Iz rasstilln. drr^av V NAŠI DEŽAVI Dr. Milan Stojadinovič t Benetkah. Ministreki predsednik in zunanji minister g. dr. Mflan Stojadinovič se je mudil zadnje dni minulega tedna v Bertetkah, kjer si je ogledal umetniško razstavo in posebej še jugosLovanski paviljon. Stojadinoviču in njegovi soprogi na čast je piiredil italijanski zunanji minister grof Ciano koeilo. Iz Benetk se je odpeljaJ predsednik vlade v severno Italijo na ogled modernih italijanskili cest in drugih tehničnih deL IZ DRUGIH DRŽAV 56 bolgarskih opozidonatolh po__a_-.ev zapustilo zbornico. Na seji sobranja ali parlamenta 17. junija je prečital predsednik vlade Kjuseivanov kralj-v otvoritveni govor. Koj za tem je psredstavnik opoaicije prebral skupno izjavo 56 opozicionalnih poslancev, v kateri protestirajo, ker je odkkjnil verifikacijski odibor priznanje nejcaterih poslancev iz aposicije. V znak protesta proti takemu postopanju je zapustilo i-bomico za nedoločen čas 56 opozdcionab__h poelancev. Od opozdcije so ostali samo trije pristaši profesorja Cankova in en neodvisen posLanec. Predsednik poljskega pariamenta nmrl. V starosti 56 let je preminul v Varšavi dr. Stanislav Car, predsednik poljskega sejnia ali parlamenta. Rajni je bil na glasu kot velik pravnik. _k_n___-va razkritja po občinskih voGtvah na čehoslovaškem. Kakor znano, so se vrfiSe ofočinske volitve rta Cehoelovaškem v treh presledMh ali etapah in so razburkale zaradi zalitev sudetskih Nemcev, za kate-imi je stal Hitler z Nemčijo, ne le EvTopo — da celi svet! Po mirrto koiičanih občinskih volitvah se hoče čehoslovaska vlada poevetiti zadovoljivi ureditvi perečih notranjepolitifinlh sporov in so predvsem pogajanja za izmir jenje s Henleinovo nemško stranko v polnem teki ter obetajo pobotanje, dasi so sudetsk. Nemei odklonili prostovoljine prispevke k zbirki za fond narodne obrambe. V oeigled izmirjenju na Čehoslovaškem je podal francoski ministrski predsednik pred nedavnim v finančnem odfooru poelanske zboraic- izjavo, da ie bfla Evropa _arad_ zadržanja sudetekih in rajhovskih Nemcev pri čeboelovaških obfinskih volitvah aa pragu nove vojne in da je ležalo na njegovi mizi dva dni pripravljeno za podpis mobilizaciisko povelje, ker je bila •Franeija odlooena, da pomaga OeboslovaSki v shičaju potrebe x orožjem. Ta DalatHerjeva izjava je bdla v zadnjem tednu pavod, da ee je časopisj. razpisalo o tem, da se čehoelovaško vprašanje ne da primerJBtl _. zasedbo Porenja in s prfkijučitvljo Avetrije k Nemfi^. V Parfezu in LondcMru se dobro zavedajo, da je Cehostorvsd-ka največjega pomona glede prirodnih Btkladov Jugovzhodne Evrop© fai bližnjega vzžioda. Cehoslovaška ima 6 mflijonov ha plodne zemlje, nad 4 raffijotte ha gozdov In nad 2.8 mflijona ha pafinikov. Vrh tega rtuspoLaga z 283 rudnfld ln pridda na leto 1.5 milijorui ton železa in prav to_B_o jekla. Na Ceškem tto bogata kžišča Brebra in grafita, na SJov&škem bakra in dnlDL Ceškoslovaška ko*. dkjcog 12j0O0 to- varn, med njimi največje tovarne orožja. na kontiaentu. Če bi bdla Nem&ja v poseeti Cehoedovašlve, bi lahko dobdia rtazaj vse, kar je imela L 1914 v okviru aavezništva z nekdanjo avstroogrsko monaxhijo, možnost neposredne oekrbe z žžtosn, sadjem, mesom in kožami na Madžarskertt, pristop do rumunske nafte in poleg tega sdjajen položaj za nadaljnjo ekspanzijo proti Crnemu in Sredozemskemu morju in dalje do Ukrajine, Tur&je, Iraka, Perzije in Afganistana. Radi tolike važooeti čehoslovaške države se ne smemo .uditi, da jamčita za njen nadaljni obstoj Francija in Anglija kot ve.esili.