Poštnina plačana v gotovini,
M, M. G. 130, Priporočamo knjigo »Most v življenje«. Na str. 71 in 72, sploh v celem § 8, str. 64, so te stvari dokaj jasno povedane. Vse, za kar želite odgovora, je nevarna past in začetek one opolzke poti, na kateri se skoraj vsakemu spodrsne, da pade. Pozor! V omenjeni knjigi, ki stane brez poštnine samo 16 Din (naroča se: Prodajalna K. T. D., Ničman, Ljubljana), prečitajte zlasti tudi str. 99 in naslednje. — Hugo. Kaj se hočete s takim človekom prerekati! Recite v takem slučaju kratkomalo: »Meni zadostuje beseda Kristusova: Kdor Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.« (Mt 18, 17.) — A. W.s Kdor je že odrastel, v zreli dobi naredil življen-sko spoved, takemu navadno ne kaže, da bi zopet ponavljal vse spovedi. Za »škrupulante« je pa dolga spoved lahko zelo škodljiva. In med te spadate najbrž tudi Vi. Ako spovednik, ki je Vaš duhovni voditelj, Vašo notranjost pozna, se smete na njegovo odločitev docela zanesti, saj se zaveda svoje odgovornosti pred Bogom. — Ako se človek spomni kakšnega smrtnega greha, ki se ga pri življenski spovedi iz pozabljivosti ni obtožil, se ga spove pozneje pri navadni spovedi, pa je stvar v redu. Kadar gre samo za odpust-ljivi ali mali greh, pa veste, da je spoved veljavna, če se ga tudi ne bi obtožili. — Glede preteklosti še to-le: Dejanje se prisoja po vesti. Mladostna dejanja gleda človek pozneje v driigi luči kot "v mladosti, ko je bil manj poučen in nerazsoden. Česar v mladosti niste imeli za greh, to naj Vas sedaj ne bčga... Torej: če imate stalnega dušnega voditelja, boste — povsem soditi •— prav storili, ako se ravnate po njegovi razsodbi. Zaupajte v Boga 1 Manj strahu, pa več ljubezni do Boga. — K. A. 100: Kljub vsem opravilom in kljub slabotnemu zdravju morete delati v zmislu katoliške akcije, če n. pr. vedno in povsod lep zgled dajete, če š svojo ljubeznivostjo na vso okolico vplivate "ter jo tako za Boga in za Cerkev pridobivate. Kako so to umeVali prvi kristjani! Ne toliko z besedo, marveč Z lepim zgledom so pridobivali pogane za Kristusov nauk... — A. Š.: Opravite drugodl Dotične okoliščine, ki Zanjo vprašujete, ne smete zamolčati. Za Vas bi bilo bolje, če si morete izbrati drugo Vodstvo.
G. J.. Celje: Najprej: Zdaj ste se sami prepričali, kako prav imamo, ko Vedno in dosledno svarimo pred branjem in naročanjem pohujšljivih, Veri in nravnosti nevarnih časopisov. In koliko jih je! Taki listi ne spadajo V krščansko družino. — Vprašate, ali se ne dajo preprečiti? Nič ne moremo, kakor da svarimo. Svoboda tiska je pač nekoliko omejena, vendar pa v tem oziru s paragrafi ni lahko vmes poseči. Krivci že dobe ta ali oni izhod. Mi saiho to pravima: Da morejo taki listi izhajati in pohujšanje širiti, so vzrok ljudje, ki jih čitajo, kupujejo, naročajo. Ti imajo poleg izdajalcev in piscev vse na Vesti, kar se s tiskano besedo hudega povzroči. Kdor je tned temi, naj najprej samega sebe za ušesa prime.
L, .N, 26j: Če kratko odgovorimoi bi rekli: Ne grešnica, kvečemu spokornica. Ne smete pa misliti, da je tam fcatočišče oseb, ki jih je svet pokvaril. Redovni stan je stan popolnosti in mora fcanj imeti od Boga poklic, kdor hoče, da bo v njem našel srečo.
M. P.: Gotovo je resnično, kar trdite v svojem dopisu. Opuščanje molitve in sv. zakramentov je znak, da je prišla vmes neka ovira, ki je nevarna za krščansko življenje sploh. Kongreganist pa, ki opušča t k dva vira kreposti, je v kongregaciji samo še po imenu. Za opojnim kelihom pa pride kelih grenk&sti, Ko bi bili mladi ljudje malo
bolj dovzetni za pametne opomine in se zmodrili ob tožbi in kesanju padlih, nesrečnih, izžetih bitij, saj bi bilo vse drugače po župnijah in po kongre-gacijah... Kakor rečeno: Vse, kar pišete, je resnično, a spada bolj v stanovske govore in na priinico, ker je bolj ali manj krajevnega pomena.
DOBRE KNJIGE.
H. Solitarius: Nepoznani znanci, Rajhenburg 1929. Založil samostan očetov trapistov. Cena 12 Din, po pošti 13 Din. Prikupljiva 114 str. obsegajoča knjižica govori o kontemplativnih redo-vih ,posebej še o trapistih. Res je, kar pisatelj poudarja v uvodu, da druge aktivne redove in kongregacije vse bolje poznamo kot pa te tihe menihe, ki žive za samostanskimi zidovi, in s svojimi molitvami in spokornim življenjem toliko koristijo vsemu svetu. Zanimiva knjižica zasluži, da se razširi med našim ljudstvom.
Pfarrer Dr. Franzmatbes: Der Segen von Konnersreuth, Grundsetzliches und Geschautes. Ein Volksbuchlein. 123 Seiten mit 4 Bildeinlagen. Kart. M 1-20. Verlag der Schulbruder, Kirnach-Villingen, Baden. Vse polno je že knjižic in brošur, ki pišejo o izrednih dogodkih v Konners-reuthu; ta je predvsem namenjena ljudstvu. V njej je popisano življenje Terezije Neumann s posebnim ozirom na življenje sv. Terezije Deteta Jezusa; izredni pojavi, ki se na njej opazujejo, razni načini, kako skušajo te izredne stvari razložiti, in končno še blagoslov, ki se širi iz Konners-leutha. Knjižica je odobrena od škof, ordinariata v Freiburgu.
Otrok. Poglavje o vzgoji I. Napisal kanonik' J. Vole. — Založila prodajalna K. T. D. (Ničman) v Ljubljani, 1928. — Zakaj omenjamo ponovno to dragoceno knjigo? Zakaj jo toplo priporočamo?.,. Zato, ker vzgojnih navodil v tako lepi obliki in v tako jedrnatem jeziku ne poznamo dovolj; zato, ker takih knjig po naših družinah sploh pogrešamo. — Kolikokrat premišljujemo, kaj bi dali ženinu ali nevesti kot poročni dar, da bi ne bilo preveč stroškov. Glej, tu imaš krasno darilo, ki boš z njim napravil poročencu najlepšo uslugo, hkrati boš pa tudi koristil.	..S
»Skoz ogenj in vodo« je naslov knjižici, ki vsebuje kratek popis življenja sv. Janeza od Boga, ustanovitelja reda usmiljenih bratov. To je prva knjižica o tem svetniku, ki je izšla v slovenskem jeziku. Popis je zelo zanimiv in prikupljiv. Cena 8 Din, v vezavi 12 Din, po pošti 1 Din več. Dobiva se v konventu usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu.
Založništvo Herder v Freiburgu priporoča sledeče knjižne novosti:
Schmidt-Pauli, Die Geschichte der heiligen Elisabeth. Den Kindern eržahlt. Z ilustracijami. Vezano v polplatno 3 M, v platno 3-50 M. Za otroke zelo primerno darilo, pa tudi za vzgojitelje, da znajo starejše svetnike približati duši današnjega otroka. Kar se da nazorno in živahno popisuje življenje sv, Elizabete. Nič ni pretiranega, nič nenaravnega. Škoda, da nam v slovenskem jeziku tako primanjkuje podobnih knjig.
Kaplan Fahsel, Gesprache mit einem Gott-losen. 9,—12. Tausend. Kart. 4-50 M. vez. v usnje 6 M. Duhovnik, ki je sam Veliko občeval ž vsakovrstnimi ljudmi, se v knjigi razgovarja z modernim človekom, ki je poln samih dvomov, negotovosti, nejasnosti v najvažnejših verskih resnicah, .Te reči niso izmišljene, ampak zajete iz Vsakdanjega življenja. Čitanje take knjige gotovo ne bo brefc koristi za tiste, katerim jfe namenjena.
Stična. 29. junija 1928 je minulo 25 let odkar sta bili ustanovljeni naši Marijini družbi: mladeniška in dekliška. Celo jubilejno leto je bilo posvečeno zahvali, zadošcevanju in posebnim dobrim delom. Od prvih 39 članic, ki so bile ustanoviteljice dekliške Marijine družbe, jih je sedaj v družbi še 11, v samostan sta šli 2, umrlo jih je 7. V tej dobi je bilo sprejetih 318; od teh jih je izvolilo 14 redovno življenje; umrlo jih je tudi 14. — Na praznik Kraljice sv. rožnega venca, 7. okt., je bil pTavi jubilejni praznik. Tridnevne duhovne vaje so bile zaključene na jubilejni dan s skupnim sv. obhajilom, s sprejemom 10 novih članic ter z obnovitvijo posvetitve presv. Srcu Jezusovemu in Brezmadežni. Slavnostni govor pri jutranji in popoldanji slovesnosti je imel g. opat, ki je bil več let voditelj družbe. Popoldanji cerkveni pobožnosti je sledila v lepo okrašeni dvorani akademija. Posebno veselje je ibilo za voditelja, da so tudi one članice, ki služijo po mestih, prihitele k jubilejni slovesnosti ali vsaj pismeno sporočile, da so v duhu navzoče, ko jim razmere niso dovolile osebne udeležbe. 8. oktobra je bila slovesna črna sv. maša, s skupnim sv. obhajilom za umrle člane.
Podobno je tudi mladeniška Marijina družba obhajala svoj jubilej na praznik Brezmadežne. Mladeniči so se pripravili na to slovesnost s tridnevnimi duhovnimi vajami. Rednih članov šteje mladeniška Mar. družba 72. Na praznik Brezmadežne je bilo sprejetih 14 fantov.
Polna zaupanja v svojo nebeško Vari-hinjo stopa naša družba v novo dobo. Pod Marijinim varstvom hoče živeti, delati in moliti: z Materjo in za maitef sveto katoliško Cerke>v!
Škofiče ob jezeru. Led je prebit. Ustanovili smo ne brez težav dekliško Marijino družbo. Vabilu raz prižinico, osebnemu nagovarjanju in posredovanju prvih priglašenk se je odzvalo 14 deklet že poleti 1. 1927. Ob rednih sestankih vsako drugo nedeljo so se začetnice seznanile s pravili in spoznavale srečo ter čast Marijinih otrok. Poudarjali smo kot pogoj za sprejeta: Dostojna obleka, poštena družba, reden obisk sestankov, točna udeležba pri .skupnem sv. obhajilu. Dne 27. februarja 1928 je bila družba cerkveno ustanovljena, 9. marca nato pa pridružena prvi kongregaciji v Ritnu. Tekom leta se je več kandidatk preselilo v kraje, kjer ni Marijine kongregacije, nekatere pa niso bile voljne, da bi se uklonile zgoraj navedenim zahtevam. Tako je prišlo do sprejema le pičld število kandidatk Toda začetek je narejen. Letos na praznik Marijinega oznanjenja je bil slovesen
sprejem. Prišel je na slovesnost škofijski voditelj dr. R. Bliiml. V svojem lepem govoru je pokazal, kaj bi bil svet brez Marije; hkrati je pa opisal blagor, ki ga donašajo Marijine skupine posameznikom, družinam in župnijam, Nagovor, ki so ga poslušali tudi drugi, je napravil dober vtis. Upamo, da bo utrdil mari-jansko čutenje tudi v drugih vernikih. — Po sprejemu je sledila primerna proslava tudi izven cerkve. Bog daj, da bi ta skromni začetek razpršil vse predsodke proti Marijinim družbam.
Št. Gotard. V preteklem letu je naša družba proslavila 251etnico ustanovitve na ta način, da se je notranje prenovila z duhovnimi vajami, ki jih je v dneh od 3. do 6. maja vodil z veliko gorečnostjo g. Franc Hiersche, župnik v pokoju. Ob sklepu na slavnostni dan so prihitele med nas družbenice iz župnije Čemše-nik, Št. Ožbalt in Vransko, Po šmarnicah je bila lepa proslava v dvorani. Ob jubileju je štela družba 77 rednih članic in 7 gostinj. Za sklep se je uprizorila igra »Kaznovana niče-murnost«. — V minulem letu nam je smrt ugrabila dve članici. 11, septembra je umrla Frančiška Ferme, ki je v cvetu mladosti 19 let stara odšla v boljše življenje, Omenjamo tudi prav zgledno družbenico Frančiško Cukjati, ki je bila 25 let v družbi in je umrla 24. decembra. Pokojna je bila skoro popolnoma izgubila vid. Na srečo je stanovala pri svojem bratu prav blizu cerkve. Vsak dan je hodila kljub oslepelosti k sv. tnaši in k sv. obhajilu.
V	nedeljah in praznikih je pred cerkvenim opravilom molila na glas sveti rožni venec. Mnogi so se ji priporočali, da je za nje molila. Po njeni smrti je izjavila prav ugledna oseba, da je bila molitev pokojne uspešna v vseh stvareh, ki so bile njeni molitvi priporočene. Naj bi zgled pokojne svetil med našimi druž-benicami, da bi s tem večjim veseljem hodile po poti, ki vodi k nebeški Materi.
Zgornja Ponikva. O priliki sv. misijona (od 10. do 17. febr.) je bilo pri nas ustanovljeno apostolstvo mož in mladeničev. Doslej je vpisanih že nad 100. Sv. zakramente prejemajo eno nedeljo možje, eno fantje, tretjo žene, četrto dekleta. Kljub temu še prvi petek slovesno praznujemo s skupnim sv. obhajilom in petjem. Družbenice smo imele lani poleg mesečnih rednih shodov še 12 Sestankov s poukom o gospodinjstvu in lepem vedenju. To Škrb je prevzemala gdč, Učiteljica Ivanka. Tudi odborovih sej smo imele 12. — Parkrat na leto priredimo skupno razvedrilo s predstavo.
V	minulem letu so se štiri članice poročile, ena je izvolila redovno življenje; tri suhe veje so se odkrušije. Kandidatk za sprejem imamo 15. Časopisa imamo po deli Župniji samo ikatolišk^.
Koledar ilpostolstva molitve za (unij 1929.
Glavni mesečni namen, blag. od sv. očeta: Zadolževanje presv. Srcu Jezusovemu.
Misijonski mesečni namen, blagoslovljen od sv. očeta: Da bi krščanske matere vzgojile Kristusu misijonarjev, nesetnl zavefnlh: Sv. Pavel (29.)
Dnevi		Godovi	Posebni dnevni nameni	Vedno češčenje sv. R. T.	
				Ljublj. šk.	Lavant. šk.
1	Soboia	Juvencij m.	Češčenje presv. Srca	Ljublj. Urš.	Sv. Anton SI. g.
2 •3 4 5 6 •7 8	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	2. pob. Evgen p. Klotilda Frančišek Kar. s. Bonifacij m. Norbert š. Presv. Srce Jez. Medard š.	Širjenje posvetitve družin Slov. kat. shod v Ameriki Katoliška akcija Odločnost v veri Evharistični shodi Preporod sveta v presv. Srcu Pogostno sv. obhaiilo	Škocjan p. M. Soteska Škocjan T. Ježica Mirna peč Planina Ajdovec	» Ljutomer Apače Št. Jurij o. S. n G. Radgona
9 10 11 12 13 14 15	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	3. pob. Primož m. Marjeta kr. Barnaba ap. Janez Fak. s. Anton Pad. Bazilij š. c. uč. Vid m.	jubilej sv. očeta Praznovanje nedelj Odvrnitev hude ure Blagoslov na polju Redovi sv. Frančiška Verska šola, konkordat Slomškov proces	Grčarice Črni vrh Lučine Vrhpolje Štanga Št. Vid Stič. Št. Vid n. Lj.	n Kapela h Sv. Križ p. Lj. » Veržej •
16 17 18 19 20 21 22	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	4. pob. Franč. R. Adolf i. Efrem c. uč, Gervazij in Prot. m. Silverij p. Alojzij s. Ahacij m.	Delo za misijone Odprava pohujšanja Zedinjenje Vzhoda Spodobnost v obleki Zadeve naših škofov Nedolžnost mladine V molitev priporočeni	Št. Vid Vip. Topla Reber Št. Vid Brdo Želimlje Preserje Kovor Škofja Loka	Marenberg ,, Remšnik Brezno Muta Pernice Sv. Ožbalt
23 24 25 26 27 28 29 30	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	5. pob. Eberhard Janez Krstnik Viljem op. Janez in Pavel m. Hema s. Leon II. p. Peter in Pavel ap.	Naši vojaki in izseljenci Duhovniki, redovniki(ce) Širjenje dobrih listov Boj pijančevanju Mladina na počitnicah Naši poverjeniki(ce) Letošnji novomašniki	Trata Preska S* Zasip Vojsko Dragatuš Črnomelj Ljublj. Sv. Peter	Kapla Sv. Jernej M. Šmarje Sv."jurij j. ž. n Ponikva
	Nedelja	6. pob.Sp.s. Pavla	Ta mesec umrli	Radeče	»
ZAHVALE.
Javno se zahvaljuje sv. Jožefu za pomoč v težavni zadevi; obenem priporoča vsem, da se v potrebi k njemu zatekajo — fant iz Braslovč, — U. M. se javno zahv. Lurški Gospe in sv. M. Tereziji za ozdravljenje svoje sestre. —- K, Franc se zahv. Srcu J. in M. ter f Slomšku za pomoč v hudi očetovi bolezni. — Neimenovana se zahv. sv. Mali Cvetki in t Slomšku za hitro pomoč v denarni stiski; njena sestra _se Zahv. za pomoč v telesni bolečini. — M. K. se zahvaljuje presv. Srcu J. in M., sv. Tereziji D. J., sv. Antonu, sv. Frančišku, sv. Vianneyu, f Slomšku in dr. pom. za popolno ozdravljenje živčne bolezni in za več drugih uslišanj. — Sestra priporoča v molitev brata-pijanca. •— Mati številnih otrok se zahvaljuje za ozdravljenje revm. nog.
PROŠNJE.
Družbenka se priporoča Brezmadežni, sv. M. Cvetki, S. M. Celini, t Slomšku za zdravje lastno in družine, z zahvalo Za polajšanje, <— M, H. se prip. Mariji Pom., sv. Tereziji D. J,, sv. Vianneyu, sv. Jožefu, sv, Ani in sV. Antonu ter šk. Slomšku Za dosego svojega namena, ■ A. V. iz Trsta se priporoča sv. Trojici, presv. Srcu J., sv. M, Cvetki,
sv, Mariji Magd, za ozdravljenje hude bolezni in za premag. skušnjav. Tudi prosi molitve »Bogoljubovih« bralcev. — Neimenovana oseba priporoča presv. Srcu J, in M., sv. Jožefu, sv. Antonu, sv. M. Cvetki, T. Ledohovski, S. Celini in t Slomšku svojo bolno mater za zdravje, — Mati številnih otrok se priporoča Mariji, sv. Jožefu, sveti Ani in sv. M, Cvetki, da bi mogla dobro in V nedolžnosti vzgojiti svoje otroke. Hkrati priporoča še razne svoje in družinske namene. •— Bolna oseba se priporoča Mariji Pom., sv. Jožefu, sv. Antonu za zdravje, Sv. Duhu za spoznanje. •— Neimenovana oseba iz Idrije pripor, presv. Srcu J., Mariji in sv. Jožefu spreobrnjenje patih oseb. -— A, V. iz Idrije se prip. Materi božji, sv. Jožefu, sv, Antonu P., sv. Ani, presv. Srcu J., da bi za-dobila milost pravega spoznanja in stan, pri dobrih ljudeh. — Mar, družbenka se priporoča Mariji Pom., sv. M, Cvetki, presv. Srcu J., sv, Antonu, sv. Frančišku Seraf., sv. Ceciliji Za uslišanje v raznih zadevah. —■ Mladenke v Italiji se prip, Mariji Pom., sv. Jožefu, t Slomšku, sV. Antonu Za ozdravljenje srčne napake in za ozdr. brata. Mladenič S. M. S. se prip. presv. SS., t škofu Slomšku iu Mariji Svetogorski, da bi ozdravel.
JUNIJ.	XXVII. LETNIK.	1929.
Planinska gora. Pribežališče grešnikov.
Preko Unca, drznega toka, čez zelene paše in setve, mimo cerkve svete Marjete, mimo cerkve svetega Roka, mimo hrama k Svetemu Duhu — bolj živiš ob njem kot ob kruhu — dviga, dviga pot se visoka, kadar romar roma v višavo; pada, pada pot mi globoka, kadar romar stopa v nižavo.
Po mogočni gori Planinski plašč razgrinja svoj materinski Kneginja iz rajskega dvora, ki ji vznožje silna je gora. K Njej hitite, potniki grešni, v Jagnjetovi krvi bo resni vam oprala srca Marija! Dva jo večna venčata sija: Sij devištva — blagor nedolžnim; sij ljubezni — blagor spokornim.
Dvignimo se, grešniki črni, če srebrni mogli bi biti, od solza bi bili srebrni, zjokanih v skesanosti skriti. Našim srcem zliti se hoče, a očem se plakati noče. Kdo bi plakal solzo spokornih, ko je v svetu toliko vzornih: vrgli v nas bi nove očitke, ko bi solze videli bridke?
Naš sprevod je dolg in nadložen; naš sprevod je nem in otožen; v naš sprevod ne smete, nedolžni, ki grešili niste nikoli. Vam so usta polna smehljajev, ker ga niso srebale strupa: vam oči so polne sijajev, ker ga niso videle hrupa; vam roke so nedotakljive od nemile sleherne krivde.
Zdrava, milost! Romarska zarja, z romarskega sij nam oltarja! Ni tako je temne dobrave, ni tako je goste goščave, da je ne bi žarki dosegli. Ni tako je zmučene suše, ni tako je žalostne duše, da ji ne bi angeli stregli, alco jih je Mati premila z materinskim srcem nagnila.
»K meni, trume trepetajoče! Mene najti, vsem je mogoče, steze moje so razorane. Jaz ogrnem s plaščem globokim, jaz z objemom sprejmem visokim vaše duše razžalovane. Ako vsem ste tujci na svetu, jaz domov vas spremim k Očetu.«
Silvin Sardenko.
Srce Jezusovo in možje.
Dr. Fr. Jaklič,
Junij, mesec Jezusovega Srca, se nam zopet bliža. Po naših cerkvah in tihih domovih bo sohe in podobe božjega Srca obdalo cvetje in zelenje in naše matere, dekleta in naša deca se mu bodo zaupno in ljubeče približali. O kako prav in kako neizrekljivo koristno bi pa bilo, če bi se Jezusovega Srca tesneje oklenili tudi naši možje ! Saj je vendar to Srce tudi zanje odkrilo morje svoje ljubezni in ima ravno zanje pripravljenih toliko milosti. Kakor je bila prva glasnica božjega Srca sicer ženska, redovnica, a so ji takoj prihiteli na pomoč tudi možje, pred vsem seveda duhovniki, ter so pripomogli Gospodovi želji do uresničenja, tako bi se naj tudi danes zbirali možje v bolj gostih vrstah okrog zastave Jezusovega Srca; ljubezen, zadoščevanje in zaupanje bi mu naj prinašali v dar.
Duša moža je močna, močna so tudi njegova čuvstva. Značilno za ljubezen moža pa je, da se ne zna kazati in razlivati z besedo na zunaj, ampak je skrita v globini srca; pač pa se bogato javlja in udejstvuje, kadar je potreba dejanj in žrtev. Mati ljubi po svoje, oče po svoje; materina ljubezen je topla in nežna, ljubezen moža pa je resna, delavna in trpeča, močna in vztrajna in nesebična.
In tako ljubezen ima Jezus v svojem Srcu. Le poglejmo njegove slike: božje Srce obsenča križ, okrog njega se opleta krona iz trnja in globoka rana nam odpira pogled v skrivnostno notranjost, iz katere plapolajo vroči, žgoči plameni. » Ker je ljubil svoje, jih je ljubil do konca,« pravi po vsej pravici evangelij o njem; izčrpal «e je v žrtvah iz ljubezni, samo na nas je mislil, nase prav nič. Kje je torej ljubezen, ki bi bila enaka ljubezni Jezusovega Srca?
In kdo pa naj to neizmerno ljubezen bolj razume in spozna kot ravno možje? Kdo ji more izreči polnejše priznanje, spoštovanje in občudovanje kot možje? Kdo bo z večjim, iskrenejšim prepričanjem spoznal dolžnost, da zahteva Jezusova ljubezen našo protiljubezen in da terjajo njegova dela in žrtve tudi od nas dejanj in žrtev ljubezni? Mož se ne da preslepiti od videza, njegov pogled gre do dna; zato bo pa ravno on najbolj hva-
ležno in ljubeče pritrdil Jezusovemu vzkliku: »Glej to Srce, ki je ljudi tako ljubilo!«	...
Na griču Montmartre sredi Pariza kipi v blesku svoje belote veličastna bazilika Jezusovega srca proti nebu; nad 100 škofov se je bilo zbralo 1. 1918. k njeni posvetitvi in postala je dragulj vernih francoskih katoličanov; z vseh strani mesta se vidijo ti »beli dvori« Jezusovega Srca in vabijo k sebi. V baziliki je spredaj ogromna mozaična slika belo oblečenega Odrešenika s Srcem in z razprostrtimi rokami, pod njo pa je velik latinski napis: »Francija v spokornosti in vdanosti presvetemu Srcu«. (Gl. sliko.) Noč in dan je sv. Rešnje Telo izpostavljeno in noč za nočjo se vrstijo pariška društva mož pred njim v spokorni, zadoščujoči molitvi. Uradniki in trgovci, delavci in obrtniki, duhovniki in častniki: vsi hitijo noč za nočjo k Jezusovemu Srcu na Montmartre, zadoščevat za grehe in brezboštvo francoske javnosti.
Kako nekaj lepega je to, če mož kleči pred božjim Srcem in ga prosi odpu-ščenja za lastne in tuje grehe, hoteč popraviti krivico, katera se godi božjemu Srcu, ki je potožilo sveti redovnici Marjeti Alakok: »Glej to Srce, ki je ljudi tako ljubilo, da si ni ničesar prizaneslo ter se je popolnoma izničilo in použilo, da jim izpriča svojo ljubezen; v zahvalo pa prejema od večine le nehvaležnost.« — Mož ne potoži za vsako malenkost; ko se torej Jezus pritožuje nad nehvaležnostjo človeštva, ki mu vrača zlo za dobro in prezir za ljubezen, mora biti ta pritožba pač bridko utemeljena.
Kdo pa naj zopet to Jezusovo razočaranje in užaljeno ljubezen njegovega Srca bolj doume kot ravno možje? Mož sovraži krivico in ljubi pravico ter gre zanjo tudi v borbo. Naj se torej naši možje radi in pogosto zgrudijo pred presvetim Srcem in naj zadoščujejo za nečast in krivice, ki se mu godijo v zasebnem in javnem življenju in godijo predvsem od mož, med katerimi so žal tudi zastopniki slovenskega naroda. Iz plemenite ljubezni nujno vznikne zadoščujoča prošnja za od-puščenje.	A
V litanijah Jezusovega Srca se berejo vzkliki: »Srce Jezusovo, dobrote in
ljubezni polno; bogato za vse, ki te kličejo; vir vse tolažbe!« Kako toplo vabijo ti klici može k sebi!
Možje so sploh posebni zaupniki in poverjeniki božji, Bog jim je dal delež pri svoji oblasti, za vodnike družinskega in javnega življenja jih je odbral. Ta njihova naloga je pa včasi zelo težka, posebne božje luči in pomoči so potrebni, saj stojijo sredi burnega življenja in mu morajo določati smer. V življenju mož se včasi kruto tarejo in križajo razni interesi, —-kako težko se je takrat odločiti in koliko žrtev zahtevajo od njih prava načela*
Kako tolažilna je torej zanje prva obljuba božjega Srca: »Dal jim bom vse milosti, katere potrebujejo v svojem stanu.« Blagor torej možu, ki je vnet častilec presvetega Srca in njegov apostol tudi pri drugih! V srcu ima sladko zavest, da stoji ob njem božja Modrost, Ljubezen in Moč ter ga vodi in podpira. Ob pogledu na božje Srce je lahko miren, saj se lahko brezpogojno zanese na možato zvestobo Jezusovo. »Glej, Bog je moja rešitev poln zaupanja sem in se ne bojim, zakaj moja moč in moja hvala je Gospod in v rešenje mi je bil,« bo ponavljal mož, ki časti pre-sveto Srce, s sv. Cerkvijo, katera mu bere te lepe besede Izaijeve pri maši v čast Srcu Jezusovemu, V vseh zadevah in zadregah življenja bo govoril: »Presveto Srce Jezusovo, vate zaupam.«
Ni je skoro verne slovenske hiše več. ki bi ne imela slike Jezusovega Srca; prvi petki in prve nedelje se v naših svetih hramih pobožno in slovesno praznujejo; število zadostilnih sv. obhajil raste; družine se posvečajo božjemu Srcu. Kako
lepo in tolažilno je vse to! Saj ima češče-nje Jezusovega Srca to posebno svojstvo, da je obenem najlepša šola in vaja v najlepših in najpotrebnejših krepostih.
Zadnja leta se je pa pri nas vpeljalo in hitro razširilo posebno češčenje Jezusovega Srca, ki mu je gotovo še prav posebno milo in drago, — Apostolstvo mož. Nad vse ganljiv je prizor, ko vsak mesec med nedeljsko sv. mašo zapoje zvonček ter se okrog obhajilne mize zgrnejo možje s svojim mirnim, pa odločnim korakom, ter prejmejo Kruh življenja, da bi mogli ostati zvesti in neustrašeni bojevniki božjega Srca. Pred vso cerkveno občino izpričujejo mesec za mesecem svojo vero in ljubezen do njega ter dajejo svojim družinam in vsej javnosti prekrasen zgled. Ko se bodo njih vrste še bolj razširile in strnile, nas ne bo več strah za bodočnost naroda, ker je njih nastop tiha, pa odločna zahteva: »Mi hočemo povsod Boga!«
Ko so šli češki husiti v boj za svoje vzore, ki so pa bili v verskem oziru zmotni, so njih trume glasno pele spev, ki se je začenjal s stihom: . »Kdo ste, božji bojevniki .. .,« potem so se pa v pesmi bodrili, da naj tudi spričo številnejših sovražnikov ne klonijo duha, saj je z njimi Gospod in njegova moč.
Pogumna vrsta slovenskih apostolskih mož okrog zastave Jezusovega Srca, vam pač vse lepše veljajo te besede hu-sitske himne! V mesecu juniju bodite torej vi, božji bojevniki in naši Kolumbovi vitezi, še prav posebno toplo pozdravljeni! Jezusovi prijatelji ste, blagor vam in vašim družinam!

Katoliška akcija.
A. č.
Ves katoliški svet govori in piše o katoliški akciji. Tudi v slovenskih škofijah je že izdano naročilo, naj se ustanove po župnijah odbori za katoliško akcijo. Kaj hoče katoliška akcija?
Vsi vidimo in čutimo, da svet ni več katoliški kot bi moral biti, da tudi tisti, ki so krščeni, ne žive kot bi živeti morali. Koliko jih je zlasti po mestih in večjih delavskih krajih, ki se za Cerkev in njene zapovedi kar nič ne zmenijo. Duhovniki sami ne zmorejo več vsega dela. Zato kliče sveti oče Pij XI. vse zavedne katoličane, naj duhov-
nikom pri delu za rešitev duš pomagajo. (To je tako zvani 1 a i š k i a p o s t o 1 a t.) Da pa bo to delo imelo pravi uspeh, je potrebno, da Iaiški apostoli najprej sami žive iz vere, da so iz srca pobožni, da prejemajo svete zakramente, z eno besedo, da so zgled pravega krščanskega življenja. Kdo je za to delo bolj poklican kot naše Marijine družbe, vse, fantovske prav tako kot dekliške! Saj je že v pravilih jasno povedano, da je namen Marijine družbe tudi ta: delati apostolsko. V tem času, ko nas poglavar sv. Cerkve vabi na apo-
stolsko delo, je treba apostolski namen le še bolj poudariti, pri sejah se o tem raz-govarjati, premišljati in moliti, da bodo tudi naše Marijine družbe kar največ pripomogle k obnovi krščanskega življenja.
Seveda pa niso samo Marijine družbe poklicane na to sveto delo, ampak v s i dobri katoličani. Augsburški škof Maksimilijan pl. Lingg je izdal prelepo pastirsko pismo, ki v njem čisto točno pokaže, kako naj verniki delajo v duhu katoliške akcije.
Številne so možnosti in prilike, kjer se tudi neduhovniki lahko udeleže dela za utrditev kraljestva Kristusovega.
V katoliški Cerkvi izvršujejo nasledniki apostolov trojno službo: učeniško, duhovniško in kraljevsko ali pastirsko. V vseh teh službah lahko sodelujejo tudi neduhovniki, in le želeti je, da bi se tega važnega poklica tudi vselej in povsod zavedali.
Katoličani pomagajo lahko pri u č e -niški službi svete Cerkve. V prvo vrsto teh sotrudnikov ste postavljeni vi, krščanski starši. O, koliko je to vredno, če se družinski mož izkaže kot bogaboječ oče, žena pa kot pobožna mati! Če vi, krščanski starši, z besedo še bolj pa z lepim zgledom utrdite srečo svojih otrok in potomcev za vse rodove, o verjemite, vas smatra sveta Cerkev kot prve in najboljše sodelavce pri obnovitvi kraljestva Kristusovega, kot prave apostole.
Ob strani staršev pa stojite vi, katoliški učitelji in učiteljice. Če se trudite, da v zvestem in vzajemnem sodelovanju s starši pri poverjeni vam mladini uresničujete katoliško načelo, vas Cerkev spoštuje in ceni kot sodelavce za obnovitev kraljestva Kristusovega, kot apostole. — Isto velja za vse, ki jih je narava obdarila z zgovornostjo, pa ta dar uporabljajo za obrambo cerkvenih načel. Še bolj velja zgoraj označena odlika za one, ki s tiskano besedo, ki v časopisju zastavljajo svoj vpliv in branijo pravice sv. Cerkve. Dobri pisatelji in krščanski časnikarji so danes morda najodličnejši apostoli, ki naj jim bodo zvesti verniki svete Cerkve po svoji moči vsekdar na roko. Sodelavci duhovnikov na polju pouka so končno vsi, ki jim je možno, da na svoje znance in prijatelje s poukom ali pa z bratsko posvaritvijo modro in uspešno vplivajo.
Katoličani morejo sodelovati tudi v duhovski službi sv. Cerkve. Duhovnik je v prvi vrsti poklican, d a moli in daruje. No, z duhom dvi-
gati se k Bogu, da bi ljudje resnice naše svete vere čimdalje bolj spoznavali, da bi čimdalje bolj priznavali gospostvo, kraljestvo Kristusovo, to zmore vsak človek, star ali mlad, bogat ali reven, olikan ali neolikan; apostolskega duha molit-v e izpričujejo verniki posebno s pogostim prejemanjem svetega obhajila, z udeležbo pri duhovnih vajah in z vpisom v cerkvene bratovščine. Pa tudi darovati, žrtvovati morejo laiki. To store z mašnikom pri vsaki sveti maši, pa tudi s tem, da pomagajo pri raznih dobrodelnih (ka-ritativnih) napravah... V naši deželi (v Sloveniji) se potrati vsako leto okrog 700 milijonov dinarjev za nesrečno alkoholno pijačo; velikanske vsote se razme-čejo za nikotin (tobak), za športne in druge zabave. Koliko bi se od tega lahko odtrgalo za lajšanje bede, za reveže, stare ljudi, za mladinsko oskrbo, za tuje in domače misijone in sploh v dobrodelne namene! O da bi se vsi zavedali, da je res odlično apostolsko delo (katoliška akcija), če bi pomagali omejiti pohlep po uživanju!
V sveti Cerkvi je ustanovljena končno tudi pastirska (kraljevska) s 1 u ž -b a. V verski družbi, ki jo je ustanovil Kristus ljudem v zveličanje, je treba vodstva, reda in discipline. Po volji Kristusovi pripada to vodstvo papežu in škofom; tu se ne more nič spreminjati. Vendar pa morejo tudi v tej službi sodelovati neduhovniki. To lahko store v društvih in pri zborovanjih, kjer uveljavljajo katoliška načela ter jih skušajo udejstvovati v soglasju s cerkvenimi predstojniki. Ako dobra društva pomagajo, da se zajezuje pot neveri in ne-nravnosti, da se utrjujejo katoliška načela, da se družinsko in javno življenje prepaja s krščanskim duhom, da se ščiti krščanska šola, izvršujejo s tem pravi apostolat, je to najlepša katoliška akcija.
Pa še v enem oziru se laiki prav posebno udeležujejo pastirske službe svete Cerkve: Sveta Cerkev mora večkrat ugotoviti in braniti svoje stališče nasproti javnemu življenju in državi. Če se neduhovniki poslužujejo pravic, katere so jim zajamčene po ustavi, če sodelujejo pri zakonodaji in upravi na ta način, da v zakonodajne skupščine volijo in pošiljajo samo take zastopnike, ki zagovarjajo krščanska načela in branijo pravice svete Cerkve, je tudi to apostolstvo resnična in prava katoliška akcija.
S tem je dokazano, kako potrebna je danes vsesplošna katoliška akcija in kako naj se izvršuje. Kvišku torej, katoliški možje in mladeniči, kvišku katoliške žene in dekleta! Sveti oče kliče na katoliško akcijo, na katoliško udejstvovanje! Ne na boj z orožjem in s silo, marveč na delo z orožjem svete vere in svete ljubezni! Za
časa križnih vojsk se je širilo po celi Evropi bojno geslo »Bog hoče!«. Danes se mora sveta Cerkev boriti zoper nevero in nenravnost. Zato kličimo tudi 'mi: »Bog hoče!« Obljuba Gospodova »Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28, 20) — velja tudi nam!

Kongregacija in katoliška akcija.
(Iz »Osrednjega vodstva«.)
1. Katoliška delovna skupnost.
Za katoliško delovno skupnost je treba: medsebojne molitve, medsebojne podpore in medsebojnega zaupanja. V kateri izmed naših organizacij je katoliška smer te akcije bolj utemeljena, v kateri je ta delavnost bolj zaželena in v kateri je ta skupnost bolj pripravljena, nego v naših kongregacijah? Program katoliške akcije je prav za prav program Marijine kongregacije. Katoliška akcija nas kliče, da prebudimo k življenju v kongregaciji speče moči. V medsebojni kulturni tekmi, če smo katoličani in kongreganisti posebej sploh tekmovali, so nas nasprotne organizacije daleč prekosile. Tako da v nekaterih krajih ne gre več za razvoj, marveč za obstoj krščanstva. Naš katoliški razgled ni rožnat. Svojo zadnjo razpravo o katoliški akciji je pater Fr. Muckermann D. J. zaključil tako-le: »Vse kaže, da je svetovni kulturni boj na pohodu; Mehika se bo razlila po vsem svetu.« Dalekovidni in od božje previdnosti posebno očuvani papež Pij XI. sluti to mučeništvo, zatorej je kardinal Gasparri zapisal o papežu v pismu 1927. leta 15. avgusta v Inomostu zbranim kongregacijskim voditeljem: »Največja tolažba mu je vendarle nadnaraven duh, ki navdušuje in oživlja kongregacije in jim daje ono zdravo pobožnost, ki jih more napraviti za vzorne spoznavalce in če zahtevajo okoliščine, tudi za mučence.«
Kongregacije morajo biti na to pripravljene. Katoliška akcija naj nam poživi vero in voljo delati in trpeti, da upo-stavimo kraljestvo Kristusovo na vseh poljih kulturnega življenja. »Kraljevi prapori plapolajo.« Naj tudi zavihrajo Marijine zastave!
V ta namen so se v zadnjih mesecih priredili razni kongregacijski sestanki in se bodo še prirejali v vedno večjem obsegu in slogu.
Za našo družbeno skupnost se je v toplem apostolskem pismu zavzel tudi la-
vantinski knezoškof dr. Andrej Karlin, »Veseli me in pozdravljam misel vzajemnega dela na družbenem polju za blagor našega ljudstva in posebe naše mladine.« Prav tako sta kongregacijam naklonjena oba nova slovenska pomožna škofa: dr. Ivan Tomažič in dr. Gregor Rožman. Da naš presvetli vladika dr. Jeglič ni zadnji med njimi, se tako razume.
Za procvit dijaških in sploh mladeni-ških in moških kongregacij se je vršilo že več sestankov in sej tozadevnih voditeljev. Osnoval se je poseben kongregacijski svet za pospeševanje Marijine in kongre-gacijske misli med našim dijaštvom in sploh med našim moškim rodom.
Pobudili bomo zvezo z osrednjim vodstvom v Gorici, v Celovcu in v Trstu, tudi na Zagreb ne bomo pozabili, segli bomo tudi na Poljsko in Češkoslovaško in še čez.
Prej pa utrdimo organizacijo in disciplino v lastnih vrstah.
Zelo živahen je bil zadnji sestanek dekanijskih voditeljev. Zastopane so bile vse dekanije. Poudarjala se je nujna potreba in zahteva vsakoletne članarine vseh naših kongregacij, če hočemo, da se tudi v žrtvah in požrtvovalnosti poživi družbena zavest skupnosti, da bomo mogli izvesti naš skupni kulturni program.
Izvolil se je izmed navzočih odbor članov, ki naj bodo škofijskemu vodstvu v pomoč in posvet. Mnogoletna skušnja more vsakega poučiti in prepričati, da je le v skupnosti moč in uspeh. Kjer in kadar je hotel za skupno stvar delati en sam, tam je bila stvar z njim vred ponižana in oškodovana. Organizirajmo se! Vprezimo kolikor mogoče veliko družbenih moči: tudi laiških. Prepustimo jim delo, prepustimo jim z delom tudi veselje in čast nad uspehom. Kdor hoče vse sam storiti, ni za katoliško organizacijo in bo komaj kaj storil, kar ga bo preživelo.
V katoliški akciji naših kongregacij, če ne gledamo na raznoličnost, marveč na istoličnost, v kateri smo vsi člani ene družbe, sinovi ene matere, ni nihče več in nihče manj; vsi smo enaki; in, če kdo več, tedaj vedno le tisti, ki skuša služiti vsem.
Prvi letošnji dokaz in izraz naše skupnosti bodi skupna proslava zlatomašnega jubileja Pija XI. Na sestanku dekanijskih voditeljev se je v to soglasno določil praznik Kristusa Kralja, ki bo letos 27. oktobra. To velja za deželo in za mesto; tudi za Ljubljano, kakor se je sklenilo na sestanku ljubljanskih voditeljev. Pripravite se torej vse kongregacije in pravočasno sporočite to praznovanje vsem drugim krajevnim organizacijam, da se izognete vsem oviram. Prosimo, da bi društva ta dan ne prirejala nikakih prireditev.
2, Stanje skupnega družbenega zaklada.
Dodamo še nekaj letnih računov in zaključkov, »Voditelj« izhaja v 500 izvodih: 220 jih prihaja med voditelje v lavantinski, 250 v ljubljanski škofiji, 30 na razne druge kraje. Družbeno članarino nam je letos vposlalo 228 družb, lani 180. Vendar je vsota letošnjega družbenega sklada 14.852 Din doslej za 174 Din manjša mimo lanskega 15.026 Din. Nasprotno so bili pa izdatki letošnjega leta 14.150 Din, za 330 Din večji od lanskega leta 13.820 Din. Lanski peostanek je znašal 1206 Din, letošnji 702 Din. Skupni preostanek: 1908 Din,
Upravo osrednje pisarne bomo sedaj preuredili, da bo njej delokrog večji in blagonosnejši. To je velika pomoč. Včasih niti članarina ni zadostovala za upravo. »Voditelj« je bil zadolžen v tiskarni, čeprav je imel naš list lastno, deloma plačano naročnino.
Lani in letos pa se je »Voditelj« vsem voditeljem, katerih družba je vplačala članarino, po-
slal brezplačno. Vemo, da s tem družbeni sklad za skupne namene zelo oslabimo, vendar bodi, da bi le pri voditeljih okrepili zavest, da jim skušamo biti koristni, kjer in kakor moremo.
Poleg tega so se izdale nove^družbene tiskovine: p o r o č i 1 a in posvečen) a. Izšel je tudi katekizem Marijine kongregacije. Mogel bi biti cenejši, če bi kongregacije bolj segle po njem.
Radi bi pripravili in založili tudi nove spre-jemnice, diplome, ki bi bolj nego doslej ustrezale bistvu kongregacije in značaju našega ljudstva; kakor tudi umetniškemu čutu.
Vsem požrtvovalnim voditeljem in njih družbam izrekamo za vsak dar najvdanejšo zahvalo in priporočilo zanaprej. Posebno se zahvaljujemo ljubljanskemu škofijskemu ordinariatu za požrtvovalno pomoč in gg. voditeljem v lavantinski škofiji, zlasti tamošnjemu ordinariatu za blagohoten sprejem »Voditelja« in vseh publikacij, ki jih je izdalo Osrednje vodstvo v Ljubljani.
3. Osrednji družbeni sklad.
Prvi izkaz.
Letna članarina, ki so jo poslale za 1. 1929. sledeče družbe, oziroma župnije:
1.	Dekliške: Begunje pri Lescah, Besnica, Bevke pri Vrhniki, Bučka, Bukovica p. Selca, Cerklje pri Kranju, Češnjice pri Šmartnem, Črni vrh nad Polh. gradcem, Dobovec, Dobrniče, Dovje-Mojstrana, Draga, Dražgoše, Gornji Logatec, Horjul, Ihan, Ježica, Kolovrat, Kranjska gora, Krašnja, Leše, Ljubno, Mengeš, Podbrezje, Polhov gradeč, Polica, Prečna pri Novem mestu, Predoslje, Radeče pri Zidanem mostu, Rob, Rovte, Sava pri Litiji, Selca nad Škofjo Loko, Smlednik, Sostro, Stara Loka, Sv. Duh pri Krškem, Sv. Gregor, Sv. Katarina, Sv, Križ nad Jesenicami, Sv. Križ pri Litiji, Škofja Loka, Šmarje, Šmihel pri Novem mestu [župnijska in samostanska), Št. Peter pri Novem mestu, Trboje, Trebelno, Trstenik, Turjak, Želimlje.
2.	Ženske: Besnica, Bukovica-Selca, Dov-je-Mojstrana, Kranjska gora, Mekinje, Preska, Trboje, Turjak.
3.	Mladeniške: Moravče, Šenčur.
Hosjana, Jezus je med nami!
(Presv. Rešnje Telo.) Dr. Jakob Žagar.
Takrat je pisal kaplan Janez zopet v dnevnik. Njemu so bili zapiski le slike s potov Gospodovih.
Včeraj so mi prišli povedat, naj grem maševat k podružnici sv. Neže, da bom šel potem sprevidet Klančarjevega fanta. In danes sem šel. Dolga je bila snežena pot v hrib. Od podružnice dalje smo se spenjali še višje po strmini. Lesena hiša, vsa v snegu, je čepela kot skrit raj v tej gorski samoti. S prižganimi svečami so sprejeli Odrešenika. Stopim v prijetno zakurjeno izbo.
»Mir tej hiši in vsem, ki v njej prebivajo,« sem pozdravil. In sveti mir je zares žarel iz obrazov vseh, četudi skoz bisere solz. Pri oknu na klopi je imel postlano bolnik. Počasno je dihal, a lica so mu bila polna in so žarela rdeče kot roža.
»Ta naj bi bil bolan, saj ga je — vsaj na videz — samo življenje,« sem se začudil. Ko je bila opravljena sveta spoved in je prejel sveto odvezo, upre oči na mizo, kamor sem položil Najsvetejše, in pravi: »Težko sem čakal. Da je le prišel Jezus k meni!«
Dejal sem mu: »Ali boš prosil Jezusa, da te bo ozdravil in boš še mogel skakati po teh gričih, ki morajo biti nepopisljivo lepi v pomladnem zelenju?«
»O, kakor je Jezusu všeč,« je odločil in nič bridkosti mu ni bilo ne v besedi ne v očeh. Ko sem govoril: »Glej, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta,« je napolnila sveta slovesnost vso izbo ... Mati je pristopila k bolniku, mu ponudila vode, da bi lažje zaužil sv. hostijo. Po vdanem, modrem obrazu so ji polzele solze. Sin pa jo je tolažil: »O mati, ne jokajte, sedaj se ne bojim umreti.«
»Sedaj se ne bojim umreti« — fant, poln življenja, je tako rekel. Zakaj se ne boji? Jezus je bil pri njem. O kako smo bogati. In če bi matere vedele, kako srečen je duhovnik Gospodov, bi vsaka, ki more, vsaj enega vzgajala za mašnika božjega.
Hosjana, Jezus je med nami! Prišel je in ne pojde. Od vrat do vrat ga spremljamo od vekomaj do vekomaj.
Pripis. Čez štirinajst dni so ga prinesli doli. Krsta je bila vsa bela in vsa pokrita z zelenjem, ki so mu ga natrosila planinska dekleta. Zagrebli smo ga in tam čaka vstajenja. In zamislil sem se kot še nikoli doslej: Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjejo in jih Jezus spremlja v večnost!
Hosjana, Jezus je med nami! Poklada roke, zdravi bolne, napaja žejne, siti lačne, prijatelj vseh prijateljev.
Zvečer pri skupnem češčenju sem zopet videl našega učitelja Lojzeta. V sprednji klopi je klečal in nepremično zrl v tabernakelj! Ti gorenjski fant, kdo bi si bil mislil! Zunaj si tako živahen, tako glasan, tako šegavo pripravnih besed, da spraviš v dobro voljo vse, ki se ti bližajo ... A za tajnim zagrinjalom tvojih oči ti gori sveti ogenj Kristusovega viteza. Kristus te vabi k svojemu šotoru, da ti daje navodil; Kristus, vrhovni vojskovodja, tebi, častniku v njegovi vojski. In se odzoveš! 0 srečni vitez Gospodov!
Ko bi jih vi videli!
Ivan Tomažič. — (Konec.)
Župn. Bungarten je obravnaval razmerje med moško Mar. družbo in župnijo, župn. Konn iz Kolina pa »Družba in domača družina«. Lepa tvarina in bogata vsebina! Povsod najlepše udejstvovanje laičnega apostolstva. Za vsakim referatom-predavanjem je sledil živahen razgovor, ki pa je pokazal skoro iste rane in potrebe kakor pri nas. Samo da so tu bili laiki bolj delavni in ne toliko poslušajoči. Eno mi je bilo prav posebno všeč, kar je mnogo možakov tako odločno poudarjalo: Marijina družba ni pribežališče ovenelih in starikavih duš, temveč delavnih značajev, nobenih mevž ali molivnih bratov, ampak bojna četa gorečih apostolov, ki so pripravljeni za Jezusa in Marijo tudi kaj trpeti; zato ne gledati na število članov, marveč na njih duha. Marijina družba mora biti izbrana četa junakov ali z drugo besedo, »elita«. Jezus je imel samo 12 apostolov, in kakšni so bili ti po bin-koštih! In pozor! To so izjavljali in zahtevali svetni možaki, ne učeni in izobraženi, pa s kakšnim ognjem! Da bi jih vi videli in slišali! Gg. voditelji so bili seveda1 tega veseli ter samo kazali pot, kako naj se to načelo povsod udejstvuje. In ko jih je predsednik vprašal, če so zadovoljni in če bodo to tudi storili, je za-donelo po dvorani: Jawohl, das werden wir
tun — kajpak, to bomo storili! Pa, prosim, to so rekli možaki s trdo moško besedo, ki ne obljubi tako hitro. Zato je pa tudi sijala radost iz obrazov gg. voditeljev. Zdaj veliko bolje razumem oni odločni nastop nemških katoličanov za versko šolo.
Popoldne ob treh je bila konferenca družbenih voditeljev, h kateri so pa smeli priti tudi drugi. Na razgovoru je bilo poročilo o stanju moških Marijinih družb v Nemčiji, kako ustvariti med njimi več skupnosti, enotnosti in še več delavnosti. Pretresavali so se tudi razni stavljeni predlogi. V Nemčiji je ta zadeva precej težja, ker je toliko velikih škofij, katerih vsaka je zase popolnoma samostojna, niso vse enake ne po zunanjem obsegu, ne po notranjem duhu, in še ta razstresenost med protestanti. Nekako 65 milijonov ljudi spraviti v lepo skupnost in enotnost ni tako lahka stvar. Začetek je že storjen. V Kolinu imajo nekako osrednje vodstvo. Duša temu je župnik Konn, vsaj ta vtis sem dobil. In še nekaj. Ves čas ni bilo niti ene ženske zraven, tudi v zadnjih kotičkih ne!
Kdaj bomo pa pri nas do tega prišli, da bomo lahko nastopili z moškimi Marijinimi družbami in s takim apostolskim duhom? Bog daj kmalu! Skrbimo, da bodo fantovske Marijine družbe na višku, bolj aktivne in ne tako
pasivne ko doslej! Potlej bodo razmere že same to omogočile. Toda — ali nismo pri fantovskih Marijinih družbah premalo izbirčni iz strahu pred majhnim številom, preveč paradni? Fantje-člani Marijinih družb, kaj pravite vi na to? Ali niso nekateri člani oziroma novinci že tako duševno tuberkulozni, da jih ni več mogoče z navadnimi sredstvi ozdraviti, ali niso celo nevarni dušnemu zdravju in marijan-
skemu duhu drugih? Kaj torej s takimi? Še v družbi?
H sklepu naj omenjam, da so sklenili, da je najmanjše, kar se more zahtevati od člana Marijine družbe: mesečno skupno sv. obhajilo, štirinajstdneven shod in enoten znak v gumbnici, da se takoj vselej in povsod vsakdo spozna.

Angel na zemlji.
Franc Koretič.
V vsem stvarstvu opazujemo prehod od manj popolnega do popolnejšega. Da ni prevelike razdalje med ustvarjenim človekom in neskončno popolnim Bogom, je ustvaril Bog čiste duhove-angele, kakor nas uči sv. vera. Angeli, ki po svoji naravi nimajo telesa, so prosti vse čutnosti in niso prav nič navezani na poze-meljsko. Njihovo življenje je le duhovno, v spoznanju in volji. To pa jim ni ne čednost, ne zasluženje, temveč samo sreča in prednost njihove narave ... Vse drugače pa je pri človeku, ki je iz telesa in duše. Duša je od Boga, zato sili k Bogu in stremi po duhovnem, nebeškem; telo pa je iz zemlje, zato hlepi po čutnosti in po zemeljskih dobrinah. In če pomislimo, da je po izvirnem grehu telo odpovedalo duši pokorščino, da mu vsi čuti dovažajo vedno novo orožje, se ne bomo čudili, da je treba toliko bojev za zmago nad čutnostjo, bojev, ki se jim ni mogoče izogniti na nobenem kraju in ob nobenem času.
Kako lep vstaja ob takih mislih pred nami sv. Alojzij, ki je sredi omam-ljive zapeljivosti doraščal iz otroka v dečka in iz dečka v mladeniča, čist kakor angel. Kot sin plemenitih staršev je videl življenje v vojaškem taboru, pa tudi vse sijaje knežjih dvorov, ki so bili posebno mladini ena sama velika nevarnost; sedel je pri slavnostnih obedih, bil sredi šuma opojnega življenja, a njegova domišljija je ostala čista in mirna kot gorsko jezero. Nobena grešna, nespodobna misel ni umazala čistosti njegove duše. Tudi Alojzij je mogel grešiti, pa ni grešil; storiti hudo, pa ni storil, zato so njegovi zakladi varno shranjeni v Gospodu in njegovo ime slavi vsa množica svetih (Sir 31, 10—11)... Če bi mi hodili isto pot: z dvora v celico, z gradu v samoto, živeli v istih razmerah, bi je najbrž ne dokončali tako srečno.
Priznati je treba, da obsiplje Bog nekatere duše z milostmi bolj kot druge. Če je imel Alojzij to srečo, da je bil otrok izrednih milosti, namenjen od Boga, da postane mladini vseh časov visok vzor in svetla luč, je bilo pa njegovo zasluženje, da je z milostmi tako zvesto sodeloval, bil tako čuječ in odločen, da bi bil premagal tudi najhujše skušnjave, če bi jih bil Bog pripustil. Saj je znano, kako je svoje mlado telo kakor apostol deval v sužnost, da bi zadobil nad njim neomejeno gospostvo. V jedi in pijači je bil tako zmeren, ali bolje rečeno, njegovi posti so bili tako neprestani, da so njegova polna in rdeča lica hujšala in bledela, njegova duša pa se vedno lepše razcvitala. V posteljo je polagal robata polena, da je bilo njegovo ležišče pravo 'mučilišče; marsikatera noč ga je videla po cele ure v molitvi na kolenih. Ni mu bilo dosti, da si je izvolil za nevesto sv. čistost, ampak je že kot mladec z veliko resnostjo in veselim srcem pred podobo milostne Matere božje v Florenci storil obljubo ved-nega devištva. Kamor je prišel, povsod so ga že takrat imenovali angela v človeškem telesu.
Kakor pa angeli, ki nimajo telesa, niso prav nič navezani na svet, tako tudi vse dobrine tega sveta niso mogle prikleniti nase srca Alojzijevega. Kako je zaničeval svet in njegovo čast, je pokazal najbolj, ko se je odpovedal vladarski kroni. Krona, koliko src je že očarala s svojim sijajem, koliko vojsk se je že bilo radi nje, koliko krvi že izteklo!.. . Alojziju je bila krona zagotovljena, saj je bil prvorojenec vladarske hiše, on pa si je mislil: »Kaj mi je vladarska krona v primeri z večnostjo? Krona bo padla in se zdrobila v prah, ko se bo v smrti sklonila glava, le kar večno ostane, je vredno ne-umrjoče duše.« — Poln nebeških misli se
je prizadeval odstopiti svoje pravice mlajšemu bratu Rudolfu tako dolgo, da je to dosegel. Kakor bi s tem vrgel od sebe težko breme, je sedaj lahko pohitel v samoto, da tam z vso ljubeznijo objame drugo nevesto: evangelijsko uboštvo. »Naj se le veseli moj brat knežje graščine,« je
zahvalil očetu, nato se pa zaprl v svojo sobo in se v dolgi molitvi zahvalil Bogu.
Pa ne samo Bogu, tudi namestnikom božjim je bil z veseljem vdan. Če je bil najposlušnejši otrok do staršev in najvda-nejši učenec svojim vzgojiteljem, kaj bo šele kot redovnik, in sicer v redu, kjer
■■■
Beuronsko šola.
Pridite, molimo I
dejal, »bolj se gotovo ne veseli, da jo je dobil, kakor se veselim jaz, da sem jo izgubil.«
Angeli na najpopolnejši način izpolnjujejo voljo božjo. Enako tudi Alojzij. Komaj mu je Gospod razodel svojo voljo, naj vstopi v družbo Jezusovo, ga ni mogla nobena stvar več zadržati, Ker pa se je oče temu upiral in je od istega Gospoda zapovedano ubogati tudi starše, je Alojzij na občudovan način sedaj s popuščanjem, sedaj s prošnjami in solzami znal dati Bogu, kar je božjega, in očetu, kar je očetovega, dokler ni končno zmagala njegova stanovitnost in mu je oče dal svoj blagoslov. S kratkimi besedami se je Alojzij
je težišče pravil brezpogojna pokorščina! Vsak migljaj predstojnikov je bil zanj zapoved, vsak glas zvonca glas volje božje. Tudi najstrožje oko ni našlo na njem ni-kakega prestopka. Ta pokorščina v velikem in v malem, vsakemu predstojniku in vsakemu pravilu, in to šest let vsak dan in vsako uro, to je, kakor pravi sv, Bernard, mučeništvo, ne sicer krvavo, a težje ker traja dalje časa. Take žrtve more do-prinašati le oni, ki z očmi vere gleda v vsakem predstojniku božjega namestnika in v njegovem ukazu voljo božjo. Take žive vere je bilo prežeto srce Alojzijevo, ko je izročil svojo voljo v roke predstojnikov: »Vsemogočni, večni Bog! Jaz Aloj-
zij Gonzaga, četudi povsem nevreden tvojega božjega obličja, a v zaupanju na tvojo neskončno dobroto in usmiljenost in s srčno željo tebi služiti, obljubljam tvojemu božjemu veličastvu vpričo preblažene Device Marije in vsega nebeškega dvora vedno devištvo, vedno uboštvo in vedno pokorščino v družbi Jezusovi.. .« S to obljubo je dal Bogu vse, kar je imel: bogastvo in čast z uboštvom, svoje mlado telo z devištvom, svojo voljo s pokorščino in s tem, kolikor je pač dano človeku, postal angel na zemlji.
Še ena stvar je, ki je pri angelih najlepša, namreč njihovo neprestano občevanje z Bogom. Kdo more dopovedati, s kakim spoštovanjem angeli Boga molijo in mu kličejo: Svet, svet si ti Gospod Bog nebesnih moči! Tudi ta žarek angelske sreče je obseval svetega Alojzija. Duša, ki ni več privezana na svet, se dviga vedno višje, da najde svojo domovino in svoje življenje v Bogu. »Blagor čistim v srcu, ker ti bodo Boga gledali!« Alojzij ga je gledal že skoraj na zemlji. Jasnejša kot solnčna luč je bila zanj misel, da ga povsod spremlja vsevidno oko božje. Že kot otrok se je skril v temnem grajskem kotu, da je molil k Očetu, ki je v nebesih; z nebeško pobožnostjo je prejel prvo sveto obhajilo iz rok sv. Karla Boromejskega, Pojdite za tem angelom k oltarju Kraljice
angelov in učite se od njega, kako prisrčno je treba občevati z nebeško Materjo Marijo! O, ko bi mogli vsaj slutiti srečo njegove duše in izlive njegove po-božnosti, ko se je ob jutranjem svitu ali v tihi noči pogovarjal z Bogom!... Solnce njegovih pobožnosti pa je bil Jezus v najsvetejšem zakramentu. Po sv. obhajilu, ko je njegovo nedolžno srce utripalo na pre-svetem Srcu Zveličarjevem, ni bil skoraj več na zemlji; zdelo se je, da je že med angeli v nebesih. Odtod njegova visoka modrost, njegovo neomajno zaupanje in tisti nebeški mir, ki je bil vedno razlit po njegovem obličju ...
Ali ni bilo življenje sv. Alojzija zares angelsko, obenem pa tudi junaško? Ali imamo mi v sebi toliko moči in poguma, da bi iz višjih namenov devali svoje telo v tako sužnost in se odpovedali tolikemu bogastvu? Ali bi mogli postati tako revni in ponižni, ko smo po velikih trudih in naporih komaj nekaj postali v življenju? Ne hodimo kar tako mimo sv. Alojzija, ampak pripognimo večkrat pred njim svoja kolena in ga prosimo: »Angelski mladenič! Obsveti nas s sijajem svoje čistosti, da spregledajo naše zaprašene oči in vidijo, kar je na tebi najlepše... Ob uri, ko skoraj podlegamo skušnjavam, nas spomni na svojo stanovitnost... Bodi nam pomočnik in zavetnik zdaj in v prihodnje .

Šofer
And.
Pred zavodom sv. Stanislava šent-vidske gimnazije se na praznik Vnebo-hoda nekaj pred peto uro zjutraj ustavi odprt, temnomodro pleskan avto vrbov-škega graščaka. Šofer Peter, 25leten mladenič prikupljivih potez in umerjenih, samozavestnih kretenj v temnosivi uniformi z višnjevo, zlatoobrobljeno čepico, zaobrne volan v smer, odkoder je prišel, zapre prekat, preizkusi kolesje, uravna kilometrsko uro ter se komodno zlekne v vozu. Pomladansko solnce je ravnokar ožarilo Grintovčev vrh ter odtod odposlalo šmarnogorski Materi božji svoj jutranji pozdrav. Peter veselo zre za temi žarki, ki hite kakor jasna misel skozi čisto gorenjsko ozračje. Njegov gospodar graščak Kavčič praznuje danes s svojo gospo srebrno poroko. Družina je zelo verna. Naprosili so mladega dr. Grobel-
Peter.
nika, profesorja v zavodu sv. Stanislava, da v družbi s starim in bolehnim domačim župnikom poroči srebrni par. Doktor je razrednik graščakovemu sinu četrtošolcu, ki študira v zavodu. Peter potegne iz suknjiča drobni Finžgarjev molitvenik »Vere mi daj, Gospod.« Komaj pa odpre na strani 62. zaglavje »Izpraševanje vesti«, se prikaže pri mogočnem portalu zavodo-vem suhljat fantiček petnajstih let, za njim pa visok, salonsko opravljen, še mlad duhovnik.
»Ali se bova s Stankotom sama vozila, Peter?« zakltče dr. Grobelnik šoferju, ki že odpira vratca in dostojno pozdravlja. Videti je, da je duhovnik znanec med grajskimi uslužbenci.
»V Kranju bomo s seboj vzeli Anico, Tončko in Miro pa služkinjo; gospa teta je prispela že sinoči.«
»V Kranju smo takoj. Prisedem torej taki-le cesti gotovo. Paziti moram seve-k vam, Peter. Naj bodo otroci zase. Stan- da, a sem navajen, in mi ne dela težav.« ko, pazi na moj kovčeg!« Avto zabrni. — »Kakšen je spored današnje sloves-
»Pa pojdimo v božjem imenu!«
nosti v grajski kapelici?« — »Sveta maša
Ko privozijo onkraj Medvod na rav- s pridigo in poroko je določena na de-no, gladko cesto, se nagne doktor k šo- veto uro. Poprej pa boste najbrž dolgo ferju: »Ali smete govoriti, Peter?« — »Na spovedovali.« — »Kako to?« — »Gospo-
Veličastna bazilika Srca Jezusovega na Montmartru u Parizu.
dar so izrazili željo, da vsi uslužbenci z grajsko družino vred pristopimo k angelski mizi, in nas je osemindvajset, gospod. Tudi povabljenih gostov bo najbrž treba spovedati vsaj polovico.«
»Ali si še tešč, Stanko?« zakliče duhovnik svojemu gojencu.
»Seveda. Saj je mama pisala, da gremo vsi k sv. obhajilu.«
»Gospod Kavčič je izvrsten mož. Ni čuda, da je predsednik župnijskega sveta katoliške akcije.«
»To je res. Ali toliko dela ne boste zmogli sami.«
»Saj ne poznate tega dela, Peter. Sicer pa mislim, da bo navzoč še kak drug duhovnik.«
»Domači gospod župnik gotovo, če jim bo le revmatizem dopuščal. Pravite, gospod doktor, da ne poznam tega dela. Zdi se mi, da ga nekoliko poznam.«
»Ej, res? Navihanec!« se zasmeje duhovnik. »Kdaj in koga ste pa spovedo-vali?«
Rembrandt.
Sv. Pavel.
»Ko se tako-le sam vozim, sem večkrat razmišljal, da je moje delo podobno spovednikovemu. Ob nekih duhovnih vajah v farni cerkvi sem videl misijonarja, ki je spovedoval tri ure neprestano. Ko je prišel iz spovednice, se je grabil za čelo, za glavo, si zmočil žepni robec v mrzli vodi in si ga pokladal na senci. Tudi jaz sem tak. Če šofiram dve, tri ure, me boli glava, čelo, senci, vse, in zelo sem utrujen. Paziti moram zlasti na slabih potih na važne dele avtomobila, ki jih je polno, na ovinke, kanale, na vzpetost ceste, na vozove, na živali in ljudi, ki jih srečavam, na sto stvari, in ta silna duševna napetost me včasih razburja, vedno pa me zelo utruja. Če veliko vozim čez dan, sem zvečer tak, da kar okoli letim. Če pa nisem z vso pozornostjo pri svojem delu, lahko v nesrečo pripravim sebe in tiste, ki jih vozim. Tudi spovednik, se mi zdi, mora biti duševno silno napet. Vseh stanov ljudje hodijo k spovedi, ki imajo raznovrstne grehe. Sodnik je spovednik. V naglici mora pretehtati in se odločiti, na kateri paragraf gre ta ali oni greh. Državni sodnik lahko pogleda v zakonik, ki leži zraven njega, vi morate imeti vse v glavi. Ni čudno, da si je misijonar z mrzlo vodo močil senci. Če pa niste pri delu z vso pozornostjo, lahko v veliko duhovno nesrečo spravite sebe in spovedenca.«
Doktor ga začuden gleda.
»To ste dobro povedali, prijatelj. Gotovo mnogo razmišljate.«
»2e. Ali ta primera ni nova in ni moja. Razpredel jo je pri nekem shodu mladeniške Mar. družbe naš stari gospod župnik, ko je govoril o spovedi, spovedniku in spovedencu.«
»Vi ste v Marijini družbi, Peter?«
»V družbi sem že od 18. leta. Pred enim letom so me fantje izvolili za prednika. Prav hud sem bil nanje, ker imam zelo malo časa. Pa gospod so rekli, naj izvolitev sprejmem in sem jo sprejel.«
»Kdo je vedel, kakšna glava ste!«
»Saj ni taka reč,« se dobrodušno smeje Peter. »In veste, zakaj sem vam to povedal? Naš gospod so mi naročili, naj tudi naša družba izvoli in odpošlje zastopnika v nekakšno katoliško akcijo. Vi ste učen gospod, gotovo vam je znano, kaj je to. Svojim fantom moram dopovedati, v kak namen bodo volitve, pa o stvari prav za prav sam dosti ne vem. Toda bližamo se Kranju. Kranjske ceste so salamensko muhaste. Paziti moram, da ne štrbunknemo v Savo.«
Metropola Gorenjske zablesti v jutranjem solncu v vsi svoji prelesti. Kakor kraljica na vzvišenem prestolu! Avto se ustavi pred čedno enonadstropno hišo. Stanko steče po deklice. Peter in doktor skočita z voza, da se nekoliko razhodita.
»Kaj je katoliška akcija, se ne da na kratko razložiti, toliko pa vam lahko po-
Iv. SojČ.	So. Vid pri Ptuju.
Novi oltar Matere božje.
vem, kolikor boste potrebovali za vaše fante. Kat. akcija je udejstvovanje katoliških načel v zasebnem, družinskem in družabnem življenju, je težnja za tem, da bi vsi katoličani katoliško mislili in po naukih sv. vere živeli: ne le posamezni, marveč cele družine pa tudi družabni organizmi kakor so občine, oblasti, župnije, škofije, država. Pri tem delu morajo pomagati duhovnikom tudi laiki (neduhov-niki).«
»Pa kako naj tukaj pomagajo moji fantje?«
»Koliko jih imate v družbi?«
»Dva in sedemdeset.«
»Lepo število za župnijo, ki ne šteje niti tisoč duš. To je skoraj večina fantov, kaj ne?«
»Velika večina.«
»Pri vas bo delo lahko. Vaša in vašega odbora naloga bo, da ostanete v
stalnem stiku s posameznimi družbeniki in pazite, da bodo po sv. veri tudi živeli. Če kdo zaide s prave poti, ga boste pravočasno spravili nazaj. Pridobivali boste naraščaj in skrbeli zanj primerno njegovi starosti. Prizadevali si boste posebno, da bodo člani redno prejemali svete zakramente, hodili k sv. maši in k popoldanski službi božji. Pa tudi pri drugih, ki niso v družbi, boste morali zastaviti z delom. Širili boste dobre liste, trudili se zato, da bi se slabe razvade odpravile in še pjlno
lastili sovražniki vere in Cerkve in jih zlorabljajo v svoje namene. Vse to bo za-naprej preprečeno, ker bodo katoliške verske, kulturne in dobrodelne organizacije imele enotno skupno vodstvo v župnijskem svetu kat. akcije, vsi župnijski sveti pa skupno škofijsko vodstvo katoliškega udejstvovanja. Tako je s katoliško akcijo. Med naše ljudi je treba zanesti več apostolskega duha, da ne bodo skrbeli samo zase, ampak tudi za druge. Povsod se dobe taki, ki ne hodijo k sveti
Fantovska Marl/lna družba o Stični (ob 25 letnici).
drugih reči, ki jih v vašem kraju vi bolje poznate kakor jaz.«
»Saj to smo delali že doslej.«
»Res je. Toda vsaka organizacija je imela sebi lastna pravila in se je razvijala po svoje. Lahko je sčasoma zašla na napačno pot. Precej takih zgledov imamo. V nekaterih dekliških družbah se je raz-pasel ples in druge nerodnosti. Fantovske družbe so v mnogo krajih samo na papirju ali jih niti na papirju ni; potrebne pa so povsod. Po nekaterih naših organizacijah so začeli postrani gledati duhovnika, ki jih je vabil v cerkev, k zakramentom, imel verska predavanja ali je odločno nastopil proti nerodnežem. Skušali so se ga otresti. V organizaciji je zavel duhovniku in celo veri sovražni duh. Nekaj dobrodelnih ustanov so se po-
maši, tudi k velikonočni spovedi ne. Teh ne smemo prepustiti samim sebi. Dobri katoliški možje in fantje, žene in dekleta, ki so same zares pobožne, ,celi katoličani' kot pravimo, morajo duhovniku pri tem delu pomagati, ker duhovniki sami ne zmoremo vsega. Vse pridobiti za Kristusa In kdo je v to bolj poklican kot prav fantovske Mar. družbe? — V tak župnijski svet boste tudi vi odposlali zastopnika Marijinih fantov.«
»Če bomo le katerega imeli.«
»Saj imajo vas. Kje naj iščejo boljšega?«
Stanko pridirja ves nejevoljen po stopnicah: »Teh otrok ni zlepa spraviti iz hiše. Imel sem jih že na verandi, pa so mi še dvakrat nazaj ušle: Kje so robčki? Kje rokavičke? Kje je moj solnčnik? Oh!«
»Dvanajstletna Anica je gojenka meščanske šole pri uršulinkah v Škofji Loki, drugi dve sta še v osnovni šoli v Kranju. To je bilo čebljanja in smeha! Kakor pre-peličke v prosu. Vmes se je važno oglašala služkinja Minka, vsa postrežljiva, debelušna in dolgočasna. Stanko je vse skupaj odločno zaničeval: »Kako so te ženske otročje in neumne!«
Avto zavije na prelepo cesto proti Ljubnemu in Brezjam.
«Ali upate, da bo katoliška akcija uspela, gospod doktor?«
»Ali upate, Peter, da nas srečno pripeljete na vrbovški grad?«
»Ne bojte se, gospod, volan je v pravih rokah.«
»Tudi vi se ne bojte, da bi akcija ne uspela. Vzpodbuda zanjo je prišla iz Rima, ki ga vodi Duh božji. Volan je v pravih rokah. Božji avto, sv. Cerkev, ima zanesljivega šoferja, naslednika vašega patrona, apostola prvaka, ki mu je obljubljena božja pomoč.«
Veselo požene Peter svoj voz po gladki ravni cesti. Visoka rž se mu je ponižno priklanjala, temne vrane zlogolke pa so preplašene zapuščale svoja selišča in vriščeč bežale.
Bratovščina Sv. Rešnjega Telesa.
Alojzij Stroj.
Naslednji pregled obsega darove, ki jih je bratovščina razdelila zadnja tri leta med razne cerkve:
Ljubljana. Stolna župnija: velum za blagoslov, 2 obleki za ministrante. Kapela v duhovskem semenišču: plašček za ciborij. — Župnija pri Sv. Jakobr: Cerkev sv. Florijana: 2 cingula, 4 korpo-rali, 4 purifikatoriji; Salezijanska cerkev na Rakovniku: zelen mašni plašč, — Župnija pri Sv, Petru: Cerkev sv. Jožefa pri jezuitih: zelen mašni plašč, koretelj, spovedna štola, 2 humerala, 4 korporali, 4 purifikatoiji; kapela brezmadežnega spočetja prebl. Device Marije v Vincentinumu: nov tabernakelj; kapela lurške Matere božje v Mladinskem domu na Kodeljevem: prenovljen maini plašč in velum za blagoslov; kapela mestne ubož-nice: alba, 2 humerala; kapela otroške bolnice: obhajilna burza, velum za blagoslov, 6 korporalov, 6 purifikatorijev. — Spodnja Šiška: bel mašni plašč.
Dekanija ljubljanske okolice. Brezovica: alba, 2 cingula, 2 humerala. Cerkev sv. Martina v Notr. goricah: pluvijal, Črnuče: oltarna burza, 2 korporala, 2 purifikatorija, 2 cingula, 2 humerala. Dev. Mar. v Polju: alba, 2 »povedni štoli, 2 obleki za ministrante. Golo: poprava cerkvenih para-mentov (3), cingulum, 2 purifikatorija. Ig: mašni plašč za podružnico Zgornji Ig, 2 obhajilni štoli, obhajilna burza, 4 purifikatoriji. Ježica: obhajilna štola, spovedna štola, vezena pala, 2 korporala, 2 purifikatorija, 2 cingula. Preska: alba, velum za blagoslov, 2 korporala, 2 purifikatorija, 2 cingula, humeral. Rudnik: alba, 2 cingula, 2 humerala. Sv. Katarina: koretelj. Šmartin pod Šmarno goro: velum za blagoslov, koretelj, 4 korporali, 4 puifika-toriji. Št. Jakob ob Savi: zelen mašni plašč. Št. Vid nad Ljubljano: Kapela v sirotišču sv, Jožefa: zelen mašni plašč; Zavod sv, Stanislava: svila za popravo paramentov. Vič: bel mašni plašč, plašček za ciborij, obhajilna štola, 4 cinguli, 4 purifikatoriji.
t
Dekanija Cerknica. Begunje pri Cerknici: vijolični mašni plašč. Cerknica: koretelj, oltarna burza, 2 cingula, obhajilna štola, spovedna štola, šop za ključek pri tabernaklju. Planina pri Rakeku: velum za blagoslov, alba, humeral, cingulum, 2 korporala, 3 purifikatoriji. Stari trg pri Ložu: zelen mašni plašč. Sv. Trojica nad Cerknico: črn mašni plašč. Sv. Vid nad Cerknico: koretelj, 2 humerala, 4 korporali, 4 purifikatoriji.
Dekanija Kamnik. Dob: alba, 2 cingula, spovedna štola, 2 humerala, 2 korporala, 2 purifikatorija, Domžale: velum za blagoslov. Gozd: prenovljen, na novo svilo prenešen velum za blagoslov. Homec: alba, 2 humerala, cingulum. Kamnik: koretelj, vezena pala, 2 korporala, 2 purifikatorija. Komenda: bel mašni plašč, koretelj, spovedna štola. Mekinje: pridigarska štola. Kapeia v uršu-linskem samostanu: velum za blagoslov. Mengeš: koretelj. Spodnji Tuhinj: koretelj, obhajilna štola, 2 cingula, 2 humerala. Stranje: obhajilna štola, popravljeni paramenti (2). Špitalič: 2 vijolični obleki za ministrante, obhajilna štola, 2 korporala, 2 pu-rifikatorja. Vranja peč: prenovljeni paramenti (5). Zgornji Tuhinj: vijolični mašni plašč, 4 korporali, 4 purifikatoriji.
Dekanija Kočevje. Borovec: zelen mašni plašč, 2 humerala, 4 korporali, 4 purifikatoriji. Gotenica: črn mašni plašč, koretelj, 2 obleki za ministrante, obhajilna burza, 4 korporali, 4 purifikatoriji. Kočevje: bel mašni plašč, 2 spovedni štoli, 2 koretlja. Koprivnik pri Kočevju: alba, 2 humerala, cingulum, 4 korporali, 4 purifikatoriji. Duhovnija Zdi-hovo: alba, 2 cingula, 2 humerala, 2 korporala, 4 purifikatoriji. Nemška Loka: 2 bela mašna plašča, 4 korporali, 4 purifikatoriji. Osilnica: prenovljen oltarni antipendij in prenovljen velum. Polom: bel mašni plašč, 4 obleke za ministrante, obhajilna burza, spovedna štola, 2 humerala, 6 korporalov, 8 purifikatorijev. Stara cerkev: alba, 2 humerala, 2 cingula, Stari log: rdeč mašni plašč. Topla reber: alba, obhajilna štola, 2 cingula, 2 humerala, 2 korporala, 4 purifikatoriji. (Dalje.)
Teta Mina.
Janez Langerholz.
Z vsemi štirimi je zazvonilo.
V Dolgem selu so koj uganili: »Gre-gorinka.«
»Škoda jo je,« so pristavljali mnogi. »Posebno otrokom jo je škoda.«
»Pa tako mlada,« so dodajali drugi, »smrt pa res nič ne izbira.«
»Koliko otrok je že pustila?«
»Šest. In najstarejši ima komaj enajst let.«	»
»Kaj pa on pravi?«
»Kdo pa ve? Saj veš, kako je čuden.«
»Saj tako vemo: oženil se bo. Pisana mati v hišo, otroci pa po svetu; ali naj pa doma gurajo za ta ljubi črni kruhek in pa za kakšno gorko krog ušes. Tako se godi takim revežem. Dobro vem; sama sem to izkusila.«
Skoro ob istem času pa je v mestu pri Okornovih brala kuharica Mina to-le pisanje:
Draga sestra!
Vedno bolj slaba sem. Moči mi pešajo. En teden ne morem več biti. Smrti se ne bojim. Za otroke mi je hudo. Kaj bo z njimi? Mina! Če imaš kaj rada svojo sestro, pridi, vrni se domov; bodi jim mati! Pozabi, kar Ti je on hudega prizadejal. Prosi Te odpuščanja. Pridi! Ob-ljubi! Tvoja segtra	Neža
Brala je, premišljevala je kuharica Mina, sama ni vedela, kaj bi storila. Okor-nove pustiti? Ko jih ima pa tako rada. Gospa je kakor angel, gospod tako dober, pa Slavko in Stanka in Verica. Doma pa spet šest ubofgih črvičkov, šest ptičkov, ki bodo v kratkem brez mamice. In ona jim je teta. Kako bi storila, da bi bilo prav.
»Tok, tok, tok!«
»Naprej!«
»Brzojavka. — Podpišite, prosim ... Tako. Hvala lepa!«
S tresočo roko je podpisovala Mina brzojavko. Saj je že skoro vedela, kaj ji bo povedala. Hitro, prehitro ji je došla
žalostna vest. Ni se še odločila. Ni se mogla. Prvo bo zdaj pač pot k pogrebu.
Vrnila se je v mesto. In z njo je prišel sklep: Šla bom k otrokom. Smilijo se mi, sirotice zapuščene. In še on je tako lepo prosil.
Ko je ta sklep razodela Okornovim, ko so zanj izvedeli Slavko in Stanka in Verica, so vsi hkratu zajokali: »Mina, ne, Mina, ne, nikar, nikar! Tako vas imamo radi.«
»Konja ti bom dal,« jo je pregovarjal Slavko.
»In jaz punčko. Tisto, veš, ki zna sama zaspati,« je obetala Stanka.
»Jest pa — voziček,« je jecljala Verica, »jest pa voziček,«
Gospa je branila, gospod je tudi ugovarjal, toda ljubezen do domačih je zmagala. Samo obljubiti je morala, da bo še en mesec ostala, pa da bo še prišla k Okornovim, pa da bodo Slavko in Stanka in Verica smeli priti vsako leto h Grego-rinovim na počitnice.
Mina je pustila mesto in prišla spet nazaj na deželo. In verno je nadomesto-vala Gregorinovim otrokom mater. Tako verno, da so jo občudovali sosedje, da je niso mogli prav razumeti, odkod ima Mina toliko požrtvovalnosti, toliko ljubezni, toliko skrbnosti.,,
Mina pa je vedela eno: Bog je, ki v njem premoremo vse!
Gregorinov Miha je odhajal v tujino. Branil mu je oče, pregovarjala ga je Mina, bratje in sestre so skušali omajati njegov sklep. Zastonj, Fant je videl pred seboj Ameriko in dolarje, sanjal je o bogastvu.
In šel je.
Skrb dobre Mine pa je šla za njim. Spremljala ga je čez morje; ni ga zapustila onstran morja, povsod, povsod je bila Mina za njim.
Poleg molitvenika mu je stisnila v kovčeg katekizem.
»Fant,« mu je dejala, »kdo ve, kje boš hodil? Morda boš prišel v kraje, kjer ne boš dobil vsak teden duhovnika, ki bi ti v domačem jeziku rezal kruh božje besede. Zato pa vsak teden poglej v tole knjižico, ta naj ti stori to, česar ti duhovnik v tujini ne more dati. Če me boš ubogal, potem Boga ne boš zapustil, Bog pa tebe ne bo.«
Miha je obetal, da bo tako ravnal.
Prišel je dan, ko je Miha poslal prvi denar iz tujine.
»Vsaj nekaj mu moramo vrniti,« je modrovala Mina, »da bo vedel, da smo mu hvaležni.«
»V Ameriko, nazaj boš denar pošiljala!« se je čudil Gregorin. »Kdo je še kaj takega slišal. Veš, da bodo povsod rekli, da smo norci. Denar — v Ameriko — nazaj!«
»Drugače bom naredila,« je dejala Mina.
»Če znaš,« je godel Gregorin in ni si mogel domisliti, kaj namerava Mina.
Teta Mina pa je šla z Mihovim naslovom v mesto in mu je naročila dva časopisa: enega z novičarsko, drugega z nabožno vsebino. In to je pomagalo Mihu, da je ostal vedno še navezan na svojo domovino in da tudi z Bogom nista prišla preveč navzkriž .. .
Pod vodstvom tete Mine je Gregori-novo Tonko prijelo hrepenenje po samostanski tihoti. Gregorin je bil vsaj na eno uho gluh za tako hrepenenje. On je hotel, da bi mu bila Tonka za deklo; če bi se hotela omožiti, bi tudi ne ugovarjal. Ali v samostan! — Slišite, v samostan, pa iz Gregorinovega grunta! Nak, nak, to je pa že preveč. Samostan in tisto ubijanje tam notri s tujimi otroki ali pa z bolniki. .. Ne, ne!
Edino le teti Mini se ima Tonka zahvaliti, da je dosegla svoj namen, da je premagala trdnjavo Gregorinovih pomislekov.
In spet je bilo, ko je mislila Grego-rinova Reza na zakon z Dolinarjevim Francetom. Bil je izučen mizar, sicer pa siromak. Rojenice mu niso vsule denarja v zibelko.
»Beraču je ne dam,« se je ustil Gregorin. »Naša Franca lahko primoži dva grunta.«
♦ •
Zakonski stan je vrt, kjer dostikrat samo čemerika raste; zakonski stan je dostikrat kakor zlatarska prodaj alnica, kjer se pa dobe samo ure z bitjem; kolikokrat je zakonski stan bolnišnica,
»Pa če ne bo srečna?« je menila Mina,
»Srečna, srečna! Pri dveh gruntih, pa bi ne bila srečna! Na beračiji bo pa srečna, kaj ne?«
»Pošteno mizarstvo ni beračija.«
In Gregorin je ostal trd, Mina pa ga je mehčala in mehčala, pa se je vendar obrnilo leto in še nekateri dan, preden se je Gregorin tako na pol odločil.
»Naj bo,« je dejal, »že če ravno hoče naša Franca tako na nizko, naj pa bo. Ampak dote ji ne dam toliko, kakor drugim.«
»Ali boš svojega otroka zavrgel?«
»Nič zavrgel. Sama se je zavrgla.«
Mina pa je le še gladila. In dobil je naposled France Rezo, a le pod pogojem, da bo dobila polovico manj dote kot drugi Gregorinovi, Če bi pa Gregorin videl, da France dobro gospodari, bo čez pet let izplačal še drugo, za zdaj pridržano polovico.
In jo je tudi moral izplačati, pa ni bil nič hud.
Zakaj mož je počasi vendar prišel do spoznanja, da so zakoni, kjer vlada mir in ljubezen in sporazum, tudi ob malem premoženju blagoslov za družino in za župnijo, in gledal je na lastne oči, da so zakoni, kjer je doma razdor in medsebojno nezaupanje, tudi pri dveh gruntih pekel na zemlji. Vesel je bil, da je — čeprav težko in nerad — poslušal teto Mino.
Koliko je Mina pripomogla, da je Gregorinov Tonček postal duhovnik, bodisi z molitvijo, bodisi z denarno podporo, koliko se je trudila, da sta tudi druga dva Gregorinova kljub vsem nevarnostim postala in ostala koristna člana človeške družbe, koliko vpliva je imela še vedno na vse tri Okornove in ne nazadnje: koliko svojih prihrankov je darovala za dobre namene, za domačo župno cerkev, za misijone, vse to naj bo prihranjeno za knjigo življenja, ki bo odprta šele ob dnevu sodbe.
Eno je pa gotovo. Če bi v Rimu zaznali, koliko dobrega za čast božjo in za blagor bližnjega je storila ta blaga slovenska duša, potem bi gotovo zapisali o njej: Ravnala se je po načelih katoliške akcije! ♦
kjer muči srčna bolezen (ljubosumnje); dostikrat je zakonski stan procesija, kjer nosijo odspredaj polno križev.
Abraham a Sancta Clara.
iifr-imr-- iirafit
Zelija k
Dr. Fr,
Dne 25. decembra 1. 1885. so v Santa Fe posvetili lurško votlino. Na zunaj je bila povsem podobna pravi votlini v Lur-du. Vanjo so postavili Marijin kip, ki je bil kupljen v Lurdu in je en dan stal v masabielski votlini. Kmalu je ta votlina postala prava božja pot, kamor so hodili romarji od blizu in daleč častit božjo Mater. Za romarje je bila tam knjiga, v katero so zapisavali svoja imena. Na prvem mestu je bilo Zelijino posvetilo, ki se glasi: »Naša ljuba Gospa, ti nad vse ljubljena mati naših src, stori, da bodo moji otročiči, vzgojeni pred tvojimi očmi in pri tvojib nogah, goreti ljubezni do tvojega božjega Sina ter njemu in tebi delali čast.« In če vprašamo, kaj je bil vzrok, da so njeni otroci izvolili take stanove, kakor so jih, nam dajo nekaj odgovora besede najstarejše hčere, ki stoje na drugem mestu in se glase: »Mati nas je vse otroke posvetila nebeški Materi, ki nas je sprejela v svoje varstvo; zato moramo dobro delati, da bomo nebeške Matere vredni.. .«
Skoro všako leto je prišlo novo dete, vseh skupaj trinajst. Vsako so pričakovali s hrepenenjem in ga sprejeli z veseljem, kot dragocen dar iz nebes. Kot prava mati je Zelija svoje otročiče sama hranila; zavedala se je, da je to najboljše za otroke in da sama s tem služi Bogu. Krstni dan, ki je bil kolikor mogoče hitro za rojstnim, je bil za vso družino praznik. In brž ko je mogla v cerkev, je duhovnika prosila za blagoslov po porodu.
Njena skrb za otroke je bila izredna. Vsako dete je nosilo na vratu svetinjico Brezmadežne — saj so bili vsi njej posvečeni — in vsako je imelo svojo pestunjo. Božja milost, Marijino varstvo in materina skrb, vse to je storilo, da so bili otroci zdravi in so se krepko razvijali. Ako je pa kateri zbolel, se mati ni ganila od posteljice in je navadno več trpela ko bolnik. Najstarejša hčerka je kmalu po rojstvu hudo zbolela. Materina molitev in
>t mati.
Jere.
božja milost sta ji ohranili rahlo življenje. Drugo, komaj leto staro, je tako zbolelo, da je izginilo vse upanje na rešitev. Toda mati, polna zaupanja v Boga in preblaženo Devico, ni odnehala, dokler ni detetu izprosila zdravja. Spet drugo je popadla nevarna mrzlica. Vselej, ko se je mati nadnje sklonila, je dvignilo ročici in se materi nasmehnilo. Kakor meč je bodel ta smehljaj na smrt bolnega otroka mater v srce. Odtrgala se je v kapelo, se vrgla pred tabernakljem na kolena in molila in obetala, da ga hoče posebno skrbno vzgajati, če bi morda postal vreden doseči duhovski poklic. Ko je prišla k otroku, se ji je ljubeznivo smehljal, mrzlica je bila že precej ponehala. In mati se je vrnila pred Najsvetejše in vroča zahvala ji je vrela iz srca. Smehljaj je otroku ohranil življenje in ga napravil za duhovnika. Veliko moč ima zaupljiva molitev krščanske matere!
Štirikrat pa je Bog od Zelije zahteval veliko žrtev: vzel ji je dva sinčka in dve hčerki. Navajena, Boga za vse hvaliti, se je krščanska mati vselej vdala v hožjo voljo, a srce ji je vselej krvavelo in vse življenje se je spominjala svojih malčkov, ki so odšli med krilatce. Zadnje hčerke mati ni mogla sama dojiti, ker je imela tedaj ošpice. Toda ženska, kateri jo je izročila, je dojila svoje dete, njeno pa pustila stradati. Otrok je jokal, bledel in hujšal, a vzroka niso mogli pogoditi. Šele pozneje, ko je bilo že prepozno, so ga spoznali. Ubožica je v hudih krčih umrla v materinem naročju. V vsej hiši je bila velika žalost, posebno žalostna pa je bila mati. Vsi so zahtevali, naj dado brezvestno žensko zapreti, a Zelija jih je pre-prosila; odpustila je ženski in njenemu možu celo preskrbela službo. Nekdo, ki je to videl, je pozneje rekel: »Bil sem nejevoljen. Tega junaštva in samozatajevanja nasproti morivki nedolžnega otroka nisem mogel umeti. Danes umevam to velikodušno ljubezen do Boga, ki je živela v
duši te krščanske matere in jo je usposobila, da se je toliko premagala.«
Ostalo jih je še devet; in ta lepa kopica otrok je bilo življenje in veselje te srečne družine, a je tudi dala materi veliko opraviti.
Ko je Zelija opravila z družino jutranjo molitev, je zbudila svoje male, jih sama napravila in molila z njimi jutranjo molitev. Nato so dobili svežega mleka in odšli na sprehod. Šli so najprej k lurški votlini, nato pa po sadnem vrtu ali do mlina ali v Rio v cerkev. Po sprehodu do zajtrka, ki je bil krog enajstih, so se večji morali učiti ali poučevati mlajše, sama pa je opravljala svoje gospodinjske posle. Po zajtrku je šivala in otroke spraševala, kar so se imeli naučiti. Na njenih kolenih so se vsi njeni otroci naučili Boga spoznavati in ljubiti. Sama jih je učila tudi brati, pisati, raznih jezikov in drugih vednosti. Ni jih puščala v zunanjo šolo, tudi domače učiteljice jim ni jemala, dokler so bili majhni; bala se je, da bi tuji ljudje ne bili dovolj previdni. — Pozneje jih je dala v samostanske šole. — Pri pouku ji je pomagal mož, ko je prišel od svojih opravkov. Sedel je poleg nje in otroke poučeval zlasti v angleščini. Kdor je posebno dobro znal, je bil obdarovan. Mati je otroke dobro poznala in je vsakega tako vzgajala in učila, kakor je bilo zanj primerno; zato so se otroci radi učili, kazen je bila zelo redka, šiba pa sploh nepoznana. Oče je znal ceniti materine vzgojne zmožnosti in je vso vzgojo prepustil materi.
Po dnevnem delu je otroke čakal prijeten čas. Proti večeru so se otroci skopali in preoblekli. Nato je bil obed in za njim kratek večerni sprehod. Po sprehodu je oče bral svoje časopise ali dajal delavcem navodila za drugi dan. Mati pa je zbrala otroke okrog sebe in jim pravilu mične zgodbice, posebno iz sv. pisma ali življenja svetnikov. Nato so vsi skupaj molili rožni venec in litanije. Ko so zaužili še nekaj mleka, so pokleknili pred podobo angela variha in opravili kratko večerno molitev, in mala družinica je šla spat.
Predvsem je mati gledala na to, da otroke vzgoji v pobožnosti. Temu delu je posvetila vse moči razumne materine ljubezni. Skrbno je čuvala nad nedolžnostjo svojih otrok. Ni jih puščala, da bi se igrali z drugimi otroki, razen, če je vedela, da so ti dobro vzgojeni. Pestunjam je strogo zabičala, naj bodo vpričo otrok kolikor mogoče previdne, in jih je v tem stalno
nadzirala. Če so jo otroci prosili, da bi smeli s tem ali onim na sprehod, je navadno na kratko odvrnila: »Ne, svojega zaklada nočem izgubiti.« In otroci so jo tako spoštovali, da je bilo treba le reči: »Mati noče,« in je vsak odnehal. Navadno so zadostovale besede: »Otroci, sem kakor mati sv. Ludovika; gotovo vas imam zelo rada, pa bi vas videla rajši mrtve kakor v smrtnem grehu.« Rada jih je opozarjala na zglede svetnikov, Ko je bil nekoč otrok zaradi nepokorščine pograjan in je rekel: »Mamica, jaz vendar nisem svetnik,« ga je mati odločno zavrnila: »Toda storiti moramo vse, da postanemo sveti; samo nespametni ljudje govore tako nepremišljeno, tega mi ne reci več!«
Z največjo skrbnostjo je Zelija pripravljala otroke na prvo sv. obhajilo. Ta dan je bil zanjo dan nepopisnega veselja. Sama je prvoobhajanca zbudila, ga napravila in se ni ganila od njega. Vsa družina je srečnega otroka spremljala k mizi Gospodovi in k domači mizi, kjer je imel prvoobhajanec častno mesto. Oče je bil tega njenega dela vesel in je sam rad posnemal svojo krepostno ženo v krščanskem življenju. Otroci naj bi rasli zlasti v božji ljubezni in ljubezni do staršev, v medsebojni ljubezni in ljubezni do siromakov. »Otroci,« je večkrat dejala, »glejte vašega očeta in ga radi imejte, saj vidite, kako je dober.« Če pa je bil kdaj le slabe volje, je rekla: »Oče je slabe volje, ker kupčija ne gre dobro; pri vas tega ni treba; posnemajte ga v vsem, samo v tem ne.« Otroci so se včasih tudi sprli. Mati tega ni trpela: kdor je prvi odnehal, ga je mati za plačilo pritisnila na svoje srce.
Jemala jih je s seboj, ko je obiskovala ubožce, da bi se naučili, kako naj z njimi govore in ravnajo. Tudi v njeno hišo jih je mnogo prihajalo. Mati jih je razdelila posameznim otrokom. Vsak si je pri njej oskrbe) obleke, perila in denarja, navadil se tudi z njimi neprisiljeno razgovar-jati in jih v verskih resnicah poučevati.
Zelija je skušala ubožcem trajno pomagati in jih odvaditi beračenja. Bolne je poslala v lekarno, kjer so na njen račun dobili zdravila, dala jih omiti, obleči in jim preskrbela delo. Vsi so zadovoljni odhajali iz njene hiše, večinoma tudi s čisto vestjo, ker so opravili spoved in prejeli sv. obhajilo. Tako je siromake rešila telesne in dušne bede, pri tem pa vzgojila svoje otroke za dejansko ljubezen do bližnjega.
Vsa ta resna vzgoja za krščansko življenje pa otrokom ni jemala otroškega ve-
selja, lepote in sreče brezskrbnih let. Nasprotno: njih življenje jim je teklo čisto kot kristal in je bilo polno vsega poštenega veselja. Težko bi bilo najti hišo, kjer bi bilo toliko nedolžnega smeha, toliko presrčnega petja in iskrenega veselja ko v tej hiši. V hiši je bilo vsega v izobilju,
kar more storiti življenje prijetno, posebno pa veliko medsebojne ljubezni.
Škofje in duhovniki, ki so bili večkrat gostje v tej srečni družini, so rekli, da je Zelijina hiša tabor, kjer je prijetno bivati, da je Nazaret, hiša vsakršne čednosti, da je pravi zemeljski raj.
f Ivanu Škrjancu.
Poldne je zvonilo v majhni cerkvici na Mateni pri Igu. Dolgo ni hotelo nehati. Mali zvon je molil nekomu za srečno smrt.
Drugo jutro je prišla vest, da je bela žena potrkala na vrata bogoslovca Ivana Škrjanca. Potrkala je in vstopila. Sklonila se je čez njegov upadli obraz in mu mrzlo dahnila v oči. Ivan je tisti trenutek umrl. To je bilo letošnjo pomlad 16. aprila.
f Ivan je bil že v gimnazijskih letih dobra duša. Bil je gojenec v škofijskem zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu. Vsi so ga imeli radi zaradi njegovega odkritega, pa mirnega značaja. Bil je nadarjen slikar. »Če slikam kri-žanega Boga, se mi zdi kot bi molil pred njim ali pa ljudem govoril o njegovi ljubezni.« — Tako je nekoč pravil.
Imel pa je že takrat v pljučih kal bolezni. V 4. gimnazijskem razredu je moral skoro vse leto ostati doma in se zdraviti, Z močno voljo in polnim veseljem do življenja in dela je prebolel in nemoteno končal z maturo.
Stopil je v ljubljansko bogoslovje. Dočim je živel poprej nekako vase obrnjeno, mistično življenje, je postal v semenišču s svojo preprosto družabnostjo (bil je izboren pevec) vsem zelo drag tovariš.
Ko je moral lansko leto po zdravnikovem nasvetu domov, je v pismih pogosto tožil, kako mu je hudo, da ne more nadaljevati z učenjem.
Nekaj mesecev je iskal zdravja na Golniku. Ko se mu je na videz izboljšalo, je pri-
šel domov. Od tu je svoje tovariše večkrat obiskal.
Okrog Velike noči pa se mu je zdravje poslabšalo. Legel je. Pisal je: »Slab sem. Pa če sem že toliko prenesel, bom tudi zdaj. Če pa me Bog kliče, ne bom se branil.«
Čudovito potrpežljivo je nosil ta križ. Ni rad govoril o svoji bolezni. Pa če je bil vprašan, je priznal, da je hudo. Bili so lepi pomladanski dnevi, on pa je ležal. Ko je izvedel marca meseca, da je umrl njegov sošolec bo-goslovec Jakob Mlakar, je pisal: »Veste, zdaj se ne bojim na oni svet, saj mi bo Jaka kazal pot.«
Tako je trpel in upal dolgih štirinajst mesecev. Ko je izpil čašo trpljenja do dna, je poslal Gospod svojega angela, da ga je po-vedel v boljšo domovino.
Učenci Kristusovi so nekoč na Tiberij-skem morju lovili ribe, pa niso tisto noč ničesar ujeli. Ko se je danilo, je stal Jezus na bregu, učenci pa niso vedeli, da je Jezus. Ko jih je vprašal, če imajo kaj jesti, ga je Peter spoznal. Ni čakal, da bi priveslali. Opasal si je haljo in se vrgel v morje.
Tako se mi zdi, da si tudi ti, Ivan, zagledal ob bregu Gospoda. Pa si nas pustil, ribiče, in se vrgel iz čolna v morje, da bi bil prej pri Njem.
Prav si storil. Dohitel si ga. Povej mu, da tudi mi priveslamo. Z Bogom!
Zgodbe Elizabete Canori Mora.
Janez Pucelj. — (Dalje.)
Brezskrbna ptička se veselo spreletava z veje na vejo in ne vidi lovca, ki preži na njo; ali se neprevidno poigrava čisto zraven nastavljene zanke; ali poje brez skrbi vrh drevesa in se ne zmeni za jastreba, ki trepeta pod nebom in preži, da bi šinil na njo kakor izstreljena puščica; ima se zahvaliti samo dobri sreči, če ne pride nad njo nesreča. — Podobno je bilo med svetom z Elizabeto. Dobremu angelu se ima zahvaliti, da njena čistost ni ostala samo neomadeževana, ampak da je niti najmanjši dih ni skalil.
V očetovi hiši je morala Elizabeta občevati z najrazličnejšimi ljudmi: med njimi so bili sladko izlikani gospodiči, ki z ljubimkanjem ne vzamejo tako natančno in resno. In prijazna in vljudna pač mora biti gospodična iz boljše hiše z vsakim! Ona, sama vsa nedolžna in otroško preprosta, ni niti videla in opazila, da niso tudi vsi drugi tako nedolžni in preprosti: ker njeno srce ni znalo hraniti nizkih in prostaških čuvstev, zato je pač bila preprosta kakor golob, a ne tudi previdna kot kača, kar je tudi potreba med svetom. Gospod
sam je čul ob vratih njenega srca in je za-branil s svojo mogočno roko, da niso mogle strasti vanj, in jo je varoval, da ni zdrsnila v prepad, ki ga sama v svoji preprostosti niti opazila ni.
Radi njenega lepega obnašanja, ki ga je plemenitila njena ponižnost, je prosil marsi-kater mlad mož za njeno roko. Elizabeta ni čutila nagnjenja do zakona in, če bi bila že privolila, bi bila rada tako priliko, ki bi odgovarjala stanju družine: tako je tega in onega snubca odklonila.
Medtem so bratje izvili očetu vajeti popolnoma iz rok. Dobri mož je bil ves potrt in zlomljen zaradi svoje nesreče. Elizabeto je bolela ta očetova potrtost, hotela je dejanj in bila ji je edina pot odprta: zakon, da bo vzela starše k sebi. O tem je govorila zopet in zopet z Benedikto; govorila stokrat o tem v molitvi s svojim Bogom; pa, ko ni bila uslišana, je plahnel njen pogum in to življenje ji je postajalo neznosno.
Silen boj je divjal v srcu Elizabetinem. Zastonj je upala sreče od sveta: svet ni bil zanjo. Zdaj bi se pač lahko zatekla k Bogu in tam našla mir! Ah, pa z Bogom ni več občevala tako zaupno in prisrčno kakor prej. Če je mislila nanj, se ji ni več zdel Bog dobrote in ljubezni, ampak resni in strogi Bog, in ljubila ga je z ljubeznijo, s strahom skaljeno. Spolnjevala je vse zapovedi, ni se oddaljila od svojih dolžnosti, opravljala pobožnosti, nikdar pozabila častiti Matere božje — pa enega potrebnega ji je manjkalo: njeno srce ni pripadalo celo in vse Bogu. Vzdihnila je: »Gospod Jezus, povej mi vendar, kaj misliš, ko sem se ti tako odtujila? Ali me ne boš uničil z bliskom svoje božje pravičnosti?«
In zdelo se ji je, da ji Gospod odgovarja: »Draga moja hči, jaz sem tvoj odvetnik pri svojem Očetu tako, kakor da zavisi moja
sreča od tvoje ljubezni.«
* * *
Tedaj je prišel neki prelat, prijatelj družine Canori, ki je poznal vrline obeh sestra, Elizabete in Benedikte, sočustvoval s težkim položajem očetovim in se je ponudil, da preskrbi hčerama sprejem v samostan oblatinj — darovank — sv. Filipa Nerija in da sam iz svojega založi potrebno doto. Benedikta se je prisrčno zahvalila, vstopila v novicijat in pozneje pri slovesni zaobljubi dobila ime Marija Serafina od Svetega Duha. Elizabeta ni imela poguma, da bi se odločila.
»Ali greš tudi ti?« ji je rekla mati. »Prav od tebe sva pričakovala z očetom pomoči v svoji starosti. Ne bo ti manjkalo premožnih ženinov; sama si boš izbirala, ne bova te silila.«
Oče ni rekel nič, samo pogledal jo je z očmi, ki so govorile isto.
Elizabeta je ostala doma.
Tako je preživela Elizabeta sedem let, najlepša leta mladosti, v trpljenju in prevarah. Po odhodu sestre Benedikte v samostan ji je bilo vse le še mučnejše.
Nesreče družine pa so se še vedno bolj kupičile.
* * *
Tedaj je Sara molila: »Ti veš, Gospod, da nisem nikoli moža poželela in da sem svojo dušo čisto ohranila vse poželjivosti. Nikoli se nisem med igravce mešala in s takimi, ki lahkoživo žive, se nisem pečala. Moža vzeti pa sem privolila v tvojem strahu, ne iz svoje poželjivosti.«	Tob. III; 16—18.
Doktor Frančišek Mora, bogat mož, ugleden zdravnik, je imel poleg šest hčera samo enega sina, Krištofa.
Krištof je bil zelo nadarjen. Spolnil je 23. leto in nastopil službo odvetnika. Gospodične so rekle, da je čeden, če ne celo lep. Zaradi svoje zunanjosti, nadarjenosti govorniških zmožnosti in mnogih vplivnih zvez se mu je odpirala sijajna bodočnost. Znano je bilo, da je tudi veren in nravno neoporečen mož, in gospe-matere so na glas trdile in gospodične-hčere so potihem mislile, da je Krištof Mora mož, ki bi mogel osrečiti mlado ženo, kolikor pač moremo upati sreče od tega življenja. Z eno besedo: advokat Krištof Mora je bil kot nalašč za Elizabeto Canori.
Elizabeta je rastla in postalo lepo dekle. Vitka rast, nežna polt, njena lica — dve roži, njene oči — dve zvezdi. Poleg naravne lepote telesa je imela naravno bogato dušo, obdarjeno z bistrim umom in finim darom opazovanja. In srce — polno velikodušnih čuvstev. Vse to pa je ožarjala z milim leskom nadnaravna lepota njene duše.
2e telesna, še bolj pa dušna lepota Eli-zabetina je Krištofa naravnost očarala. Najprej so se dogovorili oboji starši in, ker so bili starši zadovoljni, je tudi nevesta rekla: da, in je vzljubila svojega ženina z vso ljubeznijo, ki je zmožna nedolžna deklica plemenitega in velikodušnega srca. Upala je od njega sreče in miru kot ga upa vsako dekle, ki se oklene mladeniča s pošteno ljubeznijo.
Z vso gorečnostjo se je pripravljala na zakrament sv. zakona. Vedela je, da je ta skrivnost podoba ljubezni, ki veže Kristusa in njegovo Cerkev.
(Dalje prihodnjič.)
Pogumno na plan! 5. maja je praznovala dijaška Mar. kongregacija v Novem mestu 20-letnico ustanovitve. Slovesnost je povečal novi pomožni škof ljubljanski dr. Gregor R o ž m a n , ki je blagoslovil novi družbeni prapor ter po navduševalnem govoru sprejel v družbo nekaj novih kandidatov. Zvečer so kongreganisti priredili slavnostno akademijo.
Novo versko življenje se poraja na Ogrskem. Najlepši dokaz za to je kongregacija dijakov vseučiliščnikov v Budimpešti, ki šteje 156 članov. Da se je med visokošolce naselil katoliški duh, je zasluga te čvrste Marijine družbe. Stari gospodje priznavajo, da ima sedanja mladina na univerzi veliko več verskega duha, več pobožnosti in požrtvovalnosti, kot je je bilo v prejšnji dobi. Visokošolci, ki so v kongregaciji, so že javno nastopili proti proizvajanju ničvrednih predstav po gledališčih, širijo dobro časopisje, dober tisk; dosegli so, da so v vse dvorane na vseučilišču postavili sveta razpela. Ustanovili so podporno društvo za revne dijake.
Liturgična poglobitev. Z veseljem pozdravljamo, da so se naši dijaki-kongreganisti odločili za počitniško zborovanje, ki ima v prvi vrsti namen, zbuditi v vrstah družbenikov zmisel za ljudsko liturgijo in za litur-gični apostola! Zborovanje je napovedano za dneve 22., 23. in 24. julija v zavodu sv. Stanislava. Povabljene so vse akademske in dijaške Marijine družbe. Z ozirom na cilj, ki ga ima ta skupščina, se bo darovala sveta maša prvi dan po latinskem (našem) obredu, drugi dan pa po vzhodnem ali grškem obredu. — Po zborovanju v zavodu bodo udeleženci poromali k Mariji na Šmarno goro, kjer bodo po opravljeni pobožnosti nadaljevali razgovor o kongregaciji, pa o katoliški akciji in o liturgičnem apostolatu ter o načinu, kako naj ta apostolat izvršujejo med drugim dijaštvom in ljudstvom.
Pripomnimo, da bodo zborovalci gostje presvetlega knezoškofa v zavodu ter bodo
dobili hrano in stanovanje brezplačno. %
Sprejemi v Vatikanu, Početkom maja je papež Pij XI. sprejel romarsko družbo iz Milana (600 oseb). Posebnost je v tem, da so se vsi ti romarji pripeljali v 150 avtomobilih, ki
so last milanskega avtokluba. In še večja posebnost, ki je zanimala zlasti prebivalce cerkvene države, je avto, ki ga je ta velika skupina spremljala in pripeljala svetemu očetu. Avto je krasno delo milanske tvrdke in tvor-nice Fraschini, ki je to izredno vozilo podarila za jubilej sv. očetu. — Papež Pij XI. je nedavno sprejel v avdijenci 6000 učencev krščanskih šolskih bratov, 700 Holandcev ter 500 Američanov. Poslednje je vodil in predstavil papežu kardinal 0'Connel.
Petdesetletnica, 16. aprila je minilo 50 let, odkar je lurška pastirica, Bemardka, po težkem trpljenju in mnogih hudih poskušnjah kot usmiljena sestra v starosti 35 let — umrla. Pred smrtjo je še enkrat pod prisego izjavila, da je vse resnično, kar je poprej o prikazovanjih Brezmadežne povedala. Še desetletja po smrti je bilo njeno truplo ohranjeno. V jubilejnem letu 1925. je bila prišteta med blažene.
Velike slovesnosti doživlja v teh dneh francoska vas Domremy blizu alzaške meje. Ta vas je namreč rojstni kraj francoske narodne borilke, device Orleanske, svete Ivane d'Arc. Koncem maja 1. 1429., torej pred 500 leti, je rešila, šele 17 let stara, po naročilu nadnaravne prikazni mesto Orlean, ko so poprej bili Angleži in Francozi okrog 100 let v bojnem razporu. Dve leti pozneje so jo Angleži ujeli ter obsodili pod pretvezo krivo-verstva na grmado. Sveta Cerkev jo je leta 1909. prištela med blažene, 1. 1920. pa med svetnike. Njena rojstna hiša je še ohranjena. Popež je k slavnostim poslal svojega zastopnika kardinala Lepiziera, ki je ondotni rojak. Glavno mesto Pariz, kjer je bila sveta Ivana d'Arc ob obleganju močno ranjena, bo proslavilo narodno junakinjo s posebno turnejo, pri kateri bo nastopilo 200 jezdecev v srednjeveški opremi.
Zveza krščanskega učiteljstva v Belgiji je imela nedavno svojo glavno skupščino v Bru-selju. 10.000 krščanskih učiteljev se je ob tej priliki posvetilo sv. Srcu Zveličarjevemu. V sprevodu po mestu so nato nosili podobo Srca Jezusovega. Navzoč je bil tudi belgijski pri-mas. — Kolika sreča, če ima duhovnik v učitelju zvestega sotrudnika v skrbi za duše katoliških otrok! Naj bi tudi naši slovenski učitelji delovali po želji Srca Jezusovega!
Duhovne vaje sredi poganskega mesta.
Katoliški dijaki na univerzi v Pekingu so imeli ob novem letu tridnevne duhovne vaje. Do 50 visokošolcev se jih je udeleževalo. Z vzorno voljnostjo so vztrajali in pritegnili tudi več poganskih dijakov, da so prihajali k govorom. Sveta resnoba in globoke resnice so tako vplivale nanje, da se je sedmorica odločila, sprejeti katoliško vero.
Prvoobhajanci iz Nemčije v Rimu, V proslavo zlatomašnega jubileja papeževega bodo peljali 100 prvoobhajancev (50 dečkov, 50 deklic) iz Nemčije v Rim, da bodo tam iz roke svetega očeta prvikrat prejeli božjega Zveličarja. Ko so papeža Pija XI. zaprosili za to uslugo, je došel brzojavni odgovor: »Srčno dobrodošli!«
Vzajemnost med cerkveno in svetno oblastjo. Papež Pij XI. je dal točne predpise glede obleke za gojenke po zavodih v samostanih. Podobno naredbo je izdalo ministrstvo prosvete za vse dekliške šole po Italiji. Učiteljice in učenke morajo nositi opasnike, ki segajo črez kolena. Obleka mora biti do vratu zaprta. Rokavi morajo pokrivati roke do komolca.
Cvet katoliške mladine pri svetem očetu. Belgija je poslala meseca aprila nič manj ko 500 dijakov-visokošolcev (iz univerze v Lo-vanju) v Rim, da so se poklonili papežu Piju XI., in opravili ondi svetoletno pobožno-st.
V hvaležni spomin zlate maše je obljubi! sveti oče Pij XI. ital. odboru za lurško romanje, da hoče omogočiti iz lastnih sredstev, da se bo romanja udeležilo 50 revnih bolnikov, ki bodo nebeško Mater na svetem prostoru prosili zdravja in pomoči.
Tisočletni jubilej na čast sv. Vaclavu v Pragi se bo, kakor vse kaže, praznoval z največjim sijajem. Doslej je priglašenih že pet kardinalov: Vestminstrski kardinal Bourne bo pripeljal veliko skupino Angležev v češko prestolico; kardinal Dubois bo prišel s Francozi. Priglašeni so kardinali dr. Piffl z Dunaja, kardinal dr. Bertram iz Vratislave, kardinal Hlond, primas Poljske. — Upati je, da se bodo ob teh slovesnostih tudi češki »ločenci« zopet približali sveti Cerkvi.
Velik dogodek bo v Rimu, ko bo sveti oče Pij XI. prvič zapustil vatikansko poslopje in se bo v avtomobilu odpeljal v lateransko baziliko sv. Janeza, kjer bo imel (24. junija) pontifikalno mašo. — Zanimivo je tudi, da so že jeli graditi železnico, ki bo vezala sedanjo postajo sv. Petra in novo postajo v vatikanski državici. Dolga bo 854 m. Tudi posebne vatikanske poštne znamke z naslovom »Poste Vaticane« bodo natisnili.
Takih manjka. Japonski admiral Yama-moto, ki je odličen katoličan in voditelj ka-
toliške mladine, je zaprosil za pokojnino, da bi se mogel še bolj posvetiti delu za blagor katoliške mladine na Japonskem. V razvoju katoliške Cerkve na Japonskem pomeni ta korak vzornega katoliškega moža velik napredek.
Slovesni obredi, s katerimi bo pomožni škof ljubljanske škofije, dr. Gr. R o ž m a n , prejel posvečenje, se bodo izvršili v nedeljo,
14.	julija, na god sv. Bonaventure. Posveče-valec bo knezoškof dr. A, B. Jeglič, so-posvečevalca pa knezoškof lavantinski dr. A. K a r 1 i n in celovški škof dr. Adam H e f -ter, ker je dr. Rožman iz njegove škofije.
Novemu pomočniku s škofovskim posve-čenjem je ljubljanski vladika med drugim zapisal v pozdrav sledečo dobrodošlico: »Dan posvetitve bo zame, za moje duhovne so-brate, za vse naše vernike, da, za vso našo škofijo izredno vesel dan. — Po posvetitvi pomožnega škofa bom škofijo upravljal kakor doslej. Bom pa svojemu pomočniku dal obsežna pooblastila za upravo škofije.
Kako sem vesel, da bom na svoja stara leta dobil tako dobrega in modrega svetovalca!
Prosim presrčno, da bi vsi, gg. duhovniki in verniki, tudi za novega škofa molili in mu po Devici Mariji iz presv. Srca Jezusovega izprosili v veliki meri vso tisto modrost, ki mu bo potrebna za izdatno pomoč pri upravi lepe in obsežne ljubljanske škofije.«
Kronika. (Ljubljanska škofija.) Podeljena je župnija Sela pri Kamniku kaplanu Fr. Sušni k - u v Moravčah, Banja-loka R. K a p š - u i ekspozitu na Zdihovem. —
15.	IV. je bila v karmeličanski cerkvi preoblečena gdč. Margareta L a u f e r , bivša učiteljica v Sarajevem. Njen oče je uradnik, katoličan, mati pa protestantske vere. Margareta je v 15. letu sprejela katoliško vero. Po letih iskrene molitve je dozorel v njej sklep, da hoče stopiti v strogi karmeličanski red, kar se ji je tudi kljub oviram posrečilo. Dobila je redovno ime Marija Jožefa — božjega usmiljenja. — Imenovana sta: P. Rajnerij Erklavec za župnika-vikarja v Semiču; Jožef K r e i*e r , kaplan v Starem logu, za upravitelja Mpnije Polom pri Kočevju. — Premeščena sta bila kot kaplana Ivan K n a -f e 1 j iz Dolenje vasi na Jesenice, in Anton Miklavčič iz Zagorja v Semič. — Nameščena sta bila kot kaplana Jožef K o š i č e k v Kranju in Hieronim Š a u 1 i pri Sv. Trojici pri Mokronogu. — Za župnika v Dragatušu je imenovan Jakob O m a h e n , župnik v Osilnici. — Umrl je na Jančah župnik Janez Dobnikar. Preselil se je nenadoma v
večnost dne 29. aprila v starosti 70 let. Pokojni je trpel dolgo časa vsled skrajne ner-voznosti. R. i. p. — V Dupljah so pokopali vpokojenega župnika V. Č i b a š k a , ki je po dolgi bolezni in ohromelosti umrl 30. aprila, star 64 let. Dve leti je potrpežljivo prenašal svoje bedno stanje in mučno bolezen. V olajšavo mu je bila požrtvovalna skrb oseb, ki so mu stregle v trpljenju. Pokoj njegovi duši! — Župnija Sv. Trojica v Tržišču na Dol. je podeljena Karlu S u p i n - u , župnemu upravitelju v Gor. Logatcu. — Umrl je nanagloma 11. maja župnik na Trebelnem (Dolenjsko) Anton Š t r i t o f, star 49 let. Pokojni je bil rojen pri Sv. Vidu n. Cerknico. Pred vojno je bil duhovnik celovške škofije. Vsled povojnih razmer se je umaknil. R. i. p.l
(Lavantinska škofija.) Za duhovnega svetnika je bil imenovan Mihael Š k e t, župnik v Loki pri Zidanem mostu. — Premeščeni so gg. kaplani: Matko K r e v h od Sv. Petra pri Mariboru v Ponikvo o. j. ž.; Franc Časi iz Ponikve v Šoštanj; Anton B o š t e 1 e , bivši provizor pri Mariji Snežni v Trbovlje; Antoin Radanovič iz Trbo-
velj k Sv. Magdaleni v Maribor; Viktor Lunder iz Doberne v Kozje; J. Breznik, kaplan v Šoštanju, je dobil bolezenski dopust. — 70 letnico rojstva je praznoval gvardijan minoritskega zavoda v Ptuju, p. Alfonz Svet. Jubilant uživa spoštovanje v vseh krogih.
Evharistični kongres v Jugoslaviji bo, kakor je sedaj sklenjeno, prihodnje leto hkrati s svetovnim evharističnim kongresom, ki je določen za 1. 1930. v Severni Afriki.
Smrtna kosa. 14. maja se je poslovil in šel po plačilo k Bogu č. kanonik in dekan J. B i z j a n , nadžupnik v Moravčah. Mož dela je še prejšnji dan, dasi 78 letnik, zbral okrog sebe sobrate svoje dekanije ter na bolniški postelji vodil dekanijsko posvetovanje. Vzorna vnema v duhovnem pastirstvu, neumorno delovanje, ljubezniva postrežljivost, trezna preudarnost — so vrline, ki so pokojnega dekana odlikovale. Skrb za čast božjo in lepoto hiše božje, trud za blagor ljudstva — vse to so odlične zasluge pokojnika, ki so znane zlasti moravškim občanom. Naj mu ljubi Bog da obilno plačilo!
Odpustki za mesec junij 1929.
1.	Sobota, prva v mesecu, BI. Feliks. P. o.:
a) vsem, ki prejmejo sv. zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja in molijo po namenu sv. očeta; b) istim kakor 13. dan.
2.	Nedelja, prva v mesecu. BI. Humilijana. Udom rožnovenške br. trije p. o.: 1. če v bratov-ski kapeli molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. R. Telesom. P. o.: a) udom br. presv. Srca Jez.; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) istim kakor 13. dan.
3.	Ponedeljek. BI. Andrej Hispelski. P. o. istim kakor 13, dan.
5.	Sreda, prva v mesecu. P. vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast sv. Jožefu, prejmejo sv. zakramente in molijo po namenu sv. očeta.
6.	Četrtek, prvi v mesecu. P. o. udom br. sv. R. Telesa v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati brez velike težave, pa v župni cerkvi.
7.	Petek, prvi v mesecu. Presv, Srce Jezusovo. P. o.: a) pod navadnimi pogoji vsem vernikom v cerkvah, kjer se obhaja praznik presv. Srca Jez. danes ali prihodnjo nedeljo; b) udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; c) udom apostolstva molitve; e) udom br. sv. Reš. Telesa kakor 6. dan; f) istim kakor 13, dan. — V. o. — Dalje p. o.: a) vsem, ki prejmejo spravno sv. obhajilo, nekoliko premišljujejo dobrotlji-
vost presv. Srca in molijo po namenu sv. očeta;
b)	udom br. presv. Srca Jez.; c) še en p. o. istim kakor včeraj.
11. Torek, Sv, Barnaba. P. o. udom družbe • sv. Petra Klaverja, če molijo za razširjanje svete vere in po namenu sv. očeta.
13. Četrtek. Sv. Anton Pad. P, o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretje-rednikom tudi v župni cerkvi, kjer ni redovne.
17. Ponedeljek. Zv. Pavel Buralis. P. o. onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
20.	Četrtek. Zv. Mihelina. P. o. istim kakor 13. dan.
21.	Petek. Sv. Alojzij, P. o. vsem vernikom, ki prejmejo sv. zakramente, obiščejo oltar, kjer se ta praznik obhaja, in molijo po namenu svetega očeta.
24. Ponedeljek. Sv. Janez Krstnik. P. o,:
a) udom br. sv. R. Telesa kakor 6. dan; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom družbe treznosti; e) istim kakor 13. dan.
29. Sobota. Sv. Peter in Pavel. P. o.: a) udom br. sv. R. Telesa kakor 6. dan; b) udom br. presv. Srca Jez. v bratovski cerkvi; spovednik more obisk cerkve spremeniti v kako drugo dobro delo;
c)	onim, ki nosijo višnjevi škapulir; d) udom br. za uboge duše v vicah danes ali v osmini; e) udom družbe sv, Petra Klaverja kakor 11. dan; f) istim kakor 13. dan. — V. o.
30. Nedelja, zadnja v mesecu. P. o. vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec.
»Bogoljub« stane za celo leto 20 Din. — Naročnino in reklamacije sprejema: Upravništvo »Bogoljuba« v Ljubljani, rokopise pa; Uredništvo »Bogoljuba« v Ljubljani.
Izdajatelj: Ivan Rakovec. — Urednika: dr. C. Potočnik, A Čadež. — Za Jugoslov. tiskarno: Karel čeč.
Med blažene bo prištet 16. junija p. Klav-dij K o 1 o m b j e r iz družbe Jezusove. V Riimu se vrše velike priprave. Ko je bil proces zaključen in potrjeni čudeži po priprošnji služabnika božjega Kolombjera, se je sv. oče s toplimi besedami spomnil duhovnega voditelja sv. Marjete Alakok in velikega apostola pobožnosti do presv. Srca. Dva po Kolombje-rovi priprošnji čudežno ozdravljena prideta sama v Rim na veliko svečanost. To sta Edmond Remy in Marija Luiza Pirio iz Francije, tretja Delfina Blanchard je pa umrla med vojno, ko je po čudežnem ozdravljenju živela še 25 let.
Sijajno razsvetljena bo cerkev sv. Petra na predvečer, ko bo Dan Bosko prištet med blažene (2. jun. t. 1.). Za to slovesnost se je priglasilo okrog 25 škofov in nadškofov, med njimi poljski kardinal Hlond, ki je salezija-nec. Iz Piemonta, domovine Don Boskove, se pričakuje romarski vlak, ki bo pripeljal 25.000 oseb. Tudi iz drugih krajev so napovedani številni vlaki.
Spominski dan. Opozarjamo vsa društva i>n organizacije, zlasti pa bojevnike — fante in može —, tovariše iz svetovne vojne, da bo običajni spominski dan in sestanek zopet na Brezjah, in sicer 11. avgusta: dan zahvale za rešitev iz bojnega vrveža, dan sprave in molitve za pa/dle, dan opozorila, da tudi mi kmalu pridemo za izginulimi tovariši, kakor legajo v grofe veliki vojvode anmad.
Polovična vožnja zagotovljena od 9. do 13. avgusta za vse udeležence. V prvi vrsti so vabljeni bojevniki; vendar velja polovična vožnja tudi za vojne vdove in sirote in sploh za vse. Možje •— 11. avgusta k Mariji na Brezje!	Odbor.
Iz ljudstva za ljudstvo. Za zidanje novih cerkva v predkrajih velikih središč na Češkoslovaškem je sveta stolica v Rimu dovolila. podporo v znesku 100.000 češkoslovaških kron. Sveti oče želi, naj bi se v takih krajih ustanavljala tudi otroška zavetišča in siro-tišča.
Ganljivo! Delavci italijanske tovarne Citroen so prosili svojega gospodarja, da bi smeli izven delovnega časa izvršiti lep avtomobil, ki bi ga darovali papežu. Tovarna je pokazala naklonjenost na ta način, da je prepustila v ta namen najboljše blago in sta-vivo, Papeža je ta odkrita ljubezen močno ganila. Kot prvi zlatomaišniški dar je prejel sveli oče Pij XI. lep avto tvrdke Fiat, ki ga je pripeljal v spremstvu 12 vozil znani prvak v tekmah Nazzari iz Tufiha.
Ali ne bo bolje? »Pojdi najšibo V nedeljo ali praznik proti Večeru skozi vas-mimo znane
P. gostilne. Priča boš popivanja, kričanja, tuljenja, razbijanja, preklinjevanja ...« »Žena je šla v ponedeljek zjutraj v trgovino po sol, a ni imela boreža ...; vzela jo je na dolg. Njen mož je prejšnji večer s polnim Štefanom razbijal po gostilniški mizi!«... To so paberki iz dolge razprave v »Domoljubu« pod naslovom »Naša rak-rana« ... Kdaj jo bomo izrezali? Ali res nič ne pomaga ne svarilo resnih mož, ne ostra beseda pridigarjev, ne dolgoletno abstinenčno in protialkoholno gibanje, ne številne nesreče, ki jih povzroča alkohol, ne izguba premoženja, ki gre v nič!... Nedavno smo čitali, kako je neki 401etni mož v dveh duških izpil pol litra žganja, a še ni imel dosti. Privlekel- se je še domov, a drugi dan je imel že obračun z božjim Sodnikom ... Kako pride človek do tako živinske nezmer-nosti! Ali ljudje res ne bodo spoznali, da je alkohol grobokop slovenskega ljudstva in uničevalec ljudskega blagostanja!?
Razni kipi in Slike, najrazličnejši moiitveniki, vse potrebščine za Mar. družbe in vse pisarniške potrebščine se dobe
V PRODAJALNI K. T. D.
H.NICMAN
v LJubljani
Varno naložile svoi denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI
v Ljubljani, poleg hotela UIMION
Obrekovanje najugodneje
Posojila proti vknjižbi aa posestva, proti poroštvu i t. d.
Slovenske gospodinje in dekleta
kupujejo samo edino domače testenine
ki so priznano najokusnejše in tudi najcenejše ter najhitrejše pripravljena jed.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V LJUBLJANI
Obrestuje hran. vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov dinarjev.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PEEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE
BO$fOljuK> velja v 1. 1929
za posamezne naročnike za vse kraje v Jugoslaviji Din „ Avstriji	šil.
„ Italiji	lir
„ Ceško-Slovaški Kč „ Franciji „ Ameriki
20-— 3 — 8 — 15 — frank 12— dol. —50
Precizne ure
Schaffhausen, Ornega, Doxa itd.
dobite najceneje pri urarju jL. Vilhar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 36
l
ako ne kupite gukno, kamgarn, volneno, svilo, etamin in drago mana aktu r o za
moške in ženske obleke edino v veletrgovini STERMECKI, CELJE štev. 9 4,
kjer je izbira največja in cene najnižje. Ako ne morete osebno posetiti trgovine, pišite po cenik in vzorce.
denar skozi okno
Prvi slovenski zavarovalni zavod
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v Ljubljani, Dunajska c.17.
SPREJEMA požarna zavarovanja, zvonove iz brona proti razpoki, zavarovanja stekla ter življenska zavarovanja v vseh kombinacijah.
PODRUŽNICE: Beograd, Dejanska ulica 27/11. Celje, Cankarjeva ulica 4. Sarajevo, Vojvode Stepe Obala 42. Split, Ulica XI Puka 22. Zagreb, Mihanovičeva ulica 2/II. Poverjeništva v vseh večjih krajih.
To je najboljše v poletni dobi za pojačenje krvi!
ker samo močna in zdrava kri more ohraniti in vzdrževati naše telo zdravo.
Pojačenje krvi je potrebno vsem onim osebam, ki so tekom minule zime prebolele kakršnokoli bolezen, vsem osebam, ki so malokrvne, bledega obraza, slabih živcev, katere trpe na pomanjkanju teka, katere zelo pogostoma muči glavobol in pomanjkanje spanja, osebe, ki se takoj utrudijo celo pri najmanjšem duševnem ali telesnem delu, osebe ki trpe ali so trpele na malariji, razdražljive osebe ali vobče slabotne osebe.
Okrepljenje krvi je dalje nujno potrebno vsakemu dečku ali deklici, ki pohajata šolo, potrebno je okrepljenje krvi vsem osebam, ker nam
to veleva narava, da v teh poletnih mesecih pojačujemo in osvežujemo kri.
Način, kako si pojačimo in osvežimo svojo kri, je enostaven, naglo izvedljiv in siguren, in na ta način so si ljudje pomagali že odkar stoji svet.
Človeška kri -izgubi vsled raznih okoliščin eno glavnih svojih sestavin, in to je železo; vsled tega je nujno potrebno krvi nadomestiti železo potom zdravstvenih preparatov, ki hranijo v sebi železo, in radi tega samo taka kri more ohraniti in vzdrževati naše telo krepko in zdravo.
Eden takih preparatov, ki vsebuje železo in se vporablja že mnogo in mnogo let z najboljšimi uspehi, je:
»ENERGIN
«
železnato kina-vino.
Energin železnato kina-vino je doslej preizkusilo nad tisoč zdravnikov in zasebnikov. Vsi ga hvalijo in priporočajo.
Energin železnato kina-vino je povrnilo zdravje brez števila otrokom, odraslim, dečkom, deklicam, ženam, mladim in starim, Energin železnato kina-vino krepi, čisti in osvežuje kri, krepi celo telo in je stori od-» porno proti vsem boleznim.
Energin železnato kina-vino naprav-lja vidne uspehe. Dobiva «e v vseh lekarnah in drogerijah 1 velika steklenica l\2 litra vsebine D 40'— Kjer bi ga ne dobili, naročite naravnost na naslov:
Laboratorij „ ALGA" SUŠAK 43
3 velike steklenice po J/2 litra po
povzetju Din 128'— 6 velikih steklenic po litra po povzetju Din 248*— in ena zastonj i
Namakaj z »Žensko hvalo"! Izpiraj z „Jelenjim milom"!
Potem bo perilo,
brez najmanjše poškodbe,
brez truda,
ob največji varčnosti,
v najkrajšem času,
res popolnoma čisto!
SCHICHT