nadzorniku svoje sočutje, ustanovi se ter ivzoli si za zapisnikarja g. Jacobi-a, mestne deške šole učitelja, in pa učitelja Št. Andrežkega, g. Bajt-a. — Po nekaterih občnih opazkah o učnih načrtih so se volili trije odseki, in sicer v I. so bili izvoljeni gg. Vodopivec, Crnic, Jug, Tončič in Bajt; v II. gg. Pich, Pizzul, Vinci, Falconer in Hrovatin; v III. gg. Culot, Ipavec, Jacobi, Dominko in Krajnik. Prvi odsek je imel pregledati učne načrte za eno- in dvorazrednice; drugi za tri- in štirirazrednice; tretji za petero- in večrazrednice. S tem je bila seja ob 8 3/t u. končana. V 26. in 27. dan sept. so delali odseki vsak posebej; 28. sept. pa je bilo vkupno posvetovanje in primerjanje odsekovskih sklepov. Tretja seja je bila v 29. dan sept. ob 9. uri dopoludne. V njej so se razpravljala občna načela in omenjali nagibi pa razlogi, na katere se je opiralo delovanje posamnih odsekov. Gosp. Bajt je poročal precej obširno in stavil te-le predloge: 1. V nobeni šoli naj ne bode določenih več ko 26 ur za istega otroka; 2. med dopoludanskim in popoludanskim naukom naj se določite naj manj 2 uri počitka; 3. za eno- in dvorazrednice naj se osnujejo posebna berila, katerim je dodati izglednih vaj o jeziku in spisji za posrednji uk. Prvemu teh predlogov je pritrdila konferencija z 11 proti 3 glasom ; drugemu in tretjemu pa enoglasno. — Potem so se ustanovili urniki, in sicer po večem po nasvetu dotičnega odseka. Konferencija je skrčila urnike posebno z ozirom na to, da je bilo mogoče prihraniti čas za nadaljevalne tečaje, pa tudi iz pedagogičnih ozirov. Glavne spremembe so v tem, da a) ročna dela odpadejo v I. šolskem letu; b) da so se skreile sosebno ure odločene realijem, rokotvornim predmetom in telovadbi v eno- in dvorazrednicah in tudi v jezikonauku; c) da se je v učnih načrtih za one šole (3- in vecrazredne), v katerih se uči še drugi jezik, postavil ta le v 3. šolsko leto, v poslednjih šolskih letih pa temu predmetu doložila po ena ura v načrtu za 3razrednice. — Nadaljevalnim tečajem se je doložilo število učnih ur na teden tako-le: Pri enorazrednicah po 4 ure skozi vse leto, oziroma, po 6 ur po zimi in 2 uri po leti. Pri dvo- do 4razrednicah po 6 ur vse leto. Pri 5- in večrazrednicah po 7 ur na teden. Pri enorazrednicah v nadaljevalnih tečajih naj se uče dečki z deklicami vkupno s tem razločkom, da, med tem, ko se uee dečki kmetijstva, naj učiteljica ročnih del vadi deklice v ročnih delih. Pri dvorazrednicah naj se uče dečki ločeni od deklic, kjer je to mogoče; če ne, pa kakor pri enorazrednicah. Pri tri- in večrazrednicah naj se uči mladina po spolu loeena. G. nadzornik Pich je trdil, da se je v nadaljevalnih tečajih dobrega uspeha nadejati le o zimskem času, ter nasvetoval, da naj bi se določeno število ur učilo samo po zirni. Ta predlog je našel podporo, tako da je bilo za-nj in proti njemu enako število glasov, ko se je določeval načrt za 3razrednico; razsoditi je moral prvosednik. — Tudi učne načrte je konferencija skrčila, sosebno se je v prvih letih odvzelo nekaj tvarine računstvu, toda se je prinesla v poslednja leta, oziroma v nadaljevalne tečaje. — V načrtih za vsakdanje šole se je vzelo tudi jeziku nekaj in preložilo v načrte za nadaljevalne tečaje, in to sosebno v eno- in dvorazrednicah. Tvarina v realijah se je spravila v soglasje z državno postavo z 2. maja 1883. 1. — Dovršivši svojo nalogo, izrazila je konferencija te-le želje: 1. Naj bi se za sestavljanje, oziroma, pregledovanja šolskih bukev določila darila, ter to razglasilo, da bi se vsak učitelj mogel udeležiti dela. — 2. Naj bi se za večrazredne šole osnavala .zgodovina" v italijanskem jeziku. — 3. Naj bi se ljudskim učiteljem službeni čas znižal na 35 let, pa vštevala pokojnina po službenih letih, a ne po osminkah. — 4. Naj se naprosi preslavni deželni šolski svet, da bi blagovoljno branil učiteljem njihove pravice. — To je kratek posnetek delovanja dež. učit. konferencije, ki je trajala 29. sept. t. 1. od 9.— 12. ure, pa od 3 —93/4 zvečer ter bila primerno sklenjena. Povedali smo uže pred, da za tisti dan, ko se je imela pričeti deželna učiteljska konferencija (25. sept. t. 1.), bilaje razstava uže dovršena in razsodne sodnije odseki bili ustanovljeni ter da so se bili tudi svojega opravila uže lotili. Ogledovali so vsak, na videz še tako neznamenit predmet vestno in natančno — bodi si vkupno, ali v pododseke razdeljeni. Kar so posamni odsekovski udje na katerem predmetu izvrstnega zapazili, ali, če se jim je zdelo na učiteljskih izdelkih kar si bode pedagogično važno, dali so to v odsekovi seji na pretresovanje; včasih je odsek razstavce same zastran kake reči poprašal. Presojevaje učenška dela, imeli so dotični odseki v učnih načrtih določeni smoter pred očmi. V obče so razni odseki izrekli, da so naše ljudske šole v preteklem desetletji v ročnih delih dokaj napredovale, da je vaja v rokotvorih bila smotru in učnemu načrtu primerna; da se je pisanje učenško zboljšalo. Iz razstavljenih risarij in ženskih ročnih del se je podalo, da se sistematično - vkupno uče. Pri poslednjih bilo je estetično-omikovalno združeno s koristnim in potrebnim. Vse vkup torej kaže ne le, da se učiteljsko osobje zapovedanih učnih načrtov drži, temuč tudi da, zna mladino za njen poklic pripravljati. — Ko je bilo v odsekih vse dobro potreseno in temeljito razpravljeno, določili so se glede tistih rečf, ki so bile priznanja vredne, nasveti, ki jih je imel potem dotičnega odseka poročevalec vsej ,,jury-i" predložiti. V svoji III. seji (dne 26. sept.) je Jury-a" enoglasao sklenila, da se izdajo — učiteljem v spodbudbo in vodilo, občinstvu pa na znanje — d i p 1 o m i, in sicer dvojni: za dela učiteljev in učencev z izrazom ,,posebno priznanje" ali ,,priznanje", za učila pa z izrazom, jury-a ,,posebno priporoča" ali npriporoča". Dne 14. oktobra t. 1. so se v občni seji razstavne sodnije brala poročila z nasveti raznih odsekov. Ti nasveti so se nin pleno" presojali in sploh edinoglasno odobrili. Tehnično izvršitev diplomov je Jury" izročila gg. nadz. Vodopivcu in prof. Motzu; predsedništvo pa ima nalogo, diplome dotičnim razstavcem izročiti. (Dalje prih.) 8 Štajerskega. Čudne so razmere na Dolenjega Štajerja šolskem polji. Nekaj 0 njih sem uže spregovoril zadnjič v svojem dopisu, a menda Vam ni godilo vse, kajti dosti ste izročili požrešnemu — košu. Danes Vam zopet pošiljam nekaj malega 0 našem šolstvu. A govoril 0 njem ne bi sam, ampak navajal bi rad besede druzega, ki so našle milost pred strogo cenzuro Dunajskih državnih pravdnikov. *) Na Dunaji izhajajoč, nam Slovanoin prijazen tednik »Parlamentar« ima dostikrat s slovenj. Štajerja prav korenite dopise, ki živo opisujo politično stanje v štajerskih Slovencih za vlade Taaffejeve. Tudi list št. 9. z dne 2. marcija t. 1. ima dopis iz Maribora, ki nam kaže pravo ilnstracijo vladajoče »ravnopravnosti« na učiteljišči Mariborskem. Izvi'stno — vzlasti z ozirom na sp. Štajersko in Koroško je osvetlil naše šolske razmere v krepkem govoru ob priliki generalne debate v državnem budgetu v 28. dan febr. t. 1. naš državni poslanec in prvoboritelj, g. Božidar Kaič. Njegov govor objavili so odličnejši slovenski časopisi, zato se tii ž njim ne bodem bavil. Za spis »Slomšek kot pedagog« — kateremu je Ptujsko učit. društvo razpisalo nagrado — uže je postavljena »jury«. Poslane spise presojevali bodo gg.: prof. P. Hubad in Hauptmann v Gradci, prof. Pajek v Mariboru in Vojniški učitelj Brezovnik. »Popotnika« 3. številka ima to-le vsebino: 0 goji novorojenca. (Mal donesek k telesnej vzgoji.) A. Gradišnik. — Leopold Volkmer, veseli pevec Slovenskih goric. — *) Ne bodite nevoljni, da tega nemškega sestavka nismo v list vzprejeli. Uredn. _r. Jožef Pajek. — Eitmične in ritmično-metodične vaje v zvezi se poučevanjem pesmi po posluhu. (Praktičen poskus, prosto sestavljen po Weinwurm-ovem navodu.) H. Podkrajsek. — Književna poročila. —Narodno blago. XXXIX. Pravljice iz Slovengraškega okraja. Zapisal Fr. V. — Dopisi. — Novice in razne stvarf. — Listnica. — Natečaj. — 4. štev. pa obseza: »Tiefer gehangt und fest genagelt«. — Drago zeljice. Praktična obravnava berila štev. 18. v II. Berilu. Josip Lasbahar. — Kak6 je drevesa snažiti. Spisal Fr. Praprotnik. — Književna poročila. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Spremembe pri učiteljstvu. — Ponudba. — Natečaji. — Objava. Slamoštev. S Krasa. Ker sporočate uže sami po izišli knjižici ob učnej razstavi v Gorici, bilo bi obljubljeno moje sporočilo odveč. Torej raji kaj druzega! — Deželnega šolskega nadzornika, g. viteza Klodiča je zadela uže zopet nesreča; umrl mu je v 1. dan t. m. svak Josip Pagliaruzzi, doktorand piava, baje jedva v 26. letu živenja. Pokojnik je bil silno nadarjen, učiteljem prijazen mladenič. Kot pesnik zavzima eno prvih mest mej zdanjimi slovenskimi poeti. Pisal je s podpisom »Krilan« mnogo v Dunajski in Ljubljanski »Zvon«; časili se je podpisaval tudi s popolnim imenom. Eanjki Krilan ostavlja 3 sestre, izmej kojih je ena učiteljica v Gorici. Ker je imel toliko dušnih prednostij in ga je Bog obdaril bil tudi s posvetnim premoženjem, lehko bi bil še mnogo koristil svojej domovini. A je uže tako: »Kogar ima Bog rad, umrje mlad«. Blag mu spomin! »Imenik« kranjskih učiteljev« zanimal me je jako. Tudi na Prim o r s k e m bi bilo enacega treba. Torej: na noge, kdor je poklican v to! — Na dvorazrednico v Lokev je imenovana gspdč. Ljuboslava Čivk, katera je prej službovala v Bolci. Na zdar! G. Iz Šmarije na Dolenjskem. Nepozabljiv nam bode vsem, posebno pa šolski mladini, 26. dan februvarija t. 1., ker nas je s svojim obiskom počastil visokorodm baron gosp. Andrej "VVinkler, c. kr. deželni predsednik. Ker nam je bilo kratek čas popred naznanjeno, da se misli gospod predsednik vračajoč se iz Eačine popoludne pri nas nekoliko pomuditi ter si cerkev in šolo ogledati, pričakovali smo ga s šolsko mladino in požarno brambo na Šmariji. Kmalu po tretji uri popoludne pripelje se gospod baron z gospodom okrajnim glavarjem ter stopi raz voz, gre k častiti duhovščini in učiteljema, kateri so stali poleg lepe šolske zastave. Pozdravi ga gosp. dekan Drobnič ter predstavi vse poleg njega stoječe gospode. Gospod baron je, se za pozdrav zahvalivši, ogledal šolsko in tudi požarne brambe zastavi ter gre potem v cerkev. Iz cerkve prišelši, stopi v šolo, kjer je učence in učenke sarn izpraševal, nekaj pa tudi po učiteljih izpraševati dal. Mudil se je v obeh razredih blizo 2 uri ter je bil prav zadovoljen. Ko se je pa mislil posloviti, stopi učenka iz klopi ter ga s kratkim govorom počasti, se mu za to čast zahvali, in sklene govor s trikratnim živioklici, na kar se je zapela cesarska pesen. Visoki obiskovalec se srčno zahvali za lepi vzprejem učiteljem ter jim pnporoča še dalje v tem smislu mladino poučevati; učencem pa priporoča tudi na dalje marljivem biti, učitelje ubogati in pridno v šolo hoditi. — Žal, da je čas le prehitro pretekel, da se je moral prijazni gospod baron lofiiti od šolske mladine, katera je neustrašeno vsem njegovim vprašanjem odgovarjala. — Prišedši iz šole gre gosp. baron nekoliko časa k gospodu dekanu, od tam se vrnivši usedel se je na voz ter se odpeljal mej živioklici. Opomniti mi je še, da je s šolskega poslopja visela cesarska zastava, tudi iz zvonika in z več hiš so vihrale cesarske in narodne zastave. — K sklepu pa vskliknem: Bog nam ohrani še mnoga leta našega ljubega deželnega predsednika gospoda barona Winkler-ja! Iz Dolenjega Logatca. (Zahvala.) Gospod Adolf Mulley, c. k. poštar, predsednik krajnega šolskega sveta in tukajšnji župan, daroval je naši šoli zemljevid Evrope in za šolski vrt 150 gld. — Gospod Tomaž Tollazzi, posestnik in trgovec na Čevcih, kupil je orodje in vso drugo pripravo za šolski vrt; slavni odbor »Narodne Šole« pa je za mali znesek poslal mnogo šolskega blaga ubogi mladini te šole. Vsem tem dobrotnikom se najuljudnejše zahvaljuje vodstvo dvorazredne ljudske šole v Dolenjem Logatcu v 1. dan marcija 1885. 1. _. Bibnikar, nadučitelj. Iz Ljubljane. Preizkušnje učiteljske sposobnosti za splošne ljudske in meščanske šole bodo v Ljubljani pri izpraševalni komisiji v 13. dan aprila t. 1. in naslednje dneve. Kandidati in kandidatinje, ki hočejo priti k tej preizkušnji, naj v smislu ministerskega ukaza z dne 8. jan. 1883. 1., št. 10618. (k izvrš. post. z 2. maja 1883. 1.) svoje prošnje pošiljajo potom svojega šolskega voditeljstva dotičnemu c. k. okrajnemu šolskemu svetu o pravem času tako, da jih bodo potem okrajna šolska oblastva mogla vsaj do 1. aprila t. 1. izročiti izpraševalni komisiji. Kandidatje in kandidatinje bode izpraševalna komisija potem s posebnimi odloki k preizkušnji poklicala. — »Laibacher Schulzei tu ng« nas uže v drugo sttastno napada v svoji znani »miroljubnosti« zaradi »Tmenika«, kar je sicer najboljši dokaz, da ji je to nepričakovano delce »Slov. učit. društva« tako nepovoljno, da bode, če je kmalu kdo ne utniri in ne utolaži, zelene jeze poeila. Toda za zdaj moremo le do tega, da ji povemo, da bi morali prav prav dolga ušesa imeti, ako bi si boteli njenc namene in nakane, ki jih ima sama za ušesi, po njenero ..asvetu zapisati »fein stille hinter die Ohren«. — Vender ji na to, kar jo najbolj bode, radi odgovorimo, ker se nam dozdeva, da nas hoče »denuncirati«, sicer nikakor ne njej na ljubo, temveč da naši učitelji izvedo, kako ona v svoji resnicoljubnosti kritikuje, in to je na vpražanje: »Sind die im Schematismus vorkommenden Angaben iiber die Personlichkeiten des hohen k. k. Unterrichtsministeriums durchaus richtig, und sollten Lehrer dariiber nicht Klarheit besitzen?« — Ko so bile namreč prve pole »Imenika« uže donatisnene, bile so vse te date »durchaus richtig«; a mej tem časom dobila sta c. k. min. svetov. Alojzi vitez pl. Hermann naslov in značaj glavarja v odseku in c. k. nam. svetov. Karol German naslov in značaj minist. svetovalca, kar je »Verordnungsblatt« naznanil v 15. dan jan. t. 1., ko je bil »Imenik« uže gotov (glej naslovni list »Imenika« na drugi str.). To je tedaj vse, kar se nam za toliko pregreho očita. Kar se pa tiče priimka »der k. k. Ubungsschullehrerin Frau Supantschitsch«, glej Schematismus J. E. Dassenbacher-jev 1884. 1. (uach amtlichen Quellen), na str. 78., kjer se bere: »Suklje Julie, verehlichte Supančic«. Drugo, kar se nam dalje očita, dozdeva se nam komaj »orebove lupine« vredno, in torej tudi v svojem »gegen die Feinde der Neuschule so lahmen Schulblatt-e« za zdaj nimamo prostora. Omenjamo le še to, da naj si naša »prijateljica« nikakor ne domišljuje, da nam je kedaj na misel prišlo, da smo ji naš »Imenik« v recenzijo poslali, a da smo to storili le iz gole kolegijalitete, in da nas ujeni »omikani izrazi« (»nach langen Wehen«, »Unverfrorenheit«, »in den Faschingstagen ausgeflogen«, »mit Lob iiberscMtten« itd.) še mnogo manj brigajo nego lanski sneg, kar naj si tudi ona dobro za ušesa zapiše in si zapomni »zu welchen Verwirrungen eine derartige Passion nocli fiihren kann». — Popularno-znanstvena predavanja na korist »Narodni Šoli«, društva v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu. I. V 19. dan marca t. 1. Dr. vit. Blei weis-Trsteniški: »Kaj se imenuje bolezen uma?« — II. V 22. dan marca. Prof. Andr. Senekovič: »0 električni razsvetljavi« (z različnimi poskusi). — III. V 25. dan marca. Dr. Janko Babnik: »0 slovanskej ženi«. I. in III. predavanje se bode vršilo v Čitalnični dvorani, II. v fizikalni dvorani c. k. višje realke, 2. nadstropje na desno. Začetek vselej točno ob 11. uri dopoludne. Vstopnina: Za jedno osobn vsa tri predavanja 1 gld. — Za jedno osobo 1 prodavanje 50 kr. — Za rodbino štirih osob 2 gld. — Za dijake vsa 3 predavanja 60 kr. Vstopnice se dobivajo v čitalnični trafiki, v špitalskih ulicali v traflki, in na dan predavanja pred vstopom. Premene pri učiteljstvu. Na Kranjskem. C. k. deželni šolski svet imenoval je dozdanjega provizoričnega učitelja v Postojini gosp. Ivana Okorna definitivnim učiteljem najednorazrednici v Preddvoru, provizoričnega učitelja gosp. Antona Skalo v Vrbovem definitivnim učiteljem na isti jednorazrednici, provizoričnega nčitelja gosp. Štefana Jelenca v Trnji definitivnim učiteljem v istem kraji in provizorično učiteljico v Postojini gospico Marijo Steiner definitivno učiteljico na štirirazrednici v Postojini.