Slstemlzaclie službenih mestS sprejetjem zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se je načelo tudi vprašanje sistemizacije službenih mest. § 46. tega zakona pravi: »Z zakonom se določi za vse stroke civilne državne službe število službcnih mest po zvanjih in njih položajnih skupinah, v katerih so ta zvanja razporejena, prav tako pa tudi število mest uradniških pripadnikov (sistemizacijamest); ti števili se z državnim proračunom ne smeta povečati.« Na osnovi toga člena uradniškega zakona je pripravila tudi sekcija JUU za dravsko banovino že takoj po uzakonjenju omenjenega zakona svoj predlog za sistemizacijo učiteljskih mest. Takrat sicer ni prišlo do sprejetja zakona o sistemizaciji, pač pa postaja to vprašanje ravno v poslednjem času zopet aktualno. Dasiravno se nočemo spuščati v razglabljanje splošne razvrstitve službenih mcst, vendar lahko u^otovimo, da bo mnogo lažje urediti sistemizacijo uradniških mest po raznih državnih uradih nego sistemizacijo učiteljskih mest. Za nas je važno v prvi vrsti le vprašanje. ali je mogoče in kako je mogoče sistemizirati učiteljska mcsta. V našem stanu poznamo po šolskem zakonu le eno zvanje to je zvanje učitelja. Dasi imamo tudi šolske upravitelje. vendar zakon tega ne priznava kot posebno zvanje, zaradi česar se medsebojno razlikujcmo le po letih in položajnih grupah, ker imamo pač vsi isto zvanje. To dejstvo bo morda povzročalo nekatere težkočc pri sestavi zakona o sistemizaciji mest, vendar tvori ravno to dejstvo nekako najpravilnejšo podlago za pravično razdelitev procenta službenih mest po položajnih grupah. Pri učiteljstvu se ne bo treba ozirati na to, koliko načelnikov, referentov, sekretarjev i. dr. je potrebno in se zaradi tega ne bo določala višina proccnta celokupnega učiteljstva, ki pride v to ali ono grupo zaradi zvanja, marveč bo tu odločalo le število službenih let posameznikov. Za podlago sistemiziranja učitcliskih mest po skupinah naj bo število učiteljstva, ki se sedaj nahaja v tej ali oni grupi. Čeprav nimamo v svojem stanu, na podIa2i šolskega zakona nikakih drugih zvanj razen učiteljskega, vendar se bo moralo skušati doseči v zakonu o sistemizaciji učiteljskih mest neko razliko, odtnosno razdeliti učiteljstvo na štiri panoge: nadzorniki, šolski upravitelji, učitelji(-ce) osnovnih šol in učiteljice ženskih ročnih del ter otroške vrtnarice. Šolskim nadzornikom priznava že šolski zakon pravico do hitrejšega napredovanja in zaradi tega bo ta pravica nedvarnno prišla tudi v zakon o sistemizaciji mest. Nekaj drugega je s šolskimi upravitelji. Ako jim priznamo posebne dolžnosti, ki jih v resnici tudi vršijo, tedaj naj se jim priznajo tudi gotove pravice. Ker teh pravic ne prizuava šolski zakon, se to lahko popravi z zakonom o sistemizaciji. Povsern je izpadlo iz šolskega zakona zvanje učiteljic ženskih ročnih del in otroških vrtnaric in ravno sedaj bo čas, da se to zvanje prizna na ta način, da se mu dodeli vsaj toliko mest kolikor je sedaj zaposlenih naših tovarišic v tem s šolskim zakanom nepriznanem zvanju. Pod zakon o narodnih šolah spada tudi ueiteljstvo za defektne otroke. To učiteljstvo ima polcg učiteljskc izobrazbe še poseben tečaj in državni izpit. Samoposebi je tedaj umevno, da jim je treba priznati vsaj hitrejše napredovanje. Ako se poglobimo v problem sistcmizacije učiteljskih službenih mest in razmišljamo, kako bi se dal ta problem najpravilnejše in najpravičnejše rešiti, tedaj pridemo do zaključka, da bi bila sistemizacija učiteljskih mest po posamcznih šolah ravno tako nepraktična in nepravilna, kot bi bila sistcmizacija mest za vso državo. Ostane torej razdelitev po srezih in po banovinah. Ker se pa ne širi šolstvo v vseh srezih enako in tudi kcr niso spremembe glede šolstva v vseh srezih cnake, bi bila najpravilnejša sistemizacija učiteljskih službenih mest po banovinah. Toda tu bo potrebna preciznost. Da ne bo trpela cna kaitegorija šolstva na račun druge, naj se ločijo mesta na meščanskih od mest na osnovnih šolah, ravno tako pa naj se ločijo od mest osnovnošolskega učiteljstva mesta učiteljstva bivše III. kategorije in mesta učiteljstva za defektne otroke. Če hočemo doseči popolno pravilnost tudi v pogledu napredka vsega šolstva, tedaj bo treba nujno paziti na to, da bo novi zakon kljub sistemiziranim mestom dovoljeval popoln razmah in stalen prirastek učiteljstva. Vsled tega naj predvideva ta zakon sistemizacijo mest na ta način, da se vzame sedanje stanje kot podlaga. Ker bo pa potrebno ustanavljati nove šole in nove razrede, naj se zviša število sedanjega stanja učiteljstva narodnih šol po vseh skupinah, posebno pa število mest za pripravnike v vsaki banovini za vsaj 500 mest. Le na ta način bo moglo, kljub sistemizaciji mcst, število učiteljstva stalno naraščati, kar bi pa bilo v primeru sisternizacije mest z določenim številom posameznih skupin nemoigoče. Za učitelje narodnih šol se zahteva daljši študij kot za ostalo uradništvo istih položajev, poleg tega pa nalaga zakon o narodnih šolah učitelju tudi obvezno izvenšolsko dclo, zato na.j se sistemizira za učitelje narodnih šol večje število mest v V. skupini. t. j. najmanj 12% vseh mest. Da bo moglo uživati učiteljstvo narodnih šol že v aktivni službi prejemkc po V. skupini, naj se ukinejo za dosego V. skupine vsi pogoji. Uzakoni na.j se, da more biti učitelj brez ozira na leta starosti pomaknjen oziroma imenovan na izpraznjeno mesto v V. skupini, ako je prebil v VI. skupini najmanj 3 efektivna leta in ako znese njegova povprečna ocena v poslednjih treh letih prav dobro. Za popolnost zakona o sistemizaciji je potrebno, da predvideva tudi roke za napredovanje. Ker določa uradniški zakon, da ima vsak uradnik pravico napredovanja v višjo grupo, bi bilo na mestu, če bi zakon o sistemizaciji predvideval tudi najdaljši rok, po katerem mora učitelj napredovati. Za upravitelje narodnih šol naj se v zakonu o sistemizaciji določi znanje, ki je iz uradniškega zakona izostalo. Odredi naj se jim tudi primerna nagrada kot odškodnina za vršenje upraviteljskih dolžnosti. Ako se bodo pri sestavljanju zakona o sistemizaciji učiteljskih mest upoštevala gornja načela. tedaj smemo z gotovostjo pričakovati, da bo ta zakon v korist celokupnega nasega šoktva in s tem tudi vsega učiteljstva.