© p Ł m L Iz Metlike. f V 14. dan aprila umrl je pri nas zaCasni drugi učitelj, gospod Janez Anžiček. Ranjki poiodil se je bil na Straži pri Št. Rupertu na Dolenjskem leta 1858. Šolal se jo v Rudolfovem, kjer je izvršil pet gimnazijalnih razredov. Na to vstopil je v učiteljsko izobraževališče v Ljubljani. Dostalši zrelostni izpit, učiteljeval je naprej v Nadanjem Selu v okraji Postojinskem, kjer si je bil vsled prehlajanja nakopal hudo bolezen. Ker mu je Notranjska burja bila preostra, prosil in prišel je za druzega učitelja v Št. Vid pri Zatičini. Od todi prišel je v Črmošnjice na Kočevskem in v 26. dan novembra 1884. 1. za druzega učitelja v Metliko. Ranjki je bil zelo nadarjen in prav spreten učitelj. Obnašanje njegovo je bilo mirno in taktno; v kratkem času pridobil si je bil občno zaupanje in splošno spoštovanje. Otroci imeli so ga radi, ker znal jim je vcepiti v serce pravo veselje do učenja iz ljubezen do samega sebe. — Pogreb njegov v 16. dan aprila t. 1. bil je veličasten. Domači učitelji darovali so mu lep venec z napisom : »Svojemu tovarišu učiteljstvo Metliško«. Tudi druzih lepih vencev od gospa in gospodičin videlo se je dokaj na krsti. Pogreba udeležila se je šolska mladina se svojimi učitelji, meščanstvo, uradništvo iu vkljub slabemu vremenu precej učiteljev iz domačega okraja, mej njimi c. kr. okrajni nadzornik, blagorodni gospod Anton Jeršinovec, domača godba in požarna bramba. Učiteljstvo zapelo mu je dve žalostinki. Da je bil ranjki tovariš resnično priljubljen, videlo se je na pokopališči; otroci in odrasli, gospoda in kmetijsko ljudstvo jokali so po svojem učitelji. Slavno meščanstvo pa je pri tej priliki pokazalo, kako ume čislati svoje učitelje, kajti izkazalo je zadnjo čast umerlerau g. Anžičku v tolikej meri, da so bili pričujoči učitelji zelo ganjeni. — V miru božjem počivaj, bodi ti zemljica lehka, dragi tovaris! — Gospodom pevcem, sl. meščanstvu in uradništvu, učiteljstvu, domačej godbi, požarnej brambi in vsem, ki so zadnjo čast izkazali umrlemu tovarišu, se lepo zahvaljuje Andrej Šest. S Krškega. Na poziv osnovalnpga odbora zbralo se je v 6. dan maja t. 1. 14 učiteljev in učiteljic v šolskem poslopji v Krškem, da ustanove »Pedagogiško društvo« za učitelje in šolske prijatelje. Po presrčnem pozdravu g. Gabršeka bil je isti per acclamationem izvoljen piedsednikom zborovanju. Potem so se pretresala in vsprejela po odboru predložena društvena pravila, katera se bodo predložila vladi v potrjenje. Pri volitvi začasnega odbora bili so izvoljeni: G. Gabršek prvosednikom, g. Ravnikar namestnikom in tajnikom, gospdč. Wessner blagajnikom, g. Medic pevovodjo, gg.: Bezlaj, Lapajne in Lunder odborniki. Po zborovanji je bila živahna in kolegijalna zabava na vrtu pri g. Gregoriči, in le prehitro so potekle ure, ko je bilo tovarišem mogoče neprisiljeno menjavati svoje nazore o raznih zadevah. Vsi pa so se vrnili domov z živo vnetostjo za društvo in s tem za svoj stan, kar jedino le olajšuje težko breme prevažnega a žalibog 1 premalo cenjenega učiteljskega poklica. Brzojavno pozdravilo nas je učiteljsstvo iz Žužemberka. — Društvo šteje že zdaj nad 40 pravih udov, a ko se potrdijo pravila, pristopilo bode tudi mnogo podpornih udov, kajti zanimanje za to društvo je občno, ker ono namerja poleg nadaljnjega izobraževanja učiteljev združiti šolo in dom v vzajemno celoto in podpiranje ter podajati roditeljem dobrih navodov za boljšo vzgnjo otrok. A o tem namenu in o sredstvih v dosego tega namena Vam pišem obširneje prihodnjič. G. Iz Šmarij na Goriškem. (Zahvala.) Velespoštovani gospod Igp.Gruntar, c. kr. notar v Logacu, je blagovolil podariti 5 gld. za nakup knjig šolskej knjižnici. Za ta lepi dar se presrčno zahvaljuje Leop. Furlan, iol. voditeJj. Iz Kamenika. Okrajna učiteljska kunfcrcncija za Kameniški okraj bode 28. julija t. 1. v Mengeši. Razun navadnih toček je na dnevneai redu: »Kako naj se uravna pouk o uporabi ločil, da bode plodonosen. Poroča g. J. J a n e ž i č. — Poročilo posameznih učiteljskih moči o privatni lektiri v pretečenem šolskem letu in vpljiv te lektire na vzgojo in pouk. — Konečno poročilo odbora za pregledovanje knjig »družbe sv. Mohora« o svojem, sedaj dovršenem delovanji. Iz Ljubljane. Iz sej c. kr. deželnega šolskega sveta v 1. in 15. dan preteč. m. Deželueinu odboru se naznanja o pobiranji doklad za stvarne šolske potrebičine. — Ukrene se potrebno o ustanovi nove šole pri Sv. Trojici (v Logaškera okraji) in o exkurendni šoli v Tomišelji (pri Igu v Ljubljanski okolici). — VŽeleznikih se bode enorazrednica še le potem razširila, kadar se za trdno določita šolska okraja za Selca in Železnike. — Reši se pritožba hišnikoy z Ostrožnega Brda o vplačevanji troškov za stvaine šolske potrebščine. Učiteljeva prošnja, v kateri prosi, da bi ne moral na Kranjskem šest let služiti, se s potrebnim nasvetom odpošlje slav. ministerstvu za bogočastje in uk. — Odda se več državnih ustanov učiteljskim pripravnikom in pripravnicam na tukajšnjem učiteljišči za 1886. 1. — Učitelj v Čatežu je stalnim postavljen. — Exkurendna šola na Mahu se izpremeni v enorazrednico s 600 gld. učiteljeve plače. — Ustanovi se tudi ob enem učiteljeva plača na novoustanovljeni enorazrednici v Hrušici (pod Ljubljano) s 500 gld. — Prošnje, da bi se učitoljske plače povikšale v Ihanu, v Lescah in v Trnovem (3. učiteljsko mesto), se ne uslišijo. — Reši se tudi več raznih prošenj o vplačevanji šolnine, o kaznih za šolske zamude, o podporali i. t. d. — Učiteljska konferencija za Ljubljanski mestni okraj bode 17. junija t. 1. v mestni dvorani. Zraven drugih navadnih toček bode na dnevnem redu tudi posveto vanje o načrtu za ,,Prvo nemško slovnico", ki jo enketa za izdavanje šolskih knjig za tukajšnje mestne ljudske šole sestavlja in ki se bode vprihodnje rabila v III. razredu mestnih ljudskih šol. — Znanstveno-zabavni večer »Slovenskega učiteljskega društva« je bil v sredo 5. t. m. zadnji v let. sesiji. Odlikoval se je posebno s tcm, da je po tomboli za društvene potrebščine donesel precej zdatno vsoto. — Gluhonemnica za Kranjsko. Po končani zapuščinski obravnavi kaže se premoženje Holzapfel-nove ustanove za gluhoneme s 182.100 gld. v državnih obligacijah in s 7130 gld. v posebnih terjatvah. Ako se došteje Wolfova ustanova za gluhoneme v znesku 35.363 gld., znaša ves kapital 217.462 gld., s katerimi bi se dal napraviti in vzdržovati lep zavod za gluhoneme. Kranjska dežolna vlada je stopila v dogovor z deželnim odborom, da bi dežela prevzela to ustanovo v svojo oskrb in upati je, da dobi Kranjska vender jedenkrat toli potrebni zavod za gluhoneme. »Pop."