SLOVENSKA BCELA.
Leposloven t e d n i k. ì'islO 21.	v četvertek 19. maja 1852. Bil. tecflj.
Veselje m 1 a d e 11 è a.
A.	I.
Ljuba zelena	Žvižgam, prepevam
Cvetja tla,	Te reči :
Vetrec, ki mene	Kaki so števam
Opahlja,	Boji bli.
Mila vodica,	Pesem poskočna
Ki skerblja,	Drobenti,
Pevčica tica	V cepa se ročna
Iz germa.	Dva deli.
E.	0.
Ukani junaški	Vince se bliska,
Iz gore,	Je živo;
Hribje mejaški	S kupcoj se vriska
Zahrume.	Prelahko,
V senčnej sainotf	Zdelana duša
Zditi gre, v	Moč dobo,
Mlahne lepote	Skerb jo zapuša
V me hite.	Vso novo.
	' U.
Godeju, rajam, Juhuhu! Pameti varvam, Grem domu, Z mislijo pravoj Sred miru, S pravdanskoj glavoj
Cest Bogu!	Poženčau.
J a r o s 1 a v.
(Iz češkega po Kraljodvorskem rokopisu.)
"ripovedujem vam imenitno povest od velikih bitev in kervavih bojer. Pazite in čudo poslušajte. V deželi, kjer Olomuc vlada, stoji gora, ne ravno visoka. Hostajnov ji pravijo. Mati božja tam čudeže dela. —
Dolgo so naše Slovanske dežele v miru bile in blagostanje je med ljudmi cvetelo. Kar vstane vihar v izhodni zemlji zavolj hčere Tatarskega
hama (kana), ki so jo blagahlepni ljudje zavolj dragih kamnov, biserov in zlata ubili.
Kublajevna, lepa kakor luna, je slišala, da so dežele na zahodu, da v tih deželah mnogo ljudi živi. Napravila se je in šla spoznovat tujih šeg in nravov. Izbrala si je v spremitev deset mladenčev in dve deklici. Pripravili so vse, kar je bilo za pot treba, se vsedli na konje in šli, kamor solnce zahaja. Kakor se sveti zorno solnce, kadar zjutraj nad tamniin logom prisije, tako je lesketala hči hama Kublaja v prirojeni krasoti. ^Oblečena je bila vsa v zlatu in okinčena z dragimi kamni iu biseri. Čudili so se Nemci takemu krasu in ji zavidali tako bogastvo. Pozvedili so, kam gre njena pot in v sredi gojzda so jo napadli, ubili in ji pobrali okincje.
Ko je slišal Kublaj, ham Tatarski, da so inu ubili ljubo hčer, je zbral vojsko iz vsih svojih dežel, in z vojsko je šel, kamor solnce zahaja.
Slišali so to kralji na zahodu, da pride ham nad njih obljudene dežele. So se stemili in zbrali veliko silno vojsko in se mu v bran postavili. Zbrali so se na ravno polje in tamkaj pričakovali hama. Ham pa pokliče vse svoje copernike, zvezdarje in vedeže, da naj pozvedajo in mu povedo, kakšen konec bo vojske. In zbrali so se coperni' , zvezdarji 111 vedeži, se na dve strani v kolo vstopili, černo palico po dolgem položili in jo na dvoje razcepili. Pervi poli so dali ime „Kublaj," drugo polo pa so imenovali »Kralji." In nad njima so stare pesmi peli 111 čudne besede govorili in palici ste se jele bojevali in palica Kublajeva je premagala. Zaveseli se vse ljudstvo, vsak gre k svojemu konju, in v red postavijo vojsko.
Kristjani niso tega znali in se brez prevdarka in uma zagnali v sovražnike zaupajoči svoji moči. Pervi boj se začne. Pšice lete, kakor toča iz oblakov, sulice pokajo, kakor bi gromelo, in meči se svetijo, kakor bi se bliskalo. Obe strani se močno branite, vojska vojski dalje brani.
Pagane so že skoro Kristjani zapodili, ali v novo so prišli coper-niki in prinèsli v rokah pole razcepljene palice. Tatare to močno naduši, ljuto planejo nad Kristjane, jih podé pred sabo, da se razkropé, kakor plaha zver. Tu ščit leži, lu draga čelada, tu vleče konj v stermenu vo-jevoda, lu nekdo teče med Tatare v gotovo smert.
Tako so se bili Tatari okrepili, so Kristjanom davke naložili, si dve kraljestvi podvergli, stari Kijev in prostrani Novigrad. Raznese po deželah se lo gorjé, po vsot se začno ljudje zbirati in postavijo štir silne vojske in ponové s Tatari boj. Tatari se zaženi) na desno stran, kakor čern oblak, ki grozi in žuga ljudem podsuli invila zatleči sad na polju tako se je čulo od daleč. Ogri se zbero in se počijo z njimi. Ali zastonj je vsa njih hrabrost, zastonj njih upor. Tatari so prederli njih rajde, razkropili vse močne trume iu vse v deželi pokončali.
Zgubili so vse upanje Kristjani in žalost je bila čez vso žalost. Prosijo boga, da bi jih rešil divjih Tatarov in molijo: Vstani, o gospod! v svojem serdti, oprosti nas sovražnikov, reši nas pogube; pogubiti hočejo naše duše napadši nas kot truma volkov !
I)ve bi t v i ste spet zgubljene in Tatari že divjajo na Poljskem. Bliže in bliže se pokončcvaje vale proti Olomucu. Veča žalost vstane. Nič ni varno pred pagani. Bijejo se en dan, bijejo se dva dni, zmage se nikomur ne nakloni. Med tim se pa pomuožujejo Tatarske trume, kakor se
pomnožuje večerna tenia v jeseni. In v sredi povodnje silnih Tatarov se ziblje vojska Kristjanov, kakor čoln in se močno zaganja k holmu, ki mali božja na njem čudeže dela.
»Gori, bratje gori! — veli Vneslav in vdari z mečem na sreberni ščit in povzdigne nad glavo bandero. Vsitn se verne pogum in vdarijo nad Tatare s silno močjo, kakor ogenj iz tal se izvijó izmed Tatarov pre-množtta tjekaj k holmu in na holmu gori se vstavijo na široko. Na pravi in levi se pokrijejo s ščiti, na rame iialožč ostro kopje, drugi pervenni in drugemu tretji — strel oblakov nad Talare. Zdaj pogerne černa noč celo zemljo 111 pokrije tudi nebo in zatisne Kristjanom in Tatarom oči. V gosti temi Kristjani nasip namečejo okoli in okoli verha.
Kadar se pa na izhodu dan začne, se vzdigne celi tabor sovražnikov; tabor ta je bil okoli in okoli bolina in razširjen v neprezorno daljo. Vse živo je na urnih konjih, na kopjih visijo nabodene glave Kristjanov verh hamovega šotora. Vsi se zberó vkup na eno stran in deró gori na holm s slraš.iiin krikom, da se je po gorah in dolinah razlegalo. Kristjani pa so siali na nasipih, mali božja jim je hrabrost dala; napenjali so strumne loke in sukali silno ostre meče in Tatari so se mogli vmakniti. In zjezi se narod ljutih Tatarov in liama jeza zgrabi. V tri kampe se razdeli tabor, v Ireli razdelkih se zaženo gori na holmec. Kristjani posekajo dvajset dreves, vsih dvajset privale na kraj nasipa. Ze se zaganjajo Ta.ari z rjovečim krikom v nasip in že ga razdirajo. Kristjani pa zavalé z nasipa nočne debla, ki mečkajo Tatare, kakor červe valivši se deleč doli na ravno in dolgo so sé ljulo bojevali, dokler ni vojske noč končala.
O bog! hrabrega Vneslava je pšica zadela in padel je čez zasip! Žalost vse serca stisne, in verh lega še huda žeja vsim oserčje pari, da so s suhimi jezici rosno travo lizali. Tihi večer pride, pride hladna noč in noč se premeni v julro, ali v tabru so liho Talari. Dan žari, poldne pripeka, žejni Kristjani padajo, zevajoči usta odpirajo in hripavi kličejo k materi božji, k nji obračajo motne oči žalostno z rokami vijó, se ozirajo betežni od zemlje gori k nebu. »Ne moremo dalje žejni biti, ni se nain moč žejnim bojevali. Komur je zdravje, komur je življenje ljubo, naj milosti pri Tatarih išče/' Tako so govorili eni in drugi. »Lože je poginili od meča, kakor pa žeje, v sužnosli nam bo dosto vode za mano, kdor je mojih misel — reče Vestonj — za mano, kogar žeja tare!"
Zdaj Vratislav, kakor tur kviško skoči, Vestonja popade in pravi: »Izdajavec! večna sramota kristjanom! pogubiti hočeš dobre ljudi? Od boga je milost pričakovati, ne od sužnosli med divjimi Talari, ne hodite bratje v pogubo. Prestali smo naj hujšo vročino, bog nas je okrepčal v žgečein poldnevu, bog nam bo upajočim poslal pomoč. Sram vas bodi, možje, take govorice če se hočete junaki imenovali. Ce žejni poginemo na tem holmcu, uniremo smerli od boga, če se pa podamo sovražnikovim mečem, «ami sebe umorimo. Sužnost je gnjusoba pred gospodom (gospodu), greh, se sam hoteč v sužnost dati. Za menoj pojte možje, kdor lako misli, za menoj pred oltar matere božje!«
Gre za njim mnoštvo v sveto kapelo in moli: Vslani, o gospod v svojem serdu, in povzdigni nas v teli deželah nad sovražnike, vsliši glase, ki k tebi vpijejo Obdani smo okrog in okrog z ljulimi sovražniki, reši nas divjih Tatarov, in poživi in okrepčaj naše telesa, in glasno te bomo hvalili; zatri v naših deželah neprijatle, in pokončaj jih za vselej.
In glej, na soparnem nebu oblaček! vzdignejo se vetri, zabuči strašno gromenje, razpne se tema po celim nebu, in tresk na Iresk vdarja na Tatarske šotore, in dež se obilno vlije. —
Vihar potihne. — Vojne se vkuse zberó. Iz vsih dežel in krajin migljajo k Olomucu bandera. Teški meči jim visijo po bocih, polni tuli jim na plečih rožlajo, sville čelade so na bojnih glavah in pod njimi skačejo živi, ognjeni konji. Zazvučč glasno rogo\i in bobni zabobné, spopadete se obe strani, vzdigne se megla od praha, in bitva je hujša ko poslednja; hrum vstane in žvenk ojstrih mečev, vstane strašen psik kaljenih pušic, lom sulic, vriš ojstrih kopij. In bilo je klanje, bilo je bodenje, in bilo je ječanje in radovanje. Kri teče, kakor hudournik; tu mertvi leže, kakor v gojzdi drevje. Temu je glava na dvoje razcepljena, temu ste obe roci odsekane, ta se prekucne s konja čez druzega, in ta mlati svoje sovražnike, kakor I juta nevihta v gori drevesa; temu Tatar porine meč do rališča v serce, in temu odseka uho Vstane žalostno stokanje, kristjani že začno ulekali, in Talari jih podili. Zdaj pa prileti Jaroslav, kakor orel, s terdim jeklom na mogočnih persih, pod jeklom hrabrost in pogumnost, pod čelado velebistro uninosl, jeza mu piami iz oči, razkačen, kakor razdražen lev, kadar gorko kri zagleda, ko jo nastreljen za lovcem dere, tako razkačen vdari nad Tatare. Cehi za njim kakor toča, krulo vdari na Kubljeviča, in bitva je bila po vsiin slrašno ljuta; s sulicama se vkup zaletita, in oba ju zlomita z velikim krehom. Jaroslav ves v kervi, in tako tudi konj, vdari Kublajeviča z mečem, preseka ga od rame do stegna, da mertev pade med merlvake, in za~ rožla nad njim tul in lok.—Vstraši se vse lalarsko ljudstvo, pomečejo stran dolge bodala, vsak beži, kdor leči more tje, odkodar solnce jasno vstaja, in Hana je bila prosta sovražnikov. —
Snubljenje pri štajerskih Slovencih.
(Iz Zorice.)
Vsaki dečak, kteri u resnici gospodinjo dobiti želi, si kakega priletnega soseda, ali starega prijatelja izvoli, mu skrivnost svojega serdca odkrije s prošnjoj, da bi on njegov svetovavec i snobok poslati hlel. Če mu je prijatelj svojo pomoč obljubil, tako se snubjenje hitro začne. Ženin i starešina se podasta k starišem neveste. Prijazno se od obeh strani pozdrave i neveste stariši poprašajo, kaj je nje tako nenadno sem prignalo? Ženin enmalo obledi, in če so se razun slarišev neveste vsi oddaljili, začne starešina: „Nekaj dobrega je naju k vam prignalo. Glejte preljubi Bog nije Adama samega pustil, in on je prav sloril, da mu je ženo za tovaršico dal. Ker nije dobro sam biti, zato prosim jas, ako bi hteli vašo hčer totemu mladenču za ženo dati, da bi mu tovaršica bila. Ako je mogoče, da privolile, pitajte serdce vaše hčeri, če dovoli. Starši se zamislijo i drugi den za to odloče. Snoboka odideta. Rudeča pride hči iz izbice, kjer je vsako besedo pri dverah stoje slišala. Mati njo pitajo, kaj kej ona k temu reče. Pa nanieslo odgovora, se jej solze čez lice vlijo i zadnjič vendar pridejo besedice: „Če vi oče i mati hočete."
Po lem se čez ženinov« premoženje pogovarjajo, i drugi den pričaktijo. Drugi den prideta ženin in starešina opet k staršem neveste. Ta je lepo počesana, po prazniško oblečena, sramožlji a, njena inali govorljiva i oče prijazen pri podavanju rok. Ženin i starešina se veselita na „Ja." Danas je miza polna jedi i pitja. Nekaj skerbi še tamni dobro voljo dečka. Čez en čas mati s hčerjo odide, in kmalo opet pride ter kimne ženinu, das njoj v izbo svoje zaročnice stopi. Tje pridši prime zinoljeno deklico za roko in reče: Ti neostaneš pri mizi? Zakaj nečeš ostati? Ali bi li nigdar ne htela ene mize in istega blaga s menoj imeti? Koga pa rada imaš? Bi mogla ti mene za moža zvolili? Nježne besede njej serdce okrepčajo, in ona pita, kaj njegovi starši rekó, in ko njej pove, da je to njihova želja, mu roko podä, in oba gresta nazaj k mizi, kjer starešina prav veselo oba pozdravi. Ženin nevesto i njene slariše poval i, da na večer na njegov dom pridejo i tako odide. Drugi den pride nevesta s s devrom i starši k ženinu, i necoj se čez dolo pogovarjajo. Dobra večerja dokonča toti pogovor in zdaj se za goslijo vse nared pripravlja.
Ti trije tedni, kteri od zaročenja gostije tekó, dajo slarišem zaročenih mnogo opravili; zakaj zdaj se vse za »lepšanje gostije pripravljati mora; pa (udi vsi sosedi marljivo pomočke davajo. Nevesta olepšuje vedno povojek, kterega bode svojemu zaročniku na venčanja den za klobuk privezala i ženin skerbi, da krojači i črevljarji i za njega samega i za svojo zaročnico snažno obleko narode. .Sadaj je doba njune Ijubavi, sadaj se vsakden vidita in pogovarjata. Če je pirni den blizo, si starisi ženina in neveste vsak kakega veselega dečka poišo, da bi svate vkup spravila. Obä se po pavluhsko oUečeta in po vesih in hramih norce pa-seta. Na debelih paleah imata poleg deržaja mal zvonček, s klerini pri tistih hramih, kjer imata koga za povabili cinglata. Če so vsi gosli in vsa žlahta neveste prav na smešni način pri njunih stariših zbrani, se jim prav dobro postreže, in veseli ženina pričakujejo. Hiša, kjer se gosli znajdejo, je s razli enimi cvetlicami in zelenimi vejami, s berslanjem, na klerem pozlačeni orehi, jabelka in drugo sadje visi, okinčana. Slrelanje, od kraja zlo redko, potem zmirom bolj pogosto oznani, da pride sovražnik, in da hoče zdaj terdnjavo, ako se s dobrim ne preda, s hudim vzeli. Že je blizo, vse vrata in okna se zapri», ko pride vojskovodja, namreč starešina s svojo armado in, če je ravno cel hram poln veselih ljudi, lak sedaj vender ni ne duha ne sluha čuti. Najpred poterka na okno, kjer vojskovodja lerdnjave vun pogleda. Starešina pravi, ker déver lih ostane: Pohvaljen bodi Jezus Kristus, hišni oče, (to je dever neveste) če prebirate zlale, ali drobno pšenico, vkraj jo pogernile, k nam se ober-nite, in dajte nam glas, ki bode za vas i nas; včasi se to po trikrat ponovi, pred kakor se dever k ol sedovavcein lerdnjave oberile in reče: Od kod, in kdo sle vi, da se prederznele mirne ljudi nadlegovali, in kaj pa bi radi? mi vas ja ne poznamo. Zdaj pravi starešina pohlevno: Mi smo dobri ljudi, in vas že tri ledne iščemo, ena zvezda je naša voditelj-ca in nad vašim hramom je obstala, tu je taj zares konec našega po-potvanja. Dever s glavoj kitna i premišluje, ko na enkrat ženina zapazi, da je sam bled in žalosten, drugi pa veseli. Pita ledaj starešina, kdo je listi človek? In ko zve, da so vsi, koliko njih je tu, zavolj tolega prišli, in da je taj priden mladenč, kteri si eno pridno tovaršico išče, in da se vsim zdi, da bo tu ena laka deklica, pita dever: koga pa sle vi dnes najpred srečali, in ko starešina, kteri je že večkrat starešinil,
odgovori: da tri mogočne kralje, pred kterimi se zemlja i nebo Irese, tako dever še bolj prijazen postane, i njim različna pitanja da, na ktera starešina odgovoriti mora, tak postavim: Kaj je to za eno dre\o, ktero ima petnajst verhov i na vsakem verhu drngi sad? ali s kolikimi čer-karni se sveto pismo in cc!o s\eto pismo piše, ali kdo se je rodil, pa nigdar ni vmerl, in vendar na svetu ni? Ako je dever kak prebrisan in bister mož, si mora starešina veliko prizadjati, predenj se mu vrata terd-njave odpró; ako pa to ni, zamore on lahko, ko take vprašanja vgane, celo svojo vojsko v dvorišče peljali. Od vsili strani mu sedaj streljanje i vesela godba nasproti buči. Zdaj pridó v hišo, kjer so gosli sbrani, in se za mizo vsedó. V kratkem si ženin pripelje svojo mlado tovaršico-Vsi gosti, naj bolj pa godci ga s veseljem sprejmejo; vsaki svat dobi en po-vojek (pušelc rožmarina, ki je pozlačen in rudeče prevezan, ali pa umetno napravljenega, kteri se v bližnem mestu kupi; pa vender vselj tudi nekaj rožmarina poleg ima. Po tem gredo k poroči; najprej godci, potem starešina in dever i. t. d. Po poroki se podajo svati v bližno pivnico na ples, kjer mladost nepovabljena godce pričakuje. Ako ženin in nevesta iz cerkve pridela, (kader se pa nevesta iz fare moži, nju školnik v cerkev zapre, i njima pred ne odpre, dokler ni kakega dara dobil) se podajo k slarišem ne este, kjer je že dobra večerja čaka. Ples in godba vse veselo storita, in čez polnoč so gosti pokoncu. Drugi den o poldne še pri nevesti južinajo, zvečer pa se na ženinov dom podajo. M a rs ik t ero solzo nevesta pretoči, predenj se more od matere ločili; vendar mora bili, in celo žalostna pride k svojemu novemu domu. — Da godci in bližni dečaki norčije pasejo, to se tako razumi.
Častite m u gospodu
Janezu Nep. Kumer
iskrenemu domorodcu	in Fajm o str u v Komendi na den
78. god a.
Min glasi naj donijo!	Blagor Tebi bela glava!
Blagodarno serce je rodi,	Pisan venec Slava Ti vijè;
Da zaželjen den česlijo,	Božji blagoslov naj plava
Ki v pomladnej zori se novi;	Tje do pozna groba dol čez Te!
V junske kraje se vzdignite	Kar na svelu Te radujc,
Slavna starca' god slavite!	Naj obilno Ti daruje!
Zdilii želj« oznanile
Görke, kjer se zvezdic trop tiliši ;
Njih spolnitev izprosite,
Odkod Oče nam dari rosi ;
Naj te vodi, varje, brani,
Dolgo, nam še lu ohrani!!	J■ — r.
O vseslavenskom časopisu.
akor o spomladi popje ino brstje napelo k razcvetu loploga vèlra čaka, ravno tako i Slavenstvo pripravljeno stoji k sprijemu jednoga kniževnoga jezika: Ireba mu je samo rabloga genotka, ino kar šče je zdaj le edna misel, obča zelja, v razni besedi izraževana, bode kmalo gotovim činom.
Teh misli ponovim, kar je uže davno priporočevano bilo ino sicer:
1.	Da se jeden časopis v domišljevani kniževni Vseslovenšči-ni pisan osnuje ino po vseh S i a venski h časniki oglasi.
2.	Da časopisi vseh Slavenskih narečij po svojem naročnike na razpisani Vseslavenski časnik do gotove dobe nabirajo, iz česar bi se mogočnost ino potrebnost takoga časnika spoznala : vsako narečje ima dovolje Slavenskih učenih inoži.
3.	Da se ravno lako dopisavci za omenjeni časnik naberejo. Unitis viribus ni dvojiti o srècnom vspèhu.
4.	Da se priporočeni časopis v Pragi izdava, kder je k tolikomu pod-vzelju potrebnih moži zadosti ino pismen na izbor.
5.	Hvaljeni časopis bodi pisan, kakor koli je dopisavcem drago, v cirilici ali latinici, a jeden člen nikoli v obojici.
6.	Zaželeni časnik izhadjaj v kolikor si bodi malih listovih ali redkih zvezkih, izprva je zadosti, da se le začne.
7.	Shodni zapopadek prepustim umnejšim možem (t j, zapopadek takoga polrèbnoga časnika.) Le začetek! — vsa razenstva se bodo počasoma v lepi slogi prijazno sesia.
8.	Da ti sestavek vsa si. vredničtva vseh Slavenskih narečij dragovo-Ijno ponatisnejo, bodite si jednakih ali inakih misli.
S I a v i č.
Književni pregled.
* Ravno kar je nam prišla v roke težko pričakovana šolska knjiga : »malo berilo za pervence.« Zeljno smo jo pregledali in s veseljem moramo izreči, da je prav izverstno sestavljena in da se taj s vsakim drugim berilom merili more. Vse kar obseže je zlata vredno. Hvala in čast taj svitlemu spisovalelju, ki so se lu sopet naj pervega spisatelja ljudskih bukev skazali. Natis je seer prav čist in razločen, le pisavne pismena so zares, kakor »šols. prijalel« pravi, nekaj predrobne. Velika škoda je tudi to, da se je nekaj tiskarnih pogreškov vgnezdilo, ki v šolskej knjigi silno motijo. Knjiga je 15 pol debela in velja 15 kr. sr.— Zdi se nam, da je malo berilo nekaj preveliko postalo, torej tudi v ceni poskočilo — Dobili je pri g. Leonu.
* Te dni je izšela per va knjižica: »cvetja slovanskega naroda.« Obseže slovenske narodne pesme prislovice in zastavice. Ker se je knjižica nekaj manjši osnovala, se je za g.g, naročnike cena od 20 kr. sr. na 10 kr. znižala. Unih 10 kr. ostane taj kot naročnina za 2 knjižico.
Več pove predgovorček. Šteje 96 strani v žepnem formatu. Dobiti bo po vsili slovenskih mestih. V knjigarnicah se proda za 16 kr. sr.
* Sigmundova knjigarnica tukaj je dala v natis dva zvezka lepih podučnih fn kratkočasnih povesti za slovensko mladost. Pervi zvezek bo obsegel povesti: „Bratec in sestrica« in pa: „car Peter, tesar v Zardamu." drugi pa povest: »Divji Hunci pred mestom Mezi-b or o in.« Kakor smo se iz rokopisa prepričali, so vse te tri povesti prav podučile in kratkočasile, zraven pa tudi v čistem slovenskem jeziku poslovenjene.
Z in e s.
* Ruski spisovatelj Bulgarin dokazuje v posebnem spisu, daje Amerika od Slovana najdena in scer od Polaka Jana z Kolne, kije leta 1476, to je šestnajst let pred Kolumbom, v službi danskega kralja Kristiana II Ameriko obiskal.
*	Dr. Siegfried Kapp er, izverslui prestavijavec serbskih narodnih pesem je dobil za svoje delo : Lazar der Serbencar od c. ruskega poslanstva v imenu Nj. vel. cara Nikolaja dragocen brilanten perstan.
*	G. Ladislav Zabojski, škof v Spiši, je podaril svetojanskemu družtvu za izdajanje ljudskih knjig 100 gld. sr. Verh tega^ je tudi nakupil za 60 gld. sr. od tega druživa izdanih knjig, klere hoče učiteljem na Ogersko-slovenskem podariti. Slava mu!!
*	Slavno znani g. Lisinski je ravno dogotov il spevigro „Porina" in želi, da bi ta opera naj prej na Pražkein češkem igrališču igrana in peta bila. Tekst opere je v ilirskem jeziku. Pisal je v tej zadevi že do Prage, in zraven tudi izverstnemu tenoristu g. Stegerju, svojemu domorodcu in prijatelju, da bi tildi ulogo (rollo) v tej operi prevzel.
Dniztvo sv. Mobora v Celovcu.
Dalej so pristopili g.g.; 277. g. Jož Kasl, c. k. sodn. adjunkt v Pliberci; 278. si. bratovšina narsv. serca Jezus v Pliberci (2 izt'); 279. g. M. Hofmajer, kapi. v Velkovcu; 280. g. M. Jezavec, mitar v Velkov-cu; 281. g- Bal. Lah, učenec v Ljubljani; 282. g. Fr. Kulnik, fajm. v Ukovah; 283. g. Ant. Ferkuč, dekan,v Konjicah; 284. g. Tom. Ro-žanc, vikar v Konjicah; 285. g. Jož. Štor, kapi. v Konjicah; 268. g. Jan. Simonie, podučitelj v Konjicah; 287. g. Fr. Kešman, župnik v Žrečah ; 288. Jož. Lah, kapi. v Žrečah ; 289. g Blaž Veranič, učitelj v Žrečah; 290. g. Andr. Pire, župn. v Ločah; 291. g. Fr. Miklavž, kapi. v Ločah; 292. g. Drag. Jaklič, fajm. v Špitaliču; 293. g. Jernej Teran, učitelj v Žicah ; 294. g. Jan Pevec, kapi. v Prihavi; 295. g. M. Arzenšek, kapi. na Tinjem; 296. g. Jernej Francel, zač učitelj v Celju; 297. g. Ivan Šmirmavl, posestnik v Vajni; 298. g. Fr. Cepe, korar in dekan v Jarenini; 299. g. Boštj. Magdič, župnik pri sv% Lovrencu v Pušavi; 300. g. Ivan Trampuš, kapi. pri sv. Lorencu v Pušavi.
Odgovorni iidatel in tiskar: Ferd. Žl. iUeiumajr v Celovcu.