tmitt jfcpi AMEmmA Dghoviim/i 1/tt fWB HOfWIE NO. 23 M€RICAN IN SPIRIT »N IN LANGUAGE ONLY $LOV€N I AN Serving Chicago, lulwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenia, Ey, Pueblo, BockSpringa CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. FEBRUARY 14, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Efioplja zavzela strateško področje Etiopske oborožene sile so ob sodelovanju s Knban-ei in Sovjeti aiavaele Di-redavo ob železnici l>ži~ buti-Adis Abeba in pro (tirajo proti Bžidžigi. HARAR, Etiop. — Etiopsko poveljstvo 'je prvič povabilo tuje poročevalce in jim pokazalo svoj del bojišča, kjer so vidni uspehi ofenzive, ki so jo začele etiopske oborožene sile pretekli mesec ob sodelovanju Kubancev in Sovjetov. Etiopske čete imajo trdno v oblasti mesto Diredavo na železniški progi, ki veže Džibuti z glavnim mestom Etiopije. Ko je en krak prodiral ob železniški progi in skuša to dobiti v celoti pod svoj nadzor, da bo možna obnova prometa na njej, prodira druga kolona skozi gorovje proti Džidžigi, tretjemu pomebnemu mestu na tem strateškem področju, ki so ga Somalije! zasedli lansko* poletje. Somalija je med teni oklicala mobilizacijo svojih oboroženih SH in javno šla na pomoč Zahodni somalijski o s v o b odilni fronti v njenem boju za “osvoboditev Ogadena”. Predsednik Somalije Siad Barre je odklonil poziv ZDA, naj umakne svoje sile iz Ogadena, nakar da bodo tudi Kubanci in Sovjeti zapustili Etiopijo; Novi grobovi Pk*a$ti orel v 43 ! državah v nevarnosti Senat bo na tajni sep razpravljat o Torrijosu WASHINGTON, D.C. — Senat se je odločil za tajno sejo 21- februarja, ko se bo vrnil s kratkega odmora, na kateri bodo razpravljali o trditvah, da je predsednik Paname Torrijos zapleten v trgovanje z mamili. Razprava o tem je grozila speljati Senat na stranpot, ko bi naj vso pozornost posvetil po-godbi sami in njeni vsebini. Vodnik demokratske večine sen. R. Byrd je ob objavi te tajne seje dejal, da mora Senat končati to reč”, predno bo nadaljeval razpravo o pogodbah s Panamo. Najbolj se je gnal za razpravo o Torrijosu sen. Bob Dole, republikanec iz Kansasa, 1 3e leta 1972 kandidiral za podpredsednika ZDA. Senatni odbor je o sumničenju Torrijosa in, njegovega brala \ pogledu trgovanja z mami-1 razpravljal že preje, pa ni našel nič prijemljivega. Posvet finančnih vodnikov petorice PARIZ, Fr. — Koncem tedna so se sestali v Versaillesu finančni vodniki ZDA, Velike ritanije, Japonske, Francije in ah. Nemčije na razgovor o mednarodnem gospodarskem in denarnem položaju. Ameriški zakladni tajnik Michael Blumenthal je po razgovorih v Franciji odletel v Bonn na razgovore z vodniki Zvezne republike Nemčije. Arthur urns, ki končuje svojo poslovno dobo kot načelnik Federal Reserve Boarda, je odletel v Eern na mesečni sestanek Ban-e za mednarodne poravnave. Frank Cerar V nedeljo ponoči je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 67 let stari Frank Cerar, vdovec po leta 1974 umrli ženi Justini, roj. Hribar, oče Anne Persolja, Barbare Kamin, Petra, Mary, Franka, Justine in pokojnih Agnes in Justine, 7-krat stari oče, brat s Celine O.S.F. (Avstrija), Ivanke Okorn (N.Y.), Francke Steiner (Slov.) in Kristine Rihtar. Pokojnik je bil rojen v Domžalah v Sloveniji, od WASHINGTON, D.C. - Plešasti orel je narodni simbol ZDA od leta 1782, ko je bil splošno razširjen po vsej deželi kot najmogočnejša in najveličastnejša ptica. Ker spada rried ptice roparice, so ga penekod, ker je ugrabljal manjše živali, pa tudi ovce, prpeganjali. Prostovoljne vojaike sile postajaj« dražje Od leta 1971, k( so bile u-vedene, so stae ZDA 18 bilijonov več, lot so j>red-videvali. koder je po koncu druge svetovne vojne preko begunskih taborišč prišel v ZDA in bil zaposlen kot delavec pri Paterson Leitch Co. do svoje upokojitve. Bil je član KSKJ št. 172, Društva Naj sv. Imena pri Sv. Vidu, WASHINGTON, D.C. — Oborožene sile iz sami! prostovolj-» cev so dosti dražje, lot so njiho- Vlada ZDA je sedaj proglasi- jvi^ predlagatelji in zagovorniki la, da je plešasti orel v nevar- računali. Odkar so nase oboro-nosti uničenja v 43 državah na- j žene sile sestavljene iz samih še Unije. Po računih zveznih o- prostovoljcev, od leta 1971, - so IZRAEL IN ZDA NA RAZLIČNIH POLOŽAJIH Vlada predsednika Carterja odločno zanika, da bi kdaj odobrila izraelske naselbine na Sinaju, kot je preteklo nedeljo izjavila vlada Izraela. Državni tajnik Cyrus K. Vanče je priznal, da je v tem vprašanja močan spor med Izraelom in ZDA. Izrael dolži ZDA pristranosti na Srednjem vzhodu in postavlja vprašanje smiselnosti njihovega posredovanja. stale skupno 18 bilijonov dolarjev več, kot je bilo predvideno, kot je izračunal Sptošni računski urad, nadzorni organ Kongresa. Glavni vzrot povečanih stroškov je v višjih plačah voja-kov-iprostovolj cev. Stroški za oborožene sile so v zadnjih letih tako porastli, da v blasti j e, v 48 državah, le okoli 700 parov teh orlov in njihovih gnezd, na Aljaski pa od 7,000 dp 7,500. Na Havajih ta ptica ni doma. Po uradni odredbi bo plešasti orel v 43 državah v “nevarnosti Marijine Legije pri Sv. Vidu, izginotja”, v Michiganu, Minne-Baragovega doma, Slovenske šoti, Wisconsinu, Oregonu in, pristave, Lige katoliških amen- Washingtonu pa za enkrat samo obrambnem tajništvu in v Kon-ških Slovencev in Kluba slov. | “ogrožen”. Doslej je bil uradno §resu resno premišljajo o obno-upokojencev. Pogreb bo iz Gr- v “nevarnosti” samo “južni ple- obvezne vojaške sružbe. Za-dinovega pogrebnega zavoda na šasti orel”, ena od vrst te mo- ,časno pravijo, da je prostovolj-E. 62 St. v četrtek, 16. februarja, gočne ptice. :cev za oborožene sile dovolj. ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob’ ------o—---- j Vprašanje je, če jih bo dovolj 10., nato pa na pokopališče kc> 00 na razP°lag0 ve^ Vernih duš. , rOlOZŽjj UlBIcKc? lH©|0V drugih delovnih mest, kot jih je sedaj, in ko bo , z leti število Slabo stanje narodnega go- Cfdih “ T spodarstva ogroža polo- jask0 slu2bo’ manjse’ ko Je žaj vodnika Poljske Edvarda Giereka. manjše število rojstev. Anna S. Ogrin V Floridi je umrla 84 let stara Anna S. Ogrin, vdova po pok. Antonu, mati Irene (Mrs. Vernon) Kalin, 4-krat stara mati,1 rojena v Jugoslaviji, od koder j je prišla v ZDA stara 12 let. S veščevalnoi viri trdijo, da je po-pokojnim možem sta imela “dry ložaj poljskega komunističnega goods” trgovino na Waterloo vodnika Edvarda Giereka postal Road in na Shiloh, Avenue dol-, majav in negotov, ko se brezjbene, zlasti v letalstvu in v voj-go let. Leta 1956 sta se preše- uspeha prizadeva najti izhod iz ni mornarici, lila v Edgewater v Floridi, kjer gospodarskih težav. Poljska živi je Anton leta 1962 umrl. Pokoj- preko svojih dohodkov, kot pre-na je bila cianica SNPJ' št. 142 nekatera druga država, ter bila tajnica in blagajničarka! Zaradi strahu pred nezado-Social Ciuha 'v, New Sinyrna voljnostjo ljudskih množic, ki Beach ter Kluba slovenskih upo- so v preteklosti ponovno poka-kojencev v Floridi. Pogreb bo v.zaie) kaj so zmožne, je Clevelandu iz Želetovega po- umaknil povišanje cen, ki bi naj grebnega zavoda na E. 152 St., te postopno spravilo v sklad s v četrtek popoldne ob enih na stvarnostjo. Lani je Giereka re-Knollwood pokopališče. Na mrt- gjja Moskva z obsežno gospodar-vaškem odru bo jutri popoldne sk0 pomočjo, kar pa jo verjetno od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. ne misii ponoviti. Tako je na Parov! za Slovenski starostni partijskem kongresu bilo objav-dom na Neff Road bodo hvalež- Ijeno, da bo treba cene vsakdanjih potrebščin zvišati. Kdaj in kako bo to izvedeno, ni bilo po- WASHINGTON, D.C. — Da--------- gledajo ZDA in Izrael na polo- vlada v nedeljo izjavila, da so žaj na Srednjem vzhodu različ- ta naselja zakonita in da je to no, ni nič novega. To se je v priznal tudi sam predsednik preteklosti ponovno zgodilo, po- ZDA Carter pretekli december, sebno ostro v času predsednika ko je bil predsednik izraelske Eisenhowerja, ki je trdo povedal po uspešni zasedbi Sinaja jeseni 1956 v zvezi s skupnim nastopom proti Egiptu s Francijo in Veliko Britanijo, da, se mora, od tam umakniti. Ben Gurion je skušal ohraniti vsaj Gazo, toda Ike je odločno zahteval umik tudi od tam na položaje pred začetkom sovražnosti. Podobno stališče so ZDA zavzele tudi junija 1967 v Združenih narodih, četudi nekaj manj dosledno in ostro. Dosegle so, da je bila v resoluciji ZN omenjena v tej zvezi “varna meja” Izraela. Resolucija z zahtevo po umi- Izraelu'vlade Menachem Begin v ZDA. Zastopnik državnega tajništva je to trditev izraelske vlade odločno odklonil in izjavil, da vlada ZDA “ni nikdar sprejela Beginovega načrta”, ampak je rekla o njem le, da “more služiti kot temelj za pogajanja”. Državni tajnik Cyrus R. Vance je na vprašanje o Begi-novi izjavi odgovoril hladno: “Jaz ne mislim, da je to prav. Mi smo h ostrem nesoglasju v tem vprašanju. Mi smo zavzeli stališče, da so ta naselja v nasprotju z mednarodnim pravom.” Ostre in trde besede na obeh straneh so iznenadile, ker stvarno Vance ni pretekli petek povedal nič novega. Slična sta- ku Izraela z zasedenega arab-Delno skušajo pomanjkljive skega ozemlja je bila sklenjena prijave fantov v oborožene sile leta 1967 in ponovljena leta BONN, ZRN. — Zahodni ob- nadomestiti s sprejemanjem 1973, toda še ni bila izvedena in bšča je ponovno zavzel v pre- prostovoljk, ki bi naj zavzemale , ne izgleda da bi skoro bila. teki osti tako on kot sam P-ref\- vedno več neborbenih položa- ZDA smatfaj^em resolucijo za sedftik Carter. temelj pogaja }r med Izraelom Med tem je zunanji minister in Egiptom. Izrael resolucije ne Izraela Moshe Dayan javno po-odklanja, jo le po svoje tolmači, stavil vprašanje, če morejo ZDA ZDA vidijo y določilu o “varni še dalje vršiti vlogo nepristran-meji” Izraela le nekaj malih skega posredovalca pri poga-mejnih poprardcoy, med tem ko j an j ih med Izraelom in Egip-hoče Izrael v imenu varnosti tem. Dejal je, da ho Izrael ohraniti svoj nadzor na Sina- imel poslej precejšen pomislek jev in nekatere morda tudi bor- Premogarji v Britaniji sprejeli 10% poviška no sprejeti v njen spomin. LONDON, Vel. Brit. — Vlada Gierek 3e uspela pripraviti Unijo pre-mogarjev za omejitev poviške pri plačah na 10%, kot to določa vladni program boja proti inflaciji. To je pomemben uspeh, saj so premogarji prvotno objavili, da hočejo 90% povišanje svojih plač. Po zmagi nad štrajkujočimi gasilci in -po pristanku *pre--mogarjev na poviške v okviru Brezposelnost v Kanadi vedano. na 8.3% OTTAWA, Kan. — Po urad- jem, nad Gazo in nad zahod- glede vloge sedanje vlade ZDA Iz Clevelanda in okolice Sv. Valentin— Danes je sv. Valentin, o katerem so nekdaj v Sloveniji rekli, da “ima ključe od korenin”, v tej deželi pa so napravili iz n jega nekakega zavetnika prijateljstva in prijateljske ljubezni. K molitvi— Članstvo Marijine legije pri fari Sv. Vida je vabljeno nocoj ob 7.45 v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za umrlega Franka Cerarja. Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ vabi svoje članstvo jutri, v sredo, zvečer ob osmih (po seji) v Grdinov pogrebni zavod na E. C2 St. k molitvi za umrlega člana Franka Cerarja. Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu vabi vse svoje člane jutri, v sredo, ob 7.45 zvečer v Grdinov pogrebm zavod na E. 62 St. k molitvi za umrlega Franceta Cerarja. Vabilo na sejo— Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ vabi članstvo na sejo, ki bo v sredo ob 7. uri zvečer v Baragovem domu na St. Clair ju. Tajnica bo pobirala asesment od 6.30 ure naprej in po seji. Seja— Podružnica št. 32 Slovenske ženske zveze ima v sredo ob sedmih zvečer sejo v SDD na Re-cher Avenue: ifzka morala sovjetskih šel m meji U šCitejsko BRUXELLES. Beig. — Vesti iz diplomatskih virov v Moskvi nim bregom Jordana. Arabcem kot nepristranskega posredo- pravijo da gre večji del mesa na področju Gaze in zahodnega! valca med njim in Arabci, brega je voljan priznati le sa-j Predsednik izraelske vlade moupravo, nikakor pa pravice Begin je včeraj, verjetno poa do samoodločbe, naečla, ki so vtisom stališča Bele hiše, dejal, ga ZDA postavile kot temelj v da se je prpravljen pogajati s mednarodnih odnosih še v času Sadatom o vsem, tudi o izrael-prve svetovne vojne. I skh naseljih na ozemlju, ki ga ZDA gledajo na spor Izraela'je Izrael zasedel junija 1967. z arabskimi sosedi v svoji last-j °- |ni luči in ne v izraelski ali arab- i Zdravilo preti protinu vladnega programa ta ni začas- skl. Ko skušajo zavarovati Iz- varuje pred srčno kapjo Zvišanje cen pomeni znižanje življenjske ravni, ki, bo rodilo nezadovoljstvo in negotov polenih podatkih je bilo v Kanadi v žaj Giereka poslabšalo. Tuji o- no na kaj šibkih nogah, se ču-letošnjem januarjui 8.3' . brez- pazovalci razvoja na Poljskem ti okrepljeno in bo verjetno že no več v nevarnosti. Vlada predsednika Jamesa Callaghana, ki je bila še nedav- rael, gledajo tudi na svoje last- NEW YORK, N.Y. — Medna-ne koristi in na koristi ter PO-’rodna raziskovalna študija je trebe vsega svobodnega sveta. pokazaia) da je anturane, zdra- kateiega vodnica^ so. vilo proti protinu, tudi uspemo vojaštva, ki mora biti dolgo ojeerzavm >«jni' mice v sredstvo proti srčni kapi. Štu- jstih položajih z istimi nalogami, je Stara resnica, naloga, ki so jo ki ga Sovjetska zveza uvaža z z Zahoda, oboroženim silam ob meji LR Kitajske. Izboljšana o-skrba, boljša, hrana in razne druge ugodnosti naj bi dvignile moralo teh čet, ki je baje zelo nizka. Sovjetska zveza vzdržuje na meji LR Kitajske skupno preko milijon vojakov že več let. Življenjski pogoji tam niso posebno ugodni, življenje je trdo, ko morajo biti čete v vedni pripravljenosti in stalnih vajah. Da je težko vzdrževati moralo poselnih, eno desetinko odstot- sodijo, da sprememba v vodstvu letos razpustila parlament in petek označil izraelska na.seija dija je pokazala, da more to ka manj kot v decembru, toda Poljske, če Gierek ne bo skoraj razglasila nove volitve, četudi ji na področju zasedenega Sinaja z, OfflO ’23~ Tuesday7'Feb7T47*’i 978 No. Iskanje mira na Srednjem vzhodu BESEDA IZ NARODA mm mm sv. mmm i mmnm ± CHICAGO, 111. — Vsako ne- staišev, učiteljev in otrok. Peter ieljo slišimo pri maši ob pros- Vkhovič je prebral Baragovo njah za vse potrebe tudi prošnjo, da bi Bog vzbudil med našo mladino mnogo dobrih duhovniških in redovniških pokli- zirrsko potovanje, višji oddelek je recitiral I. Cankarja Majsko veselje. Nastopili so: Helenka Pip, Alenka Arko, John Burjek, cey. Odgovarjamo: Prosimo Te, j Marija Žerdin, Magda Remec, usliši nas! Ali takrat res pomi-1 Gnga Remec, Stanci Simrayh, slimo, zakaj prosimo, ali odgo- Pavel Martinčič. Sledilo je po-varjamo tjavendan? M e n d a j rotilo o delovanju Lige in Slo-zadnja trditev bolj drži. Duhov-! venske sobotne šole, katero je iiazdeiitev Palestine v judovski in arabski del so Arabci odklonili in jo kljub sklepu Združenih narodov hoteli s silo preprečiti. Judje so delitev sprejeli, jo pozdravili kot mogočen korak k dosegi svojega cilja, če-fniški poklici upadajo. In vendar :izčrpno podala ga. Ana Gaber, tudi Se jim je njim priznani del zdel premajhen in ko- (nujno potrebujemo duhovniške- Posebno priznanje je izrekla maj sposoben lastnega državnega življenja. Jga in redovniškega naraščaja, staršem za sodelbvanje, vsem Za arabskim sklepom nastopa proti delitvi Palesti- j Lansko leto je župnik g. Klav-j učiteljem, ki sodelujejo pri šoli, ne SO stale arabske države, med njimi Egipt, Sirija in idii Pri sestanku staršev sloven-; zlasti pa g. Alfredu Fischinger-Transjordanija z znano “Arabsko legijo”, izvežbano in ;ske šole omenil, naj bi tudi med ju ter ge. Metodi Fischinger. G. oboroženo po Angležih. Arabci SO bili prepričani o svo- ,Slovensko mladino bilo kaj ta-.Fischinger spremlja vse šolske ji zmagi, pa so bili strašno razočarani, ko SO jih na Ija- kih, ki bi se odzvali božjemu'prireditve z orglanjem, ga. Meglo organizirane judovske vojaške sile porazile na vseh khcu in postali duhovniki ali toča je pa izvrstna organizator-frontah, ne le ohranile Judom določeni del Palestine, redovniki in redovnice. Mnogo ka pri izvedbah slovenske raz; ampak zasedle celo del Arabcem prisojenega,'Skušnje, Slovencev je po drugi svetovni stave na Navy Pier in pri božički SO jih Judje nabrali v drugi svetovni vojni v sestavih vojni prišlo v Ameriko, mnogo nicah v Muzeju za znanost in zahodnih oboroženih sil, SO prišle novi judovski državi slovenske mladine je doseglo industrijo. Zahvalila se je tudi kem slovenskem misijonarju Zaupajmo v usmiljenje božje. med Indijanci Frideriku Baragi. | Zdi se mi, da je razmišljanje Izvoljen je bil ponovno stari o usmljenju božjem vedno na odbor. Častni predsednik' Bara- 'mestu. Vsak dan grešimo in smo gove zveze g. Jože Gregorich je zato tudi vedno potrebni božje-povedal, da bo Baragov dan le- ga usmiljenja. Seveda brez pre-tos spet v Marquettu, Mich., ker misleka kar naprej žaliti Boga in poteče 125 let, ko je Baraga po- zraven misliti, “saj je Bog u-stal prvi škof novoustanovljene smiljen in mi 'bo rad odpustil’', marquettske škofije. * Slovenci, udeležujmo se slovenskega križevega pota, ki bo vsak petek ob pol osmih zvečer pri Sv. Sefanu. * Že sedaj vabimo na misijonsko kosilo, ki.bo v nedeljo, 28. februarja, takoj po zadnji sv.'ne smejo izgubiti poguma. Mo-maši. Takrat bo spet tudi mla-jrajo se boriti. In če radi člove-dinska maša in po maši sesta- ške slabosti padejo, morajo vsta-nek v spodnji dvorani. Vstop-1 ti, se spraviti z Bogom, ki jih nice po $4 so že na razpolago, j čaka z razprostrtimi rokami, da Takrat lahko z majhnimi žrtva- j jih dvigne k sebi in jih kot oče mi pomagamo našim slovenskim ' sina ljubeče pritisne na Srce. misijonarjem. je predrzno zaupanje. Imeti pa voljo, da se hočemo ustavljati skušnjavi, prositi Boga pomoči, da bomo mogli svoj sklep držati, je prava pot k usmiljenju božjega Srca. Nekateri ljudje zaradi razmer in okolja, v katerem živijo, se težko vzdržijo greha, a tudi taki Trdijo, da bo prenehal izhaja- jejo tak vzgled. Vendar pravi govornik, da ne more jamčiti( da bi bila zgodba resnična; morda je samo legenda. Naj bo že resničen dogodek ali ne, poučen je, tolažljiv za grešno srce. V neki cerkvi je spovedoval duhovnik pod velikim križeia ki je visel na steni. Spovedanec se je obtožil tolikih grehov, da je spovednik dvomil, naj mu F da odvezo. Solze moža so ga ganile: “Dal ti bom odvezo, a gleji da ne boš več padel v ta greh!” Ni trajalo dolgo, ko pride grešnik zopet k spovedi. “Father, pogumno sem se ustavljal skušnjavi V trenutku slabosti sem pa zopet padel. Zato sett1 prišel takoj sem, da se spravim z Bogom.” “Ne,” pravi spovednik, “zdaj ti ne morem dati odveze.” “Ampak Father, usmili' te se me. Spomnite se, da je moja duša še vedno slaba po toH' Dokler živi, ni treba še tako ve- kih letih greha. Usmilite se me-likemu zločincu obupati. Bag ga V resnici mi je žal!”Po okleva-vedno čaka in mu ponujo roko v nju in strogim opominom mu je ti čikaški dnevnik ‘Daily News’ pomoči A če jo grešnik odpah- nazadnje le dal odvezo, po nad stoletnem izhajanju. Ima ’ne? Umreti brez spovedi, brez Spovedanec je imel resno vo-veliko naklado. Odloči lev bo kesanja brez sprave z Bogom je ij0 znebiti se greha in se je dol' padla kmalu. Tudi veliki dnev- pa žalostna zadeva. Ker je Bog g0 boril. Vztrajal je nekaj me' pravičen, mora biti ne samo u- secev. A leta greha so zapustil9 smiljen, ampak tudi strog. Ne- na njegovi duši sledove, ki s« skesanega grešnika je Bog čakal jih ni mogel čisto otresti. Vse v vse življenje in mu dajal prilož- njegovi notranjosti se je zaroti' niki imajo svoje težave. ❖ Vsem rojakom, ki berejo to kolono, iskrene pozdrave. Upam, zelo prav, pomagale so jo ohraniti in utrditi.. Od vseh arabskih vojska se je uspešno borila le “Arabska legija” transjordanijskega kralja Abdulaha, ki je zasedla desni breg Jordana s starim delom Jeruzalema. Kralj Abulah je ta del Palestine pripojil svoji državi, ki jo je preimenoval v Jordanijo. Egipt je zasedel in obdržal področje Gaze. Arabci poraza v Palestini niso mogli pozabiti. Če bi že to hoteli, so jih nanj vedno znova opozarjali arabski begunci iz Palestine, ki so dobili zatočišče v sosednjih arabskih državah, pa se nato delno'razkropili po lepe poklice. Toda duhovniških župniku p. Klavdiju Okornu za poklicev je malo ali celo nič. ljubeznivo pozornost, s katero Vzrok? spremlja delovanje slovenske Glavni vzrok je gotovo materialistično okolje, v katerem živimo. Vsak si izbere poklic, v katerem kaj nese. Duhovniški in redovniški poklici ne prinašajo dobička. Je pa vzrok tudi v tem, da duhovniki in redovniki šole. G. župnik je v lepih besedah vzpdobujal starše k sodelovanju pri šoli in pri fari.' Od Slovencev samih je odvisen obstoj slovenske fare. Ob poldvanajstih je bila angleška maša. Cerkev je bila pol- nimajo dovolj stikov z mladino, na. Maši je prisostvoval tudi za- vsem arabskem svetu, kjer so zasedli najrazličnejše kl r.-Qz'^s ^ njil amo vijeii tudi makanem z mrežo prekopov z vodo iz teh rek. Prekopi !tak;Sne duhovrJke, „*** * g. Lojzeta Gregoriča. Keku „ š° propadli po osvojitvi rmurlenkovlh liongolov v za-bomo , iU Tudi duhov. mi da „ kuhinji izredlio veliko ,cet,ku.p- “J* odtlej ni n.hce obnovil. Nekdaj ina je aovek iz mesa „ krvi. zaleže Kar eudili siao se> kak0 Je meso in duh.” Tudi on se mo- hitra je bila postrežba. Sami ra boriti, da ostane dober. Tudi mladi ljudje, dekleta in fantje rodovitna polja so se spremenila v puščavo in v močvirja. Mar ne bi bilo mogoče arabske begunce iz Palestine uporabiti za obnavljanje starih vodnih kanalov v Mezopotamiji in obnovo nekdaj cvetočih rodovitnih polj, kjer bi poleg njih dobili možnost spodobnega življenja še milijoni drugih Arabcev? Izraelci opozarjajo tudi na druga ozemlja v arah škili državah, kjer bi lahko dobili palestinski begunci nove, stalne domove. V Izraelu trdijo, da arabske države namerno ne pustijo naseljevanja palestinskih beguncev na svojih tleh, četudi bi to bilo koristno tudi njim samim, ker jih hočejo imeti za sredstvo pritiska proti Izraelu. Palestinski arabski begunci predstavljajo najizo-braženejši in kulturno najrazvitejši sloj v vsem arabskem svetu, bili bi torej v rednih razmerah pravi blagoslov za zaostale arabske države. Na" nesrečo je med njimi veliko število levičarjev, ki se jih konservativne arabske države bojijo, v njih vidijo nosilce revolucije, nasilja in poskusov prevratov. Jordanijski kralj Husein je jeseni 1970 komaj rešil svoj prestol in državo pred oboroženimi silami palestinskih beguncev. Ena izmed njihovih skupin daje javno prednost organiziranju in podpiranju revolucij proti konservativnim vladam v a-rabskih državah pred bojem za “osvoboditev” Palestine. » Taborišča palestinskih beguncev so že pred leti postala vežbališča in oporišča palestinskih gverilcev in teroristov, ki so si postavili smoter “osvoboditi” Palestino z gverilsko vojno.proti Izraelu, ker na uspeh boja arabskih držav niso po strahotnem porazu teh junija 1967 začasno več,mogli računati. Gverilski boj ni bil posebno učinkovit. Gverilci so se Taj še postavljali s svojim orožjem v arabskih državah in se na veliko mešali v njihovo notranje življenje, kot pa da bi se izpostavljali nevarnosti z vpadi v Izrael j tor: “Očka, tokrat bom na jaz in po njem zasedeno arabsko ozemlje v Palestini. Kot bral. Ce ti lahko zmoreš, zakaj že omenjeno, so se skušali polastiti oblasti v Jordaniji,J ne bi jaz.” in pri tem je’ostalo, pa »so jih kralju Huseinu zveste čete, sestavljene iz pri- Očka mu je seveda doma poma-padnikov beduinskih rodov, tesno povezanih s kraljevo gal. > pa potisnile on mora moliti ne le za njemtfso skrbeli za postrežbo.’ Res iz-izročene duše, ampak tudi za se- vrstna organizacija! Kosila sta be, da ne podleže. Kaj bi bilo, ’ se udeležila tudi predsednik KS-če bi opustili slabe misli o du- KJ g. E. Kučič in g. I. Zorc. hovnikih in raje molili za sve-j Po kosilu je bil na odru, na tost duhovnikov? Imeli bi mno- katerem je bila velika slika go dobrih duhovnikov in redov- Friderika Barage,, lep slovenski nic in veliko manj bi. jih pod- program. Otvoril in vodil ga je leglo skušnjavi, da bi zapustili g. Jože Rus. Pavle Martinčič je svoj duhovniški in redovniški deklamiral najprvo pesem “Ba-poklic. | rago na oltar”, nato so zapeli u- 'z Molimo za dobre in svete du-1 čenči Slovenske šole pod vod-hovnike, molimo, veliko molimo stvom ge. Nande Puc pesmi: tudi za mnoge noče duhovniške “gmentana muha”, “Barčica po m redovniške poklice. Tudi med morju plava” in “Po jezeru bliz nami Slovenci! Triglava”. Nastop naše Folklor- ;ne skupine je navdušil. Zaple-Snežno neurje, ki je pričelo v šali so Belokranjski ples in za sredo zvečer in besnelo nad Chi- konec pa izvedli vaje, dekleta s cagom ves četrtek, je grozilo, da srpi, fantje pa s kosami. Poseb-z Baragovo nedeljd pri naši fari no priznanje je žel tercet: Vin-ne bo nič. K sreči se je y petek ko Rigler, Mija Kučič in I. Ka- zi asnilo in je Baragova nedelja prav lepo uspela. Ob 10. uri je bila slovenska maša, ki je bila prav lepo obiskana. Tudi otrok se je nabralo lepo število. Berila sta brala licenca Slomškove sobotne šole gdč. Marija Žerdin in Franci Gaber. Oba moramo pohvaliti za njun lepi nastop. Franci Gaber je rekel očku, Ki je sam lek- CLEVELAND, O. — V sredo, 8. svečana tl., je minilo 129 let, odkar je “v Krajnii ob osmih dopoldne, po dolgi bolezni in previden s smertnimi zakramenti umeri” slavni pesnik go-pod Prešerin, dohtar pravice in c. k. pravdorednik” (Iz osmrtnice takratnega Slovenskega društva v Ljubljani). Ob tej obletnici bi se rad v kratkih besedah spomnil predavanja, katero je rajnki pisatelj in pesnik Karel Mauser' imel na Svečnico 1969 popoldne v Baragovem domu na St. Clairju. Predavanje je imelo naslov “Luč tiska in beseda”. Začel ga je nekako takole: “Svečnica je danes, praznik luči. V cerkvi, kakor veste, blagoslavljajo sveče. Med blago-slovilnimi molitvami je tudi ena, ki čudovito lepo pove, kar bi vam rad danes povedal tudi jaz. Glasi se: “Vsemogočni, večni Bog, ki si zapovedal po svojem služabniku Mojzesu pripraviti naj čistejše olje za svetilke, katere naj bi vedno gorele pred tvojim obličjem, iziij dobrotljivo na te sveče milost svojega blagoslova in naj tako dajejo Sodnik — ker pravica to zah te- j emu spovedniku v upanju, va. Do zadnjega diha so odkla-jmu bo Bog vrnil milost. “Ne njali Njegovo usmiljenje, za- morem te odvezati. Ni ti žal, d8 vračali roko,.ki jih je želela re- si žalil Boga!” Zaman ubog' siti brezna. Take duše mora mož joka, prosi... “Father, slafc pravičnost obsoditi. Bog pa ved- sem, a ne hudoben. Hočem bit' no računa s človeško slabostjo zvest, a za to morarn dobiti od' — tega ne smemo pozabiti. 'puščanje, za katero Vas pi'°' In iše takim, o katerih svet sim.” “Ne morem,” pravi dO' misli, da so veliki grešniki, je hovnik in vstane; skuša se oti’e' usmiljen. V zadnjem trenutku sti moža, ki ga drži z obema ^ jih razsvetli •— so morda kaj ze- kama. lo dobrega storili v življenju—, v tem trenutku slišita ob9 da obžalujejo grehe in jih tako vzdih juibezni in velikega sočid' lahko reši. Arski župnik Vian- ja. Oba pogledata na križ. ney je zapisal več takih zgodb o vidita? Prsi Odrešenika se teŽ' božjem usmiljenju. Omenimo le ko dvigajo in padajo, hapolnj6' en slučaj. na s čustvom. Oči Križanega K njemu je prišla nekoč žena, zalite s solzami. Njegova des«8 katere mož je napravil samo- roka se je osvobodila žeblja. ^ mor. Mislila je, da je pogubljen, njo naredil križ: “Jaz sam ti edin je zato zelo trpela. Vianney pustim, ker tvoja duša je bissr! jo je potolažil: “Vaš mož je v za katerega sem prelil svoj0 trenutku; ko je skočil v vodo z Kri.” Lahko si mislimo, s kakiF mosta, dobil milost, da je obža-j veseljem je tisti spovednik oi loval svoje dejanje in prosil Bo- j takrat hodil v spovednico, ga, naj mu odpusti. Bil je re- j in spovedanec je od tiste ^ šen.” Si lahko predstavljamo p03tal jrug aovek) ko je iind srečo žene in njeno hvaležnost ^ zagotcvil0) da mu je sam Kriz9' Bogu, da se je usmilil samomo- ni dal odvezo. rilca. Včasih se zgodi, da so ljudje Svetniki so tudi grešili, saj j bili ljudje kot mi in podvrže11' i s° i! strožji sodniki do grešnikov kof | slabostim. A borili so se pr0. Bog. Apostol presv. Srca, ki je | grehu in zaupali v božjo pobFf’ vse svoje življenje posvetil de-I Vrgli so svoje grehe v gore00 lu, da bi se družine posvetile j peg ljubezni presv. Srca, "da j'*1 Kristusovemu Srcu, pripovedu-j je použiia. Zaupajmo v presV' _ ; ! Srce, ki je Usmiljenje ... svetlobo na zunaj, da po tvoji j Dunaj France Prešeren, da zač-i Zdaj pa še za nameček p0S° darežljivosti tudi v naših dušah'ne tam pravne študije. Dva ta- jvor sv. Hieronima z JezusoiA nikoli ne ugasne luč Tvojega, ko velika moža-sodobnika, pa j “Jeronim, ali mi hočeš ne‘'^ Buha!” ! tako različna njuna življenjska j podariti?” “Ampak Gospod, V drugem delu svojega pre- i pota! Čas, v katerem sta živela, j Ti nisem že dal vse? Svoje davanja pa nas je Karel takrat je bil še vedno čas janzenizma, 1 Ijenje, svoje zmožnosti, s''0 opomnil, da bo 8. svečana tudi j ki je metal mrke sence na vse lastnino, svoje žalosti, vesel sto in dvajset let, odkar je v .življenje. Z njim se je boril Ba-Kranju na Gorenjskem ugasni- raga, boril pa se je tudi Prežela Slovencem velika luč lepe ten. Vsak na svoj način. slovenske besede pesnik France Prešeren. Naravno in prav je Svoje predavanje o “Luči tiska in besede” na Svečnico 1963 rodbino, po ostrih hudih bojih uničile ali y Sitijo, stelic, ki je krasno zapel staro belokranjsko pesem. Žal, naslova si nisem zapomnil. Po programu je bil kratek občni zbor krajevne Baragove zveze, katera je lani veliko pripomogla k lepemu uspehu Baragovega dne v Lemontu. Naj tu omenim predvsem go. Corjn-ne Leskovar, ki je nosila znatno težo dela takrat in ga nosi pri vseh nastopih. Občni zbor je o-tvoril predsednik Fred Orehek bilo, da je predavatelj v tisto je pisatelj in pesnik Karel Mau-svoje predavanje o luči tiska in , ser zaključil s temle opominom: besede vplel tudi Prešernovo j “Dragi prijatelji! Kratek spre-cfoletnico smrti. “Bilo bi grdo,” hod smo napravili, sprehod čez je rekel, “če bi v mesecu tiska Svef žarpisane slovenske besede he spregovorili o človeku, čigar in se; škbomno poklonili pred poezije so klasično delo v slo-, Prešernom. Mislim, da je bila venski literaturi, o pevcu, ki je'to naša dolžnost. Morala bi biti na čudovit način pokazal, kako | dolžnost vsakega Slovenca, ki zvočna, kako pevna je slovenska | svoj o besedo, pred tisoč leti beseda.” France Prešeren je [prvič zapisano, še ljubi. Naj bi bil rojen [ februar, mesec dobrega tiska, 3. decembra 18Q01 v Vrbi na Go- ,ne šel nobeno leto mimo nas! renjeskem, v kmetski hiši kakor Prosimo, kar prosi molitev na feiiko drugih slovenskih velikih Svečnico pri blagoslovitvi sveč: mož. V srcu njegove matere je ^ Vsemogočni, večni Bog, daj, da gorela želja, da bi nadarjeni po Tvoji darežljivosti tudi, v na-fant hekoč-pel novo mašo, toda kih dušah nikoli ne ugasne luč pot talentiranega Franceta je .Tvojega Duha!” Brez duha. drami. G. župnik Klavdij se j e'j bila drugam naravnana. Ko je gi moji, nič nismo. Duh pa je v spomnil pok. Freda Orehka st., [l. 1821 odhajal z Dunaja jurist besedi! Ljubimo jo, spoštujmo ki je bil prvi predsednik Bara- Friderik Baraga, da stopi'v ljub- jo, podpirajmo'jo in branimo Po masi je bil v spodnji dvd- gove zveze v Chicagu. Ga. Co- Ijansko bogoslovje, pa je iz slo- jo!” JJ'hil Lepo obiskani sestanek rinjne Lfisisovar je podala poro- Vcpfjjfe domovine odhajal svojo dušo mo Tvoje.” - vse je Tvoje, Jeronim, daj n11 GO' nekaj drugega!” “Kaj neki, spod?? Ali je še kako vlakelT'. mojega srca, da še ni Tvo]e' . v* <-\ v-» i > ^~1 4 yY91 k9f Jeronim, Jeronim, daj mi ^ ^ kaj, kar še ni moje, nekaj, še držiš za sebe in kar bi lo biti moje!” “Govori Gosp00'1 povej, kaj želiš! Kaj je?” \ nim, daj mi svoje grehe!” 1 Dajmo jih tudi mi JezuSU ^ pri sv. maši. Saj pride za t° oltar, da nam odpušča greh6 ^ tudi kazni za nje. Okoristim0 mašo! s sv. s. M. Lavoslava, °- sf- Begati revež , $ Robert McNamara, predsoo0 ^ Svetovne banke, ki je naV.a3.1i vsak dan razpolagati z miM dolarjev jn dajati kredite v . večji meri, je bil pred krat na vožnji s podzemsko želez v New Yorku oropan. Ukra i so mu denarnico z denarje111 J na J. S. kreditnimi kartami, samo- ifte gotovine. istih KANADSH4 »OMOVINA Iz slovenskega Toronta Mesec dobrega tiska Svečan je mesec dobrega tiska. Koliko so včasih slovenski katoličani naredili za dober, pošten tisk! Kampanje za naročnino, ko so apostoli dobrega tiska šli od hiše do hiše, od družine do družine in jim priporočali, proglašen blaženim?” ga, kar si je preveč privoščil. K samo-disciplini kliče čas: malo manj poželeti, precej manj Jpoužiti, kaj dovoljenega opusti- Kanadska Cerkev v letu 1978 Slovenska sobotna šola v Montrealu je miklavževala naj sprejme medse najboljšega j ženim in končno svetnikom, to prijatelja; te kampanje sd bile vsakoleten podvig idealistov. Kaj pa je dober tisk? Dober je tisti, ki piše po pravici in razlaga resnico ali ki jo vsaj išče. Dobra tiskana beseda propagira ideje, izhajajoče iz večnosti in vračajoče se k svojemu Izvoru. V dobrem tisku je polno krščanskega optimizma; ta dviga človeka in mu blaži trdote življenja. Dober tisk, tudi če zavrača, kar je slabo, nikdar ne rani, ne razdvaja, ne uničuje, temveč povezuje in vzgaja in ustvarja prijateljstvo med ljudmi. Po dobrem branju se bralec dobro počuti, je pomirjen in poživljen. Kakor v grozotah/teme je tisti, ki se hrani s slabim tiskom; kakor ob svetlem, jasnem dnevu hodi, kdor je prijatelj dobrega branja. Danes ljudje malo berejo in zelo malo dobrega tiska prihaja k njim na obisk. Dejstvo je, da je dober tisk v manjšini, ni ga veliko. Se bolj pa manjka apo- vprašanje postavljal sam sebi in bo nanj sam odgovarjal s tem, da bo svoje življenje skušal približati podobi Baragovega življenja. Ko bo Baraga “rodil” svetnike, se bo približal časti oltarja. Zakaj ne bi Slovenci proglasili Barago za patrona Slovenije. Obrnili bi se nanj s prošnjami, da izprosi pri Vsemogočnem veliki čudež, ki bi rešil Slovenijo ateističnega komunizma, da bi verni postali še bolj sveti in da bi se neverni povrnili v Očetovo hišo. Kako velika božja zmaga bi bila to! Pri Mariji Pomagaj v Torontu je bila letos Baragova nedelja zelo poudarjena: pri dopoldanskih mašah, pri popoldanskem - blagoslovu in phi akademij i vicepostulatorja v dvorani. Por. to more dvigniti dostojanstvo človeka in ga napraviti prijatelja s Stvarnikom in pa seveda tudi prijatelja s sosedom. Kanadski škofje in ostali vo- tu bomo kanadske vernike po' Dokler bodo verniki vsako le- ti in precej svojega darovati. Le ditelji cerkvenega življenja v klicali k socialni dejavnosti. Kanadi so za to leto dali pose- Dejal je, da bodo kritično pre-ben poudarek najprej katoliški sodili našo družbo kot kapitala vzgoji po katoiških šolah. V stično in bodo skušali dobiti no-preteklem letu je katoliška ve odgovore za pravično uredi-Človek ima tako rad opraviti V2S0ja v British Columbiji do- tev družbe in Cerkve. “Nimamo sam s seboj, a pri teh opravkih segla znatne uspehe in v Mani- magičnih rešitev, a so gotove prečesto vidi samo zunanje tobi se Je !^lj ali manj uspešno vrednote in sicer krščanske stvari. To je pa čas, da zamiži borila za svoje pravice. V tem vrednote, ki jih moramo uvelja- letu bo v Ontariu nevarnost, da viti v socialnem življenju.” bi namesto katoliških in državnih šol začeli uvajati šole po jeziku: angleške in francoske šole. Voditelji katoliških šol se bodo trudili, da katoliške šole to samo enkrat ali dvakrat slišali to vprašanje s prižnice, toliko časa verjetno ne bo Baraga svetnika. Čas proglasitve se bo približal šele, ko bo vsak, ki že-ib da bi bil Baraga prištet bla- od časa do časa in se z zaprtimi očmi zazre v notranjost in jo dene v red. Če bo ta v redu, bo tudi vse, kar je zunaj in se vidi ter ocenjuje, v pravem redu. K temu ocenjevanju notranjosti pa more pripomoči dober tisk. ostanejo nedotaknjene in bodo Še so dolgi večeri, še so nedelj- skušali v okviru katoliških šol ski popoldnevi, ko je prijetno reaiti vprašanje francosko govo-posedeti doma, zlasti s “prijate- rečih učencev. Ijem”, ki je tiskana beseda, če ' Na drugem mestu bo v tem je ta res prijatelj, ki dviga, uči letu socialna dejavnost kanad-in dela prijetno družbo. Cerkve. Preteklo leto ob Kakorkoli človek vzame post- koncu novembra so kanadski ne dni, polno je prilike dajanja, škofje zborovali v Ottawi in so ni ravnatelj Narodnega liturgič- Veliko važnost bo polagala kanadska Cerkev v 'tem letu tudi na družino. Pod geslom: Druži-na-Cerkev po domovih bo delovala v tem letu Kanadska Katoliška ženska liga, v kateri je včlanjenih nad 120,000 katoliških žena in deklet. Vso to dejavnost pa mora spremljati molitev, na katero bodo katoličani v tem letu polagali še večjo važnost. Pomož- darovanja, odpovedi. Vse pa se vrača nazaj k tistemu, ki je v dejanjih darežljivosti velikodušen; tisti sprejme največ. Škof med svojimi V ponedeljek, 30. januarja, je prišel v župnijo Marije Poma-stolov dobrega tiska. Koliko jih gaj torontski pomožni škof dr. Lojze Ambrožič. Povabila ga je ima slab tisk! Povsod se ponuja, se razkazuje in razdaja. Tako malo pa se jih prizadeva za dober tisk in zato ga je tudi malo in vsako leto manj. Tako izgineva iz ljudi potreba po dobrem branju in po vsem, kar prinaša. Zato resnico v ljudeh irpuUiivii lal, jji ct v'lc’U1 Ki i v iCno nasilje, prave ideje zmote, mesto ljubezni zaseda sovraštvo, mesto krščanskega optimizma se je pa naselil v ljudeh črnogled strah pred bodočnostjo. Mesec februar se po slovensko imenuje SVEČAN, mesec luči. Deber tisk prinaša obilico luči v ljudi in med nje. Kdor želi sebi in bližnjim okoli sebe in človeštvu sploh dobro, bo v tem mesecu vsaj nekaj naredil za dober tisk. AMERIŠKA DOMOVINA JE DOBER TISK. Kaj, ko bi vsak bralec postal tudi njen naročnik in ko bi vsak naročnik v tem mesecu pridobil se enega?! P. KŽL, da bi predaval faranom o “Sončnih in senčnih straneh v Cerkvi po II. Vatikanskem koncilu. Dvorana na Manningu je bila skoraj polna. Predavatelj se je omejil predvsem na apologetiko vere in na vero samo v vimrašnjcin čaau, fo:c7 -mret mimo Cerkve išče tzv. zgodovinskega Kristusa. Po predavanju so navzoči živahno debatirali in stavljali Bogata bilanca B. M. krožka Tiho in skrito deluje mala družba zbrana v Baragovem Misijonskem Krožku v župniji Marije Pomagaj. Vztrajnost misijonskih prijateljev v tem slovenskem zaledju je izredna odlika te družbe. Mesečni sestanki, mnogo molitev in veliko darov, lastnih in nabranih, to so sredstva, ki se j h poslužuje. In uspehi ne izostajajo. V letu 1977 je Baragov Misi-jnnski Krožek zbral in pride- Icil ^O-)1 oo.vv, OLI tu vautc je uu- rabil za “darila” in pri misijonskem zajtrku le $357.50. $8279.59 je bilo poslano slovenskim misijonarjem in misi- sklenili, da morajo še bolj od- nega urada v Ottawi, oče Pat-ločno delovali na socialnem pod- rick Byrne je izjavil: “Ljudje so ročju. Novoizvoljeni predsednik začeli čutiti potrebo po molitvi, kanadske škofovske konference Pomagati ljudem, da bodo bolje nadškof Gilless Ouellet je izja- molili, bo naš glavni cilj v letu vil: “Je nekaj napačnega v naši 1978. Molitev je bila vedno po-družbi in spremembe so nujne, trebna, a sedaj ljudje tudi sami Naredili smo načrt na novembr- spregledujejo da jim je potreb-skem zborovanju in v novem le- na.” ---------o-------—- Božično praznovanje v Sloveniji Ker je bil letos Božič na ne-[Na poseben način so proslavili Johny so pa s svojimi spretnimi kretnjami v deklamiranju i pokazali dobrote Miklavža, za dobre in pridne otroke, obenem j tudi grožnje parkeljnov za po-Montreal, Que. — Kakor vsa- redne in sitne, ko leto tako so se tudi letos ( Na primernem prostoru na otroci slovenske sobotne šole v odru so bile tudi jaslice z božič-Montrealu z velikim veseljem nim dreveščkom. Otroci so iz L in skrbnostjo pripravljali za raz. pod vodstvom gdč. učite-Miklavževan j e v dvorani sv.jljice Hozjan Rozine lepo odde-Vladimirja. Za ta zaželjeni dan! klamirali pesem: “Kaj se vam zdi pastirci vi”. Med njimi; Lo- se se v kratkem času pod vodstvom sestre Mirande Kavčič lepo naučil ter uprizorili kratko igrico z naslovom “V nebesih”. Ko je 15-letni učenec Irschitz Dino kot napovedovalec na začetku vse navzoče lepo pozdravil, je ob pogledu, ko se je odprla zaveza za'katero so se skrivala v sijaju in belini srebrnih oblakov čarobna nebesa, je od velikega veselja in presenečenja zapel pesem: “V nebesih sem doma”... Na nebeškem odru sta vladala tišina in mir. Ura je bila pol-, noč. Samo sv. Peter (to je bil deček Časar Tommy) se je sprehajal sem in tja ter odpiral velikimi ključi nebeška vrata, med tem pa polglasno prepeval: Ura je polnoč pravkar odbila. Malčki sladko že spe, v sanjah se vesele. Saj zdaj bo Miklavž' prišel.” Kar na enkrat se pojavi hitrih korakov spreten angel (Štuhec Silvy) govoreč: “Ne morem več spati, preveč sem vesel, ker s sv. Miklavžem na zemljo bom smel. Nastopi drugi angel (Horvat Danica), ki vabi Petra govoreč: Pojdimo, sončece zlato v hrame nebeške s teboj gar Robert, Horvat Johny, Dominko Rabi, Hozjan Jože, Zevnik Tommy, Sotelšek Frank, Godina Bernardett, Glavač Jenny, in Peruško Milena. — Za konec sta oba razreda skupaj pozdravila Božje Dete v jaslicah govoreč: Zapojmo sveto noč, da vsem v tujini kot doma nekoč Božje Dete delilo bo pomoč.” Ko je prišel sv. Miklavž (Štuhec Mike, podpredsednik cerkv. odbora) na oder v spremstvu angelov in pohlevnih, krotkih 4 parkeljnov, je napravil prijeten vtis na vse navzoče. Rekel je otrokom: “Glejte, kako vas rad imam. Če ravno me še t*bliko dela čaka, sem med prvimi vas obiskal. Marija, nebeška mati,mi je povedala, da je v Montrealu v slovenski župniji veliko otrok, ki so ubogljivi, poslušni, dobri, radi molijo, redno prihajajo v šolo in k verouku, ob nedeljah radi prihajajo v našo cerkev k sv. maši, se pobožno vedejo, molijo in pojejo sv. pesmi. Povedala mi je pa tudi, da je na žalost nekaj otrok, ki staršev ne ubogajo, so leni za učenje, neradi molijo, včasih ob nedeljah g. škofu najrazličnejša vpraša- jonarkam po širnem svetu. Cel nja, na katera je jasno odgovar- k;Up zahvalnih pisem priča, ko- -'a^' jliko dobrega so mogli ti borci Za konec so pevci zapeli viso- za božje kraljestvo narediti v kemu gostu ob njegovem rojst-jdeželah) kjer poleg kruha in zdravja manjka božje luči. Veselega oznanila ne poznajo. Z Baragova nedelja Zadnja nedelja v januarju je vsako leto nedelja, posvečena svetniškemu kandidatu Frideriku Baragi. Letos je minilo že 110 let od njegove smrti. Vsako leto se ob tem času sliši vprašanje: “Kdaj bo škof Baraga nm dnevu pozdravno pesem, žene so pa postregle s čajem in pecivom. Por. Čas darovanja Prepustno veseljačenje je ponehalo. Dolarski dobički pustnih banketov so že prešteti. Verjetno je tudi pustni in predpustni glavobol že popustil, vsaj tistim, ki so si pustili s pepelom pokrižati čelo na pepelnično sredo. Čas sprejemanja in uživanja dobrot je mimo in na njegovo mesto je prihitel čas, ko bo treba dajati, neprisiljeno darovati od tega, kar si je človek prisvojil, prigaral, in tudi od te- gornjimi tisoči deljo, so ga verniki tudi v Sloveniji laže slovesno praznovali kot druga leta, kb pade na de-BM Krožek davnik jn m0rajo državni uslužbenci iti na delo in otroci v šolo. Verski tednik “Družina” prinese vsako leto poročilo, kako so ga po raznih krajih Slovenije praznovali, v prvi januarski številki je dopisnik “Družine” popisal, kako so po nekaterih župnijah letos praznovali božič. Ponekje so pred polnočnico v cerkvi pripravili božične predstave. Tako so na primer v župniji Brezje pri Mariboru, kjer je nekaj let župnikoval torontskim Slovencem dobro poznani jezuit p. Stanko Rozman, igrali pred polnočnico Tomčev dolarjev je slo- Slovenski božič. Trideset mla- V BLAG SPOMIN OSMC OBLETNICE, ODKAR JE MIRNO ZASPAL V gospodu naš ljubljeni, nikdar pozabljeni SOPROG, OČE, STARI OČE, BRAT IN STRIC JERNEJ HM Svoje blage oči je zatisnil za vselej 16. februarja 1970 v Lethbridgu, Alberta. Canada Preteklo osem let je že, kb’ hladna žemlja 'krije Te. Vsi smo To želo ljubili in prezgodaj izgubili. Oh, grenko je spoznanje to, da Ta med nami več ne bo. čeprav v' hladnem grobu spiš, v srcih naših še živiš in boš do konca naših dni. vensko zaledje vsaj malo pomagalo k prižiganju luči v teminah neznanja. Berimo, kaj piše naš jezuit oče Vladimir Kos z Japonske. “Moje delo ^e še zmeraj giblje na področju treh silnic: skrbi za uboge na tokijski periferiji; skrbi za tiste raztresene japonske katoličane, ki jih redna pastoralna akcija ne more zajeti zaradi pomanjkanja duhovnikov; in sedem tedenskih ur učenja na naši univerzi. Lahko si mislite, kako se čutim odvisnega od vaših molitev, za katere se še enkrat zahvaljujem in za katere se tudi v bodočnosti priporočam. Molitev gradi misijone, ker izprosi milost zanje. Kako pomenljivo ime ima vaš krožek. Ko boste s svojimi prošnjami doprinesli k Baragovi beatifikaciji, vam bo ljubi rojak še posebej pomagal z nebes.” Por. B. M. Krožka dih, 8 pastirjev in majhen pastirček .z živim jagnjetom, vsi v orientalskih oblekah, so tako zelo navdušili vse navzoče, da so morali ves spored še na božič dopoldne. polnočnico v cerkvi Sv. Petra na Otočcu pri Novem mestu. V polkrogu pred oltarjem so na štorih sedela dekleta in fantje. Iz roke v roko je romala “furmanska svetilka”. Potem je stekla med njimi beseda o božiču. Oči otrob) glavp oriraslih, ki jih je bilo nešteto v cerkvi, so se skladi ob tem idiličnem pripovedovanju in petju šempetr-ske mladine. Da bodo imeli ljudje nekaj od polnočnice, so menili mladi. Storili bomo nekaj in so. Lepa polnočnica, še nikdar take. Že prileten ključar si je gladil plešo in govoril: “Ne vem, če je kdaj že bilo toliko ljudi v tej cerkvi, tudi ne, da je bilo kdaj tako lepo. Pri otroški maši na sam praznik otroci sami pojo. Ni katehistinje, ne pevovodja. Sami si pomagajo.” Posebno je bilo doživljanje božiča v cerkvi Sv. Križa na ponoviti Žalah. Pred dvanajstimi leti je bila ustanovljena. Za božične J Ponekje so zlikovci polnoč- praznike je zelo obiskana. Lju nice še motili, zlasti v župni dje prihajajo na grobove in se cerkvi v Kranju. Nekateri žup- ustavljajo pri jaslicah v cerkvi, niki so osirahovani še od prejš- Bližnjo pripravo na božične njih let in so svetonočno mašo praznike so imeli predvsem prenesli na bolj zgodnje večer-'otroci; vsak večer se je v cerkvi ne ure. Vendar so po skoraj žbralo do 300 otrok. Za konec vseh župnijah imeli slovesno (božične devetdnevnice so otro-polnočnice v miru, brez motenj, ci okrasili božična drevesca s V Beltincih so bila tudi stojišča kartončki, na katere so označili že pred 11 uro vsa “razprodana”, skozi devetdnevnico svoje žrtve je obhajalo 6|in molitve. Polnočnica je potekla mirno. V noči je pokopališče zažarelo v tisočerih lučkah. Med polnočnico je obhajalo 8 j in duhovnikov in so imeli vsi polne roke dela. Župnijska cerkev v Žireh nad Škofijo Loko je znana po svojih velikosti. Za letošnjo polnočnico je bila polna; sprejela je nad 3000 vernikov. Božične pesmi je pelo ljudstvo, sp'remljale so jih trobente. KOMPAS POTNIŠKA AGENCIJA V letu 1978 smo glavni kontraktorji za že odobrene čarterje kanadske družbe za potovanje v Ljubljano. Boeing 797 — Jlena _ Kan $469- — Le nekaj utrinkov s praznovanja božiča širom Slovenije. Vesti iz Slovenije od 28. junija do 8. avgusta od 28. junija do 22. avgusta od 12. julija do 8. avgusta od 12. julija do 22. avgusta Žalujoča Lethbridge, Kanada, soproga .ANTONIJA. HČERKI, SINOVI in ostalo sorodstvo. Prav tako smo tudi glavni prodajalci za Wardair potovanja v Zagreb z novim DC-10. Cena začne s Kan. $449. Zahtevajte popolno listo. Vse navadne, čarterske, mladinske in turistične karte za povsod. — Florida, Hawaii, Karibsko morje. Res prava strokovna postrežba za najem avtomobilov, davčne prijave, knjigovodstvo, potne liste in vizume. DR. KAREL ŽUŽEK PETER URBANC, notar Toronto, Ont. — Tel. 534-8891 635A Bloor St. W. “Planinsko jezero”? Vedno bolj postajajo jasni na-jčrti o spremenitvi Planinskega j polja v stalno jezero. To bi naj (bilo akumulacijsko jezero za rezervo pitne vode, hkrati pa bi pri Verdu odtočno voda poganjala hidrocentralo z močjo 109 megavatov. Načrt za spremenitev polja v jezero je že star. Pred 70 leti je neki češki inženir sprožil idejo o sp;emenitvi polja, idejo, s katero so se bavili tudi po prv-i svetovni vojni. Sedaj kaže, da jo bodo uresničili-Gre le za končno odločitev: ali naj večnamenski vodni zbiralnik zbere kakih 160 milijonov kubikov vode, pri čemer bi vodna gladina segala do prvih ^eter poiskat. Na enkrat priteče celo k sv. maši ne gredo, in se “božji ptiček” (Tibaut Lili), raje potepajo po.mestnih ulicah, vesel golobiček, koderček zlat,- Taki povzročajo žalost, staršem, Bog in vsak me ima rad.” Zapel sebi in Bogu. — Prišel sem, da je rajsko pesem: “Mi angelci obdarim dobre otroke. V vaše smo mali ’... ; veselje bom pa obdaril tudi ti- Lepo je bilo in radi smo pri- ste) kj njso doslej bili dobri. Z sluhnili glasu otrok, ki so odi- željo, da se zopet drugo leto gravali dogodek v nebesih, ki vidimo, se je obdarovanje zaje bil med angeli, sv. Petrom, kijučilo. zve-dami, soncem in luno. Sv. Vsem, ki so sodelovali, da je Peter in angelci so pridno pri- sjovesnost dobro potekla in, da pravljali darove, med te.rf so je Li)^ dvorana lepo okrašena, budili in klicali dremavo sonca- Hvala, hvaTa, tako tudi g. Pet-ce. (Rosemary Glavač ga kliče) kovšku. “Hitro zdaj vstani in se predrami, sv. Miklavž je davno že vstal, nas čaka na poti, da gremo na zemljo med otroke uboge!” Za njo so še drugi angeli karali sončece, naj vendar vstane ter odpre svoje oči. (Med njimi Apatič Ivanka, Žerdin Mary, Horvat Helen. Rebernak Slavica, in Irschitz Winna). Predno so angeli zapustili nebesa, so še s sv. Petrom zapeli pesem: “Ko na nebu vžgo se________________ lučke, Miklavž natakne smuč-. Bungalov v Euclidu ke.” j ^ sv‘ Vil^ema ie naPr0" Sv. Peter je ostal pri nebe- daj bungalov s 3 spalnicami in ških vratih, angeli sc pa odhi- zidano priključeno garažo, D/a teli pometat Rimsko cesto, da kopalnice, družinsko sobo z W. bo svetlo. Ko so angeli pripra- B. kaminom v pritličju in razvijali pot sv. Miklavžu, so med- deljeno kletjo. V srednjih 40-ih. CLEVELAND, O. ftlAU OH a!. |V\. Na prodaj Ulita železna peč z mrežo, popolnoma nova, tudi- za suha drva je naprodaj na Schaefer A ve. Kličite po 4. uri, 391-2084. (23-25) tem otroke pozdravljali in jim peli: “Prijatelji veste li kaj-, se bo zgodilo sedaj. V Montreal bo Miklavž prišel, darov bo otrokom naštel. Pa ali jih tudi dobe poredni in sitni v roke? Oh, takim jih Jezus ne da, za take bi palica bila. Ker dobro vsem Jezus želi, darove rad vserh podeli. V pohvalo dar pridni dobe. nemirni da se spoko-re.” Tkalec Tony, Kramberger Albert, Apatič Mike in Godina planinskih hiš, ali 300 milijonov. V tern drugem primeru bi jezerska vela zalila pol Planine in dosegla staro cesto. ¥ Sloveniji so umrli 30. januarja V Ljubljani: Stanko Polajnar, Stane Lavrič.-Valencin Peternel, Alojz Jesenšek, Gineta Praprotnik, Marja Kraševec, Kristina Lenarčič, roj. Kolenc, Konrad Novak; v Zalogu (Polje); Mihael Pan-! geršič; v Bizoviku: Marija Korošec; ^ v Sežani: dr. Josip-Štolfa; v Piranu: dr. Irance Jarc; v Kočevju: Jože Škoda; v Senožetih: Ivan Jerina; v Planini pri Sevnici: Feliks Ranter. Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. Help Wanted Housekeeper 2 or 3 days. Must have own transportation. To do laundry, light housework and occasional care of infant. Must speak English. — Call 321-1778. (21-23) Housekeeper Live-in housekeeper. Young family needs woman for general housekeeping. Mdst love children. Good pay. References. English speaking. Call 321-5875. (21,25) Heavy Truck Tire Repairman Experienced. Must have Chauffers License. Call 524-3300. Experienced Diesel & Gas Engine Mechanic for fleet. High hourly rate, plus hospitalization. Immediate opening. Call 524-3300 (22-25). mmmA domovha, fsbbuakv w, \m **i ■■ r.OijiKM.vvS^v •* . v-z^tt»'»hwr-..c>tiitMrMwr«W«i««BlMi'/'Mii»W*i»»»» iari»«*mUlWlMrIWIMIWUiUWI.WW^ll»W'*^iW^tll