GLASILO SOCIJILISTieNE ZVEZE DELOVHIH LJUDI CELJSKEGA OKEAIA CELJE, PETEK, DNE 27. IVIAJA 1955 LETO VIII, — ŠT. 21 — CENA 10 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celje, Titov t. 1 — Pošt. pred. 123 — Trlef.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. — Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev. — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo Pozdravljeni v naši sredi! DRAGE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Celjsko delovno ljudstvo in članstvo telesno vzgojnih društev »Partizan« Vas prav prisrčno pozdravlja z željo, da bi se v naši sredi kar najbolje počutili. Iskreno želimo, da bi Pokrajinski zlet Partizana, ki bo 28. in 29. maja 1955 v našem delavskem in upravnem centru, pokazal vso veličino dela telesno vzgojne organ zacije »Par- tizan« dolenjskega in štajerskega področja in dal vzpodbudo za novo nadaljnje delo na telesno vzgojnem polju med našim članstvom. Trdno smo prepričani, da boste s svojo dejav- nostjo ter dosedanjimi izkušnjami prispevaV, da bodo naša društva v bodoče še v večji meri odigrala svojo vlogo pri krepitvi telesnih in umskih sposobnosti ljudi naše sociali- stične domovine. Celjani se čutimo počaščene, da bo Pokrajinski zlet v Celju, v mestu, ki se po svoji lepoti, razg banosti in dru- žabnosti uvršča med vodilna mesta v Jugoslaviji. V tej zavesti pozdravljamo vse Vas, drage tovarišice in tovariši, ki ste prihiteli na to veliko manifestacijo telesno vzgojne organizacije »Partizan«. Naj živi naša socialistična domovina! Naj živi Pokrajinski zlet Partizana! Pokrovitelj zieta Franc Leskošek- Lufca, zvezni ljudski poslanec in član Izvršnega sveta FLRJ Za Pokrajinski zlel Partizana 9000 prijavljenih! Smo že sredi veUkih dogrodkov Ba naše mesto — pred veliko telesmovzgojno manifest-acijo naše mladine, pokrajinsikim z 1 e t o m Partizana. V dnevnem časopisju iJi našem tedniiku je bilo že precej član- koiv, ki so javnost seznanili s to veliko prireditvlio. Pred samiim zletom pa je prav, da zlasti drage goeste telovadce in obiskovalce po- iu-ajinsikeg-a zleta seznanimo po- diTObno z zletnim programom, ki bo trajal dva polna dneva. Že v peitek popoldne in v ve- černih urah bo prišlo v Celje nekaj tisoč udeležencev zleta, tisitih, ki se bodo naslednjega dne — v soboto, 28. t. m. — pomerili med seboj na atletskem stadionu Borisa Kidriča za naslove repub- liških prvakov v vajah na orodju in v Ijuds^kem mnogoboju. Od 6. ure zjrutraj pa tja do večera bo trajalo to tekmovanje, da se bodo lahko zvTstilS vsa tekmovalci. Brez dvoma lahko že sedaj prištevamo predvideno tekmovanje za. najbolj množično, kar jih poznamo v okvi- ru našega športnega in telesno- vzgojnega gibanja. Pravzaprav bo v Celju nastopila le polovica pri- javljenih kandidatov za najboljša mesta v partizanski organizaciji. Druga polovica iz zahodnega dela Slovenije se bo pomerila med seboj 14 dni kasneje na poki-ajiin- skem zletu v Kopru, Prijatelji orodne telovadbe bodo že v so- boto lahko prišli na svoj račun- Posebno doživetje bo brez dvo- ma izvedba večerne telovadne akademi je na zletnem prostoru — na Glaziji. Akademija se bo pri- čela ob 20. uri, na njej pa bodo javnosti prikazane najboljše aka- demijsike sestave naših priznanih mojstrov sestavljalcev, na orodjih pa bomo lahko opazovali vrhunske jugoslovanske orodne telovadce. V nedeljo bo najprej v jutranjih urah zadnja preizkušnja tisočev nastopajočih na Glazi ji, kjer bodo pilUi skladnost izivajanja, nastope in odstope z zletnega prostora, n^kar se bo vsa množica v svojih enotnih in pisanih vadbenih obla- čilih pojavila v strumnem koral^u po celjskih ulicah v svečani po- vorki. Zbirališče za povorko bo v Kersnikovi in bližnjih ulicah, nakar bo točno ob 11. uri pohod vseh udeležencev zleta po celjskih ulicah. Gledalce opozarjamo, da bo povorka krenila po naslednjih ulicah: Miklošičeva, Stanetova, Cankarjeva, Titov trg, Prešernova, Trg V, kongresa. Ljubljanska ce- sta, kjer bo raahod na Šlandrovem trgu. Točno ob 15. uri se bo pričel javni telovadni nastop na Glaziji, ki obsega 13 ixbranlh skupinskih vaj in iger. Najprej se nam bodo predstavili najmlajši — moška deca s prostimi vajama s palicami, nakar bodo vsi oddelki z izbra- nimi telovadci prikazali vaje na orodju in raznoterosti. Sledila bo ženska deca s prostimi vajami, za njimi pa bo prikaa atletike — skokov, tekov in metov. Vaje z zastavicami nam bodo prikazali pionirji, za njimi pa bodo nasto- pile pionirke s prostimi va,^mi. Oddelek članic in mladink nam bo nato prikazal sestavo tovarišice Milojke Božičeve — proste vaje s kiji. Vmes bo za poživitev pro- grama zanimiva štafeta članov 4 X 100 m in članic 4 X 60 m. — Moška in ženska deca celjskih partizansldh društev bo prikazala telovadne igre, ki so našim naj- mlajšim pripadnikom partizanske organizao^ije najbolj všeč in izpo- polnjujejo v pretežni meri vsebino njihovega udejsitvovanja pri red- nih vadbenih urah. Za sproščenim igranjem otrok bodo izv^ajaJi pro- ste vaje člani in mladinci, nakar bodo na raznih orodjih nastopili vrhunski telovadci — člani in čla- nice. Partizanslca organizacija bo zakljTičila svoj program z izivedbo prostih vaj za mladinJie in čla- nice, Celoten spored bodo zaklju- čili pripadniki JLA iz celjske gar- nizije, ki bodo predvajali vaje s puškami. To je v glavnem spo^d zletnih dni velikega pokrajinskega zleta Partizana, ki bo brez dvoma pri- tegnil poleg tisočev nastopajočih tudi na tisoče Celjanov in prebi- valstva bližnje celjske okolice. Mladina je bolj kot kdorhoU upravičena proslavliati deset- letnico svobodne graditve JE DEJAL TOV. BORIS ZIHERL NA MANIFESTACIJSKEM ZBORU SLO- VENSKE MLADINE V KRANJU V nedeljo se je v Kranju zbralo ve- liko števUo delavske mladine Slovenije k veličastni manifestaciji desetletnice svobodne graditve. Tisoči mladih ljudi so prišli v delavski Kiranj že v soboto s posebnimi vlaki, avtobusi in kamioni, prihajali pa so tudi vso noč, največ pa v nedeljo zjutraj. Slabo vreme je sicer mnoge odvrnilo od potovanja, toda kljub temu je bil Kranj to nedeljo na- polnjen z gosti iz vse Slovenije. Tudi iz Celja 'in celjs:ke okolice je na ta manifestativni zbor odšlo nad tisoč mladink in mladincev. Poleg pripadni- kov predvojaške vzgoje, skupin mladi- ne iz kolektivov, sta se zborovanja v Kranju udeležila tudi dva pevska zbora, in to 60-članski pevski zbor iz Laškega, ki ga vodi tov. Goric in vajeniški pev- ski zbor iz Celja pod vodstvom prof. Ferlinca. Mladinski pevski zbor iz La- škega^ je ob nastopu v Kranju dobil tudi lepo nagrado in pohvalo. Srečanje delavske mladine v Kranju je bilo nad vse živahno. Povsod se je od- raž.al nov duh mladih ljudi, ki ustvar- jajo svojo lepšo bodočnost. Tu so s« srečali veterani mladinskih akcij v ix>- vojni obnovi in graditvi naše domovi- ne, mladi delavci so izmenjali izkušnje. Skratka, tu je bil zbran cvet slovenske mladine, ki je zavzela v naši desetletni svobodni graditvi dostojno mesto med delovnimi ljudmi Jugoslavije, kakor je biLa njena udeležba v borbi za svobodo in uresničitev socialisitionih idej odlo- čilna in zmagovita. Kranj je bil ob tem dogodku svečano ozaljšan. Urejena je bila tudi razstava, na kateri je bila prikazana vsa povojna dejavnost ljudske mladine Jugoslavije, prav tako tudi dokumentarni material prispevka mladine v borbi za svobodo. Zaključna manifestacija mladine je bila v nedeljo po deveti uri, ko se je po ulcah Kranja začela pomikati povorka. Najprej so korakali strumni fantje, pri- padniki predvojaške vzgoje, med njimi tudi dva oddelka Celjanov. Za njimi so se zvrstili oddelki telesnovzgojnih dru- štev, za temi pa ostali udeleženci tega velikega zbora. Vsi so korakali mimo tribune, na kateri so bili vidni mladin- ski funkcionarji, drugi visoki gostje, de- legacje iz zamejstva in drugi. Ko je bila uspela povorka pri kraju, so se udeleženci podali pred sindikalni dom k zaključni svečanosti. Tu so na- stopali mladinski zbori in godbe, potem pa je govoril predsednik centralnega komiteja LMS tov, Franček IVIirtič, ki je oris^ delo ljudske mladine, zlasti i>a delavske mladine v povojnih letih. Za njim je spregovoril član CK ZKS tov. Boris Ziherl, katerega so prisotne množice navdušeno pozdravile. Tovariš Ziherl je svoj govor posvetil mladini, njenim žrtvam med NOB, njeni priza- devnosti, požrtvovalnosti in poletu v povojnih letih. Dejal je. da ima mladina bolj kot kdorkoli pravico proslavljati desetletnico svobodne graditve, saj je mladina ogromno prispevala v borlri za svobodo naših narodov, se povsod v prvi vrsti udeleževala najobsežnejših akcij za hitro graditev domovine. Mla- dina se povsod uspešno loti vsakega de- la, pri čemer si nabira moči in sposob- nosti. da bo lahko sčasoma prevzela pridobitve naše borbe in naporov na svoja pleča. Tov. Ziherl je govoril tudi o sedanjem pomirjujočem mednarod- nem položaju in o vlogi Jugoslavije v teh naix>rih za mir. Ko je tov. Ziherl končal svoj govor, so gojiteljl golobov-pismonoš spustili 63 golobov, ki so simbolizirali 63 let našega predsednika Tita. Golobi-pismo- noše so ponesli pozdrave s tega zbo- rovanja v vse kraje Slovenije. Popoldne je bUo vreme udeležencem tega zbora bolj naklonjeno. Zabavni prostor na »otoku« se je napolnil z mla- dimi ljudmi, kjer so v veselem razpo- loženju čakali na odhod svojih skupin. Čeravno na vsem prostoru ni bilo ni- kjer točilnice alkoholnih pijač, so se mladinke in mladinci, pa tudi odrasli, prav prisrčno zabavali tudi ob sokovih in brezalkoholnih pijačah. Proti večeru so udeleženci zapuščali lepo Gorenjsko in se vračali domov polni lepih vtisov in prežeti s še večjo zavestjo in pri- pravljenostjo za uspešno delo v procvit naše domovine. Razstava desetletnega razvoja industrije v Celju v sredo dopoldne so v prostorih Društva inženirjev in tehnikov odprli razsitavo pod naslovom »Razvoj celjsike industrije v desetih letih«. Razstavo je uredilo DIT. Razstava je 2:elo okusno urejena in kar je še važnejše, zelo pregledna. Raz- voj svojih podjetij, dvig proizvodnje in napredek so s slikami, diagrami, ma- ketami ter grafikoni ,prikazala nasled- nja celjska industrijska podjetja: To- varna emajlirane posode. Cinkarna, Tovarna organs'kih barvil, Tovarna tehtnic. Kovinsko [podjetje. Strojna finomehanika, Aero, »Metka«, Beton, Graditelj, Etol. Železarna Štore, Elektro Celje in »Savinja«. Poleg tega se je razstave udeležila tudi Tovarna noga- vic Polzela. Vsak povprečen ipoznavalec celjske industrije pa bo takoj opazil da razsta- va ni popolna, da manjkajo nekatera industrijska podjetja, za celjsko gospo- darstvo zelo pomembna in važna. Kaj čudno je, da ti kolektivi niso čutili po- trebo in dolžnost, da se razstave udele- žijo, Ce že niso čutili potrebe, pa. bi vsaj morali vedeti, da je ta razstava imela glavni namen poikazati, kako je industrija v Celju napredovala, koliko ustvarja itd. Ta razstava naj bi poka- zala moč našega mesta in pokazala naj bi velik napredek našega gospodarstva v socialistični državi. K udeležbi so bdla vabljena vsa celjska Industrijska pod- jetja. toda med razstavljalci zaman iščemo tovarno »Toper«, žično tovarno, Apnenik Pečovnik, »Savinjgrad« in Rudnik Pečovruk. Res je škoda, da za- radi brezbrižnosti razstava ni popolna in ni veren prikaz razvoja celjske in- dustrije v desetih letih svobodne gra- ditve. Nova trafopostaja v Selcah, ki razdeljuje električno energijo celjski indu- striji, predvsem pa elektroplavžu v Storah. PlOMRSKi DAN V CELJU V sredo„ na dan rojstnega dne mar- šala Tita je bila na stadionu Atletske- ga društva »Kladivar« nadvse prisrčna svečanost. Nekaj tisoč pionirjev in pio- nirk celjskih šolskih zavodov je spre- jelo v pionirsko organizacijo 240 cici- banov. Mali cicibani so podali svojo pionir- sko zaobljubo pred predsednikom SZDL celjske komune tov, Cvetom Pelkom, ki jih je v krajšem govoru lepo pozdra- vil in jim nakazal njihove naloge v nadaljnjem delu v pionirski organiza- ciji. Med drugim je predsednik SZDL tov. Pelko zlasti poudaril besede našega ve- likega učitelja in vodnika tov. Tita, ki je dejal, da smo dolžni posvečati vso skrb naši mladini, kajti ona nas bo na- sledila, pri tem pa je pozval mladino naj krepi svoj duh in telo, kajti le vsestransko razgledan in za življenje usposobljen človek bo lahko koristil na- daljnjemu napredku in procvitu do- movine. Vi pionirji, je dejal tov. Pelko, ki podajate na današnji dan svojo sve- čano zaobljubo, pomnite predvsem te besede Vašega velikega učitelja, tovariša in prijatelja. Učite se, zlasti i>a gojite duh tovarištva in iskrenosti ter lju- bezni do domovilne iri svobode. Ta duh je preveval vaše starše;, stare'jše brate in sestre v najtežjih dneh, ko je bUa naša domovina zasužnjena in tlačena od surovih tujcev. Ko se je tov. Pelko obrnil v svojem govoru na starše naših najmlajših, je med drugim dejal, da je današnji dan veličasten prav tako za starše, ki sprem- ljajo razvoj svojih otrok z vso ljubez- nijo in najboljšimi željami. Osnova po- zitivnemu razvoju otroka so nedvomno dobri starši in srečno ter po duhu zdravo družinsko okolje. Družina, šola in pionirska organizacija so tiste druž- bene sile, ki ob skupnem sodelovanju zagotavljajo vzgojo ntladega človeka, ki bo vreden član naše nove sociali- stične družbe. Govoru tov, Pelka, ki so ga navzoči z zanimanjem spremljali, so sledili pev- ski, recitatorski, telovadni in športni nastopi gojencev celjskih šolskih za- vodov. Taborniška organizacija mesta Celja pa je prisotne presenetila z na- zornim prilkazom taborniškega življe- nja. Svečanosti^ ki je trajala nad dve uri so poleg predsednika SZDL tov. Cveta Pelka prisostvovali tudi tov. Edo Grgič, okrožni javni tožilec in član komiteja ZKS celjske komune, prof. Bojan Luz- ner, predsednik celjskega društva pri- jateljev mladine z odborniki, učitelj- stvo in profesorji ter številni staršL Celjska skupnost komun bci imela dvanajst občin v torek se je sestal v Ljubljani od- bor za organizacijo oblasti in uprav Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS ter razpravljal o novi upravno- teritorijalni razdelitvi na področju okra- jev Celja in Šoštanja. V imenu iniciativnega odbora celjske skupnosti komun je obrazložil predlog tov. Franc Simonič, zvezni ljudski po- slanec in sekretar OK ZKS v Celju, po- jasnila pa sta dajala tudi ljudska po- slanca tov. Jakob 2en in tov. Jože Tum- šek. Odprto vprašanje je ostalo samo v k o. >.na. Slov. Konjice, Šentjur p. i , o..iarje. Šoštanj, Voj- nik, Vransko i v: sievilu pre- bivalcev bo - V'i; na Celje, ki bo štela 33 3-5 .^cv. najmanjša pa občina \ oj štela 2.615 nrebivnlppv Ste v. 21 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 27. maja 1955 Pogled po svetu »Razpregel zemljevid je diplomat«, bi rekli z našim Otonom Župančičem, ko smo priča letošnji spomladanski mi- rovni ofenzivi, ki naj hladno vojno med obema blokoma zvodeni v znosnejšo hladno koeksistenco, pojem, ki v diplo- maciji preživlja letos svoj srebrni ju- bilej in bi ga v našem jeziku prevedli s sožitjem. Ali bolje vzajemno prizna- vanje sožitja, bivanja. Pravzaprav je to velik in vzvišen cilj v dneh, ko iz ZDA čujemo novice o atomskih letalonosil- kah, ki bodo oskrbovale mrežo ameri- ških vojaških postojank, o novih atom- skih podmornicah, o angleškem atom- skem poligonu v Avstraliji, o 86 atom- skih eksplozijah, ki so doslej pretresle ozračje in privedle ameriški senat do zares kočljivega sklepa, po katerem bo- do imeli guvernerji pravico do imeno- vanja novih članov v predstavniški dom, če bodo stari pobiti v atomskem napadu. Kljub temu pa imejmo zaupanje v mirovno ofenzivo. Tu je najprej sovjet- ski dumping s popuščanjem skoraj na vseh frontah. Slišijo se glasovi, da bodo beograjski razgovori preizkusni kamen sovjetske odkritosrčnosti, kajti sovjet- ski predstavniki bodo tu radi ali ne- radi priznali neodvisnost države, ki ima socialistično ureditev. Jugoslavja je po- novno pridobila na mednarodnem ugle- du, prisojajo ji ključno vlogo pri vpra- šanju koeksistence. — Tu je dalje Cu En Lajeva pobuda za razgovore z Ame- riko. V svoji ponudbi je kitajski vo- ditelj jasno povedal, da je krivda za napetost na strani ZDA, ki so z denar- jem podprle Cangkajšeka in z orožjem, intervenirale, čeprav ni vojnega stanja med ZDA in LR Kitajsko. Kitajska pri- staja na konferenco 10 držav, kar je predlagala SZ, je pa tudi za kako dru- go obliko s pogojem, da Cangkajšek ne bo pričujoč. Formoza je notranja stran Kitajshe, ameriška okupacija pa je mednarodni problem. Cu En Laj je po- novno sproži vprašanje sprejema Ki- tajske v OZN in izjavil, da Kitajska je in bo podpirala cilje Ustanovne listine OZN, razen tistih, ki jih izsili glaso- valni stroj ZDA. Pravijo, da so v ZDA takoj začeli študirati kitajski predlog, Eiserihovoer pa je izjavil, da so ZDA za vsak pogovor o miru, samo če ob- stoji najmanjša nada, da bo zaradi te- ga »našim potomcem bolje.« V isti čas pa je Jui, predsednik formoške vlade, zatrdil, da se bodo kitajski reakcionarji borili za ponovno osvoboditev celine in da razgovori o ustavitvi ognja ne bodo lispeli. Ker je to rekel ameriški ekspo- nent, moramo dati Cu En Laju prav, ko je rekel, da od ZDA zavisi, ali bo prišlo do vojne ali ne. ZDA se bodo to- rej morale odločiti: Ali bodo vodile svojo azijsko politiko v smislu miru ali pripravljanja vojne. Bandunška konfe- renca je pokazala, da njihova dosedanja politika ne uživa v Aziji posebnih sim- patij. Boje se priznati državo, kakršna je Kitajska! Na varšavski konferenci so pustili Rusi nemško vprašanje odprto: Vzhod- na Nemčija ima proste roke za miro- ljubno združitev Nemčije, medtem ko Zahodni Nemčiji pariška konferenca to prepoveduje. Adenauer je že povedal, da ni govora o nevtralni Nemčiji, ki jo po angleških domnevah nameravajo po- nuditi Rusi. Angleška vlada je dosedaj zoper tak nevtralni pas po sredi Evro- pe, Eisenhower pa je v imenu ameri- ške vlade izjavil, da bodo na četvern} konferenci zelo previdni. Avstrijska republika ima že svoj prvi spor in to z Bonnom, ki je poslal silno ostro noto zaradi vrnitve nemškega pre- moženja, ki ga ima Avstrija okoli 4 mi- lijarde. Ker so veliki štirje pristali na to, da se premoženje ne vrne, so ne- kateri komentatorji vrgli poskusno bombo; Zahod bi morda pristal na ne- vtralno Nemčijo, če bi SZ pristala na nevtralnost katere izmed držav vzhod- nega bloka. Nevtralnost je torej ne- nadoma postala čarovna beseda. V Av- striji je šlo, ker sta popustila oba na- sprotnika, Avstrija pa je raje izbrala nevtralnost po švicarskem vzoru kakor pa nadaljnjo okupacijo. Molotov je av- strijsko vabo že nastavil Nemčiji in go- tovo Nemčiji ne bo manjkalo ljudi, ki jim bo zadišala. Med drugimi je Otto Strasser, ki se je 1. 1933 razšel s Hitler- jem, ustanovil Gibanje za združitev Nem^čije. Ce sovjetska ofenziva še tu uspe, potem se bodo ZDA morale spri- jazniti z izgubo strateških prednosti v Evropi. — Na sestanku veleposlanikov v Berlinu se je sovjetska ofenziva miru izkazala spet v vabi, nastavljeni Nem- cem. Ruski veleposlanik Puškin se v sporu zaradi zvišane cestnine na cesti, ki jo uporablja Zahodna Nem^čija in za- hodne sile na potu v Berlin, ni hotel pogovoriti in je napotil veleposlanike, naj se o tej nemški zadevi pogovore raje s Pieckom in Grotetvohlom. Ali se bo že kar tu zapletlo kakor že toliko- krat v desetih letih? Da je mogoč sporazum, zares kaže avstrijska pogodba. Poglejmo, na kaj vse so pristali nekdanji štirje zavezni- ki: Vsaka velenemška propaganda ali organizacija se prepove, Anschluss iz- ključen, vsi sledovi nacizma se mo- rajo odstraniti iz gospodarskega, po- litičnega in kulturnega življenja, na- rodne manjšine imajo pravico do svo- jega jezika tudi v uradnem poslovanju, za Habsburžane velja zakon iz 1. 1919, v vojski ne sme služiti noben nacist izpred L 1938, Avstrija mora skrbeti za zavezniške vojaške grobove, tuje čete se morajo umolkniti do 31. 12. 1955. Se nekaj obrobnih opomb: V Italiji gre težko brez škandalov, za katere skrbi tudi Clara Boothe Luce, pred- stavnica ameriške republikanske poli- tike, ki se v spoju s skrajno desno re- akcijo tako rada posveča lovu na ča- rovnice. ZDA terjajo od Italije, da jim izroči svojo nafto (v diplomatskem je- ziku imenujejo to predajo izpopolnitev petrolejske Industrije) in da gostoljubje ameriški vojski, ki se evakuira iz Av- strije. V Italiji so ljudje, ki pravijo, da Italiji ni treba prodajati svobode, ce očitajo Avstriji, da jo je kupila. Vse- kakor se je vrednost Italije po avstrij- ski državni pogodbi za ZDA zvišala in ukinitev pomoči, ki je povzročila ne- uravnovešenost ameriške veleposlanice, je bila v ZDA hitro preklicana. — Z ZDA se je sprla tudi Švica. Ameriški protekcionizem ogroža švicarsko urar- sko industrijo, saj je v treh mesecih iz- voz ur padel na 102 milijo^ia frdnklijev, ki so lepo okrogla valuta. Nek ameriški industrialec je Švici v besednem boju celo očital, da je med vojno zalagala naciste s preciznimi vojaškimi instru- menti. — Severna Afrika utegne postati nov Vietnam. Francosko-tunizijski spo- razum je odložen, besedo ima spet orožje. Nesporazumi so sicer med Fran- cozi in med obema Desturjema, toda položaj je tako zapleten, da nikdo ne vidi drugega sredstva, kakor da se raz- rešuje z mečem. — Indija je zagrozila Portugalski, da bo Goo osvojila, ne gle- de na zaščitnike, ki jih ima ali ki si jih išče. — V Afriki Angleži obetajo doslej največjo ofenzivo na Mau-Mau, dokler ne bo vidnejših uspehov. Amnestija z rokom do 18. maja ni uspela, ker upor- niki niso mogli iz gozdov zaradi — dežja. — Na izraelskih mejah ni no- benega upanja na pomiritev, pač pa kaže, da se bo spor med Afganistanom in Pakistanom, nasledek angleške ko- lonialne politike, vendarle končal s po- sredovanjem Egipta. Prav tako sta se Nehru in Mohamed Ali sporazumela glede Kašmirja. Sli bodo na plebiscit. — In še droben zaključek, ki po svoje osvetljuje lojalnost Adenauerjevih ob- lasti in ameriškega zunanje političnega koncepta: v Berlinu je ustaš Branko Jelič v družbi nemških fašistov v navzočnosti zastopnika berlinske obči- ne izvršil komemoracijo ob 10-letnici likvidacije hrvatske vojske. T. O. V sredo se fe v Dobrni začel posvet članov Mednarodne iederacije kmeiifshih strokovnjakov v sredo se je začel v Dobrni študijski posvet Mednarodne federacije kmetij- sMh proizvajalcev, ki se ga je poleg jugoslovanskih strokovnjakov udeležilo okoli 40 tujih kmetijskih strokovnjakov iz desetih eviropskih držav, med temi tudi generalni sekretar organizacije g. Hulit. Studijsko zasedanje v Dobrni bo vse- kakor zelo koristno za naše zadružni- štvo, saj bodo jugoslovanski referenti razpravljali o načelih kmetijskega za- družništva, o organizacijskih oblikah, o kmetijskih kreditih, o zadružni za- konodaji. kultumoprosvetnem delu in zadružni trgovini. Predstavniki zadruž- nega giibanja iz desetih evropskih držav se bodo tako seznanUi z našim zadruž- ništvom, hkrati pa obiskali nekaj kme- tijskih zadrug in na mestu samem spo- znali predmet razgovorov. V sredo dopoldne ob 9. uri se je štu- dijsko zasedanje začelo. Otvoritveni govor je imel generalni sekretar gosipod Hulit. Tej svečani otvoritvi je sledili referat člana upravnega odbora Glavne zadružne zveze FLRJ in profesorja ibro- girajske univerze dr. Mihajla Vnokoviča o zgodovini in strukturi zadružništva in zadružnih oblik v Jugoslaviji. Opoldne je predsednik Glavne za- družne zveze Jugoslavije tovariš Risto Antumovilč priredil gostom v Dobrni slavnostno kosilo, popoldne pa so se udeleženci odpeljali v Zreče, kjer so si ogledali delo in poslovanje v kmetijski zadrugi. Zasedanje bo trajalo do torka v pri- hodnjem tednu. Referate bodo podajali le jugoslovanski kmetijsko - zadružni strokovnjaki, medtem ko bodo tuji strokovnjaki svoja mnenja in opažanja iznašali v razpravah. Njemu Pomlad se prebuja, a kje si ti? Li čuješ — li vidiš, da svet se budi, poln belega cvetja in ptičjega petja. Molk. — Globoko v zemlji počivaš . ki v njej ne zapoje ti ptička ne cvete cvetica le trata preraste ti grob. Oh kje, kje je ptič ki mi pove, kje veter je da me ponese k tebi v ta scmčni maj — in kje je gomila ki krije te zdaj. Bizjak Rija Komunisti morajo biti nosilci socialistične misli IZ ZDRAVICE MARSALA TITA NA SLAVNOSTNEM KOSILU OB PRILIKI OBISKA I. PROLETARSKE DIVIZIJE V POSTOJNI Komunistična pairtija, čeprav maloštevilna, je wesla v široke množice našega ljudstva najdra- g)ocenejše, najbolj pozitivne last- nositi, ki morajo prevevati človeka, kot so odločnost, dositojanstvo, pfraviionost in druge. Neutrudno propagiranje teh najbolj pozitiv- nih človeških odlik je naletelo pri našem ljudstvu na izredno plodo- viia tla. Vloga Zveze komunistov Jugo- slavije oziroma vloga komunistov je sedaj in bo še dolgo časa od- ločilnega pomena za nadaljnji na- predek in blaginjo naše države. Komunisti, člani Zveze, ne sinejo biti tisti, ki se bodo stopili, ampak morajo biti tisti, ki bodo prevzgo- jili druge, biti morajo nosUoi so- oiaListične misli, biti morajo jedro tistega najbolj pozitivnega, kar ie dala znanost marksizma-leni- nizma. Kdo drug bo tolmač te znanosti, če ne komunisti? Komunisti ne smejo dovoliti, da bi jil» zapeljal vsakodnevni prak- tioizem in vsakodnevne majhne sikrbi, razne vsakodnevne težave. Komun^ti morajo imeti široko obzorje in gledati morajo na dalj- no perspektivo. Kot so bili med vojno nosalci gesla bratstva in enotnosti, kot so v naše enote, v katerih je bila veči na nekomu- nistov, vnašali duh pravionositd in ljubezni celo proti tistim, ki so bili zapeljani in so šli včasih z orožjem na nas, prav tako morajo komunsti tudi v današnjem času hiti tisti, ki bodo vedno nad vsa- kodnevno prakso, nad vsakodnev- nimi težavami. Razume se, da bodo prvi pri premagovanju teh težav, morajo pa biti vedno no- sUoi tiste enotnosti, ki je prevla- dovala v vojni in v prvih letih po vojni in katera živi še sedaj, ki pa jo je treba še bolj okrepiti. V zadnjem času nisem popol- noma zadovoljen z vedenjem ne- katerih komunistov. Mnogi komu- nisti so se spozabili, mnogi so se prehitro vdali vsakdanjim teža- vam, preveč so se zabili v svoje lokalne okvire in preveč gledajo vse skozi gospodarske račune, ki jih je, razume se, treba spoštovati, ker je gospodarski račun tudi važen, vendar pa ne sme biti vse. Ne sme se gledati samo skozi dinar, ker se skozi njega ne vidi ničesar. Komunisti morajo imeti pred seboj tisti višji cilj, to pa je izgradnja socializn^ Socializem pa ni samo tehnični razvoj naše države, ni samo razvoj naših to- varn, ni samo vprašanje našega izvoza in tega in tega, da bi ven prodali čim bolje in da bi čimbolj poceni kupili. Socializem je nekaj več! V naši državi ne smemo kompromitirati Ideje marksizma- leninpripravlialnega odbora tov. Joško Lojen je v svojem poročilu razčlenil iprobleme kozjanske komune iz političnih in gosipodarskih vidikov. Snov je 'bila zajeta tako, da je dala dovolj prilike za razpravo. Najprej so g'Ovorili o ideološki dgradnji komu- nistov samih, ki je na Kozjanskem zadnji čas precej zanemarjena. Dosti je bilo nalog, ki se niso mo^e izvršiti prav zaradi tega, ker komuoisti niso znali pravilno prijeti. Tako niso mogli pridobiti zadostnega števila učencev za kmetijske gospodarske šole. Posebno poglavje je delo z mladino. Lahiko re- čemo, da ibi mladina rada delala, če toi imela pomoč pri starejših. Govornik iz Buč je mnenja, da so tudi prosvetni delavci v tem kotu nekoliko popustili. Od šolnikov smo slišali, da naletijo pri vzgoji v šoli na težave, ker dajejo starši otrokom potuho in imajo zasta- rele nazore, ki močno vplivajo na otroka. Zato je potrebna v prvi vrsti vzgoja staršev. ^McL odbori in SZDL bi morali učiteljstvu pri takšni pre- vzgoji (pomagati. Učiteljstvo mora učiti le resniico. Nato smo sMšali k poročilu sekretarja nekaj opravičil. Prvi je tov. Jaka Le- sk ošek iz Lesičnega obljoibdl, da se bo stanje izboljšalo. Tov. Alojz Pihler iz Bistrice ob Sotli pa je dejal, da so člani opravild več praktičnega kakor teore- tičnega dela. Na njihovo pobudo sta bili el^trificirani vasi Trebče in Križan vrh. Izvedli so tudi lonetijski tečaj lani in letos, čeprav so celo nekateri občan- ski odborniki omalovaževali tečaj. Po ustanovitvi komune so nastala med člani nesporazumljenja. Bistrlčani že- lijo, da ibi novi komtmski komite našel pravo pot in dajal svojiim organizacijam navodila za delo. Tov. Beno Božiček je povedal, da kmetijsko gosipodarska šola v Kozjem ni mogla uspeti, ker preda- vatelji niso prišli redno k napovedanim pnredavanjem. Mladina si želi ;poučnih izletov in ji bo treba to priliko nuditi. Novi komite je sklenil, da bo učvrs^ organzacije in takšno ustanovil tudi v Podsredi. Komunisti morajo sodelovati v vseh organizacijah, pomagati pri iz- vedbi občnih zborov SZDL in redno študirati. Pred dnevi je bila v Kozjem tudi prva komunska konferenca SZDL, ki ji je predsedoval tov. dr. Anton Sok. Konferenco je obiskal tudi predsednik okraja tov. Riko Jerman. Za priprav- ljalni odbor je podal poročilo tov. Miiha Leskošek, ki je prav tako kmalu spro- žil razgovor. Najprej se je sukal okoli šolskih odborov lin vzgoje mladine. Po- nekod je mladina ibrez pravega vodstva in se ne znajde. Tu je v prvi vrsti torišče SZDL, da mladini pomaga pri njenem delu. Govoričenje samo ne za- leže. člane sodimo po njihovih dejanjih. V šolske odbore morajo priti zgrajeni in odločni ljudje, sposobni da vodijo prosvetno politiko na vasi, v šoU pa budno pazijo na pravilnost vzgoje. — Tovariš Klančniik iz Kozjega je govoril o reformi šolstva in nakazal dobre in slabe strani. Tovariš Ferdo Valenčak je povedal, da dostikrat visi vse delo na eni sami osebi. Novi komunski odbor bo moral to \i>rašanje resno načeti. Ko so primerjali število članstva v vaških odborih, so ugotovili ponekod zelo žalostno stanje, posebno v občinah Lesiično, Bistrica ob Sotld in Podsreda- Ti odbori se morajo preosnovati, da bodo sp(^bna dvigniti število članstva. Pohvalilii pa so vaška odbora Zdole in Kozje, ki imata sorazmerno največ članstva. Tovariša Andrej Tumšek in Karel BokaUč sta se poglobila v obnovo in izluščila predlog, da se pogorelce opro- sti prometnega davka za žaganje lesa, namenjenega za obnovo. Tov. Martin Lorger iz Zagorja je grajal ipohlep ne- katerih zadrug ipo 'pretiranem dobičku, ki gre na račun zadružnikov. Po končani plodni razpravi je kandi- dacijska komisija sporočila, da je bil za prvega delegata v okrajno skupščino SZDL z burnim odobravanjem izvoljen tovariš Franc Siimonič, sekretar okraj- nega komiteja ZKS Celje. Izmed 19 članov komunskega odbora so zaupali predsedniško mesto tovarišu Jošku Lo- jenu iz Kozjega, sekretarsko pa tov. Mihi Leskošku iz Buč. Predlog zakona o novi ureditvi občin m oicrajev Je sprejet v torek, 24. maja je Zvezni izvršni svet sprejel predlog splošnega zakona o novi ureditvi občin in okrajev in o spmembi ustreznih pred^nisov o ljudskih odborih. Sprejet predlog daje zakonsko osnovo za reorganizacijo sedanjih občin in okrajev oziroma za uvedbo komunalne ureditve ter vsebuje dve vrsti uredb. Uredbe, ki določajo načela organizacije občin in okrajev, ki so drugačna od na- čel dosedanjega zakona o ljudskih od- borih, in uredbe, ki določajo način for- miranja občin in okrajev. Rok, do kate- rega morajo biti formirani ljudski od- bori. določa predlog zakona o novi ure- ditvi občin in okrajev 1. septembra 1955 oziroma v posebnih primerih 1. oktober 1955 kot zadnji rok. Usnjarski tehnikam v Domžalah bo sprejel letos 35 novih dijakov Usnjarski tehnikum je srednja stro- kovna šola, ki praktično in teoretično izobražuje mlade ljudi za poklice v usnjarski stroki. Sola ima stopnjo po- polne' srednje šole in daje pravico do študija na tehn|iš'ki fakulteti Iter do skrajšanega roka v obvez4i Vojaški službi. Izkopanine pričajo, da je bilo usnjar- stvo že pred 250.000 leti zelo razvito, saj spada obleka in obutev med osnov- ne potrebe predzgodovinskega človeka. Iz domače dejavnosti je nastala usnjar- ska obrt in šele v pr^eklem stoletju se je razvila v industurijo. V tisočletjih so si usnjarji nabrali dragocenih izkušenj v obdelavi izredno občutljive in zapleteno sestavljene su- rovine — živalske kože. Kemiji je šele v zadnjih desetletjih uspelo pojasniti skrivnostne pojave in ustvariti znan- stveno osnovo za nadaljnji razvoj te pomembne panoge. Toda še danes je med usnjarji le preveč nazadnjaškega duha, ki se oslanja na sicer dragocena stara izJkustva, toda ne razume novih potov razvoja, ker pač nima zato po- trebne predizobrazbe. Prav zaradi tega bo ipotrebno še veliko mladih sil, ki bodo dale tej panogi 'Poleta in uvedle sodobne postopke v delu. Zato je leta 1948 ustanovljen Usnjar- ski tehnikum v Domžalah'. V neposredni bližini lepega športnega igrišča in no- vega modernega kopališča je zgrajeno sodobno šolsko poslopje, v katerem je tudi internat in šolska menza. Preskrb- ljeno je torej za uspešen študij, za sta- novanje, prehrano ter za telesno in du- ševno razvedrilo dijakov. V bližini šole 90 poslopja šolskih delavnic ter analit- ski ter tehnološki laboratorij. Domžale so le 15 km oddaljene od Ljubljane. Železniške in avtobusne zve- ze so ugodne* in je omogočen obisk gle- dališča pod nadzorstvom vzgojiteljev. Pogoji za vpis v I. letnik so: opravlje- ni 4 razredi nižje gimnazije in spre- jemni izpit na Usnjarskem tehnikumu; najvišja starost je 16 let. Po končanem štiriletnem šolanju o- pravijo absolventi diplomski izpit in s tem dobe naziv »usnjarski tehnik«. Ob počitnicah je obvezna enomesečna praksa v eni izmed tovarn usnja, di- plomirani tehnik pa še enkrat prakticira v tovarni predno zasede odgovorno me- sto obratovodje, vodje oddelka ali pa se zaposli v trgovini, skladiščih in labora- torjih. Tudi tovarne tanina in drugih pomožnih sredstev potrebujejo usnjar- ske tehnike. Dobrilm dijakom pode- ljujejo usnjarska podjetja štipendije, s čemer si zagotovijo dober kvalifici- ran kader in s tem pomagajo marljivim in revnim dijakom, da lahko nemoteno dokončajo svoj študij. V šolskem letu 1955-56 bo sprejetih v prvi letnik do 35 novih dijakov in ni nikakršne ovire za to, da bi se mogla vpisati tudi dekleta. Sprejemni izpit je treba delati iz slovenščine, matematike in kemije. Izpiti bodo 13. in 14. junija t. 1. na Usnjarskem tehnikumu v Dom- žalah. Kdor želi stanovati v Dijaškem domu, naj to sporoči upravi tehnikuma in pošlje zagotovilo svojih staršev ali pa rejnikov, da bodo redno pošiljali po- trebni znesek za oskrbovalnino. Po zakonu o oddajanju in izvajanju gradbenih del razpisuje CELJSKA TISKARNA, PAPIRNICA IN KNJIGARNA, Celje Trg. V. kongresa 3 JAVNO LICITACIJO za izvajanje gradbenih in obrtniških del za nadzidek glavnega industrijskega obrata za eno nadstropje. Proračunska vsota 11,000.000 din. Varščina je 30.000 din. Pozivamo interesente, da se zglasijo v podjetju do 1. julija 1955. CELJSKI TEDNIK, 27. maja 1965 Ste^/. 21 — stran 3 Pripravimo otroftom čim lepše šolshe izlete Majskih šolskih izletov se otroci že vse leto silno vesele. 'Ko se približa spomlad, postajajo bolj in bolj nemir- ni, ne strpijo več in dnevno izprašu- jejo svojega učitelja ali profesorja, kdaj in kam jih bo popeljal. Največkrat se razrednik z njimi dobrohotno po- govori in skupno ugibajo in predlagajo, kam bi šli. Zgodi pa se tudi, da si učitelj izbere načrt izleta, ne da bi pri tem upošteval želje otrok. No, kajpak, tudi tu velja pravilo: vsem ustreči je nemogoče! Potem pa gredo eni v Po- stojnsko, drugi v Logarsko, tretji v Zagreb, mnogi pa si izberejo kar bliž- nje izletniške točke. Pravzaprav za otroke niti ni važno, kam gredo, temveč kako bodo preživeli ta majniški izlet. Opisati vam hočem dva različna primera šolskih izletov in razpoloženje otrok na prvem in na drugem izletu. Osnovnošolčki II. razreda so napra- vili izlet v Maribor. Mesto jih ni po- sebno mikalo, ko pa jim je učiteljica povedala, da bodo obiskali muzej in se v slučaju lepega vremena morda tudi kopali na Mariborskem otoku, so bili kar zadovoljni in niso imeli kaj pri- pomniti. Toda poglejmo si organizacijo tega izleta. Cim so otroci v Celju sedli na vlak, so slišali zapoved, da ne smejo v vlaku jesti, da bodo pustili »čiste vagone«. Otroci so se tej zapovedi si- cer neradi pokorili, vendar so poslušni ubogali in do Maribora niso odprli svo- jih bisag. Drugim pa se je le posrečilo, da so ušli strogim očem učiteljice in potihoma ter previdno tlačili v usta popotnico. Mnogi so za okrepčanje iz- koristili tudi predor, halo je na mah utihnil, zašumeli so papirji — in ko smo prišli spet na svetlo, so si mnogi namuzano brisali usta ... V Mariboru smo takoj iz postaje od- šli v muzej — bilo je mnogo zani- mimh stvari — toda ura se je bli- žala dvanajsti in lačni želodci so stop- njevali nezainteresiranost. Otroci so nestrpni letali iz sobe v sobo, v želod- cih jim je pošteno krulilo in tako smo okrog 13. ure prvič sedli k okrepčilu v manjši restavraciji. Izlet na Mari- borski otok se je tudi izjalovil (ne po krivdi učitelja), ker pa je bilo časa dovolj, smo preživeli dve uri v kinu. Predvajali so slučajno lep otroški film, ki je učencem nudil mnogo užitka. Imeli smo še dovolj časa, da smo si ogledali Tri ribnike, se tam malo po- igrali, okrepčali, dokler se nismo počasi napotili proti kolodvoru. V vlaku spet ni bilo dovoljeno »smetiti«, toda večno lačnim izletnikom se je spet oglašal želodec, nahrbtniki pa so morali ostati nedotaknjeni. Marsikateri je imel še poštene zaloge in se mu je zdelo ne- umno, da bi jih z lačnim želodcem pri- nesel domov, pa se je v vlaku spet »pregrešil«. Na obrazih otrok tega izleta je bilo ves čas opažati neko napeto zadržanost, ki se tudi na prosti jasi ob Treh rib- nikih ni povsem sprostila. Res je, da je železna disciplina in izredna požr- tvovalnost učiteljice ta razred uvrstila na častno mesto, saj se je ponašal z največjim številom odličnjakov. Poza- biti pa ne smemo, da je šolski izlet samo enkrat v letu, da držimo otroke —dom kot šola — vse leto na vrvici in bi dilo za to prav, da bi dan njihovega izleta bil res svoboden dan, seveda v kolikor ne preseže mej dostojnosti. Drugi izlet je bil s četrtošolci osnov- ne na Mozirsko kočo in Velenjsko je- zero. Kako se je učitelju posrečilo dobiti za izlet dva dni, ne vem. Nemara si je prihranil »športni dan« in ga pri- ključil šolskemu izletu. Ves načrt tega izleta je bil neoporečen. Res je, da otroci niso bili tako disciplinirani, kot na mariborskem izletu, toda bili so srečni. Zatrjevali so, da tega izleta ne bodo nikoli pozabili. Potrpežljivi uči- telj je marsikaj spregledal, tako v vla- ku, kot na poti. Opazovalec v tem pri- meru sicer ne bi mogel govoriti o zglednem ponašanju otrok, šlo pa je vsekakor brez škandalov. Otroci so si zadovoljni okrepčali želodce, bodisi v vlaku, ali pa na poti. Učitelja to pač ni motilo. Okrog 12. ure smo prišli na Mozirsko, se okrepčali in odpočili. Popoldne je učitelj odpeljal otroke na prostrano planinsko jaso. »Tako, otroci, dan je vaš, tu lahko norite po mili volji, samo ne oddaljite se preveč od koče.« Otroci so res noreli, se premetavali, tepli, uganjali Indijance, nagajali dekletom, plezali po drevesih in uganjali vrsto vragolij — brez škode. Učiteljev dobro- hotni »dan je vaš« so izpopolnili še z »noč je naša«. Na pogradih so se igre nadaljevale s skrivanjem oblek in čevljev, s pripovedovanjem »vicov«, skrivali so se v temi itd. Opolnoči so spali le še redki — učiteljevi železni živci so prenesli vse, v koči pa tudi ni bilo tujih gostov. Naslednji dan dolga pešhoja proti Ve- lenju. Delček ravne poti pa so napravili z avtobusom rudnika Velenje, ki jih je popeljal tik do Velenjskega jezera. Sla- bo vreme je sicer preprečilo še mnogo obetajoči užitek — kopanje v jezeru, toda otroci so to zlahka preboleli, ker so imeli druge svobode dovolj, vsakovrst- nih iger ni bilo konca ne kraja. Na povratku so otroci zatrjevali, da tega izleta ne bodo do smrti pozabili... Ni važno torej, kam gremo na majske izlete, temveč kako jih preživimo. In menim, da ima tudi učitelj, ki orga- nizira izlet posebno zadoščenje, če sliši izjavo otroka — tega izleta pa ne bom nikoli pozabil. Majski izlet ne bi smel hiti samo »izpolnjeni načrt«, temveč mora v otroku pustiti lep spomin. Maj- ske izlete smo tudi že včasih otroci razumeli kot neko darilo, ki nam ga da šcia za naš trud. In to darilo mora biti lepo in praktično. Ta dva opisana primera naj bi bila požrtvovalnim uči- teljem nekak kažipot. Vem, da bo imel prvi primer dosti pristašev med starši in ga bodo zagovarjali, češ otroka tudi na izletu drži na vrvici. Prav. Otroci res znajo učiteljevo dobroto grobo iz- koriščati. Zato pa jim nudimo tak izlet, kjer tako in tako izkoriščanje ne bo imelo zlih posledic ne za otroke, za šolo in ne za okoli'co, ki so jo izletniki obiskali. Disciplina je potrebna v šoli, doma, v vlaku, na poti, v planinski koči in v mestni restavraciji — na ši- roki planinski jasi pa naj se otroci po- polnoma sproste. Takih izletov si že- limo starši in otroci. Morda naj bi pri- čujoči članek otvoril anketo med starši in učitelji, ki organizirajo šolske izlete. Keramična tovarna v Libojah se modernizira Nemalo presenečen je bil človek, iki je pred leti obiskal Keramično tovarno v Libojah in po ogledu tovarne dejal: »Saj to je popolnoma podobno srednje- mu veku!« Gledal je tako imenovane »plankarje«. ki vse proizvode prenesejo na ramenih (iz vrhnjih nads-tropij v pritličje in obratno. Res, zelo težki de- lovni pogoji so v teh zastarelih delav- nicahu Težko je odrezati in začeti na novo. Vendar so se odločUi. Otresti se hočejo zaostalosti. Zastarel obrat s slabo stroj- no opremo ter s temnimi, nezračnimi prostori, polnimi prahu, je že resno ogrožal bodočnost kolektiva. Delavci so bili izix>stavljeni prekomernim napo- rom in sUikoznim obolenjem. Vsi ti razlogi priganjajo 140 let star kolektiv — to obletnico bo letos slavil — v še bolj zagrizen boj, ustvariti takšno tovarno, ki ne bo v ničemer več podobna delavnicam, katerih gospodarji so bili kapitalistični izkoriščevalci. Ko- lektiv je z investiranjem lastnih sred- stev in z najetimi krediti dogradil novo najmodemeje opremljeno halo, kjer se bo v bodoče oblikovalo blago. HŠda je bila spuščena v E)ogon 9. maja in s tem dnem je prenehala tudi vsakodne\ma karavana iz pritličja v drugo nadstrop- je in obratno. Delo je v novi obliko- valnici mnogo bolj prijetno, saj je pr<> stor vzorno urejen in ima vse sani- tarne naprave. Hala je dolga 75 m in široka 10 m. Namesto 12 železnih peči ogreva halo naprava, ki izkorišča od^ padne pline. Tako ogrevanje 'pomeni ogromen iprihranek na premogu. V obli- kovalnid. je tudi neonska razsvetljava in velika 0'kna, ki dajejo dbvolj svet- lobe, saj je stena eno samo okno. Umi- valnica ima vedno toplo in hladno vodo. Polizdelkov ne prenašajo več na ramenih, temveč na vozičkih, na kate- rih prevažajo tudi maso za izdelavo polizdelkov, ki so jih doslej prevažali v samokolnioah. V novi hali je prav prijetno delati še zlasti zato, ker nova polavtomatska stružna vretena, na ka- terih sedaj delajo, ne povzročajo več ropota. Tudi možnost obratnih nesreč se je zmanjšala, saj je v novi obliko- valnici veliko manj jennenja in trans- misij kot prej. Z moderno ureditvijo delovnega pro- cesa bo tovarna ustvarila več milijonov piihranka letno ter nudila stotinam de- lavcev bolj zdrava in prijetnejša ter manj nevarna delovna mesta. OBISK pri najstarejši Celjanki Okrajni odbor RK me je obvestil, da bo te dni izpolnila 97 let njihova najstarejša socialna podpiranka in ob- enem tudi najstarejša Celjanka M a- rija O grinc, rojena Bezgovšek. Za- stopniki RK so ji ob tem visokem jubileju čestitali na domu in ji pri- pravili majhno • presenečenje v oblikU denarne nagrade in nekaj priboljškov v hrani in obleki. Nekaj dni prej sem jo obiskala tudi jaz, da bi zvedela kaj več o njenem dolgem in delovnem življenju. Skromna, majhna hišica v Liscah št. 50 je bila zaprta, ko sem v zgodnjem dopoldnevu potrkala na vrata. Zaslišala pa sem, kako je zaškripala postelja v majhni izbi in že se je stara ženica oglasila. Nasmejana je pokukala skozi okno in dejala, da nima ključa, da bi mi odprla in da se bo hčerka gotovo vsak čas vrnila s polja. Nisem čakala dolgo. Hčerka — tudi stara ženica — jc odložila koš pred hlevom in me po- vabila v hišo. Marija Ogrinčeva je že sedela kraj postelje, oblečena in obuta in mežikala vame z dobrimi očmi. »Gotovo ste od Rdečega fcrfiiža«, me je nagovorila. Ko sem ji pojasnila, kdo sem in s kakšnim namenom prihajam, se je spet nasmeh- nila, mi ponudila stol čisto zraven sebe, da bi me bolje sUšala. Vsa nadloga njene visoke starosti se kaže edino le v rahli naglu^nosti, v zadnjem času pa ji tudi noge nekoliko odpovedujejo in je že prejela za palico ter upa, da bo z njo še pricapljala v stoletnico. Zavidala pa sem ji njene oči, ko mi je hčerka pripovedovala, kako še čita brez očal in kako pomaga njej pr% obadanju šivanke, kar 30 let mlajša hčerke ne zmore več. Bolna ni bila nikdar v življenju razen letošnje zime, ko je prebolela rahlo gripo. Kot je sama pripovedovala, so ji v 70 letu oči opešcde, tako, da ni mogla več či- tati. S starostjo pa se ji je vid znova povrnil. Menda se ima Marija Ogrinčeva svo- jemu zdravju in visoki starostii zahva- liti predvsem izredno Žilavi naturi in pa lagodnemu dojemanju življenja. »Ve- dela sem, da sem rojena za težko živ- ljenje, pa sem ga lažje prenašala. V udobnosti in brezdelju pa tako ne bi znala živeti 'in bi najbrž že umrla.« Ganila me je njena življenjska zgodba, ki jo je tako preprosto, v šaljiivih do- mislicah izpovedala. Nič trpkosti, nič užaljenosti, nič obsodbe nad človeško družbo ni bilo zaznati iz njenih besed. In vendar je pripovedovala pretresljivo zgodbo malega človeka. Ko so njeni vrstniki m vrstnice žive- li še v pravljičnem svetu in jih je v toplem domu ogrevala še roditeljska ljubezen, je mati že zavezala culo pet- letni Mateji in jo poslala služiti. Pa bi se nebogljeno otroče kar znašlo kot pastirička ovac in krav^ če je ne bi družina tudi pretepala. Tako je več- krat objokana šla s svojo čredo na pašo, kar veselila se je te drobne sre- če, ko je UUa krutih ljudi vsaj nekaj ur dnevno osvobojena, živalska družba PG jo je ljubila in tako je mala Marija razdajala svojo ljubezen ovcam, kozam in kravam. »Čevljev nisem imela vse do snega — pripoveduje dalje že- nica ...« Gotovo je bilo Marijino življenje vedno trdo in neusmiljeno, vendar zatrjuje, da je bilo kar lepo. Ko je rasla v mladenko, je menjala še nekaj gospodarjev. »Zdaj se nisem bala ni- česar več — tudi palice ne — ker sem se znala že sama braniti. Delala sem z izrednim veseljem in delavne roke so mi preskrbele tudi dobrega moža. Takrat se ni bilo navada poročiti, če nisi imel grunta. Midva pa sva se vzela zgolj na žuljeve roke. Po poroki sem se preselila v Celje in delala kot vi- niičarka pri razlidniih gospodarjih,, V 80 letu svoje starosti sem pri Zagodetu napravila še 80 šihtov, ker so mi dali zemljo in stanovanje. Pravzaprav ni- sem nikoli trpela prevelikega pomanj- kanja, kajti v delu mi ni bita nobena kos — v košnji in mlačvi pa sem tekmovala tudi z moškimi.« Marija Ogrinčeva je rodtila 9 'otrok, izmed katerih živijo danes le še tri hčere. Ko je mlajša hčerka kupila baj- to v Liscah, se je mati preselila k njej. Tu čaka mimo — svojo 100 let- nico — in Celjani ji iz srca želimo da je dočaka. II. gimnazija w Celju, in problemi Od kod so doma in od kod prihajajo dnevno učenci tega zavoda? Iz Celja in njegove bližnje okolice jih je komaj 650, to je le dobra polovica, medtem ko jih 410 prihaja iz okoliških krajev po- deželja peš, s kolesom, avtobusom ali vlakom. Če tu diferenciramo niižje in višje razrede, je slika drugačna: v Celju in bližnji okolici stanuje 561 učencev nižjiih razredov ali 69,25%, precej daleč izven Celja pa 249 učencev ali 39,75%. Višje razrede obiskuje 140 ali 56% 2iu- nanjih dijakov, v Celju in njegovi bliž- nji okolici pa jih stanuje le 110 ali 34%. Ta množica dJijakov se dnevno zliva v zgradbo nekdanje meščanske šole v Vodnikovi ulici, kjer dopoldne in po- poldne ipolnijo pretesne prostore. Gim- nazija ima 29 oddelkov: 22 niižjih in 7 višjih. Na en oddelg^k odpade v višjih razredih povprečno 32 dijaikov, medtem ko so nižji razredi mnogo bolj natrpa- ni; povprečje v teh razredih je blizu 40. torej visoko naid republšikim po- vprečjem. Posebno natlačeni so neka- teri prvi razredi, kjer sedi v učilnici tudi 50 učencev. To so predvsem do- poldanski razredi. Delo v takih oddel- kih. kjer je tudi sestav učencev zelo različen in nehomogen po socialnem po- reklu 'in predznanju, je zelo težko. Po socialnem poreklu je slika dija- kov II. ginmazije naslednja: med nižje- šoki je 40% delavskih otrok, 7,40% kmetsfcih, 9,38% obrtniških, 32,8% uslužbenskih, otrok upokojencev in ostalih poklicev pa je 10,39%. Višje- šolcev je 14% delavskega stanu, kmet- skih sinov in hčera je 20,40%, obrtni- škega porekla' jih je 8,80%, sinov in hčera uslužbencev je 40%, upokojen- cev in ostalih poklicev pa 16,80%. Ob tem je zanimivo ugotoviti dejstvo, da je odstotek delavskih otrok v nižjih razredih razmerama Visoik, v višjih raz- redih pa precej nizek. Pri kanetekih in uslužbenskih otrocih je slika ravno obratna. Znatni okoliški predeli nimajo višješolcev, ali pa jih imajo le zelo malo. Verjetno je glavni razlog velika oddaljenost, pomanjkanje prostorov v dveh dijaških domovih in cena oskrbi v njima, pomanjkanje finančnih sred- stev in razumevanja pri nekaterih star- ših. ki ne morejo ali nočejo kriti stro- škov v zvezi s šolanjem njihovega otr^ ka v višjih razredih gimnazije. Od vož- nje z vlakom ali avtobusom odbijajo dijake oziroma njih roditelje poleg ve- like oddaljenosti tudi neugodne zveze. Od nižješolcev se jih vozi le 5,94%, med višješolci Pa je 52,20% vozačev, torej več kot polovica. Za 450 nižješol- cev je zavod oddaljen do 1 km. 360 pa jih je oddaljenih 2, 3 ali več kilometrov. Pri višješolcih je v tem pogledu mnogo huje: od 250 jih je 112 oddaljenih preko 4 km od gimnazije. V nižjih razredih je 66 učencev, ki dnevno .porabijo več kot dve uri za hojo oziroma, vožnjo, med ^0 višješolci pa je 62 takih mladincev in mladink. In kdaj morajo vstajati ti najbolj oddaljeni dijaki? Med nižje- šolci jih 25 vstaja pred 4. oziroma 5. uro, eden celo ob dveh. Pri višješol- cih je ta problem še bolj pereč: pred 5. uro vstaja 55 dijakov; mnogo je med temi takih, ki morajo na noge pred 3. in 4. uro. Dodajmo k temu še domače delo in pomanjkanje ipomoči doma pri učenju. Ni čudno, da je pri dijakih, ki se vozijo ali prihajajo od daleč, v zad- njih urah opažati precejšnjo utrujenost, zaspanost in kot posledico tega neza- dostno dojemanje. Za vozeče je zavod uvedel zavetišče, to je nekaj razredov, kjer se lahko potujoča mladina od pri- hoda vlaka do pričetka pouka priprav- lja. Med bolj oddaljenimi nižješolci tn zlasti višješolci je precej takih, ki ni- majo zadostne in primerne hrane: le dva in celo en topel obrok na dan. Po- sledica vseh teh okolnosti je bržčas tudi šibko zdravstveno stanje in sla'bša od- pornost, ki jo je opaziti pri mnogih mlajših in starejših dijakih. Kljub vsem tem težavam pa je razveseljiva ugoto- vitev. da se mnogo dijakov tega zavoda udejstvuje tudi pri izvenšolskem delu: v glasbi in petju 130 učencev nižjih raz- redov in 50 višješolcev, v dramatskih skupinah 3 nižješolci in 20 dijakov viš- jih razredov in v šiwrtu 188 nižješolcev ter 108 dijakov višjih razredov. Spričo vseh navedenih okolnosti in težav, v katerih živijo in delajo dijaiki tega zavoda, ni seveda čudno, dia uspehi še niso in ne morejo biti povsem za- dovoljivi. Roditelji kot profesorski zbor želijo, da se stanje zboljša. Kaj storiti v ta namen? Predvsem je v razredu potrebno še bolj poglobljeno in indivi- dualno delo posebno z najbolj ogroženi- mi učenci. Ptenatrpanost nekaterih od- delkov kajpada ovira tak sistem dela. Potreben je stalen in pristen kontakt z roditelji in organi družbenega uprav- ljanja v šolstvu, potrebno bi bilo zmanj. šati število dijakov v posameznih od- delkih tudi že iz higienskih razlogov. To nam dalje narekuje splošno razbre- menitev zavoda, ki ima danes že blizu I.IOO dijakov. Iz tega pa sledi potreba, da se v skladu z novo reformo šolstva ustanovi v mestu še ena nižja gimnazi- ja oziroma osemletna šola ali popolna gimniazija nekje v celjski okolici. Z ustanovitvijo popolne gimnazije bi se tudi višji razredi približali mladini de- lavskega, kmetskega in obrtniškega po- rekla iz najbolj oddaljenih predelov celjske okolice. Za ustanovitev, življenje in delo takega zavoda bi bilo seveda potrebno globoko raziimevanje oblast- nih forumov, najširših plasti ljudstva, organov družbenega upravljanja, rodi- teljev in učnega osebja, da pouk na takem področju in zav(^u ne bi bil ogrožen. A. K. Laščani so dostojno proslaviti lO-leInfco osvoboditve Laško je ibdlo v soboto v prazničnem razpoloženju. Vse mesto je bdlo v za- stavah. Proti večeru je postajalo po ulicah vse bolj živahno. Na Starem gradu je zagorel kres, ipod nebo so za- čele švigati rakete, zvočniki so vabili ljudstvo na proslavo 10-letmce osvobo- ditve v dom TVD »Partizan«. V nabito ipokii dvorani je po odigra- nju Intemacionale mladinski pevski zbor KUD »Svobode« Laško zaijel tri borbene pesmi. Poslušalci so posebno toplo sprejeli »Pesem XIV. divizije«. Navz^ je pozdravil republiški po- slanec in predsednik LOMO Laško tov. Ivan Vodovnik, ki je v svojem govoru poudaril, da se je treba v borbi za n^ odvisnost in razvoj socializma nasloniti na lastne sile. Glasbena šola je pripravila izredno presenečenje. Tamburaški orikester. ki deluje šele tri mesece, je pod vodstvom profesorja Nerata odigral venček slo- venskih narodnih. Buren aplavz in Šopek cvetja sta bila zahvala publike. Kulturni program je dopolnila dramat- ska sekcija KUD »Svoboda« s Pirčevo dvodejanko »Ko bi padli oživeli«. Glav- no vlogo Trlepa je dobro kreiral tov. Toman. Tudi ansambel kot celota je bil dober, za kar gre v prvi vrsti za- sluga režiserju tov. Rafoltu. Na zaključku proslave je laška godba na pihala, pod vodstvom neiraioimega kapelnika Covnika, odigrala cikliis na- rodnih in partizanskih, pesmi, (-žak) V Tednu gasilstva, od 23. do 28. maja, poskrbimo zlasti za varnost gozdov pred požari Od 1. do 10. maja je bUo v gozdovih območja okraja Celje 5 gozdnih poža- rov. To štev-ilo nam dovolj jasno pove, da smo v gozdovih premalo previdni. Lahko si predstavljamo, kako velika škoda bi lahko nastala, če bi gasilcem ne uspelo požar v najkrajšem času ome- jiti in zatreti. Omejevanje nevarnosti požarov v gozdovih je zato posebnega pomena. Varovanje gozdov pred požari predpisuje tudi poseben zakon. Ta pra- vi, da je dolžnost vseh državljanov va- rovati gozd pred požari; prepoveduje pa tudi kurjenje v gozdovih in na obronkih gozdov. V tem zakonu so. natančno do- ločene naloge ljudskih odborov za pre- prečitev nevarnosti gozdnih požarov. Pomembna pa so tudi določila za pri- pravljenost zoper nevarnost gozdnih ipo- žarov ter določila o organiziranju ga- silske službe. Sodelovanje gozdarske z gasilsko službo mora biti v pogledu var- stva gozdov 'kolikor mogoče dobro. Gozd mora biti v skrbi varstva pred po- žari, skratka, vseh državljanov. Letošnji »Mariborski teden" v znamenju desete obletnice osvoboditve Letošnji XII. »Mariborski teden« v času od 30. julija do 7. avgusta bo v znamenju desete obletnice osvoboditve. Organizacija Zveze 'borcev je že doslej pokazala veliko zanimanja in bo sode- lovala v dokaj obširnem merilu. Neka- tere druge organizacije še čakajo s pri- javami, kar pa se nam ne zdi jKjpolno- ma prav. Dobro bi bilo, če bi na tej pomembni gospodarski prireditvi, ki je posvečena spominu največjega dne v zgodovini naših narodov, sodelovale tudi organizacije Zveze iborcev in druge iz ostalih okrajev na štajerskem ob- močju. Priprave za letošnji »Mariborski te- den«. ki bo poleg gospodarskega dela obsegal tudi bogat kulturni in športni program, tečejo vzporedno s priprava- mi za gradnjo novih, stalnih prostorov. Uprava »Mariborskega tedna« je že po dosedanjih prijavah v sikrbeh, da bo letos zmanjkalo razstavnega prostora za vse razstavljalce. Zahteve in potrebe so vsako leto večje. Letos je omembe vredno tudi to, da podjetja, ki doslej sploh niso razstavljala, prično sama iskati »Mariborski teden« in njegov razstavni prostor. Rok za prijave bo potekel 31. maja, zato opozarjamo vsa zainteresirana ;podjetja, da zaradi resne nevarnosti, da bo zmanjkalo razstav- nega prostora, pohitijo s prijavami. Iz neslužbei^h virov smo zvedeli, da bo letošnji »Mariborski teden« imel verjetno že mednarodni značaj. -r. Ste v. 21 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 27. maja 1955 IZ ŽIVLJENJA NA NASI VASI Prizadevali si bomo dati rudarju dosti sadja, povrtnlne In mieka Iz velenjske zadruge Pod častitljivim in že zolo starim ša- leškiim gradom se razprostirajo med ovetočimi jablanmni stobno obdelane njive. Ob vhodu na ekonomijo te privlači skrbno obdelan vrt, ki že sedaj zalaga skoraj vse Velenjčane s sadikami in drugo zelenjavo. Vrt, ki meri 1 ha. bo- do razširili na 2 ha in uredili nov rast- linjak, kjer bodo z modemimi meto- dami vzgajali vse vrste sadik, ki so Velenju in okolici potrebne. Poleg vrta so pripravili tudi plantažo malin. Delavci, ki jih ima ekonomija 35 — pred letom 1949 jih je imela 50 — ti radi pojasnjujejo to in ono. Kamor- koli se ozreš. vsepovsod samo sadno drevje. Samo tu ob gospodarskih po- slopjih in v neposredni okolici se bo- hoti 1500 sadnih dreves. Predlanskim so nad Velenjskim je- zerom zrigolali pašnike in pripravili krasno plantažo, kamor so posadili 1200 sadnih drevesc, samih žlahtnih vrst. 2e čez nekaj let jim bo sadna plantaža vrgla lepe denarce. Vanjo so vložili 1,500.000 din iz lastnih obratnih sred- stev. Investicij so prejeli le 500.000 din. Sadjarstvo je glavna in najbolj renta- bilna panoga ekonomije. Letos so pre- pričani, da bo žetev bogata... Poglejmo v njihove lileve. Sedaj je tam petinšestdeset glav goveje živine lepe dolenjske pasme. Dediščina stare Jugoslavije je bila kaj ubožna: nad 60% živine je bilo tuberkulozne. Zato so jo morali zamenjati in so pri tem utrpeli dva milijona dinarjev. Danes je povprečna mlečnost 20001 na leto. »Tudi strojev ni bilo skoraj nobenih«, mi je pripovedoval upravnilc Plazi, ko sem prevzel vodstvo. Takrat je bilo v naših hlevih še 24 konj. danes pa šte- vilo postopoma zmanjšujemo. Sedaj jih imamo le še šestnajst, kajti njive ob- delujemo večjidel s traktorji. Po-vršina obdelovalne zemlje na tej elconomiji je dvesto hektarjev. Od njiv je nad tretjino takih, ki so močvirnate. Potrebno bo, da bo bodoča šaleška ko- muna investirala več finančnih sred- stev, ki jih do sedaj skoraj ni bUo, in bo tako pomagala dvigati večji donos pridelkov na tako obširni ipovršini. Leta 1953 je bil hektarski donos pšenice 22 meterskih stotov. Lani je posestvo zelo prizadela po- plava in slaba letina. Treba je pač ve- deti, da so dohodki obdelovalne zadru- ge pretežno odvisni od dobre ali slabe letine. Sedaj so porabili mnogo sredstev za adaptacijo gospodarskih ^poslopij. Leto 1954 je izkazalo negativno bEanco; leto 1953 pa so imeli 10 milijonov dohodkov in skoraj ravno toKko izdatkov. Do- bička je bilo le 50.000 din. Materialni stroški so bili še takrat veliki; razen tega pa so še vložli 1,500.000 din za sadno plantažo. Mnogi Velenjčani želijo, da bi poleg ostalih panog gojili še perutnino, ki naj bi zalagala velenjski trg z jajci. Sedaj so brez vsake kokoši. »Kako to?« sem vprašal. »Veste, perutnino ne morete krmiti s samjim zrnjem, kot mnogi mislijo. Krvna in kostna moka sta nujni hranili, ki jih danes še zelo težko dobimo. In prav zaradi tega ima- mo pomisleke«, mi je odvrnil prijazni upravnik. »Kakšne so vaše perspektive v bo- dočnosti?« sem ponovno vprašal. »Ve- mo, da Velenje številčno neprestano raste in trg rabi vedno več. Zato si bomo iprizadevali, dati delavcu-rudarju dosti sadja, po vrtnine in mleka!« -ov- Gospodinje, kako bi brez krompirja! Izkušnje v borbi s koloradskim hroščem iz preteklih let nam ka- žejo,, da smo sicer mnogo, vendar pa še vse premalo storili za nje- govo popolno uničenje. Ali nas je letos našel dovolj pripravljene, da se spoprimemo z njim? Na to vprašanje ugotavljamo, da je na- ša oblast in kmetijska služba od prvih pojavov v letu 1947 pod- vzela vse zaščitne ukrepe, ki so zahtevali ogromne zneske, po- manjkljivo in premalo resno pa smo to vzeli proizvajalci sami Kratko rečeno; premalo zavestno smo reševali to stvar in pvosle- dioa je danes okužba skoraj v vsaki vasi. Letošnji pregledi krompirišč so določeni za naslednje dneve: 29. maja, 5. junija, 19. junija, 17. julija, 31. julija ter 14. in 28. avgusta. Ce določenega dne dežuje, bo pregled naslednjo ne- deljo, to pa ne spremeni datuma naslednjega pregleda. Pregledo- vali bomo vselej od 10. do 13. ure, ker je hrošč v tem času na vrhu rastline. Kmetijske zadruge nudijo proti posojilu in v prodajo bobne za- praševalce,, s katerimi poceni in zanesljivo uničimo škodljivca, če smo delo le temeljito opravili. Zapraševali bomo z bakrenim Lindanom, katerega mora imeti v prodaji vsaka kmetijska zadru- ga. Za zatiranje koloradskega hrošča lahko vzamemo tudi svin- čeni arzenat (0,7 do 1%), katere- mu lahko dodamo na 1001 škro- piva še 1 kg bakrenega apna ter tako opravimo istočasno škroplje- nje proti virusnim boleznim krompil-ja. Pi-i škropljenju z ar- zenatom je treba zelo paziti, ker je hud strup. Paziti moranrio tudi, da ne zastrupimo živine. Poškrop- ljene njive označimo z napisom »Pozor zastrupljeno«. Res je, za naš kruh gre, zato vzemimo stvar resno. Naj ne bo človeka, ki bi še letos brezibrižno šel mimo te akcije. S. I. Naša družina in mladina Ali te tako učijo v šoli? Kolikokrat slišimo in kolikokrat smo že sami podobno vzdihnili, kadar smo naleteli na otroka, da je počel nekaj, kar ni bilo prav, posebno še, če otrok ni bil naš. Naš je bolj priden, naš kaj takega ne govori in ne dela! To vprašanje nam razodene dvoje: Prvič, da našii ljudje šoli zaupajo, da otroke prav vzgaja; drugič pa to, da so ljudje še na splošno mnenja, da »učita« samo šola in dom. To pa ne drži. Res da sta šola in dom prva, nista pa edina in dostikrat niti ne najmočnejša vzgojna činitelja. O tem bom povedal še kaj več, zdajle naj kar na hitro jKvudarim, da je vzgo- ja mnogo več kakor samo zbirka pred- pisov o lepem obnašanju, dostojnem govorjenju, o ubogljivosti, poštenju, pravilnem odnosu do sočloveka, do jav- ne lastnine itd. Vzgoja naših otrok je vse preveč zapletena zadeva, da bi se mogla omejevati na deset »božjih za- povedi« ali celo na samo dve: To moraš in tega ne smeš. Otrokova duševnost je mehka kakor vosek, vsak vtis, ki seže do njega, se zagrebe vanj in zapusti svojo sled. In iz vseh teh zarez bo nastal njegov moralni obraz. Grem po vasi, pred hišo stoji otrok, morda je imel poldrugo leto. Ko me je zagledal, je začel opletati z bičem in mi kldcati: Dic! Dic! Vesel sem bil, dobro se mi je zdelo, da me imajo vsaj majhni otroci, stare ženske in psi radi. StopU sem bliže, hotel sem ga pobožati po glaviici, on pa ritenski nazaj in svoj »Dic!« naprej. »Stric« ni slutil še prav nič... Pa se prikaže na pragu mati in ji ravno hočem pohvaliti prijaznega fantičlta, ko ga mati krepko plos'kne po ustih, — ?!? — »Govoriti ne zna še spak, kolne pa že!« In uganka je bila raz- rešena. »Dic« ni bil stric, ampak — hudič! Tole zgodbico sem povedal zato, ker nekateri naše otroke kar prepogosto- krat obsojajo in kaznujejo, kadar so se pregrešili zoper posvečene zakone in postave. Dolga leta sem živel med njiimi in z njimi in jih opazoval in študiral, pa laliko mirne duše rečem: Angelčki morda res niso vsi. Končno — kaj bi z angelčki na tem grbastem in prav nič svetem svetu. Ampak taki zlodji pa spet niso, kakor kdo trdi, ki je poln revmatizma in ves plesniv in pust in je že devetkrat pozabil, da je bil tudi sam kdaj mlad. Ali pa zato, ker mu kaj drugega ni všeč. Recimo socializem. Ampak je socializem čisto nedolžen pri tem. Koliko takih dicev v vseh oblikah in stopnjah zagreše naši otroci! Koliko- krat jiih v vseh oblilcah in stopnjah zato dobijo po ustih! Smo se že kdaj zamislili malo globlje v to stvar? In smo se že kdaj sami sete krepko ploskniLi po zobeh, kakor bi bilo prav, da bi se, ker smo pravzaprav mi sami krivi in ne otrok, ki nas je samo posnemal in pač ravnal v dobri veri, da je tako prav in dobro, saj je videl in slišal nas, da tako delamo. Nobene posledice še ni nikdar bHo brez vzroka. Iščite vzrok, iščite vedno vzrok! Iti iščite vzrok vedno najprej pri sebi! Res Pa je seveda tudi, da dostikrat nale- timo na posamezne primere resnične surovosti, podivjanosti, ki je nismo mi sami krivi. Mladinski kriminal narašča in žal ne samo v Chicagu in New Yorku čn Parizu in Londonu, temveč tudi pri nas. In čeprav naša oblast porabi znat- ne vsote za vzgojne domove in podobne ustanove, še vedno niso oskrbljeni vsi, ki bi bili nujno potrebni, da j.ih od- tegnemo kvarnim vplivom, ki so jim izpostavljeni v tej naši tako izrazito prehodni dobi med dvema družbenima sdstemoma. Kk)liko laže bi bilo prepre- čevati kakor zdraviti! Zal, še vedno hodimo vse preveč brezbrižno mimo vzrokov, nikar da bi jih začeli — vsaj začeli! — energično odpravljati! Naši starši so po veliki večini zelo dovzetni za vse, kar je v zvezi z dobro vzgojo nj^ihovih otrok. Toliko iskrene pripravljenosti za sodelovanje pri vzgojnem delu ni bilo nikdar prej. Ta ogenj je treba razpihavati in ne od- nehati, dokler se ne bo vsa naša družba zavedla pomena teh vzgojniLh prizade- vanj doma in šole in jih moralno in materialno podprla še vse bolj kakor doslej. To so vrednote, ki niso prav nič manj važne kakor proizvodnja v to- varnah. Družba s tem gradi svoj lastni temelj: Vzgajamo človeka za jutri. Kakršen bo, taka bo družba. Bo pa tak, kakršnega si bo "vzgojOa. Družba je poleg doma in šole tisti tretji in danes prav gotovo najmočnejši vzgojni činitelj, ki našega otroka obli- kuje. Družba — to pa smo mi vsi. 'ko- likor nas je kje iri kjer je kdo. Mi vsi! O naših dolžnostih, ki izvirajo iz tega, pa prihodnjič. Emest Tiran. Nevarni škodljivci sadnih dreves v mesta Zadnji čas je videti po vrtovih v mestu na sadnem in okrasnem drevju zapredke gosenic, ki so dolge 3,5 cm, temnorjave barve, na vsvnek pri Braslovčah je delovni kolektiv z upravnikom Kovačičem dosegel v zadnjiih treh letih izredne proizvodne uspehe. Največja skrb je bila posvečena dvigu živinoreje in izboljšanju krmne baze. V preteklem letu so obnovili 35 ha sadovnjakov. Nove sadne plantaže v Podvrhu upravičeno prištevamo med največje nasade te vrste v Srednji Evropi. Med glavne kmetijske panoge prište- vajo tudi hmeljarstvo. Nasadi so se v treh letih povečali od 1,5 ha •na 20 ha. Pomembne uspehe so zaznamovali s povečanjem hektar- skega donosa okopavin, predvsem krompirja. Naš sodelavec Franc Kblar je obiskal upravnika Franca Kovačiča, ki mu je odgovoril na nekaj vprašanj. Kolikšen je bil hektarski pridelek krompirja v preteklem letu? Zaradi obalnih padavin p>reko leta nismo dosegli na težki zemlji zadovo- ljivih uspehov. Pridelali sono povprečno 160 q na ha, na lahki zemlji pa po- vprečno 210 q krompirja. Kako site iavršUi gnojenje? Večjih an kakovostnih pridelkov ne moremo doseči samo z umetnimi gno- jili. Ker je krom^pir ena izmed naj- zahtevnejših okopavin, moramo krom- pir izdatno gnojiti z godnim in zreHm hlevskim gnojem, ki je za poljedelstvo neprecenljive gospodarske vrednosti. Izvršili smo več gnojilnih x>osfcusov. Gnojenje v lahki zemlji smo opravili v pomladi, seveda samo z dobro pre- delanim hlevskim gnojem, in sicer 300 centov na hektar. Na težki zemlji smo izvršili zeleno gnojenje. Deset dni pred sajenjem je bil večji del površin z lahko in težko zemljo pognojen z apne- nim dušUcom. in sicer 300 kg na ha. Pred prvim osipavanjenf smo na široko raztrosili na vseh parcelah še po 300 kg 40% kaliijeve soli na ha. Zanimivo je, da se je koloradski hrošč v začetku po- javil le na površinaih, ki niso bUe gno- jene z apnenim dušikom. Večji pridelek krompirja je bil na manjši parceli, ki je bdla gnojena s 40% kalijevo soljo tri tedne pred sajenjem, ker je dež izpral klor, ki kvarno vpliva na pri- delek krompirja. Fosfomih gnojil nisono uporabljali, ker smo s kemično analizo ugotovili, da je bila zemlja v zadostni meri založena s fiosforom. Kateri škodljiivoi so se pojavili v krompirjevih nasadih im kako ste jih zatiraM? Večino krompirišč je napadel kolo- radski hrošč. Zatiranje s pantakanom je biLo brezuspešno. Z izredno strupe- nimi arsenovimi preparati in fosfemo 20 (0,06 % 60 ccm na lOO 1 vode) pa smo dosegli zanesljive uspehe. Proti krompirjevi plesni je bilo opravljeno prvo škropljenje takoj po osipavanju z 2% raztopino bakrenega apna. S ponovnim in temeljitim škrop- ljenjem smo nadaljnje širjenje krom- pirjeve plesni zatrli. Izmed virusnih bolezni se je pojavila ortavost. Obolele rastline smo odstra- nili iz nasada, še preden je začel krom- pir cveteti. Ali priporočate zamenjavo semena? Pravimo, da se krompir izrodi. Virus- ne bolezni, kot n. pr. črtavost, obroč- kavost in zavijanje listov se hitreje ši- rijo v ravninskih krompirjevih nasadih, medtem ko se navedene bolezni poja- vijo v višinskih predelih v manjši meri. Zato iščemo seme vedno v višinskem svetu. Vendar moramo stalno in do- sledno vršiti vsaj negativno, še bolje pa pozitivno odbiro v krompiriščih. Na Žkmieku bomo z vso vestnostjo preskusili nekatere nove sorte dn v 'bo- doče saidili samo tiste, ki bodo odporne, rodovitne in okusne. Ali sadite na Zovneku cel aJii reaan krompdir? S sajenjem celih gomoljev smo do- segli lepše uspehe kot z rezanim krom- pirjem. Razumljivo: z rezanjem gomolj ranimo in omogočimo dostop številnim bolezenskim klicam. Pridelek ne more biti zadovoljiv, zlasti če vlagamo rezan krompir v vlažno in slabo pripravljeno zemljo. In proizvodni sitroški? Proizvodni stroški krompirja so zna- šali na Zovneku povprečno 6 dinarjev. Z naraščanjem hektarskega donosa lahko računamo na zmanjšanje pride- lovalnih stroškov. Dvig ijroizvodnje pa je mogoč le pri sodobnem in intenziv- nem delu na zemlji. Količek za oaše žene Če smo se naveličale stanh oblek • . . Ce smo se naveličale katere izmed naših starih oblek, ji odrežemo rokave in prikrojimo ovratni izrez tako kakor vidite na sliki 1. Takšno obleko lahko nosilno v različnih kombinacijah. 2. Bel pike ovratnik, ki zelo posveži obleko in ji daje eleganten ton. 3. Z dodatkom tega ljubkega ovrat- nika, prav tako belega, bomo spreme- nile izgled dnevne obleke v večerno. 4. Tudi ta kombinacija s pepita bluzo je prav okusna n mikavna. 5. Vzemimo široki in dolgi kos pik- časte svile, v obliki šala, ki je na koncu koničasto odrezan in ga zvežemo tako, kakor to v dimo na slikL 6. Zelo moderno je nositi na roki perle, ovite večkrat okoli zapestja. Te so lahko v barvi — bele, modre, rdeče ali rumene. Nekaj praktičnih nasvetov Ce se naredi v altiminijastem kotličku vinski kamen, zavremo v njem okisano vodo in ga izplahnemo v vodi. Ce imamo dozo za puder iz kačje kože umazano, jo očistimo s stolčenim beljakom. Ce je broška iz slonove kosti uma- zana, jo umijemo z denaturiranim al- koholom. jo posušimo na soncu in bo zopet kakor nova. Ce je zlata verižica medla, jo polo- žimo v milnico, v kateri je raztopljene nekaj sode bikarbone in bo zopet do- bila svoj sijaj. Ce se zatika predal lesene mize, ga namažemo z milom ali voskom in bo zopet drsel gladko. Prisrčen sorejem celjskih dijakcv v Bjelovaru Mladinski pevski zbor II. gimnazije je bil te dni povabljen v Bjelovar na gostovanje. Takega sprejema, kot ga je prip>ravilo to mestece bratske hrvatske republike, Celjani pač nismo pričako- vali. Na postaji nas je sprejela godba ter preko 3000 ljudi. Pozdravile so nas pionirke s šopki, po ulicah nas je sprem- ljala godba na pihala, od vseh stran: pa nam je vzklikalo dobrodošlico mla- do in staro in nas vso pot obsipavalo s cvetjem. Iz zvočn kov so odmevale slovenske pesmi, lepaki pa so vabili Bjelovarčane na naš koncert. Kliub temu. da nas je bilo 86 pevcev in pevk, so nam gostoljubni domačini nud li ce- lotno, brezplačno oskrbo dveh dni. Naslednji dan, 14. maja, smo se ude- ležili sprejema Titove štafete, potem pa smo imel: koncert za šolsko mladi- no, zvečer pa še koncert za odrasle v Domu JLA. Oba koncerta sta izredno navdušila Bjelovarčane. pionirji iz bjelovara bodo gostovali v celju Učenci in učenke I. in II. osemletke iz Bjelovara bodo vrnili obisk pionir- skemu pevskemu zboru II. gimnazije v Celju. Ob tej priliki bodo nastopUi v petek, 3. junija ob 20. uri v dvorani »Ljudskega odra«, kjer bodo nastopili tamburaški zbor, harmonikarji, pionir- ski pvevski zbor, recltatorji. folklorna in dramatska skupina. F^rihod mladih go- stov iz bratske republike Hrvatske je predviden v petek popoldne ob 16,19 na železniški postaji. K sprejemu va- bimo poleg šolske mladine tudi ostalo občinstvo. celjski tednik, 27. maja 1955 Stev. 21 — stran 5 Pred gostovanem Beograjskega dramskega gedališča v Celju jjctošnja gledališka sezona se nagiba ^ aaton. Se dober mesec, pa se bodo nekaj časa zaprla vrata novega celj- slcega Talijinega hrama. Ne da bi se jiotel spuščati v kritično oceno lastnega dela — to je storila kritika in bo še gtorUa —, moram vendarle javno ugo- toviti, da se nam je kljub številnim ^viram posrečilo pripraviti celjskemu j^lturnemu občinstvu gledališko sezo- jio, kakršne ni imelo nobeno drugo slo- vensko mesto. Tu mislim predvsem na gostovanja. Celje so letos obiskala slo- venska gledališča iz Ljubljane, Mari- bora, Trsta, Kranja (kar dvakrat) in -^opra, nadalje bratsko Zagrebško dram- glco gledališče iz Zagreba, dočim je go- stovanje Beograjskega dramskega gle- dališča iz Beograda pred vrati. Celje je bilo prikrajšano edinole za gosto- vanje Theatre National Populaire iz Pariza in Burgtheatra z Dunaja (obe gledališči sta gostovali na teritoriju naše republike samo v Ljubljani), do- jim nam za gostovanje Celovčanov v Mariboru z opereto ne more biti naj- manj žal. Zamudili nismo veliko ali celo nič. Beograjsko dramsko gledališče bo ^stovalo v Celju s tremi predstavami tli večere zapored, in sicer 28., 29. in 30. maja. Prvi večer bodo gostje upri- zorili Bertholda Brechta dramo DOBRI ČLOVEK IZ SECUANA. Ime nemškega pesnilka in dramatika Bertholda Brechta našemu kulturnemu občinstvu ni ne- znano, saj predstavlja vodilno umet- niško osebnost sodobne nemške dra- matike. Nekatera njegova starejša dela, med njimi znamenita BERAŠKA OPE- RA, so bila že uprizorjena v Sloveniji, dobri ČLOVEK pa je v izvedbi BDP prvič na jugoslovanskih odrskih deskah. Drugi večer bo na SEK>redu dramati- zacija POPA CIRE I POPA SPIRE Stevana Sremca. To pomembno in zna- no delo imamo tudi v slovenskem pre- vodu in kdorkoli je bral to knjigo, ne bo hotel zamuditi te zanimive uprizo- ritve. Za BDP je bilo delo na novo dra- matizirano. Tudi tretji večer bo na sporedu dra- matizacija. Tokrat bomo posegli v ru- sko literaturo in imeli priložnost vi- deti na odru Dostojevskega dramati- ziran roman ZLOCIN IN KA.ZEN. De- setletja so pretekla, kar smo imeli zadnjič priložnost videti to klasično in slavno delo v filmu, zato bo gledališka uprizoritev zanimivo in enkratno umet- niško doživetje. Gostovanje z ZLOČI- NOM IN KAZNIJO pada v čas, ko je mlajši rod spoznal ta slavni roman iz nove slovenske izdaje, ki je prav pred kratkim prišla na slovenski knjižni trg. Posebej opozarjam, da bodo gostje uprizorili vsako delo samo po enkrat in da to pot ne bo običajnih popoldan- skih dijaških predstav. Vstopnice so že r prodaji. Prednost imajo kot vedno pri gostovanjih redni abonentje, dolo- čeno število mest i)a bo na razpolago tudi za neabonente. Dnevna gledališka blagajna je odprta ob običajnih urah, abonenti pa si lahko vstopnice rezer- virajo tudi po telefonu. Vabim celjsko občinstvo, zlasti kul- turne in prosvetne delavce in družbene ter politične organizacije, da prispevajo k sprejemu, kakršen bratskim srbskim gledališkim umetnikom gre. Lojze Filipič Ob reprizi Mikelnove drame „Dež v nomladni noči" (21. V. 1955) Miloša Mikelna pozna celjska javnost kot dramatizatorja Finžgarjevega ro- mana »Pod svobodnim soncem« in kot režiserja te dramaltizacije, širši jav- nosti pa se je zadnja leta predstavljal kot gledališki in filmski kritik v ljub- ljanskem študentskem glasilu Tribuni, Ljubljanskem dnevniku in Besedi. Nje- gov dramski prvenec, s katerim je kot edini Celjan (pravzaprav Petrovčan) nastopil na celjskem festivalu, obrav- nava problematiko, ki snovno sicer ne pomena za našo povojno literattiro neko novost. Mnogo se je že napisalo o na- šem osvobodilnem boju v drugi sve- tovni vojni in mnogo se še bo. Prav je, da išče mlad avtor, ki je doživljal voj- no v deških letih, podobo umetniške resnice o tistem usodnem času, da iz- pove svojo misel in sodbo o značajih in usodah, ki jih F>ostavlja na oder. Prepričan sem, da ne bo mogla nobena generacija pisateljev mimo te snovi, ki se sicer časovno odmika v preteklost, raste in ureja pa se v našem znanstvu, v arhivih in muzejih, čim bolj v spo- minih obledeva. Vse, kar je bilo v tistih letih velikega in poniglavega. kliče po umetniškem oblikovalcu. Tudi Mikelna je privabil dramatični obračun med zvestimi in izdajalci. Obe strani je ix)stavil na oder in zraven še tretjo, ki je stala ob strani, kakor da se ne mara in ne more angažirati, pač pa presoja, občuduje, priznava in ob- soja. Ljudstvu zveste predstavljata oba izvrševalca ljudske volje, kolaboracio- nista sta zdravnik in Stare (okupator je zastopan s smešnim lajtnantom), tre- tjo stran pa predstavljata upokojeni major in Helena. Ta razpored sil omo- goča spopad, kakršnih je bilo na vseh koncih in krajih naše domovine brez števila. Vendar dramatiku ni šlo pred- vsem za ta spopad, bolj ga je zamikal duševni svet likvidatorja Andreja, ki zaniha med dolžnostjo in slastjo do življenja, med smislom osvobodilnega boja in mirnim, zakotnim življenjem. Mislim, da je poglavitna hiba pisatelje- vega prvenca prav ta, da je hotel vse preveč povedati, da pa je zato vse pre- malo prikazal. V delu je več tem, za katere bi bilo treba več dram. Ker pa se vse te teme obravnavajo tu, je po- polnoma umevno pomanjkanje drama- tičnosti, šibka dinamika prizorov in ohlaipna karakterizacija oseb. Zato delo ni imelo takega učinka, kakor bi po resnosti, s katero se je avtor snovi lo- til, zaslvižilo. Na festivalu je bolj uspe- lo kako drugo delo, ki je po svoji čust- veni in miselni sili zaostajalo za »Dež- jem v pomladni noči«, imelo pa je smo- trnejšo dramatsko zgodbo in več odrske tehnike. Poglejmo samo bledo figuro zdravnika izdajalca! Pravzaprav ga v dr^^ni nič ne označuje, nanj je le pri- lepljena etiketa z napisom »izdajalec, kolaboracionist«. Na odru ničesar ne stori, po čemer bi ga spoznali in kar bi terjalo smrtno kazen za neštete zločine, ki jih je zakrivil. Ce bi ne bilo sanj- skega privida, tehnično tudi bolj ne- rodno vpletenega, kakor smo to gle- dali v drugih delih na festivalu, bi o njem vedeli še manj. V delu moti tudi vrsta neverjetnosti, ki prav tako zmanj- šujejo dramatsiko tehtnost in učinkovi- tost: ljubezen na prvi pogled med An- drejem in Heleno, dolgi razgovori pred naperjenimi revolverji, nastop majorja Stareta proti lajtnantu (tudi če je bil možen, je skrajno izreden — celo Ita- lijani so MVAC imenovali ;radi le »car- ne venduto — prodano meso), njegovo ravnanje v Helenini sobi in kasneje pred likvidacijo, hladni Ijubavni prizor in podobno. Režiser Mile Konm bi bil sicer ute- gnil dati delu večjo stmjenost, večjo odrsko koncentracijo, vendar tega ni storil in igralci so skoraj vsi brez uspe- ha iskali meso in kri svojim likom. To se je še najbolj posrečlo Jeršinu z nje- govim majorjem, ki je tako, če tudi avtor tega morda niti ni hotel, najsim- patičnejša oseba v tej odrski upodo- bitvi. Toda ta major ni akter, je samo gledalec, upokojeni rezoner, ki se ob krvavem boju za drugačno podobo sve- ta odloča za pravično partizansko stran. Oba oficirja sta mešala .povojno igro s patosom, ipri čemer je bil verjetnejši Krošl. manj pa Božič, ki ni ziadel pra- vega tona ne v privatnem ne v solda- škem življenju. Cenena karikatura pru- sovstva ni mogla prav učinkovati, pre- slabo je bil orisan mUje te švabobran- ske druščine. Slovenski salon je, kaže tako, preozek za tako galerijo oseb. Helena, ki jo je igrala Groršičeva ni prepričala niti kot dekle, ki vzljubi in ljubi, niti kot apolitično bitje, ki na mrtvem ljubem obsodi vojno in poli- tiko, ki drži do nje. Res pa je, da nima nikjer posebne priložnosti, da bi x>oka- zala moč in usodnost čustev. Strnad je v svojem zdravniku zbral poteze in- telektualca, ki je zaradi profita in volje ,po moči delal za okupatorja, bil pa tudi v privatnem življenju propalica. Nje- gova igra je bila intenzivna, napeta, vendar zaradi pomanjkanja dejanja nič sugestivna. Andreju je hotel dati živo, sočno podobo Eržen s preprosto, na- ravno igro, ki mu je uspela, ni pa prišla do polne veljave, ker ni potegni- la za seboj v konflikt vseh ostalih oseb. Njegov osebni problem ne raste iz nuj- nosti, ni dovolj upravičen, zato tudi v druge ne pronica z usodno močjo, kar bi notranji strukturi drame dalo trd- nost, za dramatski uspeh prvi pogoj. Škof je dobro opravil svojo nalogo, enako tudi vsi ostali, ki so imeli manjše vloge. In zaključek? Kakor pri vseh osta- lih slovenskih dramatskih delih. Ustvar- jalni napor za dobro slovensko dramo se nadaljuje, ob Mikelnovem in ob drugih pa moramo ugotoviti, da bodo tudi za našo dramatiko nastopili lepši časi. Mladim dramatikom ne manjka pogvima, kakor je zapisal Fran Albreht, daru pa tudi ne. Življenje in človek, ljudje, mesto in vas pa vsak čas nosijo s seboj prebogato dramatsko snov. Cas pa, ki se ga je lotil s tolikšnim pogu- mom Mikeln. je tak. da bo služil ne- dvomno velikemu slovenskemu dram- skemu tekstu. Treba je le mnogo štu- dija in spet študija, daru in talentov pa nobeni generaciji ne manjka. Treba je le, da jih družba goji, da jim poma- ga, da jih dviga. Celjski dramski festi- val naj bi bil v tem odgovornem delu dober obet. T. O. Pohorskemu pesniku Juriju Vodovniku bodo v Skomerju postavili spomenik Vas Skomerje leži precej visoko na Pohorju, približno enako daleč iz Zreč ali pa iz Vitanja. Tu je pred dobrimi sto leti živel, delal in pesnikoval po- horski pesnik Jurij Vodovnik. Preko njegovih pesmi je ta vas postala dokaj znana v bližnji, ipa tudi v daljni oko- lici. Posebna značilnost za Jurija Vodov- nika je, da se je z lastno marljivostjo naučil pisati in čitati ter zlagati raz- lične pesmi, ki po svoji vsebini kažejo na dokaj pesniški talent. Njegovo živ- ljenje sovpada v čas našega velikega pesnika Prešerna. Rodil se je leta 1791, umrl pa 1858. Zaradi razmer v času, v katerem je živel, mu ni bilo omogočeno, da bi lahko v celoti razvil svoj talent. V tistih letih na Pohorju ni bilo šol, pa tudi ne slovenskih knjig. S svojo posebnostjo je presojial takratni svet, o katerem je napisal vrsto pesmi, od ka- terih so mnoge ponarodele. Posebno ra- di so jih uporabljali pohorski godci, pa tudi danes še mnoge izmed njih živijo med pohorskim ljudstvom, ki se še vedno spominja svojega rojaka. Prav v tem pa je velika vloga pohorskega pesnika-samouka. saj je s tem budil tudi narodno zavest. Kot tak je Jurij Vodovnik delil ta- kratno usodo pohorskih ljudi z vso rev- ščino in zaostalostjo. Prav temu je pri- pisati, da so vsa njegova dela popol- noma izvirna in dokaj jasna, hkrati ipa tudi humoristično opisuje razmere ta- kratnega časa. Starejši ljudje vedo še povedati, da je pisal večji del za mizo v svoji hiši, za razmišljanje pa mu je služila ipeč. Njegova zvesta spremlje- valca sta bila koš in palica, saj xx>sebno koš večkrat omenja v svojih pesmih, ki »ni vreden niti za en šajnast groš«. Proti koncu svojega življenja je hodil od kmetije do kmetije in se na ta način preživljal, seveda pa je svoje bogastvo vedno prenašal s seboj v košu. Na ta- kem svojem potovanju je večkrat prišel med veselo družbo, bodisi v gostOni ali kje drugje ter gostom v zabavo zlagal š^jive verze. Vsa njegova pesniška zapuščina pa je dolgo časa čakala nato, da jo nekdo uredi, zbere in reši pozabe. 2e pred prvo svetovno vojno je to delo opravil znani ljubitelj Pohorja dr. Fran Mišič. Zbirka se na Pohorju ni dovolj razši- rila, druga svetovna vojna pa je zakri- vila, da je šla marsikje v izgubo. Zdaj se pri,i>ravlja nov ponatis celotne zbir- ke. Za vse delo, ki ga je Vodovnik opra- vil na tem delu Pohorja, mu namera- vajo na Skomerju postaviti dostojen spomenik. Pri občinskem ljudskem od- boru v Zrečah je postavljen peseben odbor, ki vodi vsa dela. Vse kaže, da bo odkritje že 5. jtinija. Spomenik ibo vgrajen v pročelje osnovne šole na Sko- merju. V Zrečah, Skomerju in vsej bližnji okolici se že sedaj pridno pripravljajo na samo slovesnost, katere se bodo go- tovo udeležili ljudje iz tega dela Po- horja in sosednjih krajev. Ker se bodo svečanosti pričele že v soboto, 4. junija, bo to nekak kulturni praznik pohorske- ga ljudstva. Ta večer bodo predvajali fnme. pripravljajo pa tudi dve razsta- vi knj'ig. Pohorci, posebno pa Skomerjani so lahko ponosni na svojega velikega ro- jaka, njegov spomenik pa bo prvi v tem predelu, ki bo ohranjal njegov spomin poznejšim rodovom. Razmere v tej pohorski vasi so danes popolnoiM drugačne, saj imajo že dalj časa svojo šolo, v zadnjih letih pa so si napeljali električno luč, tako da si napredek uti- ra pot tudi v te kraje, ki so bili za časa Vodovnika zelo zaostali, L. V. RIMSKA GROBNICA Vsako leto dobiva celjski muzej nova, zgodovinska bogastva. Letos je pri regulaciji Savinje najdeno rimsko grobišče, v katerem so najdeni trije okostnjaki in zlat uhan LJUDSKI ODER Se ne bo zaključil svoje sezone Običajno so v tem času v gledališčih na sporedu predstave,-s katerimi gle- dališča, poslavljajoč se od svojega ob- činstva, zaključujejo svojo redno sezo- no. Gledališko življenje v Celju se na splošno upoštevaje komaj eno, dve mladinski predstavi v sezonii in redke, preredke lutkovne predstave, razvija mačehovsko v odnosu do naših najmlaj- ših prebivalcev. Naše mesto je že tolik- šno, da zmore poleg »rednega« gleda- liškega občinstva, še številnejše in ve- čidel hvaležnejše občinstvo cicibanov in pionirjev; le-to pa, žal, običajno po mladinski predstavi za novoletno jelko ne dobi odgovora na sicer tako vzpod- budno vprašanje: »Kdaj bo pa druga igra?« In tako je Ljudski oder — ne glede na »konec« sezone — sklenil odgovoriti najmlajšim prijateljem gledaliških iger na vprašanje »Kdaj bo še kaka igra?« z uprizoritvijo Golieve »Srce igračk«. Datuma še ne moremo sporočiti, toda kulise že delajo in vaje že tečejo. Po vseh pripravah kaže, da bo predstava mikavna tudi za staro. A kakor vse kaže, v Ljudsikem odru še niti po tej predstavi, ki ibo osma v tej sezoni, ne bodo delali letnega obra- čuna. Spričo svoje veljave, ki so si jo amaterji Ljudskega odra pridobili pri naših družbenih organizacijah prav le- tošnjo sezono, začenši pri organizator- jih ostroženske proslave, pri Društvu prijateljev mladine, pri Invalidski orga- nizaciji, pri Olepševalnem in turistič- nem društvu itd., je te dni povabila Ljudski oder tudi Zveza borcev, da bi julija za proslavo občinskega ipraznika oziroma Dneva vstaje uprizoril nekje v parku — torej na prostem — Borove »Raztrgance«. Zveza borcev upa, da ji vabilo ne bo odbito, zato je ponudila vso svojo moralno in gmotno pomoč. Ljudski oder ne bi bil ljudski, če bi vabilo odbil; izgubil bi tudi hvaležno priložnost, da bi se uveljavil kot gleda- lišče na prostem in priložnost proslaviti 10-letnico sodobnega celjskega amater- skega gledališkega življenja. Ob isti predstavi se je namreč točno pred 10 leti zopet dvignila gledališkazavesa v Celju, ob njej se je rodilo dvoje današnjih gledaliških iprizadevanj v Celju — po- klicno in amatersko. Sama predstava bi tedaj morala obvezati tudi naše dru- ge kulturne in prosvetne forume in ustanove. Prav spričo že omenjene družbene ve- ljave, ki si jo je Ljudski oder resda bolj zaradi svojega Ijudskoprosve- tarstva, požrtvovalnosti in pripravlje- nosti, kakor pa zaradi lunetniških pri- zadevanj, pridobil med našimi družbe- nimi organizacijami, narekuje Ljud- skemu odru nov korak naprej v orga- nizaciji in delu, V interesu Ijudskopro- svetnega poslanstva Ljudskega odra bi danes bila že potrebna in opravičena širša in čvrstejša organizacijska osno- va, kakor pa jo ima danes. Potrebna bi že biLa delitev administrativno-uprav- nega vodstva od repertoamega. Centra- listična uprava vodi le do polovičarstva tn nedovršenosti ter omejuje iniciativo in razmah, ne glede na to, da tako stanje nasprotuje načelom družbenega upravljanja ustanove. Ob razvojnih možnostih, ki se gledališkim amater- jem nudijo, ki so sicer omejene, a ven- dar dovolj velike, menim, da bi bila potrebna razprava o nakazanem vpra- šanju. Dejstvo, da se govori o odvzemu dvorane po celjskem Mnopodjetju, kar bi bilo končno nujna posledica nera- zumljivega iprecenjevanja in favorizi- ranja komercialnih interesov pred pro- svetnimi, ix>tem načrt o težko pričako- vani okrajni izposojevalnici kostumov in gledaliških rekvizitov ali ideja o žepnem gledališču, ki naj bi nadome- stilo Ljudski oder in ki bi že po skrom- ni, neoficiekii izmenjavi misli ne bila neuresničljiva kulturna in turistična atrakcija mesta Celja itd., so vprašanja, ki zahtevajo angažiranost večjega šte- vila ljudi, skratka večjo delitev dela. Upajmo, da bo desetletnica naše eko- nomske, .^socialne in kulturne svobode mejnik tudi v razvoju celjskega gleda- liškega ljubiteljstva. G. G. Na Dobrni so zaceli kulturni teden z uprizoritvijo Žižkove „Miklove Zale^ Nabito polna društvena dvorana na Dobrni je bila v soboto priča predstavi, ki zasluži tehtno oceno. Tu mislim teh- tno v tem smislu, da predsteve ne bi cenili takoirekoč iz lastnih vrst, kajti naj bodo ugotovitve še tako bMzu ob- jektivnosti in pripombe še tako dobro- namerne. skoraj vedno so — zlasti pri občutljivejših amaterjih — sprejete ozi- roma odklonjene kot neuvidevne, ne- kritične, trud in ,prizadevnost omalova- žujoče ali celo razbijaške. Sicer pa na tem mestu ne kaže raz- pravljati o vprašanju, ki sodi v dnevni red ljudskoprosvetne skupščine, saj gre le za poročilo o predstavi amaterjev iz KUD »Kajuh« Dobrna, ki zasluži v prvi vrsti pohvalo. Pohvalo najprej spričo dejstva, da je bila predstava re- zultat ix>žrtvovalnega dela in truda več ko 50 ljudi z režiserjem tov. Matkom Matjanom na čelu. Kljub temu, da je zamisel dobmskih Ijudskoprosvetnih delavcev zaživela na odiru, ki jedva za- služi to ime, je na splošno zapustOa nesporen vtis resnega dela in precejš- njega gledališkega znanja; tehnični po- tek pa je bn naravnost vzoren: vseh devet (!) slik se je zvrstilo brez ropota in takorekoč brez pavz. Igralci kot celota so dostojno rešili naložene jim vloge. Res pa je, da bi bilo E>otrebno še več naravne soigre, zlasti med množico; njena umirjenost , in njena razgibanost sta bili preveč na- rejeni. Tudi tempo predstave je proti koncu igre vidno pešal; tu seveda ne mislim toliko počasne govorice, ki je bila br/ičas tudi posledica trudnosti, ko- likor prepočasnega vpadanja v besedo, to pa je Lahko v prvi vrsti le posledica premale sigurnosti v obvladanju teksta. Seveda s to splošno oceno ne gre .pre- iti preko igralcev, ki so svojo nalogo najbolje rešili. To so od ženskih vlog Iva Božnikova kot Almira, dočim je Zora Likarjeva kot Zala pokazala več smisla in občutja za zaupljivo, skoraj lahkoverno dečvo. kakor pa za odločno junakinjo. Od moških vlog sta v nasto- pu in besedi prednjačUa Pirkmajer Fe- dor kot Mirko in Romih Franc kot Tev- že. Podčrtati je tudi Marčičevega Da- vorina, in sicer v sedmi sliki, kjer ga je pod^ globoko občuteno in silno im- presivno, dočim je bil v 2iačetnih sli- kah nekam med^ v maski nekam po- lizan, skratka premalo možat. Avtor si- cer dopušča spričo ritmične proze mal- ce privzdignjen, patetičen govor, ven- dar je bil pri mnogih, n. pr. pri Se- rajniku, ki ga je igral Senegačnik Adolf, vendar le pretiran. Senegačnika omenjam zato, ker je bil v kretnji in glasovno prav dober župan. V kretnji In izrazu zelo dober je bil tudi Sonc Alojz kot Tresoglav. le glasovno je bil enoličen, posamezne situacije v njegovo govorico niso prinesle nikake spremem- be, Prostor mi ne dopušča, da bi se ustavil še pri drugih. I>rži vsekakor, da so vsi po vrsti, eden z večjimi, drugi z manjšimi sposobnostmi, a vsi z voljo tn ljubeznijo doprinesli k uspehu. Mnogo pregovarjati tudi ni sami o- premi predstave, le v sceni na sikalah pod Rožčioo je bila vloga lepenke pre- očitna; za ljubkost in domačnost, ki je vela s prizorišča v zadnji sliki, je le-to vredno posebnega priznanja. V kratkem: predstava ni brez napak, a tudi ne brez odlik, in sicer tistih, ki organizatorje uvrščajo med družine, ki zaslužijo več hvale ko graje, zato pa tudi več vzpodbudnega pouka. G O TRGOVSKO PODJETJE „TOBAK" CELJE obvešča trgovsko mrežo na drobno, da bo imelo od 1, junija tega leta vedno na zalogi dovolj vžigalic naj- boljše kvalitete priznane tovarne vžigalic »Drava«, Osijek, po konkurenčnih cenah. Poslužujte se najugodnejše nabave vžigalic. Ste v. 21 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 27. maja 1955 IZ CELJA... Celie ie dobilo molineišo radijsko postajo Pretekli teden je bila v prostorih »Radia Celje« majhna svečanost, kateri so prisostvovali predsednik OLO tov- Riko Jerman, predsednik celjske mestne občine tov. Fedor Gradišnik^ sekretar Komiteja ZKS celjske komune tov, Cveto Pelko in vsi člani upravnega od- bora ter kolektiva »Radia Celje«. Ta najmlajša celjska kulturna usta- nova je namreč ravno na dan 10. oblet- nice osvoboditve dosegla pomembno delovno zmago. V obratovanje je bil dan nov radijski oddajnik, ki je bil po zaslugi tehnika tov. Viranta, člana upr. odbora »Radia Celje«, zgrajen z last- nimi silami. Navzoče, zlasti še goste, je pozdravil tov. Igor Ponikvar, predsednik uprav- nega odbora »Radia Celje«, ki je med drugim dejal: Oddajnik, preko katerega bomo radijskim poslušalcem posredo- vali naše lokalne oddaje in oddaje »Radia Ljubljana« je štirikrat močnejši od dosedanjega. To pa ne pomeni le, da bo slišnost našdh oddaj boljša, večja po obsegu in močnejša, marveč zahteva od našega radijskega kolektiva tudi po- večanje naporov in vlaganje dela — kvalitetnejšo oddajo. Čeprav bomo tudi v prihodnje le lokalna radio-oddajna postaja, bomo vendar morali imeti pred očmi dejstvo, da nas bo poslušal znatno širši krog poslušalcev štajerskega po- dročja in da ta krog pc«lušalcev od Celja pričakuje, da jim tudi preko radia posredujemo kulturne vrednote. Za tem je tov. Ponikvar izrekel še prizaianje celotnemu radijskemu kolek- tivu, zl^i direktorju tov. Ristu Gajšku in tehniku tov. Virantu za njihovo ne- sebično in požrtvovalno dosedanje delo„ nakar so si navzoči gostje z zanimanjem ogledali radijske naprave in poslušali posebno radijsko oddajo. ZANIMIVO PREDAVANJE O FRANCIJI V CELJU Na povabilo Društva pravnikov v Celju je imel v torek zvečer predavanje o vtisih ,iz Francije predsednik Vrhov- nega sodišča' LRS tov. dr. Franc Ho- čevar. Predavatelj je na zelo zanimiv in poučen način seznanil številne po- slušalce predvsem o državni ureditvi fin sodstvu v Franci j L V razpravi pa so poslušalci izvedeli še marsiikaj zani- mivega, kar jim je bilo doslej neznano. NENADNA SMRT . V nedeljo, dne 22. maja 1&55 je na svojem domu v Liscah nenadoma vunri Fric Confidenti dz znane in ugledne rodbine v Zavodni. Eden izmed sinov te rodbine — brat pokojnega Jurij — je postal žrtev fa- šističnega terorja in bil kot talec leta 1942 ustreljen v Mariboru. Tudi po- kojni Fric Confidenti je bil icot zaveden Slovenec že obsojen na smrt od oku- patorja in se je le slučajno rešil z iz- selitvijo v tujino, kjer je živel v težkih razmerah. Fric Confidenti je ibil velik ljubitelj narave, priznani lovec ter organizator v kinologiji že izza mladih let. Bil je poln duhovitosti in zdravega humorja ter kot tak znan po celjskem okraju. Kako priljubljen je bil pokojni, je pokazala ogromna udeležba prijateljev, znancev in lovcev ipri pogrebu na mest- nem pokopališču. Njegovi lovski 'prijatelji so se poslo- vili od njega z nagovorom in s streli iz lovskih pušk, lovski rog ,pa mu je trobil zadnji pozdrav. USPELA TURISTIČNA RAZSTAVA V OKVIRU »CELJSKEGA TEDNA« Olepševalno in turistično društvo v Celju je v okviru »Celjske^ tedna« prireddio v mali dvorani »Uniona« zelo uspelo turistično razstavo. Na tej raz- stavi je obilo posnetkov, ki prikazujejo zneme tiiristične in izletniške točke na našem območju. Večji del so to posnetki primanega celjskega fotografa Pelikana. Zelo zanimiv je tisti del razstave, ki kaže nagel razvoj mesta Celja med obema vojnama, zlasti pa v naši novi državi, ko je Celje narasio za eno tretjino. Ta razstava daje poseben po- udaa^ važnosti fotografije v zgodovini nekega kraja. Fotografija je najbolj veren in zanesljiv dokument, zato je treha vedno skrbeti, da so fotografske kronike čimbolj popolne in bogate. Hkrati s turistično razstavo so celjski ribiči uredili tudi svoj kotiček. V akva- rijih je prikazano ribje bogastvo rek in potokov na našem območju. Del razstave pa so napolnili s sli- kami celjskih umetnikov, pretežno z deli. Iki prikazujejo Celje in pejsaže njegove okolice. GLASBENE PRIREDITVE V JUNIJU Glasbena šola priredi tri javne na- stope svojih gojencev v Narodnem do- mu 1., 2. in 8. jimija. Kvaliteta in zmogljivost gojencev sta v zadnjih le- tih občutno napredovala tako, da je na sporedih cela vrsta gojencev iz višjih razredov, pa tudi najmlajši bodo poka- zali kaj so se naučili v enem ali dveh letih. Pestrost sporeda bodo poleg vio- linsikih in klavirskih točk dopolnili so- listični nastopi gojencev flaute, klarine- ta. trobente, čela in petja. Zadnji na- stop zaključuje šolski orkester z dvema točkama. Vsak nastop začenja točno ob 18,30, traja pa približno 70 minut. * USPELA AKADEMIJA NA TEHARJU V nedeljo, dne 22. maja je priredila osnovna šola na Teharju uspelo aika- demdjo v počastitev desete obletnice osvoboditve in rojstnega dne maršala Tita. Prireditev je otvoril šolski upra- vitelj Leopold Smeh. Po slavnostnem govoru učiteljice Prohinarjeve so se razvrstile posamezne točke, ki so jih odlično izvajali učenci vseh razredov. Pri proslavi je sodeloval taborniški kvartet Cmih kosov II. gimnazije iz Celja ter navdušil s svojim odličnim petjem. —čk— KULTURNO DELO V ZAGRADU Dramatska skupina DPD Svobode Celje, odsek Zagrad-Polule je nedavno z velikim uspehom uprizorila sspevo- igro »Vaška komedija« in z njo doka- zala velik napredek amaterske gleda- liške ambicije. Domačini so v nabito polni dvorani z močnim aplavzom po- trdili priznanje igralcem, režiserju tov. Stoklas Emestu in pevovodji Stegu Marjanci. RaziK>loženje Ifičkarjev, vasovanje Jakca, ubrano petje je dajalo igri pri- meren vaški zna^j, igralci pa so od prvega db i2a.'dnjega odlično odigtrali svoje vloge in ob zaključku želi upra- vičeno odobravanje. Režija je bila do- kaj naporna, saj je pretežna večina igralcev 'prvič na c^u pokazala svojo igralsko sposobnost. Po zaključku re- prize se je tov. Goluf zahvalil navzočim za lep obisk, dramatski skupini pa že- lel še več tako uspelih prireditev. Pred- sednik DPD Svobode Zagrad-Polule je še posebej čestital režiserju in pevo- vodji ter jinna v priznanje podaril šopek cvetlic. Š. S. KONCERT GODALNEGA ORKESTRA »IVAN CANKAR« V okviru Celjskega turističnega t«i- na je bU v ponedeljek v Narodnem domu svečan koncert godalnega orke- stra »Ivan Cankar«. V prvem delu je orkester izvajal Gluckovo simfonijo v G-duru ter Ipavčevo serenado. Inter- pretacija obeh skladb je bdla zelo do- stojna, presenetil pa je zlasti Ipavec s svežo orkestracijo. Po odmoru sta nastopila kot solista mezzosopranistka Sonja Drakslerjeva in bas-bariton Aleks Kovač. Izredno žlahten glas Sonje Drakslerjeve se je popolnoma zlil z oilkestrom, medtem ko Aleksander Kovač (ki je brez dvoma pevsko nadarjen) ta večer ni bil po- sebno razpoložen in se je mestoma opažala negotovost. Vsekakor pa je dosegel zaokroženo zMtost v Kuharjev! »Slovo partizana« dn Schubertovem »Popotniku«. Iskreno pa je treba če- stitati tudi domačemu orkestru na zmo^jivosti, ki že presega ravan do^ brih amaterskih korpusov. Profesor Sancin že 10 let z izredno ž^vostjo in požrtvovalnostjo vodi ta orkester, pa čeprav mu mlajše moči leto za letom uhajajo v Ljubljano, dotoika pa ni ,in tako uspeva dirigentu le vzdržati or- kester v številčni labilnosti z vzgojo novih kadrov. B. ROD »GORSKIH BOROV« IZ CELJA BO POČASTIL 10. OBLETNICO OSVOBODITVE V soboto, dne 4. junija zvečer bodo celjski tabomdki v okviru 10. obletnice osvoboditve priredili partizanski tabor z akademijo pri internatu vrtnarske šole. Nastopili bodo na prostem ob ta- bornem ognju. Družina Cmih kosov bo nastopila z recitacijami, pevskimi točkami in orkestrom, PajM bodo pri- redili krajšo igro, združeni dz vseh dru- žin pa bodo nastopili z zborno recitaci- jo ob spremljavi orkestra »Naš pohod«. Pri akademiji bodo sodelovali tudi naši najmlajši tabomdki iz družine Mušnic. V n^eljo, dne 5. junija pa bo tek- movanje med družinami v postavljanju šotorov, kuhanju hrane in vseh ostalih taborniških disciplinah. Vabimo vse Celjane in ljubitelje ta- borništva, da se te prireditve udeležijo. M. C. Teharski »MLINARJEV JANEZ« se je zapet prebudil iz spanja. Skopi in ne'premočni majniški sončni žarki so ga zbudili iz daljšega spanja prav ob tret- jem ikrižu celjskega Olepševalnega in turističnega dnaštva in njegovem slav- nostnem občnem zboru. Po njegovi za- slugi prebujeni »Janez« je minulo sobo- to zavihal rokave in po taktu odlične Umekove muzike jpograbil plemenito Teharčanko, da zaplešeta svoj pomla- danski raj. Šele proti jutru so zaklju- čili svečano otvoritev. Nedelja popoldne. Gostje prihajajo že zgodaj popoldne, vsi radovedni, kakšen je prebujeni »l^inarjev Janez«. Obe stranski sobi sta zasedeni. Steklena dvorana še čaka. Vrtno plesišče priča- kuje prve klice violine, harmonike in dmgih instrumentov. Namesto njih pre- izkuša klavirske tipke neka neznana pianistka in krepko pritiska na pedale. Obdajajo jo pionirčki in cicibančki ter vneto sledijo igralkinim prstom. Njen solo... »da bom sanjal o pondad« iz- polni glasbo. Nekdo izmed gostov vpra- ša natakarico: »Kako dolgo bo še tra- jala klavirska ura?« Konec. Gostje so se oddahnili. Postrežba je še sramežljiva, od mi- nute do minute postaja živahnejša. Bli- ža se šesta ura. Godbenl oder oživi. Vse je pripravljeno za džin-bum, le basist se še nekje opoteka. Ob četrt na 19 za- doni vesela koračnica. Nestrpno čaka- nje je pozabljeno. Pari se že vrte. Gibanje prebivalstva v Geiju v času od 14. do 21. 5. 1955 je bilo rojenih 35 dečkov in 35 deklic. Poročili so se: Stanko Lončar, šofer iz Celja in Branka Za- vcršnik, gospodinja iz Celja; Ladislav Ostanek, upravni referent in Milena-Danica Smrečnik, trg. pomočnica, oba iz Celja; Janez Groblar, trgovski poslovodja in Ana Naprndnik, oba iz Celja; Anton Križaj, miličnik in Amalija-Flori- jana Mavric, pleskarka pohištva, oba iz Celja; Ivan Papež, električar in Justina Kačičnik, de- lavka, oba iz Celja; Jožef-Karel-Anton Krejči, uslužbenec in Majda-Ana Komel, uslužbenka, oba iz Celja; Anton Kramer, krojaški pomočnik in Angela Velenšek, krojaška pomočnica, oba iz Celja; Frančišek Kristan, ključavničar iz Loške gore, občina Zreče in Danijela Galuf, nameščenka iz Zgornjih Zreč. Umrli so: Armin Tomažič, upokojeni živinozdravnik iz Žalca,' star 70 let; Katarina Podhraški, rojena Podhraški, vzdrževanka iz Celja, stara 90 let; Jert Kunstek, rojena Colnarič, gospodinja iz Celja, stara 81 let; Andrej Dolenc, instalater iz Celja, star 24 let; Otmar Cvikl, otrok iz Celja, star 24 dni. ...IN ZALEDJA Dobrna v počastitev 10-letnice osvoboditve Kdo izmed Dotomčanov se ne spo- minja dneva pred desetimi leti, ko je prišla kar cela brigada v Dobrno, ^ bd z domačini skupno 'P>raznovala osvobo- ditev. Ta spomin nam je živ in te slike nihče ne bo mogel izbrisati, čeprav je od tega minilo že deset let. Zato so ipriredile ta teden množične organizacije kulturni teden pod pokro- viteljstvom tovariša Franca Sdmoniča, sekretarja OK ZKS Celje. Spored so otvorili v soboto člani KUD Kajuh, ki so uprizorili Žižkovo »Miklovo Zalo«. Vstopnice so bile že teden dni poprej za obe ipredstavi razprodane. In to tudi upravičeno. Morda je edini dobmski oder tisti v okraju, ki se po- stavlja z res samo izbranimi sloven- skimi deli. Pod vodstvom režiserja tov. Matka Matjana, ki je okusno scenogra- firal in v delo vpletel narodne plese in pesmi, je predstava močno uspela pren vsem zato, ker so bili igralci dobro brani in v narodnih nošah. Nadalje je bilo m sporedu predav^.. nje o deseti obletfdci. V torek je biiT slavnostna akademija v počastitev tovega rojstnega Izvajali so pionirji osnovne šole, nižje gimnazij^ in mladina, ki je nosila v četrtek Titovo štafeto. V sredo ob 10. uri so polagali vence na grobove padlih borcev v Brdcah -i^ v Prelski. V četrtek in petek ,pa so n^. stopali še kegljači, šahisti TD Partizajj in strelska družina. S četrto uprizoritvijo »Miklove Zale« in s koncertom zbora KUD Kajuh p^ je bdi zaključen kulturni teden, katere, ga spored še nikoli ni bil tako pester kakor to leto. A. E. LJUDSKA UNIVERZA V ŠOŠTANJU ZAKLJUČUJE SEZONO Za zaključek uspešne sezone Ljudske univerze v Šoštanju nas je dvakrat obiskal s^retar OK ZKS Celje tovariš Franc Simonič. V prvem predavanju nas je v prijetni in poljudni obhiki se- znanil s tekočimi gospo^rakimi in ipo- litičnimi problemi. Na splošno željo po- slušalcev nam ije kmalu m tem ustregel s predavanjem »Vtisi s potovanja po ZDA«. V odmev prvega predavanja to- variša Simoniča se je obsežna dvorana Doma Svobode napolnila skoraj do zadnjega kotička. Čeprav se je preda- vanje, ki je bilo spremljano s skiop- tičndmi sldkami, močno zavleklo, so mu poslušaloi z zanimanjem sledili in od- hajali z najboljšimi vtisi. Predavatelj je znal v uglajenem prostem govoru in v razvedrilni obliki podati pravo dn objektivno sliko družbenega, gospodar- skega in kultumega življenja v ZDA po vtisih, ki jih je sam doživljal. Z lepo analizo tega življenja in s primerjavo z življenjem v naši domovini je moral zadovoljiti vsakega poslušalca. Iskrena želja obiskovalcev naše imi- verze je. da bi nas tov. Simonič še večkrat obiskal. T. M. PRVO PREDAVANJE LJUDSKE UNIVERZE V ŠPITALlCU V nedeljo, dne 22. maja je kulturno« umetniško društvo v Spitaliču priredilo prvo predavanje. O vzgoji doraščajoče mladine je zbranim staršem nazorno govoril tovariš profesor Ivo Svarc iz Celja. fiibanje prebivalstva v celjski okolici v času od 17. do 24. 5. 1955 je bilo rojenik 12 deklic in 16 dečkov. Poročili so se: Matej Suhač, absolvent tehnike iz Celja in Gabrijela Rataj, univerzitetni asistent iz Ljub- ljane; Marijan Šegula, elektroinstalater in Id» Slemenšek, predica, oba iz Škofje Loke; Vinko Rudi, poljedelec iz Spodnjih Gorč in Martina Matko, knjigovodkinja iz Polzele; Alojzij Kartuš, miličnik iz Celja in Frančiška Zaveršnik, na- meščenka iz Pariželj. Umrli so: Uršula Kukovič, rojena Jevšinek, kmetica iz Straže na gori, stara 74 let; Simon Imenšek, upokojenec iz Brezja pri Podplatu, občina Ro- gaška Slatina, star 78 let; Marija Strašek, pre- vžitkarica iz Spodnjega Gabemika, občina Ro- gaška Slatina, stara 87 let; Katarina Rebernik, rojena Videnšek, prevžitkarica iz Brezove; Marta Štnkl iz Verač in Zofija Motoh iz Imen- ske gorce; Marjeta Dimec, posestnica iz Letuša, stara 63 let; Jožef Perger, upokojenec iz Bra- slovč, star 76 let; Anton Petrič, upokojenec iz Braslovč, star 75 let; Karel Slatinšek, invalid iz Slatine pri Ponikvi, star 67 let. Kjer mnog! hupujejo, kupujejo poceni To je star trgovski izrek, ki pa popolnoma drži. V Jrgovinah, kjer je vedno veliko kupcev, so razno- razni proizvodi cenejši. LJUDSKI MAGAZIN v Celju je med najbolj pozna- nimi in obiskanimi trgovi- nami v celjski kotlini. Saj tudi ni čudno. V Ljudskem mugazinu si lahko kupi po- trošnik prav vse kar potre- buje zase, za dom, družino, službo in zabavo. Napravi- mo majhen sprehod po pro- storih te največje trgovske hiše med Savinjskim sedlom in Sotlo. PRITLIČJE: Cim vstopite, je na desno VOLNENI ODDELEK. Ta oddelek ima na zalogi veli- ko izbiro kamgarnov za moške obleke, ženske ko- stume, športne in otroške obleke. Poleg tega ima obilo raznovrstnega blaga za de- lovne obleke kot je fresko itd. BOMBAŽNI ODDELEK ima bogato zalogo svile za obleke v najnovejših vzor- cih, delene, svile za balon- ske plašče, nepremočljivo platno za dežne plašče, bla- go za kopalne obleke in obleke za plažo. GOSPODINJSKI ODDE- LEK ima na razpolago plat- na v vseh širinah, dalje kanafase, damaste, blago za zavese in opremo kuhinj. GOSTINSKA PODJETJA POZOR: bogata izbira bla- ga za zavese in raznega de- korativnega blaga za opre- mo gostinskih obratov! ZA TAPETNIKE: imamo veliko izbiro blaga za pohištvo, za divane in kauče, gradelj za žimnice, juto, tapetniške vrvice itd. V pritličju je ODDELEK ZA KROJAČE, ki ima na zalogi vse vrste gumbov, sukanca in ostalih kroja- ških potrebščin. ODDELEK ŽENSKE TRI- KOTAŽE ima za žene po- sebno pomladansko novost: pomladanske jopice, polu- verje, jutranje plašče za dopust, jutranje halje, ko- palne obleke in ostale tri- kotažne izdelke. V tej etaži je tudi poseben oddelek ročnih del, predvsem prti- čev in bogatih čipk ter svi- lenih rut, primernih za da- rila. ODDELEK MOŠKEGA PERILA razpolaga s pestro vrsto različnih srajc z dol- gimi in kratkimi rokavi, svilene srajc za poletje, no- gavice vseh vrst in kvalitet, kravate, žepne robčke, po- loverje in veste ter klobuke in dežnike. PARFUMERIJSKI OD- DELEK nudi vse kozmetič- ne izdelke za nego obraza in telesa, toaletno milo, kreme, kolonjsko vodo in parfume, rdečila, pudre, zobne in masažne ščetke, glavnike, brivske potrebšči- ne itd., itd. V pritličju je končno še ODDELEK ŠOLSKIH PO- TREBŠČIN, kjer lahko ku- pite za otroke vse kar po- trebujejo za šolo, pa tudi obilo pisarniških potreb- ščin za pisarno in osebno uporabo. PRVO NADSTROPJE: Ljudski magazin v Celju ima bogato založen ODDE- LEK KOLES IN ELEK- TRIČNEGA MATERIALA. Tu dobite kolesa, nado- mestne dele, plašče, zračni- ce, likalnike, kuhalnike, lon- ce za pečenje, instalacijski material, lestence, svetilke: stenske, stropne, namizne in žepne. V oddelku »STEKLO IN PORCELAN« bodo gospo- dinje in gostinci našli vse potrebno za dom in gostin- ska podjetja. Bogata izbira jedilnih servisov domače izdelave in iz uvoza, posa- mezne skodelice za belo in črno kavo, dalje dekorativ- na keramika, vaze itd. V tem nadstropju je tu- di ODDELEK KUHINJSKE POSODE IN KUHINJSKE GALANTERIJE. Velika za- loga emajUrane in pocin- kane posode, jedilni pri- bor, kuhinjsid in žepni noži, orehoreznicet mesoreznice itd. OTROŠKI ODDELEK nu- di mladim materam vse za opremo njihovih otrok od povojev, plenic, hlačk z nogavičkami, kapic, bom- bažnih in volnenih garni- tur, cuceljnov in igračk do otroških vozičkov globokih in športnih. ODDELEK »SUHE RO- BE« nudi vse vrste izdel- kov suhe robe kot so sita, kuhalnice, deske za tolče- nje mesa, lesena kuhinjska kladiva, predpražniki itd. ODDELEK »ŠPECERIJ- SKEGA IN KOLONIAL- NEGA BLAGA« nudi vse vrste bonbonov, čokolado, kekse, alkoholne in brez- alkoholne pijače, sadne so- kove, pralno milo itd. Ce postanete med naku- pom žejni ali lačni vam v prvem nadstropju postre- žejo V BIFEJU z najraz- ličnejšimi pijačami in hlad- nimi jedili. DRUGO NADSTROPJE: Za dopuste potrebujete izdelke KOŽNE GALAN- TERIJE: tu dobite kovči.i iz usnja in lepenke vseh velikosti, aktovke, etuije, moške pasove, bogato izbi- ro torbic iz polivinila, ro- kavice, za motoriste kape in rokavice, nahrbtnike in krušne torbe. BIZUTERIJSKI ODDE- LEK nudi vse vrste nakita primernega za darila, da- lje budilke in . SONČNA OCALA. ČEVLJE dobite v poseb- nem oddelku v vseh veli- kostih tako moške, ženske in otroške. V KONFEKCIJSKEM OD- DELKU prodaja LJUDSKI MAGAZIN balonske in mondgomeri plašče po naj- novejšem kroju in vzorcu, moške in otroške obleke, razne delovne obleke, usnje- ne plašče za motoriste itd. DELOVNI KOLEKTIVI POZOR: Ta oddelek ima veliko izbiro dežnih pla- ščev za zunanje delavce iTi delovnih oblek za zunanja in druga delovna mesta. VOLNENI ODDELEK nu- dil volnene odeje, prešite odeje, klot in brokat, na- mizne prte in še posebej prte za gostilniške vrtove, polivinil za namizne prte, tekače iz polivinila, tepihe itd. LJUDSKI magazin je edina trgovina, ki pro- daja preproge-bouchle velur. Prodaja tudi žim- niče, posteljne vložke, per- je, brisače itd. Cene v LJUDSKEM MA- GAZINU so konkurenčne, ker je spričo visokega pro- meta uspelo trgovskemu podjetju cene znatno znižati- Ce boste kupovali, ku- pujte pri LJUDSKEM MA' GAZINU! LJUDSKI MAGAZIN i« največja trgovska hiša ^ celjskem okraju. LJUDSKI MAGAZIN ima v treh prodajnih etažah razpolago vse kar človek današnjega časa potrebuje- V LJUDSKEM MAGAZINU boste hAtro in strokovi^ postreženi, zato obiskujte vedno in vselej Ljudski magazin ^^JSKI TEDNIK, 27. maja 1955 Stev. 21 — stran 7 BELEZKE IZ AVSTRIJE Razširjeno srce Avstrije Dunaj je med velemesti držav čisto jiekaj posebnega. Za današnjo Avstrijo jg srce države močno razširjeno, mno- go preveliko. Republika ima - nekaj čez gedem milijonov prebivalcev, sam Du- ^aj pa milijon in pol. To se pravi, da je vsak četrti Avstrijec Dunajčan. Toda punaj nima za osnovo svoje razsežno- gti današnjo Avstrijo, temveč nekda- njo Avstroogrsko monarhijo, ki je združevala veliko večje ozemlje. Vsa Češka in del severne Italije je tvorilo 10 veliko državo. Takrat je Dunaj do- bil svoj obseg, svoje znamenitosti in l)lesk. Po prvi svetovni vojni je pre- bivalstvo Dunaja celo občutno padlo in se ves čas ni nič povečalo. Nič čudnega torej ni, da ima obisko- valec tega velemesta pomisleke, kako ljudje v tem morju hiš in palač živijo, }caj delajo in kako si služijo kruh. Tudi ostala avstrijska pokrajinska mesta so ostala približno pri starem številu in odtehtajo skupaj komaj polovico Du- naja. Res je industrija v okolici Dunaja zelo močna, tudi trgovina vse države je zasidrana v tem mestu, kakor tudi obrt, vendar tisoči Dunajčanov žive od turizma, saj je Dunaj poleg Pariza in Rima najbolj privlačno mesto za tujce. Danes je Dunaj nesporno zgubil nek- danji pomen prestolnice številnih pol- zasužnjenih narodov, toda na vsakem koraku se srečujete s preteklostjo. Du- najČani niti ne zanikajo dejstva, da ni dunajsko prebivalstvo nič drugega, kot izredno pestra mešanica. Dunajčan ni- koli ne postavlja v ospredje svoje na- rodnosti, temveč vedno svoje meščan- stvo. Tako je beseda Dunajčan preko- sila besedo narodnostne opredelitve. Kamorkoli vas v tem mestu zanesejo noge, povsod najdete vse polno napisnih plošč z imeni, ki govorijo, da so usta- novitelji firm prišli iz Češke, Hrvatske, Srbiie, Madžarske itd. Končnice ič, sky itd. niso nič posebnega med imeni Du- najčanov. Vladimir Novak je eden naj- večjih prevoznikov pohištva, Beneš je ime največjega trgovca z volno. V pri- merjam s Prusom vam Dunajčan z neverjetno lahkoto izgovarja mehke so- glasnike iz srbščine. Zategadelj na Dunaju človek ne more nikoli vedeti, če vašemu pogovoru ne sledi star »Du- najčan,« 'ki vas povsem razume. Sicer pa bi bilo napak trditi, da Dunajčani s slovanskimi priimki znajo jezik svo- jih dedov. Morda so le redki, toda ve- čina ne pozna niti ene besede iz ma- terinščine svojih prednikov razen pri- imka. Vse te posebne okoliščine so ustvarile v tem mestu nekako mednarodno vzdu- šje, ki ne pozna nekih ostrih narod- nostnih nasprotij. Prav zato nisem ni- kjer naletel na dolg, osupel in rado- veden obraz, kadar sem povedal, da sem Jugoslovan. Ti ljudje imajo o Ju- goslaviji bolj določene pojme, vsaj v pogledu našega narodnostnega življe- nja, če že ne vedo dosti o novi Jugo- slaviji. Pri kakem severnem Nemcu je treba najprej razčistiti različne etno- grafske, fizionomijske in kdo ve še kakšne pojme, preden sploh lahko za- čneš pameten razgovor. Toda v bistvu ta širina le nima tako simpatične osno- ve. Ce vas Dunajčan vpraša o vremenu pri nas, če se zanima, kako cvete sad- no drevje, izzveni v teh besedah staro- avstrijski duh. Človek ima občutek, kot da sobesednik gleda na naše kraje kot na del nekdanje monarhije, ki po njegovi logiki še vedno spada nazaj. Tega morda niti ne mislijo določeno poudarjati. Morda je ta odnos pod- zavesten — je pa le. Nič bolj prijetnega za Jugoslovana ne more biti kot to, da lahko to na- merno ali nenamerno zavest zamaje. Avstrijci zelo radi spominjajo svojo kulturno misijo v preteklih stoletjih. Vso našo civilizacjo pripisujejo odkrito ali prikrito sebi. Avstrijci ne uporab- ljajo za nas besed, primitivizem, ne- civiliziranost, nekulturnost, ki nam jih po krivici in lastnem neznanju nade- vajo kateri drugi narodi Evrope. Oni trdijo nasprotno, nas vzporejajo celo s seboj, toda ne pozabijo pristaviti, da je to njihovo delo. Tega sicer ne mo- remo popolnoma zanikati, kot ne mo- rejo oni zanikati, da je sijaj Dunaja nastal iz žuljev in solz naših ljudi. Toda s takimi besedičenji lahko Jugo- slovan kmalu konča, če tem ljudem dopove, da je Jugoslavija v zadnjih letih storila neprimerno več kot vsa dolgoletna »kulturna misija« Avstro- ogrske in vsa predaprilska Jugosla- vija. Treba je dodati, da so pri nas znali tudi temeljito podirati in da mo- rebitne dobrine ne odtehtajo strahot in gorja. Na ta način mora vsak trezen in razumen človek priznati, da je da- našnja Jugoslavija čisto nekaj drugega, kot dežela njihovih pojmov, ki se ome- jujejo na dobro vino, odlično sadje, kulinarične specialitete in pokrajinsko pestrost. Be več. Na obrazih svojih so- besednikov, ki se razumejo na gospo- darstvo in izmenjavo dobrin, opazite skrb. Moj znanec s potovanja v Egipt je v takem razgovoru zaskrbljeno dejal: — Ce bo šlo pri vas tako naprej, bomo imeli 'vedno manj industrijskih izdelkov, ki bi jih v Jugoslaviji zame- njali za živila. Ni napak sodil. Jaz sem ga razumel. Avstrija, kljub urejenemu kmetijstvu, ne more prehraniti prebivalstva. Ta država je vezana na izvoz industrij- skih izdelkov in uvoz živil. Doslej, zlasti pa pred vojno, je bila Jugoslavi- ja skupaj z Madžarsko njihova žitnica in tržišče za njihove izdelke od šivank do težkih strojev. Ni brez osnove boja- zen, kaj naj nudijo čez leta v zame- njavo, če industrija v Jugoslaviji tako napreduje. Celjske bodice K JUBILEJU OTD Trideset let se že rada imata in se objemata vsak dan tesneje. Ta je ljubezen globoka brez meje in čudovito za nas je bogata. Trideset let — pa se ni ohladila. Da bi naprej še stoletja žarela in bi še nove rodove nam grela njena svetloba vsa topla in mila! Trideset let že v ljubezni živita društvo OT in pa Celje to belo. Celjsko srce, jubileja veselo, jima k plodovom te zveze čestita. SANJE PROSVETNEGA DELAVCA Prosvetni delavec imel je strahotne sanje neko noč, popil je prej tri čaše vina in bil od njih preveč je vroč. Je sanjal, da nesrečno padel je v gospodarski kriminal, ki marsikoga že pogoltnil njegov potuhnjeni je val. Iz katalogov je dijaških ocene kradel na skrivaj, predvsem petice, štirke, trojke in nosil jih na varen kraj. Potem pa je na črni borzi zalogo teh ocen prodal in zanjo težkih tisočakov pri skrbnih starših si nabral. In bil je zdaj ugleden človek, v obleki novi nič več plah, z Mercedesom se je vozaril in vilo kupil si na mah. Tedaj pa, oh, na konferenci afera je prišla na dan, bili so katalogi prazni in sum takoj žletel je nanj. Ni znal zadrege svoje skriti in je skesan priznal zločin. Med kriminalci se je znašel za mrežami visokih lin. Na dvajset let je bil obsojen, da se pravici zadosti. Tako sramotno je zapravil vse svoje še bodoče dni... Iz sanj je s težkim vzdihom planil in z vročim znojem ves oblit, ko strašne te noči je konec oznanil jutra prvi svit. In bil usodi je hvaležen za kruhek, ki mu ga deli in kriminal mu gospodarski ob njem nikoli ne grozi. A vendar, ko prišel je v šolo, pogledal je še v katalog. Ocen ni manjkala nobena! Spet miren bil je pedagog. Ženske na dirkalniii progah Tri Angleži- nje, tekmovalke z av- tomobili, so pri dir- kah v Monte Carlo zmagale na Danskem šampionatu za Evro- po. NajboJjša je bila Sheila Van Damm. Ko so se tekmovalke vrnile v London,, so jih zasuli s cvetjem in darili. Ali veste 1. .. .da fluor preprečuje zobno gnilobo? 2. .. .za šestnadstropno stavbo na vodi? 2. . ..za lepilo, s katerim je po najnovejših ugotovitvah mogoče zlepljati metalne plošče? 1. Švedski zdravnik dr. G. San- tesson, ki dela na vseučilišču v Kaliforniji, se zavzema za to, da bi se namizni soli dodajal fluor, ki po najnovejših raziskovanjih preprečuje nastanek zobne gni- lobe. To bi bil vsekakor zelo učinkovit način za preprečevanje kariesa. 2. V Koloradu gradijo šestnad- stropno stavbo na vodi, ki se bo obračala okrog vzdolžne osi in bo tako lahko vedno z isto stranjo obrnjena proti soncu v vseh let- nih časih. Stavba bo »plavala« v bazenu, napolnjenem z 1,200.000 I vode. 3. Pri izdelavi plastičnih mas se dobiva kot vzporedni produkt iz prirodnega ali pa umetnega glicerina lepilo, s katerim je mo- goče zlepljati metalne plašče. Najinteresantnejše lepilo za me- tale so »aralditi«, s katerimi so spojeni vsi metalni deli angleških avionov tipa »Komet«. MESEC BO POGANJAL ELEKTRIČNO CENTRALO Pred' kratkim je začela skupina fran- coskih inženirjev delati na zelo drzni zamisli, ki bo novost v zgodovini člo- veštva. Nameravajo namreč izkoristiti privlačno moč meseca za proizvodnjo električnega toka. Na to idejo jih je navedlo naslednje: Od i>amtiveka je že saiano, da mesec privlači vodo ter da na ta način nastaja gibanje oceanov in morij s tako imeno- vano plimo in oseko. Mnogi znanstve- niki in inženirji že dolgo razmišljajo o tem, da bi to ogromno moč plime in oseke izkoristili. Doslej je bilo to le sanjarjenje in razmišljanje. Te dni pa so inženirji nekega velikega elektro- energetskega ijodjetja začeli s pripra- vami za izgradnjo prve električne cen- trale, ki bo koristila moč dviganja in upadanja morske vode. Pripravljal- na dela so v polnem teku, celotna cen- trala pa bo končana v petih letih. Centrala bo močna okoli 208.000 kilo- vatov in bo proizvajala 550,,000.000 ki- lovatnih ur letno. Ves svet z zanimanjem spremlja gradnjo tega zanimivega oibjekta^ Ce bo projekt uspel, bodo začeli po vsem svetu gradita take centrale, zlasti tam, kjer je malo poinovodnih rek. Pred- vsem bodo za take elektrarne zainte- resirane tiste države, ki jih oblivajo oceani, ker le-ti imajo največjo razliko pri plimi in oseki. NAZVESTEJSE ženske na SVETU Najzvestejše ženske ona svetu so na otočju Sandwich. Tam si vdove takoj potem, ko jim umre mož, vtetovirajo njegovo ime v jezik kot znak večnega spomina. Priredil: Jurček Krašovec Ilustriral: Tonček Skok 71 Herman, ki je že vedel za njeno navado, je bil tisto jutro tudi pripravljen. Želel je priti z mlado princezo v stik in si pridobiti njeno srce. Ko je izpred staj odjezdila plemenita deklica skozi park, je bil tudi Herman v sedlu in previdno jezdil za mlado princezo in opro- do. Nedaleč za njim pa je odpeketal z dvora četrti jezdec in pazljivo sledil grofu Her- •^anu. To je bil njegov brat Ulrik, opremljen lov, toda s čisto drugimi nameni. Bil je na Preži, da bi v danem trenutku skočil vmes in ^ svojo navzočnostjo odvrnil brata od nepre- ''^išljenih besed in dejanj. . Jezdeci so prišli že daleč v notranjost gozda si sledili le še po od tiskih kopit, ki so jih Puščali konji v svežih gozdnih tleh. Tedaj je daleč spredaj kriknil« dekle... 72 Ko je Herman pridirjal na malo jaso je videl, kako sta se Katarina in oproda otepala zakrinkanih oborožencev ob ubitih konjih. Zavihtel se je s konja in planil s svojim kratkim mečem na pomoČ. Toda roparjev je bilo več in kdo ve kako bi se neenak boj končal, če v tistem trenutku ne bi vmes po- segel boja vajeni Ulrik, ki je v nekaj tre- nutkih posekal tri napadalce, ostali pa so se naglo razpršili po goščavi. Zajeti upornik, ki mu je Herman presekal stegno je povedal, da so Katarino morali za- jeti zato, da bi v zamenjavo dobili od Lju- devita svojega vodjo. Herman je prestrašeno Katarino posadil na svojega konja. Ulrik zdaj ni našel vzroka, da bi kavalirsko preprečil. 73 Dogodek je oba Celjana na dvoru še bolj proslavil. Posebno hvaležnost jima je izka- zovala kraljica, medtem ko so zavistni dvor- jani širila vesti, da sta oba celjska grofa po- slana na Hrvaško zato, da bi posredovala vpliv Habsburške hiše na jug. Medtem ko je dvora naveličani Ulrik s svo- jimi hlapci podil po gozdovih upornike, Her- man ni izpustil prilike in postal samozvani varuh bosanske princeze. Katarina je napol iz hvaležnosti, precej pa tudi zaradi dejanske naklonjenosti čutila vse večje nagnenje do bistroumnega in uglaje- nega Hermana. Naposled je tudi kraljica Eli- zabeta spoznala, da gre Hermanu za več kot kavalirstvo, toda njena opozorila so bila pre- pozna. Ljubila ga je. 74 Tudi Ulrik je bil zaskrbljen nad Hermanom in z njim vred vse celjsko spremstvo. Kralj Ljudevit je kot vojak našel besede in razu- mevanje za slednjega suličarja, toda v poli- tiki je hotel biti samostojen. V tistih časih so bile dvorske poroke del diplomacije, zato je Ulrik gledal Hermanovo početje kot me- šanje v kraljeve načrte. Ko je videl, da brata ni mogoče pregovoriti, je skrbel, da pri kralju ne bi zapravil lastnega ugleda. Hotel je ob- držati močno Celje, ki ga je Herman tako nepremišljeno kanil spraviti v nevarnost. Ulrik je z vso vnemo preganjal upornike. Pri tem je imel srečo in zajel nekega bolgar- skega sla, ki je ščuval Hrvate k uporu, ki naj bi oslabili ogrske posadke na jugu, kjer so Bolgari pripravljali pohod na zahod. Ste v. 21 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 27. maja 1955 š:p:o:r:t Celjani boljši od Zagrebčanov AD Kladivar je počastil 10-letnieo osvoboditve z izvedbo kvalitetne atletske prireditve, ki je bila v okviru Turističnega tedna in obenem v okviru proslav 30-letnice obstoja in plodnega dela celjskega Olepševalnega in turističnega društva. V gosteh je bila izbrana reprezentanca Zagreba, ki so jo atleti Kladivarja odpravili z 68:60. Vreme tudi v nedeljo prireditelju ni bilo naklonjeno in je bilo treba prireditev pre- staviti od planiranega dopoldanskega časa na popoldne. Kljub temu se je zbralo na atletskem stadionu preko 1000 gledalcev, ki so bili za- dovoljni z lepimi borbami in dokaj kvalitetnimi rezultati. Upoštevati pač moramo, da vrhunskih storitev ni bilo mogoče pričakovati zaradi raz^ mehčane steze in ostalih atletskih naprav. Od vseh disciplin bodo pač gledalcem ostale v pri- jetnem spominu tek na 400 m, 800 m in 3000 m ter švedska štafeta. Neprestano menjavanje vodstva tekačev in zagrizene borbe od starta pa vse do cilja so spravile na noge domala vse navzoče gledalce. Tu ni manjkalo tudi vročega navijanja in bodrenja za reprezentante Celja^ ki so nad vse častno opravili svojo nalogo. Več ali manj so ljudem že znani atletski rezultati iz dnevnega časopisja. Na programu je bilo 12 disciplin, od katerih je Kladivar pobral sedem zmag, sedem drugih in tri tretja mesta, kar je zadostovalo za lepo zmago nad atletsko repre- zentanco Zagreba. Oglejmo si le najboljše tek- movalce tega velikega srečanja: 110 m ovire — Lorger 14,9, Kovač 15,6; 100 m — Lorger 10,8, Oslakovic (Z) 11,0; met diska — Mandič (Z) 45,73, Peterka 42,08; višina - Kršlak (Z) 175, Urbajs 175; 400 m — Zupančič 50,7, Cular (Z) 51,5; met krogle — Galin (Z) 14,12, Gole 12,95; daljina — Petranovic (Z) 6,68, Lorger 6,52; 800 m - Murat (Z) 1:54,3, Gajšek 1:56,5; palica — Glavač 3,60, Vehovar 3,60; 3000 m Male 8:49,2, Zuvela 8:52,4; met kopja - Kopitar J. 60,59, Urbič (Z) 55,98; švedska štafeta — Kladivar 2:01,0 (Vipotnik, Zupančič, Kopitar M., Lorger), Zagreb 2:01,5 (Cular, Kuzmič, Vučelič, Oslako- vič). — V vmesnih točkah so nastopili pionirji, ki so pokazali veliko znanja in vse kaže, da bodo vredni nasledniki »velikih« atletov Kladi- varja. Na 60 m čez ovire je zmagal Lešnik z 10,2 pred Kokličem Rudijem 10,3 in bratom Ro- manom 10,4, na 60 m je bil najhitrejši Koklič Rudi z 8,3, v skoku v višino je v lepem slogu zmagal Koklič Roman s 142, v teku na 400 m pa Voh z 1:03,0 pred Rojcem 1:05,8 in Kuzmanom 1 .ne o MLADINCA BRODNIK IN LEŠEK - 3,70 m V SKOKU S PALICO Mladi atleti Kladivarja so v nedeljo tekmo- vali v Ljubljani v II. kolu zvezne atletske mla- dinske lige. Nabrali niso nič več točk kot v prvem srečanju doma. Ekipa zopet ni bila v Kompletni postavi, saj se nekateri znani mladi atleti kar ne pojavljajo več na atletski stezi. Vse kaže, da se moška in ženska mladinska ekipa ne bosta uveljavili v finale. Od vseh je treba omeniti še posebej kvalitetna rezultata Brodnika in mladega Leška v skoku ob palici s 3,70 m, kar predstavlja nov slovenski mladin- ski rekord, za Leška pa še nov jugoslovanski nladinski rekord. KVALITETNI REZULTATI NA ŠPORTNEM DNEVU I. GIMNAZIJE Na zadnjem športnem dnevu I. gimnazije, ki je bil namenjen atletiki, je bilo postavljenih nekaj kvalitetnih rezultatov. Tako sta pri mla- dincih v višino dosegla znamko 170 cm Stefančič in Kokot, v krogli Perčič 13,58 m, na 100 m Vučer 11,5 in Stefančič 11,7, pri nižješolcih pa Ogrizek in Umek 7,9 na 60 m, v metu krogle Sotler 12,05, Umek pa 11,10. Pri mladinkah je na 60 m zmagala Ocvirkova z 8,4, v daljino Slapnikova s 4,20 m, v metu krogle Ocvirkova z 8,60 m in v štafeti 4 krat 60 metrov VI. b s 33,4. Pri nižješolkah so bile najboljše: na 60 m Cater 8,5, v daljino Kroflič 4,10 m in v štafeti 4 krat 60 metrov IV. b s 35,1. NAD 300 TEKMOVALCEV NA OKRAJNEM PIONIRSKEM PRVENSTVU Celjski aktiv Društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje je pred dnevi priredil v soglasju s SPK OLO Celje atletsko prvenstvo srednjih in strokovnih šol za pionirje in mlajše mla- dince. Preko 300 mladih tekmovalcev je bilo zbranih na atletskem stadionu, ki so se med seboj borili za kar najboljši uspeh svojega zavoda. Na tisoče je bilo nastopajočih atletov pred tem srečanjem, da so posamezne šole lahko postavile v reprezentanco svoje najboljše moči. Doseženi rezultati kažejo, da se atletika vedno bolj uveljavlja na naših šolah in to tudi na podeželju, kjer nimajo na razpolago posebnih atletskih naprav. Letos se je tekmovanja ude- ležilo že kar 9 šol, preseneča pa odsotnost gi- mnazij iz Laškega, Rogaške Slatine in Vojnika, kjer imajo prav dobre atlete, ki bi se na tem tekmovanju lahko odlično uveljavili. Oglejmo si nekoliko nova atletska imena in njihove rezultate: Pionirke 1941 in mlajše — 60 m: 1. Jamnik (IL gimn.) 8,8, Leban (II. gimn.) in Vanovšek (Žalec) 8,9; daljina: Kroflič (I. gimn.) 4,27, Jam- nik (II. gimn.) 3,89, Jagodič (Šentjur) 3,75; met žogice: Repinšek 45,20, Lipičnik 44,70, Marek 40,20 (vse 1. gimn.); štafeta 4 X 60 m: L gimn. 56,9, II. gimn. 37,7. — Stanje točk: 1. I. gimn. 5256, 2. II. gimn. 5339, 3. Žalec 3576, 4. Šentjur 3294, 5. Šmarje 2983, 6. Polzela 2937. Pionirji (ista starost) — 60 m: 1. Koklič Rudi 8,5, Kujan (oba II. gimn.) 8,6; 400 m: 1. Voh (II. gimn.) 1:04,7, 2. Šmigovc (L gimn.) 1:05,1, 3. Roje (II. gimn.) 1:05,3; daljina: 1. Umek (I. g.) 4,86, 2. Posinek (I. g.) 4,62, 3. Ostrež (Šmarje) 4,52; višina: Koklič Roman (II. gimn.) 140, 2. Gornik (II. gimn.) 135, 3. Testen (I. g^imn.) 135; krogla 3 kg: Sotler (L gimn.) 11,71, Goršič (II. gimn.) 11,41, Gornik (II. gimn.) 10,90; šta- feta 4 X 60 m: 1. II. gimn. 33,6, 2. I. gimn. 33,7. — Točke: 1. IL gimn. 10.242, 2. I. gimn. 9456, 3. Šentjur 7349, 4. Žalec 7253, 5. Polzela 5550, 6. Šmarje 5179. Mladinke 1939-40 — 60 m: 1. Cater (L gimn.) 8,7, 2. Bitenc (II. gimn.) 8,7, 3. Leskošek (II. g.) 8,8; daljina: 1. Rečnik (I. gimn.) 4,09, 2. Slapnik 3,93, 3. Stropnik (obe I. gimn.) 3,80; višina: 1. Debeljak 133, Leskošek 153 (obe II. gimn.), Tončič (I. gimn.) 130 cm; krogla: 1. Leskošek (Šentjur) 9,60, 2. Tončič (I. gimn.) 9,09, 3. Pla- nine (I. gimn.) 8,16; štafeta 4 X 60 m: 1. I. gimn. 34.0, 2. 11. gimn. 35,6. — Stanje točk: 1. I. gimn. 6518, 2. II. gimn. 5339, 3. Žalec 4290, 4. Ekonom- ska srednja šola 4257, 5. Polzela 5632, 6. Šmarje 3019, 7. Šentjur 2981. Mladinci 1939-40 — 100 m: Sok (L rimn.) 12,4, Terček (II. gimn.) 12,5, Bzirski (IKŠ) 13,0; tek 600 m: Zupane J. (II. gimn.) 1:38,1, Ratej (I. g.) 1:40,7, Artnak (I. gimn.) 1:41,8; daljina: Sok (I. gimn.) 5,31, Zupane J. 5,11, Terček (oba II. gimn.) 5,03; višina: Levstik 145, Srnovršnik 145 (oba II. gimn.), Strahovnik (I. gimn.) 145; met krogle: Kač (I. gimn.) 12,73, Bzirski (IKŠ) 11,87, Skomina (II. gimn.) 11,59; štafeta 4 X 100 m: II. gimn. 51,9, II. gimn. 52,3, IKŠ 55,3. — Vrstni red ekip: 1. L gimn. 12.525, 2. H. gimn. 12.199, 3. IKŠ 10.331, 4. Polzela 7442, 5. Šmarje 5981, 6. Šentjur 3799. Zmagovalne ekipe bodo prejele ob zaključku šolskega leta prehodne pokale, darila SPK OLG Ctlje, najboljšim tekmovalcem za kvalitetne rezultate pa bo AD Kladivar podaril knjižne naerade. Smučanje CELJSKI SMUČARJI PRED POLAGANJEM OBRAČUNA Mlado Smučarsko društvo Celje nima za seboj niti koledarsko leto svojega obstoja. V četrtek, 2. junija pa bo ob 18. uri v dvorani AD Kladi- vai ;a v Kersnikovi ulici že polagalo bogat ob- račun svojega dela. Občni zbor SD Celje bo lahko pokazal uspehe, s katerimi bi bilo marsi- katero društvo v Celju, bogatejše po izkušnjah in tradicijah, prav ponosno. Ne gre pri tem le za kvalitetne rezultate vrhunskih smučarjev- tckniovalcev, ki so presegli okvir našega mesta. V letošnjem letu so romale lepe zmage v naše mosto. Hazvescljivejša je ugotovitev, da je društvu uspelo združiti v svoje vrste kar preko 700 članstva in še posebej preko 200 pionirjev. Vso kaže, da bo to društvo, če bo delalo z istim tempom, kmalu najmočnejše v našem mestu. In prav bi bilo tako — saj je smučanje tnko zdrava telesna panoga, da si to tudi po- vs^ ' zasluži. Društvo je v letošnjem letu raz- delilo med pionirje preko 300 parov cenenih smrči, njihovi smučarski vaditelji pa so brez- plačno poučevali v smučarskih šolah mladino C(lia \ smučanju. Pri tem delu se je pokazalo, da rr-liii še primanjkuje smučarskih učiteljev in vaditeljev. Ni šc vse tako kot bi želeli, toda z di lo"i se je temeljito pričelo v tej smeri in kaže. da je društvo na pravilni poti. Ubralo je pot. ki vodi k mladim generacijam, od koder bo - solidnim delom v teku let iz množice mladih smučarjev zrasla tudi potrebna kvaliteta. __Nogomet_ POL DUCATA GOLOV V CELJU V jeseni je bilo na Glaziji splošno veselje ob katastrofi Železničarja iz Maribora, ko je Kla- divar dosegel sijajno zmago. Prav obratno raz- položenje je bilo v nedeljo na istem športnem prostoru, ko je Kladivar pred 2000 gledalci predvedel tako medlo igro in utrpel proti Bo- rovu poraz kar s 6:0! Na domačem terenu že dolga leta v prvenstvenih tekmah Kladivar ni utrpel tako visokega poraza. Prvi polčas so se igralci še nekoliko upirali boljšemu nasprot- niku, v drugem delu igre pa so predstavljali na igrišču povsem razbito črto, ki je jedva čakala, da bo končan ta boj . . . Domačinom ni uspelo doseči niti častnega gola, pa čeprav je bilo za to več sijajnih priložnosti. Še bolj' kot napa- dalci so grešili obrambni igralci. Sicer pa — kaj bi še pisali o tej igri. Pohvalimo lahko le goste, ki so imeli v svojih vrstah odlične igral- ce, od katerih sta bila najboljša Norkovič in Relič, ki sta tudi dosegla vsak po 2 gola, ostala dva pa sta dodala Jelačič in Gotal. Tudi v Trbovljah je bil črn dan za Kladivarja. Mladinsko moštvo je izgubilo prvenstveno sre- čanje proti mladini Rudarja z 1:2. Ali bo tudi v mladinski ligi CNP Kladivar ob 1. mesto??? V Šoštanju je Usnjar porazil mladino Kovinarja iz Štor s 5:1 (0:1). V mladinski ligi vodi sedaj Rudar (Trb.) pred Kladivarjem in ZŠD Celjem Celjska srednješolska liga bo te dni zaklju- čena. IKŠ je dosegel še dve pomembni zmagi — I. gimnazijo je premagal s 3:0, učiteljišče pa s 5:1. Na tabeli vodi II. gimnazija, ki je nihče ne more več dohiteti. ŠAH V ROGAŠKI SLATINI Sindikalno šahovsko društvo >Edinost< v Ro- gaški Slatini je proslavilo 10. obletnico osvobo- ditve z dvema množičnima prireditvama. V salonu gostoljubnega hotela »Bohor« se je zbralo 9 sindikalnih moštev na moštveni brzo- turnir.^ Po uvodnih besedah prof. Grašerja se je 36 šahistov pod vodstvom tov. Rudija Kitaka spopadlo v plemeniti borbi. Nagrade KSS so si priborili: Steklarna I z 78 %, obrtni delavci s 60 %, prosveta s 57 %, trgovci s 54 % in Industrijska steklarska šola I. s 50 %. Šahisti Rogaške Slatine so imeli v gosteh tudi internacionalnega mojstra inž. Milana Vidmarja iz Ljubljane. V okusno urejenih prostorih prvo- razrednega hotela >Slovenski dom« se je zbralo 35 šahistov k simultanki. Internacionalni mojster si je v štiriurni borbi pridobil 27 in pol točke. S SKUPŠČINE STALNE tmistKne konferenc« v Celju V soboto je bila I. redna skupščina Stalne turistične konference Celje. — Skupščine so se kot gostje udeležili za- stopniki Turistične zveze Slovenije na čelu z glavnim tajnikom inž. VVeissom, zastopniki turističnih društev Ljublja- na, Tržič, Postojna, Ptuj in Maribor ter razen dveh vsi člani konference. Tako obiskane področne turistične konferen- ce Celje še ni doživelo. Skupščino je vodil predsednik Jenko, O dosedanjem delu Stalne turistične konference je poročal njen glavni tajnik Zoran Vudler. Tovariš Tine Orel je podal referat o tiirizmu na celjskem področju, Zmagro Likar je poročal o novem položaju zdravilišč, inž. Weiss o letošnji turi- stični sezoni in dr. Vatovec o delu tu- rističnihi društev. Konferenca je spre- jela številne koristne sklepe, med njimi sklep o ureditvi enodnevnih ribiških turističnih dovoljenj, o izdaji prospekta Rogaška Slatna, o posebni konferenci za stabilizacijo odnosov med raznimi forumi v Rogaški Slatini, o izvedbi tu- rističnih tednov in o delu društev. — Izvoljeno je bilo novo vodstvo Stalne turistične konference, ki ga sestavljajo predsednik Rado Jenko, glavni tajnik Zoran Vudler ter člani predsedstva Zmago Likar, Tine Orel in Franjo Vajd. Z mnogimi dokazi uspešnega dela so Celjani dostojno dočakali 30-letnico Olepševalnega in turističnega društva Zaključek prvega celjskega turistič- nega tedna je padel v dve slavni ob- letnici: deseto obletnico osvoboditve in 30-letnico uspešnega dela Olepševalne- ga in turističnega društva Celje. K te- mu se je pridružil še letni občni zbor društva, ki je preteklo nedeljo zasedal v sejni dvorani LOMO. Poleg domačih agilnih članov Olepševalnega in turi- stičnega društva se je zibora udeležilo še ndkaj gostov, i^edstavnikov sorod- nih društev iz Ljubljane, Ptuja, Po- stojne in Tržiča. Predsednik tovariš Jenko je podal pregled SO-letnega dela društva. Skromna poročila v referatu niso povedala dovolj, 'in če si je tujec ogledal olepšano, novo Celje, je lahiko verjel trditvi zastopnika Turistične zve- ze Slovenije, da je celjsko Olepševalno in turistično društvo med 95 tovrstnimi društvi v Sloveniji med najboljšimi in da je v lanskoletnem meddruštvenem jelo v okvirni plan dela še ureditev ljudskega kopališča, k čemur Celjani že nekaj let upravičeno priganjajo. Nujna bi bila tudi giradnja večjega ho- tela v Celju, saj smo Celjani zlasti ob priliki večjih manifestacij vedno v za- dregi, kam spraviti goste. Spričo danih razmer bo to nalogo letos težiko izvesti, vendar pa te misli ne smemo pustiti v nemar. Zato 'pa je padel ,predlog, da bi zaenkrat vsaj hotel Savinjo sprosti- li za tujsko prometne namene. K lepemu jubileju in ipožrtvovalni dejavnosti so celjskemu Olepševalnemu in turističnemu društvu čestitali za- stoipniki turističnih društev iz Ljublja- ne, Postojne, Tržiča in Ptuja. Zastopnik iz Postojne je poklonil 'društvu v znak priznanja lepo sliko s postojnskim mo- tivom. Ob zaključku so izvedli še vo- litve. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen tovariš Rado Jenko, tekmovanju upravičeno in zasluženo do- seglo drugo mesto. Zlasti v povojnem času je celjsko Olepševalno društvo znalo ob vsaki priliki najti prave orga- nizacijske prijeme za izvršitev določenih nalog. Vzorno sodelovanje društva z ljudsko oblastjo, živahno spremljanje in zanimanje prebivalstva za proble- matiko društva je zanesljivo jamstvo, da bo društvo s svojo široko zasnovano metodo dela tudi v bodočnosti kar naj- lepše tispevalo. Med (pomembnimi nalogami, ki jih je driištvo opravilo v zadnjem času poleg vsestranskega olepšavanja mesta, je ve- likega pomena temeljito restavriranje Starega gradu, ureditev Kocenovega trga in postavitev godbenega paviljona v mestnem parku. Posebno aktiven je bil v tem letu propagandni odsek dru- štva. ki je nedavno oskrbel zemljevid mesta Celja, jubilejno številko Turi- stičnega vestnika ter publikacijo »Celje 'in Olepševalno društvo.« Društvo čaka v bodoče vrsta neob- delanih problemov. Neodložljiva naloga bo ipredvsem restavriranje mestne gro- fije in pa skrb za ureditev čistilnih na- prav (po tovarnah. O odplakah celjske industrije je bilo izgubljenih že mnogo besed, zato si bo društvo v bodoče la- stilo pravico izvajanja konsekvenc pro- ti krivcem. Na -podlagi razprave je društvo sipre- ki je že v preteklem letu ipokazal iz- redne organizacijske sposobnosti in so mu zato člani ponovno zaupali to od- govorno funkcijo. Občni zbor pa je iz- rekel javno pohvalo za dolgoletno ak- tivno delovanje v društvu naslednjim članom: prof. Janku Orožnu, Aiiojtrn Rihteršiču, Josipu Pelikanu, Slavku Zorku, Martinu Jelovšku, Stojanu Ho- lobarju, Viktorju Godniku, inž. Blažu Pristovšku, Francu Zupa-ncu im Ru- dolfu Pibrovou. Kronika nesreč Pri padcu z voza si je zlomila hrbte nico Štefka Hrženjak iz Šešč pri pv^ boldu. ^ * Na spolzki poti je padla in si zlotnij. nogo Bajs Jožefa iz Virovc pri Pristavi * Korun Janezu iz Zakla pri skem so se pri vožnji splašili konji. Pg^ del je ipod voz in utrpel težje poškocibft, po glavi. * Pri delu je padel in zlomil nogo bežiin Janez dz Cerovca pri Rogašl^ Slatini. * V samomorilnem namenu je skočil^ v Savinjo C. A. iz Zagrada pri Celj^^ Rešili so jo pravočasno iz vode in ipri.. peljali v bolnišnico. * Pri padcu si je zlomila nogo Reber.. šek Cecilija iz Vranskega. * Simon'išek Erih iz Brega pri C^ju padel s kolesom in si zlomil nogo, * Težje poškodbe po telesu je dobij Zolgar Jože iz Loke pri Zusmu. Na nje, ga se je zvrnil hlod. Nezavestne^ so reševalci pripeljali v bolnišnico. IVILADINCI ŠOŠTANJSKE GIMNAZIJ® SO POČASTILI DESETO OBLETNICO OSVOBODITVE Ze več let lahko v Šoštanju opazdma značilnost, da so prireditve naših naj- mlajših, šolske in gimnazijske mladine, naj'bolj prisrčne, skrbno pripravljene in ! zato tudii nad'bolj obiskane. I V tem mesecu je tudi mladinska, or- ganizacija gimnazije v Šoštanju slav- nostno proslavila deseto obletnico osvo- boditve. Pred dnevi je priredila v Domu Svo.bode »Pisan večer«, s katerim je ' zelo zadovoljila številne poslušalce in udeležence. IZ PILŠTANJA Ljudska prosveta na Pilštanju je z akademijo proslavila desetletnico naše osvoboditve. Petletna Bebica je zapela našim partizanskim mamicam, mladi- na je nastopila z deklamacijami, tova- riš Jaka Leskiovšek je govorili o pome- nu praznika 'iln i>evci so pod vodstvom Dragice Regvatove občuteno zapeli več pesmi. OBJAVE IN OGLASI ZAKLJUČNI IN SPREJEMNI IZPITI NA CELJSKIH SREDNJIH ŠOLAH Na vseh celjskih srednjih šolah se bodo za- čele mature 13. junija ob 8. uri. Začetek sprejemnih izpitov bo na učiteljišču 6. junija (zdravniški pregled), na L in II. gi- mnaziji 8. junija, na Ekonomski srednji šoli pa 15. junija, povsod z začetkom ob 8. uri. Šole naj pošljejo prošnje za te izpite na učiteljišču po navodilih Objav štev. 2-1953-XI do 4. junija, za obe gimnaziji do 5. junija, za ESŠ pa do 13. junija. Ravnateljstva. SPREJEMNI IZPITI ZA VIŠJO GIMNAZIJO se bodo začeli na I. gimnaziji v Celju 8. junija ob 8. uri zjutraj. Prošnje je treba vložiti do 5. junija na ravnateljstvo I. gimnazije. Začetek mature bo 13. junija ob 8. uri. Ravnateljstvo. KONTROLA MERIL IN PLEMENITIH KOVIN CELJE sprejme v službo 2 absolventa srednje tehnične šole in to absolventa strojnega in absolventinjo kemičnega oddelka. Natančnejša pojasnila in navodila dobe kan- didati pri Kontroli meril Celje, Mariborska 1. OBJAVA Uprava Kmetijske zadruge za Celje mesto bo v ponedeljek, dne 50. maja 1955 popoldne ob ii. uri v Zadružnem domu na Babnem prodala na javni dražbi razne majhne kmetijske stroje in orodje. V poštev pridejo v prvi vrsti intere- senti, ki so člani zadruge. Uprava KZ Celje-mesto. KNJIGOVODJO ali KNJIGOVODKINJO, samo- stojno moč, sprejmemo takoj ali s 15. junijem. Ponudbe poslati na Upravni odbor Kmetijske zadruge Griže. SPREJMEM vajenca v uk. Pogoj: predpisana šolska izobrazba. Čevljarstvo, Teharje. SPREJMEM UČENKO za takoj'. Frizerski salon Lorbek, Celje. LEPA DVOSTANOVANJSKA HIŠA s takoj vsi- ljivim stanovanjem v Celju naprodaj. Cena 2,000.000 dinarjev. Naslov v upravi lista. KOZOLEC v dobrem stanju, 4-okenski, krit z opeko, bo prodan na javni dražbi dne 18. ju- nija 1955 ob 8. uri zjutraj na Stanovanjski upravi, Celje, Zidanškova 18. Izklicna cena je 60.000 din. — Informacije: Stanovanjska uprava LOMO Celje. PRODAM travnik v Bukovžlaku. — Naslov v upravi lista. PRODAM daljnogled 10 X 50, škarje za rezanje meja, staro opremo za vodnjak: in drugo. — Naslov v upravi lista. PRODAM štepih (za zabiti) in prenosno škro- pilnico. Hriberšek Ivan, Ostrožno 40, Celje. PRODAM kočijo (koleselj), skoraj nov. Robič Jakob, Celje, Cesta na Dobravo 21. PRODAM kompletno spalnico iz trdega lesa. — Skerl, Dečkova cesta, novi blok B. KUPIM zlato za zobe. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM družinsko stanovanje v Velenju za enakega v Celju. Vovšek Pepca, kolodvorska restavracija, Celje. ZAMENJAM sobo in kuhinjo na Tomšičevem trgu za enako, lahko tudi malo zunaj mesta. Naslov v upravi lista. ŽENSKI ŠIVALNI STROJ dam v najem. Vpra- šati v upravi lista. PRI MIRNI DRUŽINI išče moški hrano in sta- novanje (ali prazno sobico). Naslov pustiti v upravi lista. RUDAR želi spoznati v svrho ženitve dobre ia pošteno gospodinjo (starost 50 do 40 let). — Vprašati v upravi lista. DELAVCA, ki je v soboto, 21. maja pobral na Mariborski cesti neizgotovljen balonski plašč,, prosimo, da ga vrne proti nagradi na upravo lista. PREKLICUJEM osebno izkaznico na ime Jože- Kundrih, Celje, Kovinska 4. ZAHVALJUJEM SE sorodnikom, prijateljem, duhovščini, sostanovalcem in vsem, ki so spre- mili mojega moža ARMINA TOMAŽICA na' njegovi zadnji poti in vsem za izkazano so- čutje. Žalujoča žena in sinovi. MESTNO GLEDALIŠČE CELjE Petek, dne 27. 5. 1955 ob 15 — Jože Javoršeks KRIMINALNA ZGODBA — L in II. šolski abonma Sobota, dne 28. 5. 1955 ob 20 — Berthold Brecht^ DOBRI ČLOVEK IZ SECUANA - Izven - Gostovanje Beograjskega dramskega gledališča Nedelja, dne 29. 5. 1955 ob 20 - Stevan Sremaci POP CIRA IN POP SPIRA — Izven - Gostovanje Beograjskega dramskega gledališča Ponedeljek, dne 30. 5. 1955 ob 20 — Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN — Izven — Gostovanje Beograjskega dramskega gledališka Četrtek, dne 2. 6. 1955 ob 20 - Miloš Mikelnj DEŽ V POMLADNI NOCI — Abonma re« četrtek in izven Petek, dne 3. 6. 1955 ob 15 - Miloš Mikeln: DEŽ V POMLADNI NOCI - I. in II. šolsk« abonma M lis O _ KINO UNION, CELJE Od 30. 5. do 3. 6. 1955: iKRVAVA POT« - jugoslovanski film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedelja'^ ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 28. 5. do 2. 6. 1955: >ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO!« — ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedelja' ob 16,15, 18,15 in 20,15. Dne 29. 5. 1955 ob 10. uri matineja: >PLAVI jugoslovanski film Nedelja, 29. maja: 10,eo Poročila, reklame in objave 10,10 Igra tamburaški orkester SKUD »France Prešeren« iz Celja pod vodstvom Janka Hočevarja 10,25 Glasbena medigra 10,30 Oddaja za cicibane: Ukrajinske pravljice 10,45 Radijska kronika 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli 11,45 Melodije za razvedrilo Ponedeljek, 30. maja: 19,30 Poročila 19,40 Športni tednik 20,30 Prenos iz Ljubljane Torek. 31. maja: 19,30 Poročila, pregled »Večera« 19,40 Vi vprašujete — mi odgovarjamo! 19,45 Operetna glasba Sreda, 1. junija: 19,30 Poročila 19,40 Kar ste želeli — to bomo zavrteli 20,00 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 2. junija: 19,30 Gospodarski in kulturni pregled, pregled »Večera« 19,45 Igra orkester Persy Faith 20,00 Prenos iz Ljubljane Petek, 3. junija: 19,30 Pregled »Celjskega tednika« 19,45 Plesna in zabavna glasba 20,00 Prenos iz Ljubljane Sobota, 4. junija: 19,30 Poročila 19,45 Kar ste želeli — to bomo zavrteli 20,00 Prenos iz Ljubljane KMETIJSKA ZADRUGA PODČETRTEK sprejme za takojšen nastop traktorista s položenim šoferskim izpitom katego- rije B. Plača po dogovoru. — Ponudbe poslati Kmetijski zadrugi Podčetrtek. Zaradi pomanjkanja prostora odpade v tej številki TECAJ ESPERANTA KOLEKTIV PODJETJA OZZ »MLEKO« CELJE obvešča svoje odjemalce, da bomo s 1. junijem znižali prodajno ceno mleku od 32 na 30 din po litru. PRIPOROČ/ E Zadružno " tje za odkup in predelavo mleka » M L E K { -Ije, telefon 24-44 KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI LOMO CELJE razpisuje MESTO POSLOVODJE za trgovsko podjetje »PRI CINKARNI« Celje, Mariborska c. 31. Ponudniki morajo izpolnjevati sledeče pogoje: Zahteva se ekonomska srednja izobrazba s prakso v trgovini ali kvalifikacija trgovske stroke z večletno prakso v vodenju trgov- skih podjetij in da ponudnik ni kaznovan ter da ni v kazenskem postopku. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacije ter potrdilom o nekaznovanju je poslati najkasneje do 5. VI. 1955 na Tajništvo Ljudskega odbora mestne občine Celje.