Foto Liubo Korber \top/c eaff e ^ Odlično kavo Caffe Tropic lahko od sedaj kupite tudi v pražarni v Žalcu Žalec, Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285 Celje - skladišče D-Per III 5/1992 5iiil 4 ^ I COBISS 0 Leto XIV - številka 4 - april 1992 Praznovanje 1. maja Prihaja mesec maj in kakor vsako leto bo tudi letos Območna organizacija sindikatov Celje organizirala za delavce, člane sindikatov m občane tradicionalne shode v počastitev mednarodnega praznika dela. Na širšem celjskem območju bodo praznovanja na Boču, Gričku, Resevni, Šmiglovi zidanici, Šmohorju in na drugih planinskih postojankah. Na Šmiglovi zidanici bo pričetek ob 11. uri s kulturnim programom, zabavnim programom in slavnostnim govorom, ki ga bo imel predsednik ROS gradbeništva g. Berginc. Oganizator je ZSSS - Območna organizacija sindikatov Celje - Izpostava Žalec, prireditev pa bo pripravilo GD Grajska vas. Vabljeni občani občine Žalec, da skupaj proslavimo mednarodni praznik. April nam je dan kratil Letošnji april je bil le po vremenu takšen, muhast in neprijeten, kot je za ta čas običajno. Zelo spremenljiv pa je bil tudi političen barometer. Vladne temperature rastejo in padajo z dneva v dan. Slovenska vlada kljubuje kljub slabemu času, ki ga živimo. Lojze Peterle nas prepričuje, da nam ne gre tako slabo, kot vpijemo. Bo že držalo, da enim gre bolje, drugim slabše. Katerih je več, pa še nismo ugotovili, morda bi tudi za to razpisali referendum. Še sreča, da je v aprilu tudi nekaj praznikov, da bomo lažje preživeli aprilske dni. Cvetna nedelja je bila lepa in sončna, lepo ljudsko izročilo z butarami pa zanimivo. Po veliki noči, ko ni manjkalo potic, mesa in drugih dobrot, so pred vrati že prvomajski prazniki. Potico in šunko bo zamenjala kranjska in še kakšna druga klobasa. Organizatorji številnih srečanj že vabijo, mi pa vam želimo vedro vreme in prijetno praznovanje. In tako bomo pretolkli sicer neprijeten april, čaka pa nas že maj, ki napoveduje prebujenje, ljubezen in še kaj. Kakšen je bil maj, pa prihodnjič. jk Dobrodošli hmeljarji Na tiskovni konferenci so predstavniki Svetovne hmeljarske zveze in občine seznanili novinarje s programom 40. svetovnega hmeljarskega kongresa, ki bo od 3. do 7. avgusta v Žalcu. Kongres bo tako že drugič, prvi je bil namreč leta 1953, v zibelki slovenskega hmeljarstva. Za Savinjsko dolino in Slovenijo bo to pomemben dogodek, na katerega se moramo dobro pripraviti. Pričakujemo več kot 200 udeležencev, od tega več kot polovico iz tujine. Svetovni kongres bo tako priložnost za predstavitev ne le Žalca in Savinjske doline, ampak tudi Slovenije. V začetku marca je bila Slovenija sprejeta kot samostojna članica v Mednarodno hmeljarsko zvezo IHB. Mednarodna hmeljarska zveza je bila najprej evropska organizacija, po vključitvi ZDA in Avstralije pa je postala svetovna, Slovenija pa v njej sodeluje že od leta 1952. V IHB ni vključena Kitajska, ki se na svetovnem tržišču pojavlja z nepredvidljivimi količinami in cenami, kar nam povzroča precej težav. Namen Mednarodne hmeljarske zveze je namreč usklajevanje proizvodnje in cen na svetovnem tržišču. Na svetu letno pridelujemo hmelj na 95 tisoč hektarjih, v državah članicah IHB pa na 72 tisoč hektarjih. Za Slovenijo je sodelovanje v IHB zelo pomembno, ker nameravamo letos izvoziti večino hmelja, saj ga domače pivovarne potrebujejo le 300 ton. Bivše jugoslovansko tržišče se za hmelj sicer zanima, je pa v tem trenutku še preveč tvegano. Kongres v Žalcu bo torej za nas zelo pomemben,« je dejal na tiskovni konfe- renci predsednik svetovnih hmeljarjev Jože Brežnik. »Kongres je predvsem priložnost za izmenjavo informacij o pridelkih, novostih v tehnologiji, znanstvenih dosežkih in o ekonomskih vprašanjih. Svetovno združenje torej ne sprejema odločitev in ukrepov, z nasveti le pomaga hmeljarjem,« je povedal generalni sekretar IHB dr. Lojze Četina. Na ta pomemben dogodek se že pripravljajo tudi v Žalcu. Sprejeli so program urejanja mestnega središča, krajane pa pozvali, da poskrbijo za polepšanje pročelij hiš, urejenost zelenic in cvetic na okenskih policah. Pravkar urejujejo športni center, v mestu pa bodo namestili nove klopi. Pripravljajo tudi izdajo novih raz-gledic Savinjske doline. jk Letovanje na Debelem rtiču Občinska zveza DPM Žalec obvešča, da bo v letu 1992 organizirala desetdnevno letovanje otrok na DEBELEM RTIČU, in sicer predvidoma v sredini meseca julija. Zdravilišče je usposobljeno nuditi otrokom kakovostno celodnevno oskrbo, ustrezen zdravstveni, vzgojno-var -stveni, kulturni in telesnokultumi režim z namenom,da se otroci počutijo brezskrbno in varno. Podrobnejše informacije dobite pri šolskih svetovalnih delavkah ali na telefonski številki Skupščine občine Žalec, na Občinski zvezi DPM, telefon: 711-311. Komisija za letovanje in rekreacijo otrok pri Občinski zvezi DPM Žalec razpisuje hkrati tudi kadrovske potrebe za spremljanje otrok na letovanje, in sicer: 7 vzgojiteljev in plavalnega učitelja. Letovanje bo potekalo deset dni, predvidoma od sredine julija dalje. Prijave pošljite do 5. maja 1992 na SO Žalec, Občinska zveza DPM, s pripisom Za letovanje otrok. Tradicija treh generacij ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC Velika izbira poročnih prstanov Plačilo na dva obroka! Vabilo na Bukovico Planinsko društvo Žalec prireja v sodelovanju s Socialistično stranko Slovenije - območnim odborom Žalec ob spominskem ^nevu ustanovitve OF slovenskega naroda tradicionalno srečanje na Bukovici, ki bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 10. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovnih šol Petrovče in Žalec, Savinjski oktet iz Žalca in pihalna godba Zabukovica. Pripravili smo razne šaljive in spretnostne igre. Udeleženci bodo prejeli spominek. Ob tej priložnosti pričakujemo na Bukovici letošnje 60-letnike, rojene torej v letu 1932, ki še zmorejo takšen pohod na lepo planinsko postojanko. Upravni odbor PD Žalec se ponovno javno zahvaljuje vsem letošnjim dobrotnikom za pomoč pri dograjevanju naših domov na Šentjungarti in na Bukovici! Prisrčno vabljeni! Cvetna nedelja je bila letos takšna, kot že dolgo ne. Proti cerkvam so se vile procesije ljudi, le redko kateri pa je bil brez zelenja. Otroci, fantje in dekleta so nosili butare, starejši pa oljčne vejice. Kot je bila že pred davnimi leti navada, so fantje tudi letos med seboj tekmovali, kdo bo imel največjo butaro. Butare so se vile proti nebu, pred pol-zelsko cerkvijo pa je bila največja tista, ki so jo napravili fantje iz Ločice. Dolga je bila kar 15 metrov. T. Tavčar Komunalno odlagališče v začaranem krogu Z dodatnimi kriteriji pretehtati vse možne lokacije Krajani Ložnice so 1. aprila zaprli odlagališče komunalnih odpadkov, na protestnem zboru pa seznali predstavnike občine z zahtevami o zaprtju sedanjega odlagališča, odločno pa so tudi nasprotovali izgradnji novega odlagališča na Prepovedanem hribu. Krajani Ložnice so namreč zatrjevali, da je zaselek ekološko že preobremenjen zaradi bližnje industrije, sedanjega odlagališča, plinovoda in elektrovoda, prizadela pa jih bo tudi izgradnja avtoceste. Pritoževali so se tudi nad tovornim prometom skozi Ložnico, saj vozniki ne upoštevajo prometnih znakov. Predstavniki občine so zbranim krajanom pojasnili, da so lokacijo za novo odlagališče na Prepovedanem hribu predlagali strokovnjaki kot najustreznejšo med petimi možnimi v občini, predlog pa so soglasno sprejeli tudi poslanci občinske skupščine že lani novembra. Ker krajanom niso mogli zagotoviti, da odlagališča ne bo na omenjeni lokaciji, so se po večurnem pogovoru razšli. Kasneje pa so se dogovorili, da bodo z dodatnimi kriteriji ponovno proučili vse možne lokacije in poiskali tudi nove. Dogovorili so se tudi za redno spremljanje inšpekcijskih služb pri urejanju sedanjega odlagališča, tovorni promet pa je dovoljen samo za dostavo in tovarne na tem območju. jk Ob nakupu vzemite račun; da ne boste plačali kazni Če kupec ne bo imel računa, ga lahko doleti še 500 tolarjev kazni V dopolnjenem zakonu o dohodnini je kazenska določba sankcionirala prekršek neizdajanja računov zoper zasebnika oziroma nosilca dejavnosti, ki ni izdal računa za opravljeno storitev ali nakup. Ta kazenska določba je sedaj na novo opredeljena in sankcionirana v novem zakonu o promet- nem davku, in sicer v 70. členu. Kazen zoper zasebnika je v primeru neizdaje računa, paragonskega bloka ali odrezka blagajniškega traku sedaj neprimerno višja kot v prejšnjem zakonu, saj znaša najnižja kazen 30 tisoč tolarjev. Kršitev pa bo obravnaval sodnik za prekrške, pri čemer bodo povratniki kaznovani dosti strožje. Inšpektorji bodo lahko na kraju samem takoj denarno kaznovali zaposlene pri zasebniku, ki ne bodo izdajali računov, in sicer z 2.500 tolarji globe, čeravno jim bo zasebnik omogočil takšno poslovanje. Po 76. členu zakona o prometnem davku pa bodo davčni inšpektorji s 500 tolarji lahko kaznovali tudi kupce, če jim ti ne bodo pokazali računa, odrezka blagajniškega traku ali paragonskega bloka za nakup ali opravljeno storitev, ki mu ga je zasebnik ali prodajalec dolžan izstaviti. Kontrola računov ni uperjena proti kupcem, kot se zdi, temveč proti zasebnikom in prodajalcem, da le-ti ne bi prikrivali opravljenega prometa. Zato se bomo morali slej ko prej vsi skupaj navaditi, da bomo pri blagajni v vrečko spravili še blagajniški odrezek, če se bomo hoteli izogniti inšpektorjevi globi, ki bo lahko tudi večja, kot bo vrednost vsebine v vrečki, če mu seveda ne bomo mogli pokazati računa za nakup. V. Ck. 23 tisoč dohodninskih napovedi____________ 31. marec je že mimo, hkrati z njim pa se je iztekel tudi zadnji rok za oddajo dohodninske napovedi. Tokrat me je zanimalo, kako so se žalski občani potrudili pri izpolnjevanju te nove državljanske obveznosti in za odgovor sem ponovno zaprosila vodjo davčne uprave Martino Praprotnik. Na davčnem uradu so prejeli 24.701 formular, kar je nekoliko več, kot so predvidevali. Njihova ocena, okoli 23 tisoč dohodninskih napovedi, je sicer upoštevala vse aktivno za poslene prebivalce, vključno z obrtniki in upokojenci, ni pa mogla zajeti ljudi, ki prejemajo družinske pokojnine ali so honorarno zaposleni, prav tako pa so napovedi za dohodnino oddali vsi, ki so trenutno prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Odločbe, ki naj bi jih ljudje prejeli, bodo prišle šele okoli 31. oktobra, saj zbrane podatke obdelujejo v Ljubljani. Od 20. aprila dalje pa bodo začeli pošiljati tudi pozive vsem ljudem, ki so napačno izpolnili dohodninsko napoved, da naj se oglasijo v davčni pravi zaradi popravkov ali pomanjkljivo izpolnjenih formularjev. Takšnih napovedi za dohodnino je prišlo približno petsto, napake pa so v glavnem na tistih, ki so bile dostavljene po pošti. Največje težave povzročajo manjkajoče matične številke in pa evidenčne številke zavarovancev oziroma upokojencev, ki jih pri obdelavi podatkov v Ljubljani potrebujejo zaradi kontrole. Le kakšnih 10% vseh dohodninskih napovedi je prišlo po pošti, ostalo pa so prinesli ljudje osebno. Ker so napovedi sprejemali tudi v krajevnih skupnostih, na občinski davčni upravi pa je bilo zaposlenih tudi šest honorarnih delavcev, do večjih zastojev ni prišlo, čeprav je bil naval, razumljivo, največji zadnja dva dneva. Dohodninske napovedi še sprejemajo, toda obravnavane bodo, kot da so oddane po roku, potem pa bodo na ravni republike odločali o morebitnem kaznovanju. Kljub temu pa naj vsi, ki formularjev še niso oddali, kot pravi Martina Praprotnik, to storijo čim prej. Na podlagi registra bodo ugotovili, kdo napovedi ni oddal, temu bo sledil osebni poziv, kasneje pa verjetno tudi kazen. Pri tem iskanju obstoja seveda kar nekaj problemov, saj so nekateri ljudje v tem času bodisi umrli ali pa sploh ne prejemajo dohodkov. Martina Praprotnik je ob zaključku najinega pogovora zatrdila, da je bil odziv dovolj velik, organiziranost davčne uprave dokaj dobra, da pa bo drugo leto postopek vsekakor že bolj rutinski in tudi zamudnike bodo bolj ostro prijeli. Dominika Sambolič Pomagajmo invalidom in starejšim občanom Na svetovni dan zdravja sem videl pred žalsko skupščino žalostno sliko, ki me je presunila in sem o njej hočeš nočeš razmišljal. V občinsko hišo je hotel vstopiti invalid Vinko Zajc iz Žalca, toda ni mu uspelo, dokler ni prosil nepoznanega občana, da mu pomaga po stopnicah. Ko sem se z Vinkom pozneje srečal, mi je povedal, da mu je iz občinske hiše pomagal prijazni občinski uslužbenec. Oba zaslužita javno pohvalo, saj sta mu pomagala v sili. Kakšen dan pozneje pa sem zopet videl starejšega občana, kako je s poprijemanjem vstopal v to stavbo. Spomnil sem se pogovora z vodjem žalske ekspoziture Ljubljanske banke g. Tratarjem, ko mi je razlagal, kako je nezadovoljen, ker v njihove prostore ne morejo invalidne osebe, pa tudi starejši so imeli težave, ker so bili njihovi prostori v I. nadstropju. Zato se je veselil novih prostorov, ki so dostopni vsem občanom. Takšne naj bi bile vse javne stavbe, v katerih imajo občani opravke. Glede na to, da načrtovalci in graditelji naše občinske hiše na to niso mislili, bi bilo prav, da sedanji upravljalci stavbe napravijo držalo, na katerega bi se invalidi ali starejši obča- ni lahko opirali ob vstopanju in izstopanju iz stavbe. Čeprav v proračunu ni predvidena takšna investicija, smo lahko trdno prepričani, da tej humani potezi ne bo nihče nasprotoval in bi s tem marsikoga tudi razveselili. Obvestilo refčem plemenskih V • I • živali Veterinarska postaja Žalec obvešča rejce plemenskih živali, da sprejema naročila za osemenjevanje ob delavnikih do 9. ure, nedeljah in praznikih pa do 8. ure na tel. 714-144. Za rejce krajevnih skupnosti Vransko, Tabor in Go-milsko pa do izgradnje telefonije velja sedanji način obveščanja. STANOVANJSKO UPRAVLJANJE Podjetje SIPRO, d. o. o. Žalec že več mesecev izvaja prehod na novo stanovanjsko zakonodajo. Po sklepu občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora morajo vse stanovanjske hiše v občini Žalec dobiti upravnika do 15. aprila 1992. V nasprotnem primeru bo občinski sekretariat predlagal sodišču, da v nepravdnem postopku imenuje upravnika za tiste hiše, ki še nimajo upravnika. Občina je po zakonu dolžna vzdrževati register stanovanj in nadzor nad vzdrževanjem stanovanj tako, kot predpisuje zakon. V interesu občine je, da je vzdrževanje čim bolj tekoče, zlasti večjih infrastrukturnih objektov in inštalacij v stanovanjskih objektih, kot so kotlovnice, vodovodna inštalacija, kanalizacija, inštalacije centralne kurjave, hidroforne postaje, dvigala in dlmovodne tuljave, saj je občina tudi lastnik tretjine stanovanj. Zato bo podjetje SIPRO sklicevalo zbore lastnikov hiš v katerih je bilo podjetje izbrano za upravnika hiše. Na teh zborih naj bi se lastniki dogovorili o vzdrževanju objektov, o načinu uporabe skupnih prostorov in o načinu obratovanja hiše. Zbore lastnikov bomo sklicevali v popoldanskem času in ob sobotah dopoldan. V ta namen naprošamo lastnike, da se sestanka zagotovo udeležijo. O času zbora lastnikov jih bomo pravočasno obvestili. SIPRO, d. o. o. ŽALEC OBVESTILO STARŠEM Priprave na novo šolsko leto (razporeditev otrok v skupine, število oddelkov, oblike programov in njihovo trajanje) se pričnejo vsako leto v maju. Zato VVZ Janko Herman Žalec obvešča vse starše, ki so se že odločili ali samo razmišljajo o vključitvi otrok v katero koli obliko programa v VVZ, da se oglasijo osebno ali po telefonu na sedežih organizacijskih enot ali na upravi do 15. maja 1992: - uprava, Tomšičeva 5, Žalec - OE Petrovče - OE Žalec I - OE Žalec IV, Tomšičeva 5 - OE Šempeter - OE Prebold - OE Polzela Po opravljenih vpisih sestanke. Vljudno vabljeni. 712- 212, 712-201 776-651, vodja Alma Jenšterle 713- 234, vodj a Breda Rovan 712-212, vodja Zora Gajšek 712-201 701-200, vodja Barbara Urbanci 723-082, vodja Marija Jager 721-318, vodja Lidija Ušen bomo organizirali roditeljske WZ Žalec Pritožba staršev zaradi povišanja oskrbnine Skupnost staršev otrok, ki so vključeni v Vzgojno-var-stveni zavod Žalec, je vodstvu poslalo kolektivno pritožbo zaradi 45-odstotnega povišanja cen oskrbnine za mesec marec in predvidene 13-odstotne podražitve za mesec april. Pritožbo staršev je obravnaval izvršni svet in sklenil, da bo proučil možnosti proračuna za zagotovitev dodatnih sredstev, pripravili pa bodo tudi pogovor z republiškimi poslarici in predstavniki republiškega ministrstva. »Zaradi neskladja med rastjo osebnih dohodkov in življenjskimi stroški nismo sposobni več plačevati tako visokih stroškov oskrbnine za naše otroke. Starši, ki infamo dva ali več otrok, jih težko vzdržujemo (obutev, obleka, hrana ...), ne zmoremo stroškov oskrbnine v vrtcih. V največji stiski so starši, ki so ostali brez dela ali pa neredno prejemajo plačo. Opozoriti želimo še na dejstvo, kako nizka je davčna olajšava v primerjavi z vsemi stroški otroka. Zato zahtevamo dodatna sredstva iz občinskega in republiškega proračuna. Odgovorne želimo opozoriti, da bomo starši prisiljeni izpisati otroka iz vrtca, ker ne zmoremo plačevati tako visoke oskrbnine,« so zapisali starši v pritožbi, ki so jo naslovili na vodstvo WZ. V stališčih s sestanka skupnosti staršev in vodstva VVZ so zapisali, da veljavni sistem obračuna prispevka staršev ne ustreza življenjskim razmeram, družinam pa ne omogoča normalnega preživetja. Spoštuje naj se tudi temeljna konvencija o otrokovih pravicah, za katero bi morala biti mlada demokratična Slovenija bolj dovzetna. Čim prej naj se sprejme nova zakonodaja o družinskih dajatvah. Nujna je sprememba sistema davčnih olajšav za otroka v sistemu dohodnine. Nesprejemljiv je enotni sistem valorizacije glede na različno rast osebnih dohodkov po občinah. Ukiniti ali zmanjšati je treba prometni davek na osnovne življenjske potrebščine. Na sestanku so sklenili, da bodo s svojimi zahtevami seznanili občinske poslance v republiški skupščini in pristojno ministrstvo. Občinski izvršni svet je zahteve staršev že obravnaval, o njih pa se bodo člani opredelili, ko bodo proučili možnosti. jk Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Na-raglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Titova 35. Tehnično urejanje: NT&RC Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Pomemben dosežek Kiva in Emteksa Za okroglo mizo z direktorjema, obeh podjetij V minulih dneh je sežigalna naprava v Emteksu, ki je plod znanja Kivovih strokovnjakov, prestala še zadnjo preizkušnjo. Rezultati so presenetljivo dobri in tako ni več daleč čas, ko bo naprava začela opravljati pomembno funkcijo sežiganja odpadkov avtomobilskih oblog, katere so doslej odlagali na odlagališče na Ložnici. S tem bo poplačan ves trud delavcev Kiva, ki so izdelali to napravo, prav tako pa so navdušeni v Emteksu, saj bodo svoje odpadke spremenili v energijo. Vložena sredstva, ki niso majhna, bodo povrnjena v dobrih treh letih. Za kakšno napravo sploh gre, pa Sežigalna naprava je zelo uspešno prestala meritve Skupščina občine Žalec Izvršni svet RAZPIS o podelitvi nagrad INOVATOR Žalec 1991 Za nagrado INOVATOR Žalec 1991 lahko kandidirajo občani občine Žalec, ki uresničujejo dosežke inovacijske in raziskovalne dejavnosti. Nagrade bodo podeljene: 1. inovatorjem množične inovativne dejavnosti za inovacijske dosežke; 2. razvojno-raziskovalnim delavcem za pomembnejša raziskovalna dela v okviru ali za potrebe podjetij ter družbenopolitičnih skupnosti. Nagrade bodo podeljene za enkratne dosežke ali večletno inovativno dejavnost'. Prijava mora v pisni obliki vsebovati: - osebne podatke prijavljenega, - opis, elaborat in drugače zadovoljivo predstavitev inovacijskih dosežkov laži raziskovalne naloge, - podatke za vrednotenje: uporabnost, izvirnost in izračun koristi, - druge podatke, ki so pomembni za inovacijsko dejavnost kandidata. Diplome z nagradami bodo podeljene za najboljše dosežke v preteklem letu na podlagi pravilnika. Rok za prijavo je do 30. maja 1992, pošljite pa jih na naslov: Občina Žalec, sekretariat za družbeno-ekonomski razvoj in finance. IZTOK ŠULER BRASLOVČE 16 SERVIS za popravilo: - TV aparatov - videorekorderjev - avtomobilskih in radijskih sprejemnikov - glasbenih centrov - glasbenih komponent Popravljeno hitro in kvalitetno, rezervni deli zagotovljeni. Delovni čas vsak dan od 9. do 16. ure, tel.: 063/776-887 od 17. ure naprej. SIPRO, d. o. o. Žalec Najemnine za stanovanja in poslovne prostore so se od 1.4.1992 dalje povečale za 11,8%. Dovoljena rast za maj znaša 9,2%. Povprečna najemnina za stanovanje v aprilu znaša 1.740,80 SLT, to je 34,10 SLT za m2. Povprečna najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 246,80 SLT. podrobneje v pogovoru z direktorjema obeh podjetij, Ivom Krečom in Ivanom Podpečanom. V Emteksu so se lani odločili, da sami poskrbijo za svoje odpadke, ker so vedeli, da bo deponija vsak čas polna, nadomestna pa še ni zgrajena. »Veseli smo, da smo se odločili za ta korak, saj je glede na kalorično vrednost odpadkov (podobno kot rjavi premog) velika škoda, da odpadki končajo na deponiji, čeravno v ekološkem pogledu niso problematični,« je uvodoma povedal Ivan Podpečan, direktor Emteksa.« S sežigalno napravo bomo izkoristili kalorično vrednost odpadkov do 70 odstotkov. Seveda pa pot do te naprave ni tako enostavna, kot morda iz-gleda. Ko smo se za to odločili, smo obiskali kar nekaj tovarn v zahodni Evropi in skupaj s predstavniki matične firme prišli do ugotovitev, ki so nas pripeljale do tega, da smo se povezali s Kivom.« Za kakšna spoznanja pravzaprav gre? V Emteksu so ugotovili, da v Evropi ne obstajajo unive-zalni sistemi, ki bi generalno reševali problem odpadkov, ampak da vsaka vrsta proizvodnih odpadkov zahteva prilagoditev sežigalne naprave odpadkom in da je tako vsaka sežigalna naprava samostojen projekt. Tako naredijo napravo za sežiganje, ki najbolje ustreza zahtevam proizvodnje in ekologije. Ivan Podpečan: »V bistvu smo tako spoznali, da ne moremo sežigalne naprave enostavno kupiti in začeti sežiga-ti, ampak jo mora nekdo narediti glede na naše zahteve, zahteve okolja in vrsto odpadkov. Ker smo vedeli, da se je KI V že ukvarjal s tem in da ima bogate izkušnje z raznimi toplotnimi napravami oz. pečmi, smo se odločili za njih. Sreča za nas in za KIV pa je bila v tem, da je ekipa v Kivu mlada in ambiciozna in jim ni bilo žal vložiti energije, časa in dela. Svoj delež pri tej odločitvi pa je dodal tudi strokovnjak naše matične firme v Nemčiji, ki je prišel v KTV, preveril zadevo in se glede na dosedanje znanje, glede na naprave, ki so jih že izdelali in glede na to, kako so mu predstavili svoje znanje in pripravljenost za delo, odločil, da gremo v ta projekt, ki bo produkt znanja Kivovih ljudi. Sicer pa je potrebno poudariti, da je bil projekt tako zastavljen, da je tveganje nosil KTV. skega Smelta že pred časom inštalirali v Sisku, vendar pa je ta, ki je postavljena sedaj v Emteksu, dosežek, s katerim so prekosili sami sebe. To pa jim daje elan, da se razvijajo še naprej in postanejo pomembni proizvajalci tovrstnih naprav, saj se potrebe po uničenju proizvodnih odpadkov večajo. Svoje pa bo verjetno naredila tudi zakonodaja. Ivo Kreča: »Veseli smo, da smo našli stik z Emteksom in v izredno kratkem času realizirali ta projekt. Dejstvo je, da so bili prvi pogovori opravljeni konec lanskega novembra, pogodba oz. protokol pa je bil podpisan v decembru po obisku nemškega strokovnjaka, ki je ugodno ocenil naša prizadevanja in možnosti. Zaradi našega interesa in sodelovanja Emteksa je projekt takoj zaživel in bil v treh mesecih tudi Ivo Kreča Ivo Kreča: »Dejstvo je, da so se doslej takšni in podobni odpadki odlagali na razne deponije, na črna odlagališča, kar je še slabše, ali pa so se, kar je morda še najslabše, sežigali v različnih pečeh, ki v nobenem primeru niso mogle zagotoviti neoporečne emisije dimnih plinov. Vsa ta spoznanja in izkušnje, ki jih ima KTV Vransko z izdelavo toplotnih naprav, kjer upoštevamo tudi ekologijo, so nas že pred petimi leti spodbudili, da smo začeli razmišljati o razvoju in izdelavi posebnih sežigalnih naprav. Smisel teh naprav za termično predelavo, kot jih mi imenujemo, pa je v tem, da morajo prispevati k čistejšemu zraku, okolju in ekonomiki poslovanja. Ta naprava je v službi ekologije, po drugi strani pa tudi pomemben energetski izkoristek sicer nekoristnih odpadkov, ki bi zapolnjevali komunalne deponije.« V Kivu so se smelo in z optimizmom lotili dela. Izkušnje in znanje, ki so ga razvojno izpopolnjevali več let, pa so v tem primeru prišli še posebno do izraza. Prvo podobno napravo so s pomočjo ljubljan- Ivan Podpečan končan. To pa je nedvomno izredno kratek rok za tovrstno napravo, ki je prototip. Kot zanimivost pa velja povedati, da je na Zahodu dobavni rok za to najmanj pol leta, kar pomeni, da smo prehiteli sami sebe. Razveseljivo je tudi, da smo kljub finančnim težavam uspeli zadevo dobro izpeljali in že po treh mesecih dobiti potrditev za sredstva in trud, ki je bil vložen v ta projekt. Sedaj že lahko rečemo, da je koncept naprave pravi in emisije, ki jih ta naprava spušča v zrak pri termični preobdela-vi, ne presegajo emisijskih vrednosti, ki so dovoljene, kar je v bistvu najvažnejši rezultat in bistvo celotnega dogajanja, kajti če ne bi uspeli zagotoviti ustreznih izhodnih parame- trov, ki so zakonsko predpisani, potem bi bil celoten trud, celoten projekt brez vrednosti.« Povejmo še, da so meritve opravili strokovnjaki zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki imajo za vse to potrebne inštrumente, pa tudi mednarodno priznano licenco. - Emisija dimnih plinov, je bistveno manjša od izpušnih plinov avtomobilskega motorja. To pa pomeni, da si boljše naprave skorajda ni moč želeti. Podpečan:« Ob tem spoznanju smo lahko veseli prav vsi. KIV kot proizvajalec, mi kot kupec in uporabnik te naprave, okolje in širša družbena skupnost v ekološkem pogledu. Vsekakor mislim, da bi ta projekt moral vzbuditi določeno pozornost pri vseh tistih, ki se ukvarjajo z odpadki, okoljem in ekologijo. Ivo Kreča: »Pri vseh dosedanjih napravah, ki smo jih Slovenci uvozili z Zahoda in so sedaj nameščene po raznih firmah, bolnišnicah in drugod, v večini primerov niso upoštevali nobenih kriterijev. Običajno je bilo tako, da so napravo za sežiganje pripeljali, jo inštalirali in jo pognali. Nihče pa ni izvajal nobenih pravih meritev, osebno menim, da je emisija dimnih plinov iz takšnih naprav zelo sporna. Ceno tega nespametnega ravnanja pa sedaj plačujemo s slabšim zdravjem. Sam postopek izdelave sežigalne naprave je zapleteno opravilo, saj je potrebno opraviti vrsto kompliciranih, tehnološko zelo zahtevnih analiz in drugih raziskav še pred začetkom projekta. S tem pa obvarujemo že izdelano napravo pred nezaželenimi učinki. Vsekakor pa je bil to ambiciozen projekt, zato naj tudi pohvalim celotno ekipo naših fantov v Kivu, prav tako pa tudi Em-teks za dobro in uspešno sodelovanje ...« V Kivu in Emteksu sedaj že lahko dvignejo čaše in si nazdravijo ob uspehu, ki prav gotovo ne bo ostal neopažen -v širšem slovenskem prostoru, verjetno pa tudi zunaj, saj se za ta projekt sežigalne naprave zanimajo že v Emteksovi matični firmi v Nemčiji. Vloženo znanje in izkušnje je potrebno kar najbolj izkoristiti. Darko Naraglav Gasilci ocenil» svoje delo V soboto, 11. aprila, so zborovali gasilci žalske zveze, ki združuje 3050 gasilcev, 597 gasilk in 800 mladih glasilcev. Zborovanja so se udeležili tudi številni gostje, na njem pa sta o delovanju v preteklem letu poročala predsednik Rudi Herman in poveljnik Branko Verk. Poudarila sta, da jih predlanska poplava in lanska vojna nista spravili na kolena, ampak so se še resneje zavzeli za svoje poslanstvo in bili tudi v najbolj kritičnih trenutkih vselej pripravljeni priskočiti na pomoč. Oba sta se zahvalila tudi svojim članom, manjkalo pa ni tudi kritik, predvsem na tiste, ki preslabo ravnajo z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Težak gospodarski položaj se pozna tudi v gasilstvu, saj posamezna društva nimajo niti za gorivo. Sedaj čakajo na novo zakonodajo, od katere si mnogo obetajo. Lani so posredovali pri 32 požarih, ki so povzročili za 5,6 milijonov tolarjev škode, ki pa bi bila brez njihove pomoči še dosti večja. Niso pa zadovoljni s sistemom obveščanja, saj društvo v Žalcu pogosto zve za požar prej kot najbližje domače društvo. Nenehno tudi izobražujejo svoje člane, saj so lani dobili 40 novih podčastnikov, 18 gasilcev pa so usposobili za delo z dihalnimi aparati. Žalski gasilci pa so nepogrešljivi tudi tam, kjer usahne pitna voda, tako v zimskem kot poletnem času, saj jo tja prevažajo s cisternami. Presunljiv je bil pozdrav pobratene gasilske zveze iz Križevcev iz sosednje Hrvaške, pri njih je vojna terjala že 122 ' življenj gasilcev. Posebej so se zahvalili za nesebično pomoč slovenskim gasilcem ter gasilski zvezi Celje za pomoč v Sisku. Upajo, da se bo to brezumje na Hrvaškem kmalu končalo. Kljub vojni pa gasilstvo tukaj ne zamira. Letos bodo pri njih tri društva slavila svojo stoletnico, v Križevcih pa bodo odprli nov gasilski dom, na katerega so povabili tudi žalske gasilce. Občinska gasilska zveza je potrdila tudi svoj zaključni račun ter sprejela letni finančni načrt, ki ga morajo uskladiti še s sekretariatom za ljudsko obrambo, saj požarna varnost spada v njihovo področje. Na koncu zborovanja so podelili tudi odlikovanja, in sicer osem Gasilske zveze Slovenije in deset Gasilske zveze Žalec. I.J. Adriatic je prva slovenska zavarovalna delniška družba, ki je sprejela nove izzive podjetništva in konkurence. Znanje in izkušnje, ki smo jih pridobili v nekdaj edinem slovenskem zavarovalnem sistemu, nadgrajujemo in bogatimo z razširjeno zavarovalno ponudbo ter z dvigom kakovosti storitev in kadrov. Nudimo vam najrazličnejše vrste zavarovalnih storitev, informacije in nasvete. Od nas boste dobili vse, kar od dobre zavarovalnice tudi pričakujete. Poštenost. Hitrost. Zanesljivost. Še posebej takrat, ko nas boste najbolj potrebovali. Pri reševanju škodnih primerov. Pa še to: bonus in malus se pri avtomobilskih zavarovanjih vežeta na lastnika avtomobila, zato jih pri sklepanju zavarovanj enako upoštevamo vse zavarovalnice. & Adriatic* zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. Če pri nas sklenete obvezno avtomobilsko zavarovanje, Vam ob sklenitvi podarimo še kupon za brezplačni preventivni pregled vozila. Poslovna enota Celje / Titov trg 6, tel.: 27-711. 27-7291 fax: 26-840 Azur, pooblaščena agencija / Bevkova 6, Žalec / tel. ■ 063/712-181, 711-223 Letna skupščina narodnih demokratov Narodni demokrati smo imeli 10. aprila 1992 letno skupščino. Zbrali smo se v hotelu v Žalcu. Gosta sta bila podpredsednik stranke gospod Andrej Šter iz Kranja ter v. d. glavnega tajnika stranke gospod Leon Petrev-čič. Poročilo sta podala predsednik občinskega odbora stranke in blagajnik. Predsednik je menil, da smo bili v stranki v prete- klem letu premalo aktivni. Precejšen del krivde za neaktivnost je pripisal sebi zaradi preobremenjenosti. Predlagal je, da bi v prihodnje sestanke izvršilnega odbora skliceval sekretar stranke, kar so člani tudi sprejeli. Pomembnejši dogodki v življenju stranke so bili: Pogovori z novinarjem Danilom Slivnikom, obrambnim ministrom Janezom Janšo in pesnikom To- Delovni pogovor z vodstvom stranke Vodstvo prenoviteljev žalske občine je bilo že dalj časa nezadovoljno z delom svoje stranke v Ljubljani, saj je začetni polet prenavljanja že močno opešal. V zadnjem obdobju pa je bilo opazno tudi zapostavljanje naše stranke pri pogovorih o prihodnji slovenski vladi. Zato je vodstvo žalskih prenoviteljev zahtevalo sestanek z vodstvom republiške stranke in tako sta se konec meseca marca sestali vodstvi ter v peturnem delovnem sestanku izmenjali poglede na aktualna vprašanja in se dogovorili za prihodnje delo. Delovnega sestanka so se udeležili dr. Ciril Ribičič, predsednik stranke, Mauricio Olenik, Borut Pahor, podpredsednika stranke, Franci Pivec, glavni tajnik, in Milan Verdel, član predsedstva SDP Slovenije. Ugotovili smo, da se je stranka sicer že jasno opredelila in distancirala od dejanj svoje pravne predhodnice, vendar pa ne moremo v celoti preprečiti etiketiranja naših članov s temi dejanji, kar počnejo politični nasprotniki. Le-ti bodo ob pomanjkanju drugih argumentov še vedno uporabljali tovrstno pritika-nje zgodovine članom naše stranke, čeprav sedanji člani s tem nimamo nobene zveze. Vodstvo stranke iz Ljubljane pa je potrdilo, da intenzivno razmišljajo in pripravljajo še nadaljnje kadrovske pomladitve vodstva stranke. V pripravah nove volilne zakonodaje, kjer se predsednik dr. Ciril Ribičič močno angažira kot strokovnjak in kot predsednik stranke, pa tudi v predvolilnih in volilnih aktivnostih, bo stranka nastopila s pomlajenimi člani. V ta sklop vprašanj spada tudi naša podpora ponovni kandidaturi Milanu Kučanu za predsednika države. Programska izhodišča ostajajo še naprej socialdemokratske narave in vsebine in potrjeno usmeritev konference v Postojni bomo še naprej vgrajevali v vse naše aktivnosti. Prav takšen program pa bo osnova za sodelovanje z vsemi strankami, ki bodo imele podoben program ali bodo v koalicijskih povezavah sprejemale tudi takšno našo usmeritev. Prav zaradi podobnosti programa in zahtev stavkajočih v mesecu marcu se je stranka odločila za podporo stavki in njenim zahtevam. Ugotavljamo, da je vodstvo stranke z zanimanjem prisluhnilo kritiki in pobudam za oprez-nejše mesto stranke in se obvezalo tudi, da bomo informacije hitreje izmenjavali pri ustvarjanju politike stranke, o povezovanjih z drugimi strankami pa se še bolj posvetovali. Franci Tratar OPTIKA Salobif Levec 38a, Petrovče -Najbopa izbira okvirjev vrhunskih svetovno znanih proizvajalcev -stalno na voljo 720 vrst okvirjev in očal -specialna stekla - multifukalna h bifukalna, stanjšana stekla -lastna proizvodnja okvirjev omogoča cenejšo ponudbo VSE ZA DOBRO OPTIKO V OPTIKI SALOBIR OBIŠČITE NAS IN VIDELI BOSTE BOUE netom Kuntnerjem v Občinski matični knjižici v Žalcu. Bolj optimistično kot predsednikovo je bilo poročilo blagajnika. V preteklem letu smo dobro gospodarili. Nekaj denarja smo namenili v dobrodelne namene, največ za obdaritev otrok ob Mi-klavževanju. Nekaj je bilo stroškov s poslovanjem stranke, precej pa ga je še na računu, pripravljenega za stroške ob volitvah. Podpredsednik gospod Šter je poudaril, da stranka dosledno zagovarja program, na podlagi katerega so bili izvoljeni njeni poslanci. Vladne igre se nam zdijo že skoraj neresne. Posebno, ker nobeden od mandatarjev ni predložil temeljitega programa za delo vlade. Zato se tudi ni možno odločiti o njem. Nas pa zanima predvsem program in seveda realne možnosti za njegovo uresničitev. Glede na to, da je se- danja vlada večino obljub iz svojega programa uspešno izpolnila, zaenkrat ne razmišljamo, da je ne bi več podpirali. Stranka je sedaj urejena tako, da so v njenem vodstvu zastopani ljudje iz cele Slovenije. Tako naša stranka ni namenjena samo peščici po-litokratov iz Ljubljane, ampak predvsem slovenskim državljanom. Stranka se zavzema za strpnost in večjo kulturo v političnem življenju. S svojm predlogom volilnega zakona pa želimo doseči dober volilni zakon, predvsem pa čimprejšnje volitve. V razpravi so člani izrazili zadovoljstvo zaradi doslednosti in poštenosti strankarskega vodstva. Nezadovoljni pa so bili zaradi počasnega izvajanja denacionalizacije in odlaganja privatizacije, ki je ključni pogoj za hitrejši napredek naše države. M. D. Ob problemu odlagališča Z razumom do rešitve! Kjer je dim, je tudi ogenj, bi lahko rekli o dokaj vročih polemikah in protestih krajanov Ložnice v zvezi z odlagališčem komunalnih odpadkov. Demokratska stranka ugotavlja, da sta zaradi odlagališča dve težavi. In sicer problem starega odlagališča, ki je prepolno, ter problem lokacije novega odlagališča. Demokrati smo na strani krajanov Ložnice. Ti se po našem mnenju upravičeno borijo, da se novo odlagališče uredi drugje, kot je predvideno, staro pa zapre. Tudi mi menimo, da je ta del žalske občine nadpovprečno ekološko obremenjen. V demokratski stranki se zavzemamo za ponov- no proučitev kriterijev v zvezi z novim odlagališčem. S problemom deponije komunalnih odpadkov so se že prejšnji občinski možje vse premalo ukvarjali, tako da krivda ni le na strani sedanjih. Zato je prišlo do tega, da je odlagališče na Ložnici prepolno. Hkrati pa je res, da nihče ne bo vesel deponije odpadkov v svojem kraju. Vsi pa se po svojih najboljših močeh trudimo najti kar se da najbolj sprejemljivo rešitev za vse. Treba pa bo narediti nekakšen kompromis, končati savinjsko smetarsko vojno, saj se bomo drugače dušili v odpadkih. Izvršilni odbor Demokratske stranke Žalec Kako zagotoviti pravice upokojencem? Takšna in podobna vprašanja so si zastavljali upokojenci žalske občine na letnih konferencah. Odgovor je bil jasen. Imamo samo eno možnost: organizirati se v Demokratično stranko upokojencev Slovenije, da bomo na naslednjih volitvah izvolili svoje predstavnike v skupščinske in druge organe, kjer bodo zastopali naše upravičene zahteve. Izkušnje zadnjih volitev, takrat so stranke obljubljale vse mogoče, predvsem pa socialno varnost državljanom, so nam v opomin, da ne bomo več nasedali predvolilnim zvijačam. Delegati, ki smo jim zaupali, da nas zastopajo v parlamentu, še niso ničesar storili za tisto, kar so nam obljubili in kar smo od njih pričakovali. Njihova aktivnost se v parlamentu v glavnem odraža v medstrankarskih prepirih in obtoževanjih iz preteklosti. Če bi se vlada in parlament toliko ukvarjala z gospodarstvom, kot se s politiko, ne bi zabredli v takšne težave, kot smo. Tako pa je njihov glavni cilj utrjevanje svojih političnih ambicij. Zanje so važnejši strankarski interesi, ki že presegajo vse meje politične razumnosti, kar nas vodi v še večjo krizo. Za vse te politične igre pa obubožano ljudstvo plačuje velik davek. Trditev nekaterih strankarskih veljakov, da je večina predvolilnih obljub uresničena, je čista laž. Resnica je drugačna. Zaradi pomanjkljive in nedorečene zakonodaje gospodarstvo propada, nekateri pa na račun tega bogatijo. Ustvarja se razvejan državni aparat, da ga tako majhna država, "kot je naša, ne prenese. Oblastni organi se obnašajo, kot bi bili najbogatejši na svetu, nad njimi pa ni nobene kontrole. Vlada zaradi svoje nesposobnosti posnema modele drugih držav, čeprav v marsičem niso primerljivi z našimi pogoji in zmožnostmi. Takšno eksperimentiranje pa nas ogromno stane. Delavci nimajo nobene pravne zaščite, prepuščeni so nemilosti vodstvenih ljudi, ki imajo v rokah vso oblast. Vse te anomalije pa so nas pripeljale na rob siromaštva. Pričakujemo lahko, da se bo stanje še poslabšalo, ker od takšne gospodarske politike, kot jo vodi ta vlada, nimamo kaj pričakovati. Zato je nujno, da se upokojenci organizirano borimo za dve prednostni nalogi strankinega programa; da preprečimo nadaljnje upadanje življenjske ravni in zahte- vamo, da bo imela družba pravilen odnos do starejše generacije. To pa bomo uspeli le združeni v demokratični stranki upokojencev. V času, ko prehajamo iz enega v drugi družbeni red, je še toliko potrebneje, da se močno organiziramo, če pomislimo, da bo preteklo še precej časa, predno bomo postali res pravna država z izdelanimi socialnimi, gospodarskimi in drugimi programi, kar je predpogoj za demokratično družbo. Dejstvo je, da za upokojence nikdar ni bilo pravega razumevanja. Izkušnje kažejo, da so pri vsaki programski spremembi vladne politike najbolj prizadeti prav upokojenci. To se je dogajalo tudi v prejšnjem režimu, vendar je bila takrat socialna varnost upokojencem zagotovljena. Danes pa tega ni, kar dokazuje, kakšen odnos ima sedanja oblast do upoko- jencev, saj nam je bilo odvzeto še tisto, kar si je stara generacija priborila v prejšnjem obdobju. Bližajo se nove volitve. Vse parlamentarne stranke so že začele predvolilni boj z novimi, svežimi obljubami, pri tem pa ne izbirajo sredstev za nabiranje strankarskih točk. Politiki se selijo iz ene v drugo stranko kot nogometaši v prestopnem roku, tudi barv ne izbirajo, želijo le čim več iztržiti za svoje osebne interese. Tudi stranke so izgubile svojo usmerjenost. Večina se jih je znašla na levem krilu, pa ne zaradi kratkovidnosti, ampak se jim dozdeva, da bo leva stran bolje obrodila. In kaj lahko dodamo upokojenci tem igram brez meja? Prepustimo jim obljube in počakajmo na volitve z geslom: »Vašega nočemo, svojega ne damo!« Lojze Kotar VPRAŠALNIK Spoštovana bralka/bralec! Pred vami je anketni listič in vabimo vas, da ga izpolne-te. Tako boste pripomogli k uspešni in kvalitetni analizi poznavanja političnih razmer v občini ter mnenja vo-lilcev v naši občini o dogajanju okoli njih. Ankete so popolnoma anonimne. Izpolnjene anketne lističe izrežite in jih pošljite na naslov uredništva: SAVINJSKI OBČAN, 63310 Žalec. Na pisemsko ovojnico pripišite Za vprašalnik, s pošto pa smo dogovorjeni, da vam na pismo ni treba nalepiti znamke. Poštnino plačamo namreč mi. Uredništvo 1 - ALI NAMERAVATE VOLITI NA NASLEDNJIH VOLITVAH? 1 - da 2 - ne 3 - ne vem 2 - KATERO STRANKO BI VOLILI V TEM TRENUTKU? 1 - SDP 2 - KRŠČANSKE DEMOKRATE 3-LDS 4 - SDZ-NDS 5 - SDZ-DS 6 - SDSS 7 - ZELENE 8 - SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO-SKZ 9 - OSTALE_______________________________ 3 - KATERE ŽALSKE POLITIČNE VELJAKE POZNATE? 1 -______________________________________ 2-_______________________________________ 3-_______________________________________ 4 - ostali:______________________________ 4 - KATEREMU IZMED NJIH BI ZAUPALI? 1-_________ 2 - nobenemu 3 - ne vem GOSPODARSTVO APRIL 1992 - STRAN 5 Savinjčan Poslovnost in prodornost Delavci Agrine bodo te dni počastili 15-letnico Blagovnice in 17 let podjetja. Začetki segajo v leto 1975, ko je Hmezad ustanovil Notranjo trgovino za preskrbo agroživilstva v Savinjski dolini. V času svinčenih let se je ob podpori občinskega vodstva trgovina v Savinjski dolini začela razvijati. Poleg blagovnic Name in Savinjskega magazina je leta 1975 zrasla v Žalcu tudi blagovnica, ki so ji kupci nadeli ime Zelena trgovina. To ime se je med kupci ohranilo do današnjih dni, čeprav je med tem doživela kar nekaj sprememb. V hitrem in dinamičnem razvoju je tudi podjetje Agrina doživelo več organizacijskih in vsebinskih sprememb, skrb za kupca pa je bila vsa ta leta njihova glavna naloga. O prehojeni poti in načrtih smo se pogovarjali z direktorjem Agrine Francem Rezarjem. »Gospodarske in tržne razmere so v preteklosti, sedaj pa še bolj, določale našo poslovno politiko in organiziranost. V preteklih letih smo bili predvsem oskrbovalec agroživilstva, tržne razmere pa nas silijo tudi na področje široke potrošnje. Tako sezonska nihanja blažimo s kontinuiteto poslovanja skozi vse leto. Na osnovi ekonomske uspešnosti čistimo obstoječe programe, neuspešne seveda ukinjamo. Agrina tako postaja pretežno .trgovska asociacija z veleprodajo, maloprodajo in zunanjo trgovino. Pomemben delež pa imata tudi proizvodnja v ko- Franc Rezar je zaposlen v Agrini 15 let, bil je prvi direktor blagovnice, nato šest let vodil Mego, bil direktor trženja in razvoja, nazadnje pa je bil pomočnik glavnega direktorja Hmezad Agrina. operaciji z obrtništvom in poslovna informatika. Če je za preteklo obdobje značilen kvantitativen razvoj, je sedanji in prihodnji usmerjen predvsem v kakovost. Zato moramo obstoječe trge z razpoložljivimi kapacitetami bolje in hitreje osvajati. Izboljšati moramo odnos do blaga in kupca, ki mora biti na višji kulturni ravni. Agrino, ki zaposluje 300 delavcev, čakajo zahtevne naloge in preizkušnje, a sem prepričan, da bomo - tako kot v preteklosti - tudi v prihodnje uspeli uresničevati začrtan razvoj. Čeprav lastninska zakonodaja še ni sprejeta, pa v Agrini ne čakamo na ta trenutek. Že lani smo začeli izvajati projekt organizacijskega in lastnin- skega preoblikovanja. Nalog smo se lotili postopoma, pričeli pa smo z uresničevanjem tistih, pri katerih nas nesprejeta lastninska zakonodaje ne ovira. Tako smo program funkcionalne organiziranosti bodočih podjetij, povezanih v sistem Agrine, že začeli uvajati v praksi. Ta pa temelji predvsem na podjetniški in tržni usmerjeni filozofiji, ki terja poslovno obnašanje. Čeprav profitni centri, ki jih imamo sedaj sedem, formalno pravno še niso pravni subjekti, so v procesu poslovanja, ugotavljanja rezultatov in odločanja, tudi o takšnih zadevah, kot je nagrajevanje, že vedejo kot avtonomna podjetja. V dogovorjenem okviru samostojnosti podjetij tako izvajamo decentralizacijo ob sočasni krepitvi strateških funkcij v prihodnjem sistemu Agrina. Ko bo lastninski zakon sprejet, bomo v Agrini nanj že pripravljeni. Profitni centri bodo organizacijsko, kadrovsko in vsebinsko usposobljeni za materialno krepitev, ki je pomembna tudi za delavca. Uveljavili bomo seveda najbolj optimalno obliko lastninjenja, ki bo zagotavljalo minimalen odliv sredstev in maksimalne učinke doslej ustvarjenega kapitala. Delavci Agrine so v teh sedemnajstih letih ustvarili ta družbeni kapital praktično iz nič, zato so še toliko bolj upravičeni v bodoče kot lastniki razpolagati s tem premoženjem. Naj omenim še hranilnico, ki jo pravkar ustanovljamo, nastala pa bo namesto sedanje Hranilno kreditne službe. Nova zakonodaja namreč ukinja sedanjo obliko hranilno kreditno službo. Hranilnica Agrina pa bo temeljila na zasebnem kapitalu. Ustanovni delež je najmanj 500 ECU. Vložen denar v našo hranilnico mora ohraniti realno vrednost vloženega kapitala in se mora oplemenititi bolj kot hranilna vloga. Zaupanje, tržno obnašanje, prodornost in hitrost so najpomembnejši poudarki poslovne politike Agrine, ki je in bo tudi v prihodnje ustvarjala svoj krog poslovnih sodelavcev,« je strnil načrte ob delovnem jubileju glavni direktor Franc Rezar. Skladiščni kompleks v Novem Celju dobiva zaključno podobo prve faze, namenjen pa je profitnemu centru Veleprodaja. Omogočal bo racionalen in hiter pretok blaga, saj sta čas in kakovost pomembna dragocenost poslovanja v današnjem času. dober dan zeleno Izbrana praznična ponudba, ugodne cene, zanimivi artikli na oddelkih: • kmetijske mehanizacije • elektro instalacijskih materialov • agrokemije • barv • lakov • orodja • vodo-instalacijskih materialov • posebne ponudbe VELEPRODAJA MALOPRODAJA ZUNANJA TRGOVINA SADEKS PROIZVODNJA MEGA INFORMATIKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA • Ugodni kreditni pogoji • Brezobrestno obročno odplačevanje s čeki • Obročno odplačevanje preko stanovanj' skih zadrug Strokovni nasveti Demonstracije proizvodov Presenečenja ob večjih nakupih BLAGOVNICA A ~*r K£1 U JL H .Žalec. 15 let Blagovnice Agrina Poslovanje bomo posodobili in razširili, pravi Edi Krajnik vpeljali na vseh oddelkih, racionalizirati, izboljšati pa tudi kakovost in kulturo postrežbe. S preselitvijo skladišča veleprodaje v Novo Celje bomo v Žalcu dobili še 800 m2 prodajnih površin, s krožnim prometom pa bomo zagotovili lažji dostop. Novo obleko bodo dobile tudi sedanje prodajne površine; želimo si, da bi se kupci v naši blagovnici tudi prijetno počutili. Za urejenost izložb smo dobili že več javnih pohval, urediti moramo tudi okolico, da bo blagovnica tako prijaznejša tudi okolju. V tem letu, ko slavimo 15-letnico, pa bomo posebno skrb Alojz Jager: »Oddelek rezervnih delov za avtomobile vodim že vse od odprtja blagovnice. Z dobro založenostjo smo si pridobili mnogo stalnih kupcev iz bližnje in daljne okolice.« namenili kupcem s številnimi akcijami ugodnih nakupov, demonstracijami, darili in nagradnimi presenečenji. Dobrodošli v zeleni blagovnici Agrina,« je ob jubileju, ki ga bodo delavci počastili predvsem delovno, dejal direktor Maloprodaje Edi Krajnik. V sedanjem kolektivu je pet delavcev, ki so člani vse od prvih dni, v drugih enotah Agrine pa jih je še sedem. To so Jože Čebular, Milan Ašenber-ger, Anton Balon, Zdenka Cokan in Alojz Jager. Anton Balon: »Najprej sem bil na gradbenem oddelku, nato na vodovodnem, nazadnje pa v skladišču. Zaradi bolezni sem že dalj časa v bolniški.« opustila Hmezadovo ime, se bo kmalu zopet preimenovala, in sicer v Kmetijsko-trgovski center Agrina. Za 80-članskim kolektivom, ki je na začetku štel le 18 delavcev, je hiter in uspešen razvoj. Zaupanje kupcev so gradili s kakovostno ponudbo in bogato izbiro, izročilo od »vijaka do traktorja« ob jubileju dopolnjujejo s kakovostno in hitro ponudbo za vse potrebe kupcev. »Blagovnica Agrina ima 2200 kvadratnih metrov pokritih prodajnih površin in več kot tri tisoč nepokritih. Blagovnica v Ilirski Bistrici pa ima 450 m2 pokritih in prav toliko nepokritih prodajnih površin. Preskrbo kmetijstva smo kmalu razširili še na obrt, zaradi tržnih razmer in celovite ponudbe pa jo širimo tudi na široko potrošnjo. Več kot deset let smo kupcem nudili vse od vijaka do traktorja in si tako ustvarili širok krog kupcev iz bližnje in daljne okolice. Z dobro založenostjo, hitro in kakovostno postrežbo smo si pridobili zaupanje, ki ga želimo ohraniti tudi v prihodnje. S specializirano ponudbo kmetijskega programa, elektro in vodovodnega materiala, široko ponudbo za gradbeni- Pred petnajstimi leti, natanko 26. 4.1977, je tedanja Hmezadova Notranja trgovina v Žalcu odprla blagovnico Zelena trgovina. Ni slučajno, da to ime še vedno ni šlo v pozabo, čeprav je blagovnica medtem dobila ime Blagovnica Hmezad. Tudi Blagovnica Agrina, ki je pred kratkim Milan Ašenberger: »Na začetku nas je bilo 18, sprva sem bil vodja oddelka, sedaj pa sem vodja Blagovnice Agrina.« štvo, bela tehnike in rezervnimi deli za avtomobile smo si upravičeno pridobili ime preskrbovalnega centra. S posebno ponudbo pa smo privabili tudi nežnejši spol in tako prekinili vtis, da je naša blagovnica namenjena predvsem moškim kupcem. Ugotavljamo namreč, da so tudi ženske zanimiv kupec. Zdenka Cokan: »V bifeju je vedno živahno, po dobrem nakupu se kupci radi oglasijo na kavo in še kaj. S prijaznostjo in nasmehom smo si pridobili mnoge stalne goste.« Jože Čebular: »Začel sem na gradbenem oddelku, sedaj pa sem pri okovju. Skrbim, da so mizarji in ostali kupci zadovoljni, najtežje je kupcu reči: Žal, nimamo.« Založenost Blagovnice kljub pomanjkanju obratnih sredstev ni nič manjša, mi si prizadevamo, da bi bila še boljša, ker bomo le tako obdržali sedanje in si pridobili nove kupce. Ker se je kupna moč precej zmanjšala zaradi padca standarda, si prizadevamo kupcem nuditi kar najugodnejše plačilne pogoje in ugodne cene. Konkurenca na trgu se je v zadnjih letih precej povečala, vsak dan se pojavljajo nove, zlasti zasebne trgovine. Zato moramo poslovanje posodobiti, računalniško opremo bomo Turistična vrtnica in bodeči osat Po krajšem premoru bomo zopet podeljevali priznanja za urejeno okolje. Izvršni svet, ki je nosilec akcije, je imenoval komisijo, ta pa bo vsak mesec spremljala razmere in predlagala dobitnike turistične vrtnice in bodečega osata. Turistično vrtnico bo komisija podeljevala zglednim primerom urejenega bivalnega in delovnega okolja. Poleg urejenosti pročelja objekta bo komisija ocenjevala urejenost zelenih površin in cvetličnih gred ter cvetja na okenskih policah. Ker dajejo pomemben videz Savinjski dolini tudi kmetije, bo komisija ocenjevala urejenost stanovanjskih in gospo- darskih objektov, že nekdaj pa so savinjski kmetje znali skrbeti tudi za urejenost kmečkih dvorišč. Turistično vrtnico si bodo lahko prislužili tudi prizadevni turistični in hortikulturni delavci, učenci osnovnih šol, trgovci in gostinci, skratka vsi, ki bodo prispevali k lepši Savinjski dolini. Komisija sprejema pobude za podeljevanje turistične vrtnice in bodečega osata, slednji je namenjen primerom nezglednega ravnanja oziroma odnosa do okolja, na naslov našega uredništva. Turistično vrtnico za mesec april je komisija namenila kmetiji Rovan, ki stoji ob ma- gistralni cesti v Brodeh pri Vranskem. Poleg obnovljenega pročelja hiše in gospodarskega poslopja ima kmetija zgledno urejeno tudi okolje s cvetličnimi gredami in zelenico, kar velja tudi za dvorišče. Turistično vrtnico pa so si prislužili tudi organizatorji zanimivega Jožefovega sejma: Kmetijska zadruga Petrovče, Kmetijsko svetovalna služba in aktiv kmečkih žena Petrovče. Obiskovalcem, ki jih je vsako leto več, uspešno predstavljajo kraj in Savinjsko dolino. V Matkah čistili gasilci V vasi Matke v KS Šešče so gasilci pripravili kar tri očiščevalne akcije. O teh nam je predsednik Gasilske- ga društva Ivan Leber povedal naslednje: »Prva akcija, ki je potekala pod geslom Očistimo svoja dvorišča in domove,- je pritegnila največ krajanov, saj so pravzparav vsi napravili red okoli svojih domov; v drugi akciji smo očistili divja odlagališča, na katera vozijo odpadke predvsem iz drugih krajev, tako da nesnago izpred svojih pragov odnesejo drugam. Ta divja odlagališča nas tudi najbolj jezijo. V tretji akciji pa smo očistili bregove našega potoka Kolja. Gasilci smo s temi akcijami hoteli pokazati, da nameravamo skrbeti ne le za preventivno pri požarni varnosti, temveč tudi za varstvo našega okolja«. Povejmo še, da je v akciji sodelovalo veliko mladih gasilcev. T. TAVČAR Očiščevalne akcije Vsako leto v marcu in aprilu potekajo v mnogih krajih Savinjske doline organizirane očiščevalne akcije, v katere se vključuje vse več ljudi. Letošnje akcije so bde številne in so potekale spontano v raznih okoljih. Splošne analize bodo narejene po krajevnih skupnostih, glede na njihov načrt dela očiščevanj in dejansko opravljeno delo. Kaže, da so ljudje motivirani za splošne očiščevalne akcije, kjer vsakdo pomaga pri čiščenju okolice v svojem kraju in bližnjega okolja. Kadar pa je akcija organizirana namensko, kjer bi čiščenje potekalo na divjih odlagališčih, motiviranost upade. Zato je treba najti drugačen način reševanja tega problema. Divja odlagališča so raz- Setveni koledar maj 1992 1. petek list do 17., od 18. plod 2. sobota plod 3. nedelja plod do 12., od 13. korenina 4. ponedeljek korenina 5. torek 1 plod 6. sreda od 10. cvet 7. četrtek cvet do 12., od 13. do 18. plod 8. petek 9. sobota plod 10. nedelja plod 11. ponedeljek plod 12. torek plod do 14., do 15. korenina 13. sreda korenina 14. četrtek korenina 15. petek koreninado9 .,odl0.dol6. cvet., odl7.plod 16. sobota plod 17. nedelja plod do 11., od 12. list 18. ponedeljek list do 18., od 19. plod 19. torek plod do 9. in od 13. ure 20. sreda plod 21. četrtek plod do 16., od 17. korenina 22. petek korenina do 11. od 12. do 18. plod 23. sobota korenina od 8. ure 24. nedelja cvet 25. ponedeljek cvet 26. torek list 27. sreda list do 12. ure 28. četrtek list od 12. ure 29. petek plod 30. sobota plod 31. nedelja korenina tresena po vsej dolini, največ jih je na obrobjih gozdov, ob potokih in zapuščenih jamah. Naša osebna zavest je tako nizka, da kljub javnemu dovozu smeti in postavljenim zabojnikom še vedno uporabljamo divja odlagališča, ki zacvetijo v spomladanskem vetru. Zeleni Spodnje Savinjske doline imamo v svojih vrstah ljudi, ki si prizadevajo za izboljšanje stanja na področju urejevanja okolja in vidimo nekatere rešitve, ki jih nameravamo podrobneje prestaviti in pomagati pri njihovi izvedbi. Mednje sodi: aktiviranje javnih del v občini (občasna in plačana dela); dokončna sanacija in zasutje izpraznjenih odlagališč; organiziran nadzor nad saniranimi odlagališči (v primeru kršenja odlokov takojšnja preiskava kaznivega dejanja in sankcije) in možnost namestitve zabojnikov za sortiranje odpadkov (steklo, PVC, železo ipd.). Krajevne skupnosti, društva, posamezniki, opišite svoja opažanja, zahteve in predloge ter nam jih pošljite na naslov: Zeleni Sp. Savinjske doline, p.p. Zeleni, 63310 Žalec. Potrebujemo namreč čim več vaših neposrednih informacij! f TRGOVINA z mešanim blagom KLINC Podlog 8/b, tel: 701-359 NAJBOLJŠE TA HIP: - sladkor 1 kg 52,00 SLT - olje Zvezda - akcijska prodaja 92,00 SLT PA ŠE TO: ponudba premoga (velenjski lignit) s prevozom po izjemno ugodni ceni. POHIŠTVO ZA GOTOVINO 40% popust Ribiči čistili bregova Savinje Tudi člani RD Šempeter so se vključili v akcijo Očistimo okolje. Tako so ribiči, člani RD Šempeter, pripravili akcijo in očistili levi in desni breg Savinje. Sodelovalo je več kot sto ribičev. T. T. Razmišljanja ob šopku zelišč Rastlina je lahko človeštvu koristna. Kdor spoznava svet rastlin, se poda na prvo znanstveno raziskovanje. V tem znanju so zbrane večtisočletne izkušnje preprostega človeka, ki so se ohranile prek ustreznega izročila (nekatere rastline omenjajo npr. že v starih indijskih vedah) in kasneje v knjigah. Miselni tokovi iščejo spet stik z naravnim. Navadili smo se živeti v premišljeni resničnosti, oblikujemo okolje, ki je del nas samih. Žival živi v popolni skladnosti s svojim okoljem. Človeški um pa ima možnost, da si svoje okolje razlaga, zato ne živimo več skladno z naravo. Drvimo od enega napredka do drugega, medtem ko je naša prva življenjska sreča, poleg drugih dragocenih vrednosti že zdavnaj zaostala za nami. Delček tega, k čemur se vračamo, je zdravljenje z rastlinami. Seveda ne smemo omalovaževati sintetičnih zdravil, brez katerih si marsikdo ne more predstavljati življenja. Zrcalo odnosa do okolja Če se boste slučajno sprehodili po Žalcu, boste takšnih primerov, kot je tale na posnetku, našli še več. Lani je mestna skupnost namestila precej novih košev za odpadke, več kot polovica pa je že poškodovanih, marsikje pa so ostali samo še stebrički. Poleg škode, ki je ocenjena na več kot sto tisoč SLT, takšni primeri zgovorno kažejo, da je kultura do okolja še vedno na nizki ravni, kar velja tudi za lastnike jeklenih konjičkov v blokovni soseski v Žalcu. jk Vendar se tudi tu kažejo meje. Uporaba sintetičnih zdravil ima v telesu mnogo učinkov. Ob zaželenem delovanju so tudi moteči, lahko tudi nevarni spremljajoči učinki. Nasprotno je pri zdravljenju z zdravilnimi zelišči. Upoštevati pa moramo eno pomembnejših pravil fitoterapije - zdravilo ne pomaga takoj, ampak šele po daljši uporabi. Ločimo šibko učinkujoče zdravilne rastline (kamilica, poprova meta, melisa...) in močno učinkujoče (naprstec, volčja češnja, vrtni mak...). Prva lahko uporabljamo brez škode dalj časa, medtem ko spadajo druga ppod zdravniški nadzor. Sedaj ko se je zdravljenje z zelišči tako razširilo, obstaja nevarnost, da zaide na stran-pota. Med vse številčnejšimi zeliščarji so tudi takšni, ki se ne zanimajo za to, kako določeno zdravljenje sploh lahko učinkuje na razvoj bolezni in kako ta navadno poteka, če je ne zdravimo. Tudi za zdravljenje z rastlinami je potrebno ustrezno strokovno poznavanje delovanja človekovega telesa. Zaradi nestrokovnega zdravljenja raznih »mazačev«, ki se na žalost pojavljajo tudi v Sloveniji, se fitoterapija (zdravljenje z rastlinami) tako težko bori za znanstveno priznanje. Seveda pa nam naj vse to nikar ne vzame veselja do zdravilnih zelišč. Zelo boste namreč hvaležni grmičku kamilic na vašem vrtu, kadar boste začutili slabost v želodcu, in poprovi meti, ko si boste zaželeli osvežujočega čaja. Nasejte in nasadite čim več vrst in imejte veselje z njimi. Seme lahko dobite na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, sadike mete, citronske melise, baldrijana, žajblja, arnike, kopra, bazilike, kislice, dišeče lakote, pehtrana, luštreka, šetraja, rožmarina, borage, sivke, timijana, majarona, origana, kubu-ljice pa po 20. maju pri Jolandi Jurgec-Ušen, v Trnavi 46/a. na Gomilskem. Nataša Jan> dipl. biolog PRODAJALNA ZORKA KOS Žalec, Šlandrov trg 31 Tel./fax: 063/711-350 pohištvo - oprema - bela tehnika gospodinjski aparati antikvariat - slike - svetila - darila ANDRAŽ V nedeljo bodo glasovali za samoprispevek Seveda pa prispevka ne bodo plačevali tisti, ki prejemajo osebne dohodke in ti ne dosegajo 50 odstotkov povprečnega osebnega dohodka delavca, zaposlenega v gospodarstvu v Republiki Sloveniji za preteklo leto. Oproščeni ga bodo tudi upokojenci, katerih pokojninski prejemki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki ga določa skupnost pokojninskega zavarovanja za tekoče leto. Oproščeni bodo tudi kmetje, katerih katastrski dohodek ne presega 5.161,00 tolarjev.« Za referendum bodo imeli dprti dve referendumski mesti, in sicer od 7. do 19. ure. T. TAVČAR Krajani Andraža se bodo v nedeljo, 26. aprila, na referendumu odločali za uredbo samoprispevka na območju njihove krajevne skupnosti. Kako so potekale priprave, kakšen imajo program in koliko bodo plačevali, nam je predsednik krajevne skupnosti Andraž, Anton Mešič, takole pripovedoval: »Da bi lahko zadovoljili potrebe krajanov v naši krajevni skupnosti, je edina možna rešitev, da se odločimo za podaljšanje krajevnega samoprispevka ter s tem zberemo denar in postorimo nujna dela. V program za naslednjih pet let, tako dolgo bi plačevali nov samoprispevek, smo zapisali: cest. V petih letih bi zbrali 3,5 milijona tolarjev. Do konca leta bi ves zbran denar porabili za cesto v Lovce, v letu 1993, 1994, 1995 in delno 1996 za mrliško vežo in 20 odstotkov za krajevne potrebe ter v zadnjem letu plačevanja, 1997. leta, za ureditev makadamskih cest. Samoprispevek, če ga bomo seveda izglasovali, bodo plačevali delavci od mesečnih neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil dohodko' od plačil o delu - po stopnji odstotka, upokojenci od me sečnih pokojnin 1 odstotek, kmetje od katastrskega dohodka 4 odstotke, od avtorskil pravic, patentov in tehnoloških izboljšav 1,5 odstotka rekonstrukcija ceste v zaselek Lovce, izgradnja mrliške veže ter ureditev makadamskih Krajevni praznik in šentjurski sejem Lojze Rak in Stane Gržina o praznovanju in sejmu Krajevna skupnost Tabor letos prvič praznuje svoj krajevni praznik 23. aprila v spomin na veliki kmečki upor leta 1635. Za nov datum praznovanja so se odločili, ker so kmečka krajevna skupnost in je takšno zgodovinsko ozadje pomemben vzrok za praznovanje. V času krajevnega praznika se je oz. se bo zvrstilo precej zanimivih prireditev. Najzanimivejši pa bo prav gotovo Šentjurski sejem, ki po mnogih letih ponovno vstaja iz naftalina. Nedelja, 26. aprila, bo v znamenju sejemskega razpoloženja in bo privlačna tako za domačine kot za vse ostale. Vsebinski poudarek Šentjurskega sejma je na oživljanju kmečke obrti, dopolnilnih dejavnosti kmetij in družin, drobne obrti, kmečkih pridelkov in izdelkov, etnografskih posebnosti, razstave in prodaje nove in rabljene kmečke opreme, potroš-nega materiala, pripomoč- Krajani Dolenje vasi in Prebolda so ogorčeni, ker namerava Cestno podjetje Celje, po sklepu Republiške uprave za ceste in sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec, porušiti star most preko Boljske. Most ima za ljudi, ki tu živijo, večstranski pomen, ne samo, da je spomin na preteklost, ampak bo lahko tudi v bodoče služil krajanom. Z ureditvijo se bo lepo vklopil v dosedanje okolje in omogočal prijeten in varen prehod za pešce iz ene in druge strani Boljske. Ne nazadnje pa je pod mostom speljana tudi telefonija, kar bi prineslo dodatne stroške za njeno prestavitev. kov za delo na vrtu, sadovnjaku, razstavi in prodaji živali, skratka na vsem, kar človek v vsakodnevnem delu in življenju potrebuje. Program krajevnega praznika pa poleg sejma, ki bo odslej vsako leto na šentjursko nedeljo (sv. Jurij, farni patron, goduje 24. aprila), vključuje nekaj športnih prireditev ter kulturni večer, na katerem bodo podelili krajevna priznanja in poslušali zanimivo predavanje prof. dr. Jožeta Koropeca o zgodovinskem ozadju njihovega praznika. S tem pa so v KS Tabor vejetno tudi prvi, ki se odpovedujejo klasični svečani seji KS, kar je morda vredno posnemanja. Sicer pa o praznovanju in sejmu nekaj besed predsednik sveta KS Lojze Rak in predsednik pripravljalnega odbora Šentjurskega sejma Stane Gržina. Lojze Rak: »Vesel sem, da smo se odločili za nov datum Tisti, ki želijo most porušiti, pravijo, da bo most oviral pretok vode ob morebitnih poplavah, dejstvo pa je, da je ta most, poleg griškega, bil edini prevozen v času novemberske poplave leta 1990. Krajani so trdno odločeni, da mostu ne dajo porušiti in bodo z vsemi sredstvi to tudi preprečili. Jezi pa jih, da jih doslej nihče ni vprašal za mnenje, kaj in kako bo z mostom, potem, ko bo zgrajen nov. V KS so že od vsega začetka odločeni, da most ostane, vendar republika se s tem noče sprijazniti. Nedvomno pa bi bilo škoda porabljati sredstva za rušenje, ko pa je še toliko drugih nerešenih problemov. praznovanja krajevnega praznika, saj s tem posegamo v čas daleč nazaj, ko so naši predniki 23. aprila 1635 zavzeli grad Ojstrico, imeli pod gradom zborovanje in od tu nadaljevali svoj boj, ki se je razplamtel po celotni Štajerski do sedanje Avstrije in Madžarske in zajel Obsotelje in hrvaško Zagorje. Največ je o tem uporu pisal prof. dr. Jože Koropec, ki nam bo kot naš gost na kulturnem večeru podrobneje osvetlil tisti čas, tako da bomo še bolje razumeli pomen našega praznika. O tem, da bi spremenili datum praznovanja in ga posvetili temu dogodku, smo se pogovarjali že pred leti. Letos je do tega prišlo in mislim, da bomo z novim konceptom ter vključitvijo sejemskega razpoloženja na koncu vsi zadovoljni ...« Stane Gržina: »Ideja se je porajala v svetu KS že dalj časa, in sicer zato, ker so sej- Vsekakor pa bi bilo prav in človeško upoštevati želje ljudi, ki tu živijo. Mar ne? D. N. 25. aprila pohod Liboje Deseti pohod po meji in k spomenikom v KS Liboje bo potekal v soboto, 25. aprila 1992, in sicer s pričetkom ob 9. uri. Start bo pri mostu prek Savinje na cesti Petrovče-Liboje. Pohod bo potekal po desnem bregu Savinje prek Mirosana, po meji s KS Griže do domačije Breči, od koder nadaljuje pot po pobočju Kotečnika in mi v Taboru v preteklosti že bili. In to dva tradicionalna sejma: eden, ki sovpada s farnim patronom Sv. Jurijem, in v jeseni Martinov sejem. Za letošnje leto smo se odločili za pestro sejemsko ponudbo. Privabiti želimo maksimalno število razstav-ljalcev in prodajalcev, trgovcev. Radi bi obudili etnološke znamenitosti v kraju in okolici. Naše kmečke žene pa bodo pripravile nekaj kmečkih kulinaričnih specialitet. V okviru sejma bo tudi velika lovska razstava. Da pa ne bi bil dolgčas, smo pripravili tudi srečanje ljudskih godcev. Vsekakor pa bo poskrbljeno tudi za dobro jedačo in pijačo. Vabilo velja vsem. Prav gotovo ne boste razočarani. Ce imate kaj za prodati, pa še toliko bolje. Kot organizatorji si želimo, da bi bil sejem res obiskan, da bi bilo veliko prodajalcev in obiskovalcev. Potrudili se bomo, da bo nedelja, 26. aprila, resnično prijetna in zabavna.« K temu ni kaj dodati. Morda le to, da je hvalevredno, da se s takšnimi in podobnimi prireditvami ohranja spomin na preteklost. po mejah KS Gozdnika ter se po treh urah hoje povzpne na najvišjo točko Deber. Od tod je najlepši pogled po libojski in Savinjski dolini. Po kratkem počitku se bodo pohodniki spustili mimo domačije Kralj proti Bmici, kjer bodo pohod zaključili s planinskim srečanjem. Organizacijski odbor vabi, da se pohoda udeležite v čim večjem številu. Monografija Prebolda Obveščamo Vas, da smo pričeli pripravljati monografijo našega kraja, ki v tem letu proslavlja svojo 600-letnico. V monografijo bomo zajeli dosedanji utrip kraja in življenje naših ljudi. Ker želimo pri predstavitvi zajeti čim večji krog dejavnosti, Vas prosimo, da nam pomagate. Če imate stare razglednice, fotografije ali rokopisne tekste o Preboldu in okolici (prireditve, posebni dogodki, značilnosti kraja) in ste jih pripravljeni nekaj časa pogrešati, se oglasite na sedežu krajevne skupnosti, osnovne šole ali pri meni osebno. Veseli bomo Vašega sodelovanja, ker bomo s skupnimi močmi laže in hitreje prišlo do željenega uspeha. Zavedajmo se, monografija je namenjena nam vsem, posebno pa visokemu jubileju našega kraja. Branko Goropevšek Mostu ne damo porušiti D. Naraglav dr. Andrej Ločniškar Po 33. letih dela se je iztekla zdravniška praksa žalskega zdravnika dr. Andreja Ločniškarja, roj. 15. 11. 1930. Kot predstojnik medicine dela je služboval v ZD Žalec, dokler mu bolezen ni načela življenjske moči. Molče je prenašal težave, le zadnje mesece je svojim sodelavcem tiho potožil: »Utrujen sem.« Kolegi smo z žalostjo opazovali, kako usiha njegova življenjska moč. Samo njegovi kolegi smo vedeli, koliko je prestal v letih, ko še ni bilo asfaltiranih cest po žalski občini in je z zdravniško torbo prehodil dolge kilometre, saj je do marsikatere hiše vodila le kolovozna ali pešpot. Med množico ljudi, ki ga je spremljala na zadnji poti, je bilo tudi veliko tistih, ki jim je pokojni dr. Ločniškar rešil ali lajšal življenje. Umiral je tako kot umirajo zdravstveni delavci na terenu, po obrokih, z vsako neprespano nočjo v dežurstvu in z vsakim napornim obiskom v dežju, mrazu in v vsakem času. Našel je mir v dolini zelenega zlata, kjer je pognal korenine ter delal in umrl, da bi drugi živeli. Odšel je, v naših srcih pa je ostal lik dobrega, požrtvovalnega zdravnika, ki je lahko vzor vsem njegovim kolegom. dr. Janez Cukljati POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK d.o.o., ŽALEC Vrečarjeva 3, telefon (063) 712-261 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU, Hvala za zaupanje! TRGOVINA l/W BOGATA PONUDBA - UGODEN NAKUP Za vas vsak dan nekaj novega, ugodnega in poceni. Pridite in se prepričajte! V teh dneh vam priporočamo nakup: - univerzalnega čistila (uvoz ZDA) Purple magic - pralnega praška Ava 3 kg - sirkovih metel kos - vina Smederevka liter - sladkorja 1 kg - koruze 1 kg in še vrsto drugih zanimivih izdelkov Lepe in prijetne prvomajske praznike! kolektiv trgovine Miklavc 107,70 SLT 486,90 SLT 219,00 SLT 56,40 SLT 51,90 SLT 16,60 SLT Trgovsko podjetje d.o.o. Celje 63000; Teharska 111; Tel./fax. 063/29-144 AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ ZA GOTOVINO DOMAČI PROIZVAJALCI: Gorenje, Lipa, Marles, Brest • vodilni italijanski proizvajalec CEZAR • lastna masivna kuhinja BIO-KU BREZPLAČNO: • nasvet in pomoč arhitekta pri načrtovanju kuhinj • prevoz in montaža za nakup kuhinje nad 50.000 SLT UGODNO: • nakup na čeke 1 +3, MIZ OBRISU • 1 +5 obročno odplačevanje, minimalne obresti POMEMBNO: PRED NAKUPOM SE PREPRIČAJTE O KONKURENČNOSTI NAŠE PONUDBE Ženska na poti k sebi »Čas, ki nam je odmerjen, nas s svojim bremenom včasih stiska v lupino prazne enoličnosti. Želim si, da bi ta knjiga pomagala komu znova odkriti v sebi slo po odkrivanju novega in željo po spreminjanju danega. Namenjam jo vsem tistim ženskam (in tudi moškim), ki še niso obupale v primežu razpetosti med poklicem in družino, vsem tistim, ki še imajo voljo in moč za iskanje. Posvečam jo vsem tistim neznanim znankam, katerih vsakdanje zgodbe tako dobro poznam tudi iz svoje življenjske izkušnje, z eno samo željo: da bi presegle občutek nemoči, vdanosti v usodo in negibnosti ter poiskale v sebi moč za pot k samouresničitvi. Ni namreč pomembno, če je cilj visoko, pomemben je pogled, uprt navzgor,« je v uvodu zanimive knjige, ki ima naslov Ženska na poti k sebi, zapisala Nada Mulej. Nada Mulej, profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti, je zaposlena kot vodja srednješolskih izobraževalnih programov na ljudski univerzi v Žalcu. Kljub precejšnji zaposlenosti na delovnem mestu in s predstavitvijo knjige po širni Sloveniji, si je Nada Mulej vzela čas za pogovor. »Ker me zanimajo medsebojni odnosi ljudi, sem se odločila za podiplomski študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V knjigi lahko preberete zanimiva razmišljanja nekaterih uspešnih Slovenk o razpetosti med zasebnim in javnim življenjem: Neža Maurer, književni-ca in novinarka: »Ženska (vsak človek) naj presodi, kaj hoče in zmore. Potem pa naj dela (ne glede na ploskanje ali žvižganje okolice). Ne trdim, da je to preprosto ali lahko; toda že prvi dosežki človeku utrdijo značaj, dvignejo samozavest in rodijo veselje. Ne glede na spol.« Magda Tovornik, predsednica SO Maribor: »Nikoli ne zanikam dejstva, da se ženske razlikujemo od moških, vendar to v nobe- nem primeru ne pomeni manjših možnosti za uspeh. Praviloma pa to pomeni več volje, več dela, več znanja, odvisno od okolja, vzgoje in družine. Kadar veš, da v vsem enakopravno soodločaš, začutiš, da si svoboden človek in da je imenitno biti ženska.« Ana Cetkovič-Vodovnik, pedagoginja in psihologinja: »Zdi se mi, da vse v življenju teži k nekakšnemu ravnotežju in pravi meri, za to, da ga dosežemo, pa je treba precej truda in odrekanja. Če smo na oboje pripravljeni, nam življenje prej ko slej povrne z obrestmi.« Kolektiv, v katerem delam, je predvsem ženski, med njimi pa je precej takšnih, ki so sklenile, da bodo v življenju še kaj storile. Za to pa je treba imeti veliko poguma in volje. Družbene razmere, v katerih prihaja v ospredje človek kot posameznik in njegov pomen v javnosti, to je namreč bilo povod za knjigo, ki sem jo pravkar izdala. Nisem feministka, priznavam, da smo si različni, zato je potrebna sprava, ki je pogoj za boljšo komunikacijo in razumevanje. Knjiga je torej namenjena obema spoloma. Občutki krivde, ki nas spremljajo, niso resnični. Za problem sta vedno krivi obe strani. Če bi bolj razmišljali, kako učinkujemo s pisnimi in ustnimi sporočili, bi ravnali drugače. Naučiti se bomo morali tudi tega, tako kot se naučimo igranja na inštrument. Ženska je sicer bolj vezana na dom in družino, ne sme pa se vdati v usodo, da je to njena edina dolžnost in pravica. Njena pravica je tudi biti ustvarjalna v službi in družini. Če znamo najti kompromis v družini in službi, sem pa proti po- lovičarstvu, potem m razloga, da se ženska ne bi izobraževala in se uveljavljala v družbi. Tudi sama hočem biti ustvarjalna, zato se izobražujem, v moji družini pa je seveda potrebna harmonija. Svoje izkušnje sem zapisala v tej knjigi in jih sedaj ponujam tudi drugim. Bralke želim spodbuditi k razmišljanju o sebi, o svojih sposobnostih in načrtih, če pa sem prispevala kakšno idejo ali spodbudo, sem še toliko bolj zadovoljna. Sedaj pripravljam prevod nemške knjige z naslovom Umetnost medčloveških odnosov. V našem vsakdanjem življenju največkrat ne znamo vzpostaviti dialoga, ne znamo se prepirati in Sklepati kompromisov. Strpnosti ne poznamo, partnerja silimo, da bi se spremenil po našem vzorcu in ga ne sprejemamo takšnega, kot je. V sedanjem javnem življenju, v družbi, ki je precej potrošniško naravnana, primerov neprimernega komuniciranja kar mrgoli. Ko bomo uveljavili ustvarjalno delo kot eno temeljnih vrednot, bomo napravili pomemben korak v razviti svet,« pravi Nada Mulei. jk Kaj veš o kmetijstvu Letošnji zmagovalci so Gotovljani Kmetijsko pospeševalna služba je kviz Kaj veš o kmetijstvu pripravila tokrat v Trnavi. Med sedmimi sodelujočimi ekipami si je naslov občinskega zmagovalca prislužila ekipa mladih zadružnikov iz Gotovelj, v sestavi Sergej Kos, Jože Arnšek in Matej Golhleb. Občinski zmagovalci so bili uspešni tudi na regijskem tekmovanju. Člane zmagovalne ekipe smo obiskali na njihovih kmetijah, žal pa je medtem moral Sergej Kos na odsluže-nje vojaškega roka, zato ga bo- mo predstavili kasneje. Matej Golhleb: Po končani srednji kmetijski šoli sem se odločil da ostanem doma in skupaj s starši poprimem za delo. Obdelujemo 16 hektarov obdelovalne zemlje, šest smo jih vzeli v najem. Ukvarjamo se s hmeljarstvom in živinorejo. Hmelja imamo tri hektare, dve tretjini aurore, ostalo gol-ding. V hlevu imamo 25 glav, nekaj je molznic, ostalo so pitanci. Lani so oddali 27 tisoč litrov mleka, letos pa načrtujemo, da ga bomo namolzli še več. Sedanje ekonomske razmere v kmetijstvu so slabe, stroški nezadržno rastejo, cene naših izdelkov pa so pod kontrolo in ne sledijo stroškom proizvodnje. Zavedamo se, da bo stroške treba zmanjšati, varčevati pri uporabi umetnih gnojil in nafte. Z mehanizacijo, ki jo imamo, bi lahko obdelali dvakrat več zemlje, žal pa proste zemlje ni. Racionalno se bo morala organizirati tudi zadruga. Večkratno plačilo hmelja ne omogoča planiranega investiranja in gospodarjenja. Jože Arnšek: Naša kmetija ima šest hektarov obdelovalne zemlje, pretežno se ukvarjamo z živinorejo, nekaj malega pa Za občinski kviz so prispevali nagrade: Turistična agencija Potepuh (tridnevni izlet na morje za zmagovalno ekipo), Kmetijske preskrbe, Tovarna krmil, Agrotehnika, SPIN Celje, Pretur Braslovče, Semenarna in Agrina. Pokrovitelj kviza pa je bila občina. imamo tudi hmelja. V hlevu imamo 16 glav, od tega je 8 molznic. Letno oddamo 25 tisoč litrov mleka. Končal sem kmetijsko šolo v Šentjurju in ker me delo na kmetiji veseli, sem ostal doma. Petčlanska družina in razpoložljiva mehanizacija bi za boljše gospodarjenje potebovala še več zemlje, vendar je v bližini ni na voljo. Vikendaštvo, ki se širi tudi v naši vasi, ima sicer pozitiven vpliv na razvoj komunalne infrastrukture, vendar se pozidane zemlje ne da nikoli več obdelati. Črede v hlevu ne morem povečati zaradi krme, bom pa obnovil hmeljišče. Rad bi zgradil svojo sušilnico, s sosedom pa si bova delila obiralni stroj. Sodelovanje s pospeševalno službo je dobro in seveda tudi potrebno, zadruga pa se bo morala reorganizirati, saj na kmeta obeša preveč različnih stroškov.« jk f. Dejavno društvo upokojencev Šempetrsko društvo upokojencev je bilo ustanovljeno marca 1985, do takrat pa so bili člani žalskega društva upokojencev. Prvi predsednik društva je bil Alojz Selan. Sedaj obstaja društvo že sedmo leto in ima 470 članov. Sedanji predsednik je Mojko Druškovič, imajo pa tudi 13- članski odbor, ki vodi društvo in obvešča člane o vseh zadevah. Lani so organizirali štiri izlete v razne kraje Slovenije, več popold-nevov pa so izkoristili tudi za cenejše nakupe vsakdanjih potrebščin v Avstriji. Trgovina TRŽNICA Bojan Pučko ŽALEC, telefon: 063/711-402 Zakaj tekati po Žalcu gor in dol, ko lahko kupujete pri nas po DISKONTNIH CENAH V centru Žalca, v trgovini na TRŽNICI, lahko dobite po izjemno ugodnih cenah: Coca colo 11 53,00 SLT Jupi 11 44,00 SLT Schweppes 11 54,00 SLT POSEBNA PONUDBA: Konjske klobase (proizvajalec Krušič iz Ljubljane) Domači piščanci Bankomat v Žalcu I H iSMI Žalčani se lahko pohvalijo s prvim bančnim avtomatom, ki ga je Ljubljanska banka montirala na pročelju svoje nove stavbe. S tem se bodo skrajšale vrste pred bančnimi okenci. Za dvigovanje denarja na bankomatu mora varčevalec imeti posebno kartico, poznati pa mora tudi svojo šifro, ki jo vnese (odtipka) na bankomat, preden kartico uporabi. Bankomat dela nepretrgoma tudi ob nedeljah in praznikih. V enem dnevu lahko dvignemo 2500 tolarjev. T.T. Mati na govorilni uri - Veste, gospa učiteljica, zaradi našega Hinka sem prišla. Nekaj je z njim narobe, nekaj se z njim godi, sama ne vem kaj... - Kako to mislite? V razredu, pri šolskem delu, je malo raztresen, nervozen, grize nohte, ustnice, skratka, prizadeva si, da bi zbrano sledil pouku, pa kratko in malo ne more... Videla sem, da se mu potijo roke, ondan mi je zaupal, da ga je pred vsakim vprašanjem strah. Draga mama, kako pa doma? - Vidite, saj to je tisto. Najbrž sva z možem malo prezahtevna. Rada bi, da bi obvladal čim več stvari, ki so v današnjem času mlademu človeku potrebne. Veste, doma mora biti že kar cela gospodinja. Vsak dan čisti sobe, pomiva posodo, tudi prati sem ga naučila, da ne govorim o čiščenju čevljev, pospravljanju na vrtu. No, zvečer pa televizija. Da vam rečem, zvečer ga s pravo muko spravim v posteljo. - To je kar precejšnja obremenitev. Vaš Hinko pa obiskuje tudi glasbeno in baletno šolo, potem športno društvo. Nekaj pa ste mu vcepili: zelo je ambiciozen, povsod bi rad bil prvi. Za to pa je potrebna velika mera energije. Saj je prav čeden fantek, zdrav, krepak in zagorel. Pa vendar mislim, da je vaš Hinko le preveč obremenjen. Kaj mislite? - O tem sva z možem cesto razmišljala. In še razmišljava. Zaključek pa je tak: če zmorejo drugi, zakaj b'i~ravno najin Hinko ne zmogel. Nekaj me moti, kar zbuja strah in zaskrbljenost: ponoči se cesto prebuja, premetava v postelji in natanko sem slišala, kako je v spanju govoril: Oči, mami, saj bom znorel! Molk. Razmišlja gospa učiteljica, razmišlja mati. Potem učiteljica: - Veste, odrasli zmoremo povprečno 10 ur zahtevnega dela. Redki se ponašajo tudi z dvajsetimi urami. Zato pa je toliko infarktov. Ste pomislili tudi na to, da je Hinko povprečno šest ur v šoli. Vsaka ura »nalaga« tudi domače vaje. Ne samo osnovna, tudi baletna, glasbena, telovadno društvo. Mogoče je otrok ob televiziji le navidezno sproščen. Sem za to, da Hinkove obremenitve dodobra razredčite, sicer bo ob koncu šolskega leta še bolj popustil. Na vsak način bo krivda vaša! - Gospa učiteljica, kaj pravite, s čim naj bi prenehal? - Zanj je osnovnošolsko delo obvezno. Vi sami presodite, česa vaš sin nima rad, katero delo opravlja z nevoljo, z odporom. Saj ste gotovo slišali, brali, da so starši prvi vzgojitelji in učitelji. Kaj pa ga pravzaprav najbolj veseli? - Kaj? Telovadba! In nekaj je še najbrž narobe: na potep k prijateljem in dobrim znancem ga z možem sploh ne pustiva. Meniva, da je tudi zanj dovolj razvedrila, če se odpeljemo v soboto in nedeljo v naravo, v hribe, na morje, v mesto k sorodnikom... - Draga mama, vaš otrok je spet samo med odraslimi. Tak petošolček pa ima tudi svoje probleme, ki jih zaupa samo sovrstnikom. Preobremenjenost je ena najhujših muk sodobnega časa. Pomagajmo svojim lastnim otrokom, razbremenimo jih - naši so! - Pa mi je res kar odleglo. Več ljudi več ve, to je staro in modro pravilo. Otrok je navsezadnje le otrok. O tem bova morala z možem še in še razmisliti. Saj se spominjam, kako rada sem kot otrok tekla k sosedovi Marjeti. Imeli sva svoje skrivnosti, ki so bile samo najine. Koliko je bilo priseg, o katerih oče in mati nista nikoli vedela. Še danes so žive v spominu. Spomini iz otroških let so kot kristalni studenček ... Drago Kumer Skozi gozd in jamo Pekel Franca Štormana iz Podloga pozna mnogo naših občanov, veliko število pa je tudi tistih iz drugih krajev Slovenije in tujine, še zlasti, če k temu prištejemo Hrvaško in druge republike bivše Jugoslavije. Z njim so se srečali zlasti pri jami Pekel, ki Francu Štormanu pomeni vsaj toliko kot lasten dom, če ne še več. Že polnih 22 let živi med domom in jamo, še posebno pa od takrat, ko se je upokojil. Sicer pa sodi Franc Štorman med tiste ljudi, ki v nenehnem delu, gibanju, aktivnostih in življenju v naravi niti ne opazijo, da so se postarali, so še zmeram vitalni in polni načrtov za prihodnost. Že lansko leto je zakorakal v osmo desetletje. Dolina je v megli, ko se odpravimo na obisk k našemu današnjemu portretirancu. Dovolj je še zgodaj, da upamo, da Franc še ne bo odšel z doma. Res je doma, vendar ima za sabo že opravke v Žalcu, pravkar pa misli odbrzeti s svojim fickom do jame, kjer prebije večino ur dneva. Naš obisk ga tokrat vsaj nekoliko zadrži, obljubimo pa mu, da se bomo po končanem pogovoru odpeljali do njegovega vinograda in zidanice, ki je v bližini jame v Kalah. Živeti z naravo Ko je France Štorman postal gozdar, se je bolj kot mnogi drugi zapisal življenju z naravo. Že kot otrok je rad zahajal v gozd, občudoval lepote narave in njene stvaritve, s poklicem, ki si ga je izbral, pa je v nekem smislu tudi uresničeval tisto, kar mu je bilo že ves čas pri srcu. Deloval je predvsem na področju sedanje KS Prebold, v začetku je pokrival kar trinajst krajevnih odborov na območju Savinjske doline. V času službovanja je Franc opravil vrsto gozdarskih tečajev, leta 1956 tudi strokovni izpit za gozdarsko stroko. Strokovno podkovan in predan naravi in njenim lepotom je naredil veliko dobrega tako kmetom kot tudi družbi. »Spomini na leta aktivnega službovanja v gozdarstvu so prijetni, Veliko sem se posvečal pogozdovanju, saj je skrb za obnovo gozdov neobhodno potrebna, če nočemo sami sebi odžagati vejo, na kateri sedimo. Rečem lahko, da sem se s kmeti, lastniki gozdov, dobro razumel. Mislim, da smo bili vsi skupaj zadovoljni, saj problemov ni bilo. Kar prehitro so minila ta leta, saj nisem to delo opravjal resnično z velikim zadovoljstvom ...« Jama Pekel - drugi dom Ljubezen do narave in njenih lepot je Franca Štormana pripeljala tudi med turistične delavce in aktiviste Turističnega društva Šempeter, kjer je med najaktivnejšimi člani. Še posebno pa je njegovo delo povezano s kraško jamo Pekel. Postal je del nje, je njegov drugi dom, je kraj, kjer preživi ves razpoložljivi čas. Pri TD zadolžen za jamo, njeno urejevanje in turistični obisk, ki sodi po številu obiskovalcev v sam vrh, za Postojnsko in Škocjansko jamo. »Jama in njene kapniške lepote so me resnično prevzele. V začetku leta 1969, ko so v jamo zahajali preboldski jamarji in potem tudi ljubljanski jamarji, še nisem bil povsem na jasnem, kako bo. Odkritje gornje etaže, ki so jo našli preboldski jamarji (D. Naraglav in K. Pečar) in njen ogled pa sta mi dala še dodatno energijo za usposobitev jame za turistične oglede. Vesel sem, da smo se takrat odločili za ta korak, saj smo mnogim približali lepote tega našega podzemeljskega sveta. Šolarjem tako ni več potrebno odhajati na kla- Razglednica Petrovč sr sični kras v Postojnsko jamo, saj lahko mnogo bliže domu bogatijo svoje znaje, o krasu in kapniških lepotah. To pa je v času, ko je vse manj denarja še toliko pomembnejše...,« pravi France, ki ne more skriti, pa če še tako poskuša, svoje navezanosti na jamo. Odločil se je, da bo eno leto še deklica za vse pri jami, potem pa namerava izpreči, saj leta vendarle zahtevajo svoje. Rad bi, da bi ga nasledil kdo, ki ne bo samo upravnik jame, ampak da bi tako kot on poprijel za vsa tista dela, ki so potrebna. Franc je namreč marsikdaj tudi čistilec, vodič, vodovodar, električar ipd., tako mu dela nikoli ne manjka. Franca Štormana srečujemo v različnih organih krajevnega in občinskega družbenopolitičnega življenja. Bil je predsednik raznih odborov, član pomembnih društvenih inštitucij ipd. Največ energije pa je porabil v Turističnemu društvu in pri raznih akcijah, ki so nekako krona njegovega dela. V ta sklop sodijo cesta Pod-log-Kale, vodovod Podlog, jama Pekel - spodnji del, jama Pekel - zgornji del, turistični dom pri jami, vzhodni del antičnega parka, vodovod Kale, asfaltiranje ceste Pekel-Kale in še bi lahko naštevali... V zidanici nad Peklom Obljuba dela dolg, zato se po končanem pogovoru odpeljemo v njegov vikend. V dolini je še vedno megla, tu gori pa je sonce, ki daje občutek pomladi. Prijetno je tu, v Francevem vinskem hranu, zelo dobro pa je tudi vino, ki Francu vzame ves preostali čas. Nazdravimo njegovemu in ženinemu prazniku. Preden pa se poslovimo, ga še povprašamo, kako gleda na sedanje stanje v gozdarstvu. »Kot gozdarju z dolgoletnim stažem mi ni vseeno, kaj se sedaj dogaja z gozdovi. Se- Na OŠ Petrovče je že dva meseca zelo živahno. Ker bi se radi bolj povezali s krajem, ga naredili bolj privlačnega in zanimivega, pripravljajo kulturni dan z naslovom Prebudimo Petrovče. Raziskujejo zgodovino Petrovč, stare ljudske obrti in izročila, kuhajo stare kmečke jedi, proučujejo romarstvo, predstavili bodo znane Petrovčane in še marsikaj zanimivega. Petrovčane in obiskovalce kraja pa so že presenetili; po dolgih letih se Petrovčam in okoliški prebivalci zopet lahko pohvalijo s svojo razglednico. Fotografije so prispevali učenci foto krožka, pomagala pa jim je njihova mentorica Nuša Božiček. M. N. ka se vse povprek in posledice bodo resnično boleče, če ne bo kmalu zavladal red. Gospodarjenje z gozdovi zahteva strokoven pristop, to pa vedo tudi vsi tisti kmetje - lastniki gozdov, ki z gozdom živijo in ga zato tudi cenijo. Z uveljavitvijo zakona o lastninjenju, denacionalizacijo bodo gozdovi prišli tudi v roke takšnih ljudi, ki bodo v gozdu videli le materialno korist o posledicah ni potrebno govoriti. Sprašujem pa se, kako bo s cestami, ki so jih Gozdna gospodarstva zgradila v minulih desetletjih in s tem povezala mnogo kmetij z dolino. Danes jih nihče ne vzdržuje, škoda pa je tako vsak dan večja. Kako dolgo še?« Odgovora Francu nismo mogli dati, zaželeli pa smo mu, da bi bil še naprej dobrega zdravja, da bo lahko vodil šolarje po poučni poti »Skozi gozd in jamo Pekel«, ki je nekako tudi simbol tistega, kar je njemu najbolj pri srcu. Darko Naraglav Kozje mleko me je pozdravilo V Veliki Pirešici ob cesti proti Velenju domuje že desetletje in več družina Habotovih, ki je to domačijo in zemljo kupila od Bezgečevih. Njih velja omeniti zlasti zato, ker je po njihovem priimku dobila ime tudi čudovita, velika in kapniško bogata kraška jama, ki sodi med največje jame v Savinjski dolini, je pa tudi arheološko in palentološko nadvse zanimiva. V njej so bili najdeni razni predmeti iz bronaste dobe, pa broška iz dobe preseljevanja narodov, vrsta keramike in kosti jamskih medvedov. Namen našega pisanja pa ni predstavitev jame, ampak spregovoriti o Feliksu Habotu in njegovih kozah, ki so postale njegove ljubljenke. In ne zato, ker bi imel tako rad živali, ampak ker je ob uživanju njihovega mleka skoraj čudežno ozdravel. Pravzaprav, niti ne ve, kaj mu je bilo. Hodil je od zdravnika do zdravnika, pa mu vse skupaj ni veliko pomagalo. Vidno je slabel, hiral, noge ga že niso prav ubogale, tako da ni več imel pravega upanja na ozdravitev. Naneslo pa je, da je pred tremi leti pripeljal k njihovemu kozlu nekdo svojo kozo. Pogovor je nanesel na njegovo bolezen in oslabelost. Možakar mu je povedal, da ve za podoben primer, vendar da je oboleli zaradi redne- ga uživanja kozjega mleka ozdravel. Feliks se je odločil, da tudi sam poskusi in uspelo mu je. Sedaj se počuti kot prerojen, redno hodi v službo in skrbno še naprej uživa kozje mleko. Pravi, da komaj čaka, da njegovi kozji ljubljenki po-vržeta, saj bo potem mleka dovolj. O kozjem mleku, njegovi bogatejši hranljivosti, blagodejnimi učinki je bilo že kar nekaj govora in razprav. Kot laiki bi težko dah napotek: »Pijte kozje mleko in zdravi boste.« Nedvomno pa ob primeru Feliksa Habota in tudi drugih podobnih primerih lahko rečemo, da velja vsaj poskusiti. D. Naraglav V Braslovčah so letos prvič praznovali materinski dan. Praznovanje so pripravili na osnovni šoli pod pokroviteljstvom MGA Gorenje iz Nazarij. Ravnatelj šole Emil Ribič nam povedal, kaj so pripravili: »Za materinski dan smo hoteli izkazati pozornost materam naših učencev in ostalim krajankam, saj si to prav gotovo zaslužijo. Prvi dan smo odprli kulinarično razstavo. Na njej smo predstavili jedila za razne priložnosti, od novega leta do božiča. Razstavo smo popestrili še s cvetjem in razstavo ročnih del naših mater, babic in prababic. Razstava je požela med obiskovalci mnogo pohval, mi pa smo se odločili, da bomo podobno še kdaj pripravili. Po odprtju so se učenci predstavili s kulturnim programom, Irena Vrčkovnik pa je imela koncert zabavnih melodij. Obiskovalci razstave so imeli tudi priložnost vičleti, kako se pripravlja hrana z aparati Gorenje in lahko so poskusih tudi izdelke Mlekarne Arja vas.« .j. 'p^vCAR /O ljubljanska banka Splošna banka Celje d. d., Celje TEKOČI RAČUN - za vaše udobje pri urejanju denarnih zadev Dovolite, da vas na kratko seznanimo s prednostmi in ugodnostmi pri poslovanju s tekočim računom. S tekočim računom imate denar vedno pri roki Imetnik tekočega računa lahko večino svojih obveznosti poravna s čekom in se tako izogne vsem problemom z gotovino. To med drugim pomeni, da si z nekaj čeki, ki jih nosite pri sebi, zagotovite dovolj denarja za vse predvidene in nepredvidene izdatke. Prihrani čas, odvečne poti in skrbi Tudi plačilo različnih položnic in drugih rednih stroškov imetniku tekočega računa ne povzroča nobenih sitnosti. Za njihovo plačilo lahko pooblastite banko in z vašega tekočega računa bomo redno, ob dogovorjenem datumu, poravnali vse obveznosti. Pomaga povezati konec z začetkom Privlačna ugodnost je limit, to je kratkoročno namensko posojilo na tekočem računu. V banki imetniku odobrimo možnost dovoljene prekoračitve stanja na računu avtomatsko, in če je poslovanje s tekočim računom korektno, dovoljenje podaljšujemo brez prekinitev. Daje več obresti, z mesečnim pripisom Tekoči račun omogoča postopno porabo sredstev in s tem zagotavlja več obresti. Mesečno obračunavamo tudi obresti na negativno stanje, zato so stroški kredita nižji. Dokumentira vaše izdatke O vseh prilivih, odlivih in stanju na vašem tekočem računu vas bomo obveščali z rednimi izpiski. 24 ur dnevno, tudi ob sobotah nedeljah in praznikih S pomočjo bančnih avtomatov je gotovina, ki jo kljub brezgotovinskemu plačevanju s čeki še vedno potrebujemo za manjše nakupe, na razpolago 24 ur dnevno, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Zborovska pesem v Savinjski dolini ne bo zamrla Že leta nazaj je zborovstvo v naši občini najmočneje zastopano. Tudi na letošnji, jubilejni reviji pevskih zborov, smo se lahko prepričali, da ta oblika ljubiteljskega delovanja ne more zamreti. Na reviji je sodelovalo osemnajst pevskih zborov in manjših vokalnih skupin, vsega smo našteli prek petsto pevcev. Še kako razveseljivo je, da je več kot polovica mladih, da se petje prebuja v krajih, kjer je bila kulturna dejavnost v zadnjem času mrtva ali slabo aktivna. Toliko bolj pa je razveseljivo, da so se dela lotili tudi mladi zborovodje, ki na tem področju mnogo obetajo. Zveza kulturnih organizacij Žalec je skupaj s kulturnima društvoma iz Tabora in Goto-velj uspela prireditev izpeljati na profesionalni ravni, v zadovoljstvo izvajalcev in ogromnega števila poslušalcev. Prav slednji so dokazali pripadnost petju, spoštovanje izvajalcem. V obeh krajih je bilo prav občinstvo v dobršni meri pokazatelj, da prireditev, kot je velika pevska manifestacija, ni sama sebi namen. Strokovno oceno o nastopajočih je podal prof. Ciril Vrtač- nik, ki je v obeh dneh pozorno sledil izvajanju programa. Tudi on je bil zadovoljen, čeprav bo veljala tista: kdor dobro naredi, mora drugč narediti mnogo bolje. Seveda se pri vsakem delu pojavljajo določene napake, ki pa jih bodo zborovodje skušali v prihodnje odpravljati. Zveza kulturnih organizacij Žalec in odbor za vokalno glasbo se iskreno zahvaljujeta vsem Taborčanom in Gotov-ljanom, ki so skupaj s svojimi krajani pripomogli k mogočnemu prazniku petja. JoCk Med nastopom mešanega pevskega zbora Tabor, ki ga vodi Milan Kasesnik. Foto: T. TAVČAR Umetnost v svili Kultura je oplemenitenje človeka in ta namen ima tudi pred časom odprta razstava naše občanke Amalije Hribar iz Matk, ki sodi po svoji likovni ustvarjalnosti, delu in tehniki upodabljanja na svili med izvirne, duhovno bogate, izrazno dopadljive in še zlasti zanimive oblikovalce. Svilene rute Amalije Hribar so uporabne, vsaka zase je unikat in likovna stvaritev, ki si jo z veseljem da na glavo ali okrog vratu sleherna ženska. Celjski Kompas že nekaj časa svoje poslovne prostore bogati z izdelki in razstavami likovnih ustvarjalcev in pomaga kulturi in umetnikom. Razstava Amalije Hribar je resnično nekaj posebnega, prijetna pa je bila tudi otvoritev, ki bo vsem prisotnim ostala v lepem spominu. Pa naj bo to zaradi prijetnega uvodnega govora Roka Videča, predstavnika Kompasa, igranja Mateje Prem, ki je zaigrala skladbe J. S. Bacha in V. Zolotarjova na klasični harmoniki ali prijetnega pogovora in družabnosti po odprtju razstave. O Amaliji Hribar velja povedati, da je diplomirala na šoli za likovno oblikovanje v Ljubljani, na smeri tekstilna grafika in moda. študirala je na fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo, nato pa se je leta 1968 stalno zaposlila kot kreator novih proizvodov v razvojnem oddelku Tekstilne tovarne Prebold. Od leta 1991 pa ima status samostojne kulturne delavke za področje grafičnega oblikovanja. Sedaj ustvarja na svojem domu v Matkah, kjer bo v ateljeju Design od 1. maja od 1. septembra na ogled stalna razstava njenih del. Sicer pa več o njej in njenem ustvarjanju v eni od naslednjih številk našega glasila. D. N. SERVIS zamrzovalnikov in hladilnikov (vseh vrst) menjava izolacij na podu ter pooblaščeni servis hladilne opreme Večja popravila - plačilo na obroke Milan Terglav Polzela 137a tel.-faks 721-406 Skozi prste Nova pesniška zbirka Mete Rainer V Občinski matični knjižnici Žalec bo v sredo, 29. 4. 1992, predstavitev zbirke satir, humoresk, travestij, aforizmov SKOZI PRSTE, pesnice Mete Rainer, knjigo je z ilustracijami opremil Borut Pečar. Na predstavitvi bo spregovoril tudi slovenski »humorist« Tone Partljič. Vabljeni. BASEN Lačni volk začuti z grozo, da se je zaljubil v kozo, ki jo mislil je požreti. Zdaj - četudi mu je umreti -ne dovoli mu srce, da bi vzel jo med zobe. Ko mu v praznih črevih kruli, da od lakote že tuli, se prikaže mlada ovca; sivcu se močno zakolca, ovco prime, jo zadavi, s kožo in kostmi pospravi. Vidite, tako se dela: volk je sit in koza cela, ovca le je konec vzela. Velik uspeh glasbene šole V Celju je potekalo od 23. do 28. marca tekmovanje glasbenih šol Slovenije, na katerem je sodelovalo tudi štirinajst učencev glasbene šole Žalec. Trud in izrazita nadarjenost učencev sta bila bogato poplačana, saj so dosegli dve prvi, eno drugo in Sedem tretjih nagrad ter štiri pohvale. Prvo nagrado in največje število točk je prejel Rok Šošter iz razreda Srečka Lavbiča, v I. b kategoriji, kitara. V isti kategoriji in razredu je prejel prvo na- grado tudi Domen Stepišnik, drugo pa Miha Novak. Tretji nagradi v I. a kategoriji, kitara, sta prejela Miha Zagoričnik in Ana Bojinovič, oba iz razreda Marije Alatič. Iz razreda Marije Alatič je v kategoriji I. a, kitara, prejela tretjo nagrado Lucija Lavbič, tretjo nagrado v II. kategoriji, kitara, pa Manca Pečnik. Jasna Korent, iz razreda Irene Kralj, in Primož Mavrič iz razreda Magdalene Navodnik, sta prejela tretji nagradi v kategoriji I. a, klavir. Sonja Alatič, iz razreda Tanje Miklavc, je prejela tretjo nagrado v I. b kategoriji, violina. Mateja Hleb, Alja Ribežl, Katja Goršek in Petra Fen-dre pa so prejele pohvale. Doseženi rezultati kažejo, da je načrtno delo v glasbenem izobraževanju v naši občini v republiškem merilu na zavidljivem mestu, zato vsem tekmovalcem in njihovim učiteljem iskrene čestitke. POLZELA Koncert zborov osnovne šole V Kulturnem domu na Polzeli je bil zadnji petek v marcu letni koncert vseh treh zborov polzelske osnovne šole. Pred polno dvorano so se predstavili vsi trije zbori; mlajši mladinski pevski zbor, otroški pevski zbor CICIBAN in mladinski pevski zbor. Zborovodkinja je glasbena pedadoginja s polzelske šole ga. Mija NOVAK, ki je z vsemi zbori požela močan aplavz in priznanje. Pri posameznih skladbah je zbore spremljala s klavirjem Katarina PUSTINEK, prav tako s polzelske šole. Repertoar je obsegal zborovska dela z področja slovenske narodne pesmi, slovenske umetne zborovske pesmi, otroške in mladinske pesmi pa vse do svetovnih klasikov, kot npr. L. van Beethoven, F. Schubert, R. Schuman in do popularne, sicer resne glasbe Gersh-wina. Mladi pevci so poželi veliko pohval poslušalcev, kar je vsekakor zahvala za delo in odpovedovanja. Še to: koncert so si ogledali tudi njihovi starejši kolegi iz ostalih zborov, ki so bili ob petju mladih navdušeni! Marjan PALIR Od čebelice do čebelice Občinska matična knjižnica Žalec je v sodelovanju s knjižničarskim krožkom osnovne šole Prebold pripravila razstavo Od čebelice do čebelice, ki je nastala ob raziskovalni nalogi Bibliografija knjižne zbirke Čebelica, založbe Mladinska knjiga 1953-90. Izdala jo je Nataša Pinter z mentorico Marjeto Strožič. Prepričani smo, da poznate vsaj eno izmed 326 knjig te priljubljene zbirke, ki je generacijam najmlajših odstirala čudovite svetove ljudskih in umetnih pravljic, pesmic, basni. Starejši se bodo spominjali prve, Rdeče kapice z ilustracijami Marlenke Stupice, pa večkrat ponatisnjenih Treh medvedov, Kettejeve Šivilja in škarjice, Lončka kuhaj, Levstikovega Vidka in drugih. Vabimo vas, da si ogledate te drobne »čebelice« do vključno 30. aprila, in da si katero, če boste želeli, pri nas tudi izposodite. Alja Bratuša Kulturno društvo Vrbje prireja v soboto, 25. aprila 1992, ob 20. uri v Domu krajanov Vrbje GLEDALIŠKO ZABAVNI VEČER, na katerem sodelujejo: mlada skupina KD Vrbje, AG »Vrba« z odlomkom Švejka, starejša skupina s skečem Gospoda ni doma. V zabavno-humorističnem delu pa Duo Can-can, humorista Jože Krajnc in Jože Robida' Vabljeni! Koncert Marka Zupana in Irene Kralj Zavod za kulturo in Glasbena šola Žalec vabita na koncert Marka Zupana - violina in Irene Kralj - klavir, ki bo v petek, 8. maja 1992, ob 19. uri v Domu 11. slovenskega tabora Žalec. Posvečen je 300-letnici rojstva znamenitega violinista Giuseppeja Tartinija. /M Izdelava in montaža izpušnih loncev in cevi za osebna in lažja tovorna vozila ter traktorje. Vladimir Marn, Vransko 18 telefon: 063/725-106 [L RENAULT SERVIS LEVEC d. o. o. Levec 54 - 63301 Petrovče RENAULT Predstavljamo vam prenovljen zaščitni znak RENAULT. Renaultova vozila so vredna zaupanja. Kako priti do njih? V Levcu, v RSL, kjer imamo popolno ponudbo na enem mestu: - prodaja vozil RENAULT (tel. 063/28-515, fax 063/24-057) - odkup in prodaja rabljenih vozil - kakovosten servis vozil RENAULT (tel. 063/28-011) - prodaja nadomestnih delov in dodatne opreme za vozila RENAULT (tel. 063/24-016) - priprava - mešanje barv in lakov STANDOX Delovni čas od ponedeljka do petka: - prodaja vozil od 9. do 12. in od 13. do 17. ure - servis vozil in prodaja delov in opreme od 7. do 17. ure. Se priporočamo! ODMEVI APRIL 1992 - STRAN 11 Ko non otrok zboli % Svetuje ¡n odgovarja pediatrinja ? dr. Eva Delničar Sprehajam se ob Savinji. Vse naokrog cveti. Nasproti mi pride mlada žena z lepim, okroglim trebuščkom. Z eno roko se veselo naslanja na bodočega očka, v drugi roki drži cigareto. Malo naprej se komaj izognem hitremu motoristu, nakar zaslišim škripanje zavor. Skoraj je povozil nič hudega slutečega malčka. Nisem se še dobro ozrla, ko se je vame skoraj zaletel nadebudnež s kolesom. Kolo je vozil z eno roko, saj je v drugi moral držati cigareto. Zamislila sem se: vse lepo in prav... ampak, ali je bodoča mamica sploh pomislila, kako s kajenjem škoduje svojemu še ne rojenemu otroku? Ali se ne zaveda, da z njo kadi tudi malo bitje v njej. Le kako se na nikotin odzivajo majhna pljučka tega otroka? In tisti nadebudnež s cigareto? Mu je kdo sploh povedal, kakšen strup je cigareta? Vsako leto namreč zaradi kajenja umre več ljudi kot v prometnih nesrečah. Kadilci pa ne uničujejo le svojega zdravja, ampak tudi zdravje tistih, ki so v njihovi okolici, največkrat svojih najdražjih. Otroci staršev kadilcev tudi pogosteje zbolijo zaradi bronhitisa. Matere kadilke pogosto prej rodijo, otroci imajo težave z dihali, rodijo se z nižjo telesno težo. Kajenje pa tudi najpogosteje povzroča raka na pljučih. Preprečevanje bolezni odraslih se prične že v otroštvu. Javno vprašanje Na cesti so se pojavili avtomobili z novimi registrskimi tablicami. Pričakoval se, da bom na registrski tablici naše občine zagledal stiliziran hmeljski list, saj je naša dolina po hmelju znana celemu svetu. Namesto tega sem zagledal grb, ki me spominja na ostanke mrtvega priča. Sosed me je poučil, da je to grb Sach-senfelda in da so original dobili naravnost iz muzeja v Avstriji. Javno sprašujem, kako je mogoče, da smo na avtomobilske tablice dobili takšen znak. Če je to grb Sach-senfelda, ni grb Savinjske doline. Kdo je tista oseba, ki je odločilno vplivala, da je bil določen ta grb? Če pa je ta sklep sprejel kakšen oblastni organ, kateri organ je bil to? Tone Delak, Žalec, Fl. Pohlina 3 V Savinjčanu smo o žalskem grbu, ki ga imamo na registrskih tablicah, že pisali. Na tablicah imamo grb mesta, kjer je sedež upravnega organa; takšno je namreč republiško določilo. Žalski grb izhaja iz 14. stoletja, takšnega je sprejela krajevna skupnost Žalec že pred leti. Ker v 14. stoletju v Žalcu še ni bilo hmelja, je razumljivo, da je grb takšen, kot je. Grb lahko spremeni le mestna skupnost Žalec. Izvršni svet, ki je sprejel takšen znak za registrske tablice, pa ni imel druge izbire. Miran Krajšek, vodja odseka za notranje zadeve Prične se z zdravim življenjem bodoče mamice. Nadaljuje se z dojenjem. Zadnje čase opažam, da število doječih mater zopet upada. Ali je res tako težko dojiti? Pri tem je sreča že v pogledu v tople očke dojenčka, njegov prvi nasmeh, namenjen samo vam, njegova prva beseda... Otrok nikoli več ne bo tako vaš in samo vaš. Vedite, z mlekom mu dajete dosti več kot zgolj belo tekočino! Do tretjega meseca starosti zadostuje dojenčku le mleko. Nato počasi pričnete s sadno kašo, ob dopolnjenem šestem mesecu pa lahko preidete na vso hrano, razen beljaka in prekajenega svinjskega mesa. V posvetovalnici vam to svetujemo iz nekajletnih izkušenj in ne le zato, da imamo kaj povedati! Že v rani mladosti naučite otroka zajtrkovati. Že majhnemu ponudite dosti sveže hrane. Prevelika telesna teža je pogosto vzrok za prenekate-ro bolezen (zvišan krvni tlak, povečan holesterol). Zavedajte se, da se v mladosti prične nabirati kapital zdravja, ki se kasneje z obrestmi vrača. Otroka učite in naučite zdravo živeti. Hoja in tek v naravi sta brezplačna, a veliko koristnejša od gledanja televizije (po možnosti še s cigareto in kozarcem pijače). Večerni sprehod je zelo koristen, hkrati pa tudi priložnost za pogovor, za katerega največkrat zmanjka časa. Ne dolgo tega sem po radiu poslušala oddajo o narkomanih in narkomaniji. Deklica, bivša narkomanka (zasvojenka z mamili), je med vzroki za zasvojenost povedala: Potrebovala sem nekaj, kamor sem lahko zbežala in pozabila na vse, nekaj, kar mi je dajalo tolažbo, saj STARŠI NISO NIKOLI imeli Časa vsaj za KRATEK POGOVOR. Nudili so mi lepo življenje, ničesar mi ni manjkalo, le časa za pogovor z mano NISO NIKOLI IMELI. Pogovor s starši je bil nemogoč, saj je bilo vse drugo zanje važnejše. Koliko je otrok, ki jih morda čaka enaka usoda, ker STARŠI NE ZNAJO ALI NOČEJO prisluhniti otrokovim težavam, ki so zanje nepomembne, za otroka pa zelo pomembne. Na žalost cesto to spoznajo prepozno, pogosto, ko je otrok že v objemu mamil. Ste prepričani, da tudi vaš otrok ni na isti poti? Takšna pot se začne s cigareto, konča pa z jointom. Denar otroku nič ne pomeni. Z njim se da kupiti motorno kolo, ki pogosto pripelje otroka v smrt, z njim se lahko kupijo cigarete, alkohol... mamila. Časi so hudi in standard res pada, pa vendar, ste morda zmanjšali izdatke za cigarete, alkohol? Sprehod in pogovor na svežem zraku pa ne staneta nič, le nekaj vašega dragocenega časa. Je ta res tako dragocen, da se mu ne morete odpovedati niti v dobro svojih otrok? NARKOMANOVA ZGODBA »Za mamilo moram prodajati tudi svoje telo« Recimo ji Simona. Je približno mojih let, se pravi, je v času, ko naj bi si začela ustvarjati družino. Vendar kaj kmalu tega še ne bo počela! Pa ne, da noče, ne upa in ne more. Zakaj je tako, vam bo verjetno povedala njena zgodba. »Do konca osnovne šole je bilo vse v najlepšem redu. Potem pa sem šla v srednjo šolo v nek večji kraj v Sloveniji. Novi ljudje, novo okolje, nove vrednote. Sama nisem bila navajena biti od doma, vendar mi je svoboda zelo prijala. Lahko sem hodila po lokalih, se zabavala. Tako sem v družbi, kjer so bili večinoma starejši od mene, prvič poskusila joint. Trave nismo pogosto kadili, večkrat smo namesto nje vlekli hašiš. Občutek, ko te zadene šit, je veliko boljši, kot če kadiš mari- huano. Potem pa sem spoznala človeka, ki je bil že dolgo časa v sceni. Na neki žurki sem tako prvič pogoltnila trip (LSD). Mislila sem si, da me bo odpeljalo. In tako se je začel pekel. Tip mi je rekel, da je še veliko boljši občutek, če si pikneš v žilo. Ker nisem imela dovolj denarja za heroin, mi ga je nekajkrat dal zastonj. Po desetih dneh pa sem bila od njega odvisna. Sedaj, po enem letu, ga moram imeti vsak dan. In če hočem dobiti svojo dozo, moram spati z dilerjem, ki mi je na začetku prve doze dal zastonj. Gnusim se sama sebi, vendar moram dobiti dozo. Vse skupaj je en velik šit.« V prihajajoči pomladi Sonja verjetno ne bo čutila tiste ljubezni, o kateri v tem času toliko govorijo. Se savinjski kmetje znamo organizirati Ko je konec marca izšel zakon, o zadrugah, ki predvideva s 30. junijem ukinitev sedanjih zadrug ali pa njihovo reorganizacijo, se je v kmečkih krogih po naši dolini pričela burna razprava, kako bi se na novo organizirali. Najprej želim poudariti, da obstoječa zadruga Savinjska dolina niti ni bila slaba, če jo primerjamo z nekaterimi drugimi zadrugami v bližnji ali daljni okolici, lahko ugotovimo, da smo glede na okoliščine kar dobro sodelovali. Vendar se v zadnjem času večina kmetov ogreva za manjše zadruge, kjer bo večja preglednost poslovanja in kjer bomo imeli možnostjpdločati o politiki zadruge kmetje sami, ne pa da je organizirana centralistično, kot je bilo to do sedaj. Prisoten sem bil na dveh sejah iniciativnega odbora za re- Še druga plat zvona oziroma glas zvona Vaš odgovor na moj dopis v februarski številki Savinjčana je samo sprenevedanje in zavajanje bralcev. Radi bi vedeli, kateri stranki pripadam? to se vendar jasno vidi iz mojega dopisa. Sem čisti kmet. Očitate mi, da ne znam pisati besede Marx. V omenjeni številki Savinjčana je beseda pravilno napisana, če pa vas vseeno zanimajo podrobnosti, si oglejte SP, str. 422, ali pa SSKJ n., stran 695/6. Sicer pa malo poglejte povedi v svojem članku. Povprečen Slovenec jih bo komaj razumel. Temu se pravi: z veliko besedami malo povedati - ali pa še bolj po domače »otrobe vezati«. Vendar niti pravopis niti stilistika nista namen mojega pisanje, zato preidimo k »stvari«. Ne vem, kje ste našli v mojem članku idejo, da vas zmerjam z boljševikom. Saj vas ne poznam, nikjer vas ne omenjam. Oglasili ste se sami in si zadevo lepo izmislili. Neresnica je tudi, da se je boljševizam znašel na »smetišču zgodovine«. To se sicer lepo sliši, toda, zakaj je potem dolgoletni šef komunisov še vedno na najvišjem položaju v Sloveniji? Očitate mi tudi nesmisel moje izjave, da je Peterletova vlada zagotovila socialni mir. Dejstvo je, da je omenjena vlada morala prevzeti od bivših, »sedaj prebarvanih« komunistov, porazno stanje v gospodarstvu. Kljub vojni in izgubi mnogih trgov v razpadli Jugoslaviji ter v Evropi je vendarle uspela priskrbeti državljanom Slovenije najnujnejša sredstva za preživejte. Kako pa Peterletovi vladi sistematično nagaja »levica«, je razumljivo vsakemu poštenemu državljanu. Zanima vas, zakaj imamo namesto pravega denarja v denarnicah bone, in ali so tudi za to krivi Školč, Šetinc in Lo-• karjeva. Gotovo niso krivi, nimajo pa tudi nobenih zaslug za to, da smo pravočasno zamenjali valuto in se tako izognili katastrofalni inflaciji dinarja, kakršne v Jugoslaviji še ni bilo. Trenutno dobiš 1 DEM za 52 SLT, v Srbiji pa boš zanjo odštel kar 220 dinarjev. Sicer pa se nam v kratkem obeta pravi slovenski denar. Vprašujete, v čigavem imenu pišem. Pišem v imenu vseh poštenih državljanov, ki so sposobni misliti s svojo glavo. Zato sem za dopis v Savinjčanu dobil čestitke od mnogih bralcev, med katerimi ne manjka inteligence. Pomišljate o mojih moralnih kvalitetah. To je zame seveda žaljivo. Rad bi vas spomnil na znani dogodek v naši skupščini, ko je visoki oficir JA name- noma govoril v srbohrvaščini, čeprav je obvladal tudi slovenščino. Gospod Rajko Pirnat mu je to prepovedal. ,In kdo je branil tega oficirja JA? Vsi že omenjeni: Školč, Šetinc, Lokarjeva, Potrč in njim enaki. Besno so napadli Rajka Pirnata. Ko pa je pred tem Ak-sentijevič imenoval Janšo lažnivca, so modro molčali. Takšne ljudi pač imamo v našem parlamentu. Slovenci sedaj živimo v nesrečni dobi, ker smo prizadeti zaradi 45-letne vladavine komunizma. Če bi se bila Slovenija začela razvijati takoj po vojni po zahodnem sistemu, bi zagotovo živeli v tako urejeni in gospodarsko stabilni državi, kot sta na primer Avstrija ali Švica. Tam ne poznajo štrajkov in hujskanja ljudi, edino merilo je delo in poštenost. Kaj vse pa se je pri nas dogajalo po zadnji vojni? O tem bolje, da ne govorimo! Gospod Peterle se sedaj trudi, da preusmeri naš razvoj v kapitalističen sistem zahodnih držav. To pa je težka pot in dogolotrajen proces, ker mu boljševistično vzgojena opozicija meče polena pod noge. Zato bo pot do boljših razmer pri nas še dolga in naporna. Na koncu članka duhovito sprašujete - citiram: »Kaj mislite, gospod Jože, komu zvoni zdaj, komu vse še bo odzvonilo?« To bo zgodovina kmalu pokazala. Ko sem poskušal v prejšnjem dopisu postaviti ogledalo pred boljševistični sistem, ste se Vi dotaknili mojih moralnih kvalitet. Stari pregovor Resnica v oči kolje, drži. Vendar Vam ničesar ne očitam, ker ste bili pač vzgojeni v takem duhu. Najlepše bo, če bomo drug do drugega pošteni, strpni in bolj potrpežljivi. Jože Tominšek, Prelska 12, Velenje BOGDAN KUČER prevozi s kombijem (8 + 1) po Sloveniji in v inozemstvo prek drugega podjetja. Prevoz tovorov do dveh ton (prikolica). Prevozi v zdravilišča in po nakupih (v Metro-Graz in na Češko). Pokličite na telefon: 713-828 (popoldne in zvečer), 713-274 (dopoldne). V prejšnji številki Savinjčana smo v policijski beležnici zapisali, da so Lat-kovljanu pri hišni preiskavi našli dva poker avtomata in dva krožnika za satelitsko anteno. Na osnovi policijskega zapisnika smo ugotovili, da so to našli le pri Petrovčanu. organizacijo zadruge v Savinjski dolini in ko sedaj poskušam razčleniti te seje, kakor tudi dogajanja po nekaterih bivših TZO-jih, mislim, da je ključni proglem savinjskega zadružništva v povezanosti na novo ustanovljenih zadrug. Mislim, da se kmetje po dolini strinjajo, da bi se bivši TZO-ji organizirali v zadruge. Problem pa nastane, ko začnemo razpravljati o povezavi teh, na novo ustanovljenih zadrug. Zavedati se moramo, da sta pred nami dva ključna problema. Prvi je lastninjenje ži-vilsko-predelovalne industrije (Mlekarna, Mesnice, mesarstvo Jurij, Hmezad Eksport-import), kakor tudi odvzete zadružne lastnine. Zavedati se je treba, da se lastnini v dobrem in v slabem in da je zadružna lastnina nedeljiva. Drug problem pa je ta, da če bomo dolino razdelili na veliko zadrug, le-te pa ne bomo uspeli povezati med seboj, se bodo pojavile dokaj velike težave, predvsem na področju prodaje pridelkov in plačila le-teh. Težko si predstavljam, da se bo recimo devet novih zadrug, bivših TZO-jev, pogajalo za plačilo mleka ali hmelja ali mesa s predelovalno industrijo. Težko bo tudi priti v upravne odbore teh podjetij. Če vzamemo primer Exporta. Upravni odbor bo verjetno štel pet ali sedem, največ devet članov in po tej računiei bo imela v upravnem odboru vsaka zadruga svojega člana. Enak problem je v Mlekarni. Večje zadruge oddajo v Mlekarno po milijon litrov mleka, kar pomeni po izračunu za lastninjenje komaj enoodstotni delež za upravljanje. Kako bomo prišli v upravni odbor mi, ne vem. In kakšne so variante za koordinacijo? Skupne službe v KZ Savinjska dolina so izdelale predlog, po katerem bi se devet prihodnjih zadrug povezalo v Zvezo kmetijskih zadrug Savinjske doline. Torej gre samo za uskladitev z zakonom, bistvenega zadružnega premika pa ni videti. Druga možnost povezave so pa specializirane zadruge, ki bi jih ustanovile obstoječe zadruge - TZO-ji. Te specializirane zadruge bi verjetno najlažje zastopale interese savinjskih kmetov. Verjetno je, da bodo dologorčno uspevale specializirane zadruge, tako da ne bo več prerekanja, kam se od česa pretaka denar. Vendar mislim, da trenutno nismo sposobni polastniniti vse v smislu specializiranih zadrug, in to tudi razdeliti med njih. Velik problem je v tem, da o pravem zadružništvu nimamo pravih predstav. Vsak si po svoje nekaj zamišlja, kaj je dobro, pa je težko reči. Vsekakor moramo biti pripravljeni na kompromise. Kmetje moramo biti pozorni tudi na špekulante v naših vrstah. Marsikdo bi rad takšno zadrugo, da bi lahko še vedno mimo prodajal, kadar bi mu to ugajalo, kadar pa ne, bi pa rad iste pravice kot zadružnik, ki z zadrugo vzorno sodeluje. Poznamo primer iz bližnje preteklosti. Vsekakor se bomo morali obojestransko naučiti izpolnjevati pogodbe. Pri organizaciji obstoječe zadruge, kot tudi pri ustanavljanju novih in pisanju pravil zanje, kmetje pričakujemo pomoč kmetijske svetovalne službe. Upam, da nam bodo pri tem pomagali. Ker je za vse skupaj bolj malo časa, bi bilo dobro, da kmetje dobro premislite, kako se bomo organizirali, da bomo v časih, ki so pred nami, solidno živeli, ne na samo preživeli. Andrej Podpečan, Galicija 51 Mikekovi tiste brez svojcev za Družina Mikek iz Šmihela 17, ki domuje na lepi kmetiji pod Goltemi, se je odločila, da obišče pred veliko nočjo tiste oskrbovance, ki preživljajo jesen življenja v domu sami, brez svojcev, brez obiskov. Tako se je podala na dolgo pot »Podforšnikova« mama, oprtana z dobrotami iz krušne peči in »tapravim« savinjskim želodcem. Ob veselem dogodku in toplem presenečenju so se oskrbovanci pogovarjali cel dan in še naslednje dni. Prijetno je bila presenečena tudi naša dobrotnica, saj ni pričakovala, da bo med nami srečala tudi veliko znancev, ki smo skupaj soustvarjali Gornjo Savinjsko dolino. Za prijetno velikonočno vzdušje se prisrčno zahvaljujemo! Hvaležni oskrbovanci Doma upokojencev na Polzeli Spoštovani bralci! Zaradi pomanjkanja prostora smo bili prisiljeni popotovanja objaviti v naslednji številki, za kar se vam opravičujemo. Najuspešnejši Braslovčani Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žalec je prejšnji teden pripravil na avtopoligo-nu združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec, v Ločici pri Polzeli, 24. občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Tekmovanja se je udeležilo 72 učencev in učenk v dveh skupinah iz vseh osnovnih šol občine Žalec. Pred pričetkom tekmovanja je zbrane pozdravil predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivan Ašenberger, nato pa so se mladi pomerili v spretnostni vožnji, vožnji s kolesom po prometnih površinah ter testiranju o cestno-prometnih predpisih. Največ uspeha so imeli učenci iz osnovne šole Braslovče, njihova mentorica je že vrsto let Mihaela Marovt. Med posamezniki v mlajši in starejši skupini, kakor tudi ekipno, so zmagali Braslovčani. Ob tem uspehu je mentorica dejala: »Vesela sem, da so moji varovanci dosegli lep uspeh in da bo našo občino na republiškem tekmovanju zastopal učenec naše šole Sandi Kunstič.« V mlajši skupini (5. in 6. razred) je zmagal Borut Vodovnik iz OŠ Braslovče, drugi je bil Robi Dobnik iz OŠ Polzela in tretji Nikola Mnovček iz OŠ Braslovče. Pri starejši skupini (7. in 8. razred) je zmagal Sandi Kunstič, drugi je bil Peter Rosenstein in tretji po dodatnem testiranju Janez Božič, vsi iz OŠ Braslovče. Med ekipami je v obeh konkurencah prvo mesto osvojila OŠ Braslovče. Na republiškem tekmovanju Kaj veš o prometu bo žalsko občino 15. maja zastopal Sandi Kunstič iz OŠ Braslovče. Zmagovalca Sandi Kunstič in Borut Vodovnik ter mentorica Mihaela Marovt. ^ ^ Predstavitev inovacije v Opatiji Osnovna šola Vere Šlander na Polzeli je tako na Celjskem kot na območju cele Slovenije znana po številnih novostih, ki se jih loteva iz leta v leto. Tako so pred leti med prvimi uvedli miselne vzorce, v zadnjem času pa nastajajo na tej šoli številni projekti. Samo v lanskem šolskem letu so jih izdelali 37, od teh je bilo šest publiciranih, zanje so dobili dve republiški priznanji in regijsko nagrado. Šolo Polzela obiskujejo učiteljski kolektivi iz različnih krajev (Ljubljana, Domberg...) in tudi učitelji te šole vodijo pedagoške delavnice na slovenskih seminarjih (Ptuj, Nova Gorica, Novo mesto, Radovljica ...). Letos med drugim pripravljajo projekt Alpe-Jadran, ki ga bodo predstavili zamejskim učiteljem konec aprila in pomeni uvajanje multikulturne vzgoje v osnovne šole. Na polzelski šoli izvajajo republiške eksperimente: trimester, zgodnje učenje tujega jezika ter didaktično prenovo v 4. razredu. Na 3. republiškem seminarju Osnovna šola na Slovenskem pa so predstavili inovacijo šole Akcijsko raziskovanje fleksibilne diferenciacije v 2. in 3. razredu, kar po domače pomeni delo z nadarjenimi učenci in občasen prehod le-teh iz drugega v tretji razred. Delo teče pod skrbnim očesom Zavoda za šolstvo, OE Celje, vodji inovacije pa sta učiteljici Milica Mogu in Sonja Zajc. Z novostmi so zadovoljni vsi učenci, učitelji in starši. Na sliki: Posvetovanje pred odhodom v Opatijo. Od leve proti desni Milica Mogu, prof. Marinka Marovt in Sonja Zajc. Vinoteka s pokušino V Vrečarjevi ulici v Žalcu je Dušan Kamnik odprl vinoteko z bogato ponudbo vrhunskih in kakovostnih vin. Da pa se boste lažje odločili in dobro izbrali, boste vino lahko tudi poskusili. Vinoteka je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto pa od 7. do 12. ure. Prodajalna in popravljalnica čevljev Če še niste obiskali prodajalne obutve BO-DO na Šlandrovem trgu 21 v Žalcu, je prav, da vam povemo, da imajo bogato izbiro modne ženske, moške in otroške obutve. Poleg obutve domačih proizvajalcev, vam nudijo tudi uvožene čevlje. Poskrbeli so tudi za nakup za vsak žep. Sprejemajo pa tudi popravilo rabljene obutve. Prodajalna je odprta vsak dan od 9. do 12., popoldan pa od 15. do 18.30 ure, v soboto od 9. do 12. ure. jk Agrina skupni zmagovalec Edi Krajnik izroča medaljo zmagovalki med ženskami do 30 let, Nevenki Knapič. Papirnica Maca v Žalcu vas vabi Na Šlandrovem trgu 23 v Žalcu je Vida Teržan odprla papirnico, v njej pa poleg papirne galanterije, šolskih pobrebščin kupcem nudi usnjeno galanterijo, igrače in orientalske izdelke. Če potrebujete darilo, se boste v Maci lažje odločili, saj imajo bogato izbiro. Zvezke A 4 dobite že od 65 SLT dalje, po ugodnih cenah boste lahko kupili izdelke Jolly in papirus programa. Papirnica je odprta vsak dan od 9. do 19., v soboto pa od 8. do 12. ure. Agrina, ki je bila pobudnik športnega srečanja delavcev Agrine, Savinjskega magazina in Name, je na Rogli organizirala tekmo v veleslalomu. V posameznih kategorijah so zmagali: Marija Kroflič, Nevenka Knapič, Vili Vidali, Stane Novak, Marjan Laznik in Grega Turk. Prehodni pokal je osvojila Agrina pred Savinjskim magazinom in Namo. »Dobro poslovno sodelovanje smo želeli razširiti tudi na športno področje. Že prvo srečanje na Rogli je uspelo, zato smo sklenili, da bo postalo tradicionalno, zmagovalna ekipa pa prejme prehodni pokal. Športna srečanja bomo razširili še na druge panoge, k sodelovanju pa bomo povabili tudi zasebne trgovce. Razmišljamo tudi o trgovski olimpiadi,« je na svečanosti, na kateri so najboljšim posameznikom in ekipam podelili medalje, pokale in nagrade dejal direktor Agrine Franc Rezar. jk V Savinovem salonu je Zavod za kulturo pripravil zanimivo razstavo belokranjskih pisanic O tej bogati ljudski umetnosti je govorila kustusinja metliškega muzeja Andreja Brancel v umetniškem programu pa je nastopil Savinjski oktet. Tel. & Fax: 063/723-243 iz Prebolda vam po zelo ugodnih cenah nudi: - cement (Trbovlje) - premog (Velenje) - siporeks - opečni modul 6x1 - strešno kritino BRAMAC - izolacijski material Najdete jih v lično urejenih prostorih (pri Lončari), kjer vam bodo postregli vsak dan od 7.30 do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. V stiski vam bodo postregli tudi po 17. uri. INTIO Šlandrov trg 23, Žalec PRODAJALNA JEŽEK vam nudi celoten program izdelkov Fructala na veliko in drobno. Odpiralni čas: vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18.30 ure, sobota 9. do 12. ure. Pokličete nas lahko tudi na tel. 713-250. Vabimo vas, da nas obiščete in se priporočamo za obisk. SODELUJTE Z NARAVO! UNIPROM Trgovina in promet p.o. Žalec Šlandrov trg 20 Tel. 711-211, 714-398, 711-475 Fax: 714-498 WE'RE MOVING! TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI, VW, GOLF, ZASTAVA AVTO KOZMETIKA, OLJE CASTR0L ODPRTA OD 7.00 DO 19.00 STORITVE PREVOZOV (KURILNEGA OLJA, SELITVE) TRGOVINA »GRAMMY SHOP* TEL. 714-398, Fax: 714-498 Na Šlandrovem trgu 20 ODPRTA OD 8.00 DO 19.00 POLEG ŽE OBSTOJEČE PONUDBE UGODNE CENE: - COPAT ADIDAS, OTROŠKIH IGRAČ, - IZDELKOV IZ POČITNIŠKEGA PROGRAMA, - PREHRAMBENI IZDELKI, PROGRAM BLACK DECKER b a Začeli smo znova! SLOVENIJA ABANKA D.D. LJUBLJANA AVSTRIJA RAIFFEISENVERBAND KÄRNTEN ITALIJA CASSA DI RISPARMIO DI GORIZIA S TROJEZIČNO DEVIZNO KNJIŽICO Abanke lahko odslej poslujete V POSLOVNIH ENOTAH TREH BANK! PODROBNEJŠE INFORMACIJE O NOVEM DEVIZNEM VARČEVANJU DOBITE V VSEH ENOTAH ABANKE D.D. LJUBLJANA. $ X CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Raiffeisenverband Kärnten. Die Bank KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO odpira novo prodajalno v vili Košenina na Vranskem. Otvoritev bo 23. aprila 92 ob 13. uri. Nudimo vam: - kvalitetno izbiro peči za centralno ogrevanje (trajnožarne in oljne - plin) - toplozračne peči in brzoparilnike - toplotne črpalke - gospodinjske aparate (pralne stroje, štedilnike, hladilnike...) - kuhinje Gorenje - male gospodinjske aparate - kmetijsko in vrtno orodje Pripravili smo vam ugodne cene in ugodne plačilne pogoje: - popust pri plačilu z gotovino do 25% - plačilo s čeki - ugodni krediti Srečanja z vami se veselimo vsak delovni dan, med 8. in 16. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro. Telefon: 063/725-110 VABLJENI TARA trgovina Podlog 11 /c, Šempeter telefon: 063/701-475 olje 11 91,60 sladkor 50 kg, za 1 kg 50,00 moka tip 500 50 kg, za 1 kg 23,00 moka tip 850 25 kg, za 1 kg 21,00 cement 50 kg 415,00 ječmen 50 kg, za 1 kg 17,00 Krmila vseh vrst, pesni rezanci Zelo ugodno: otroške, ženske in moške trenirke že od 856 SLT dalje R TRGOVINA RB I S T R O KEGLJIŠČE 2 A L E C - Ul. heroja Staneta ® (063) 711 -482 POSEBNA UGODNOST V TRGOVINI RR: Pri nakupu nad 1000 SLT - 5% popust. Možnost plačila s čekom, s plačilnim zamikom 30 dni! Akcijska prodaja olja Zvezda I 93,30 SLT! RR je še vedno trgovina za nakup ob vsakem času, tudi ob nedeljah in praznikih! Vabljeni ste tudi na kegljišče in v bistro RR. Trgovsko podjetje p. o. ”Savinjski magazin Žalec” Spoštovani potrošniki! V petek, 24. aprila 1992 od 9.-11. in 14.-16. ure vas vabimo, da nas obiščete v Blagovnici Savinjka Žalec in Blagovnici Šempeter S svojimi proizvodi se bosta predstavila Agrokombinat Krško in Mlekarna Arja vas. Vse kar vam bodo predstavili, boste lahko tudi brezplačno ' pokusili. Novo v prodajalnah Kurivo Žalec, Kovinooprema Polzela in Tehnika Prebold Ponudba uvoženih keramičnih ploščic MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT Žalčanke državne prvakinje Že v prejšnji številki smo pisali, da so se mlade rokometašice Žalca uvrstile po uspešnem polfinalnem turnirju na finalni turnir, ki je bil tokrat v Žalcu; tekmovale so za naslov državnega prvaka pri ste-rejših pionirskah v rokometu. Na finalni turnir so se uvrstile Končalo pa se je tudi tekmovanje v slovenski rokometni ligi-vzhod. Žalčanke so brez izgubljene tekme osvojile prvo mesto ter se bodo v kvalifikacijah potegovale za vstop v super ligo. V zadnjem, desetem kolu, so premagale ekipo Lisca iz Sevnice 27:20. štiri ekipe, in sicer RK Velenje, Burja, Krim pri Ljubljani in Žalec. Organizator turnirja je bil RK Partizan Žalec, ki je s pomočjo pokroviteljev tekmovanje odlično pripravil. Na slovesni otvoritvi je spregovoril predsednik izvršnega sveta občine Žalec Boris Kranjc, za veselo razpoloženje pa je poskrbel mladinski pihalni orkester iz Žalca. Žalčanke so se najbolj bale srečanja z ekipo iz Velenja, vendar so zmagale s 15:14. Tekmo z ekipo Burja so dobile 20:14 in z ekipo Krim kar 24:12. V tem srečanju je dal trener Aleš Filipčič tudi priložnost vsem igralkam. Konč- ni vrstni red: 1. Žalec, 6 točk; 2. Velenje, 2 točki; 3. Krim 2, 4. Burja, 0 točk. Državne prvakinje so postale: Sarina Felicijan, Lavra Čmak, Tanja Dolar, Saša Šimek, Mateja Šimek, Jasna Mikula, Sabina Zver, Brigita Petek, Simona Križanec, Tina Randl, Sabina Zupanc, Tanja Pilih, Karmen Zupanc, Jasmina Madjarič in Saša Dolar. Trenerji vseh ekip so izbrali za najboljšo igralko turnirja Žalčanko Brigito Petek, največ zadetkov je dosegla Deja Doler (Krim), najboljša vratarka pa je bila Žalčanka Tanja Pilih. Tone Tavčar Prebold Člani v slovenski ligi V letu, ko praznuje Prebold 600-letnico, so tudi košarkarji KKI Prebold prispevali svoj delež k prazničnemu razpoložanju. Po 35. letih, odkar se v Preboldu igra košarka, so namreč preboldski košarkarji dosegli z uvrstitvijo v II. državno ligo največji uspeh v sicer bogati zgodovini kluba. Sedanje moštvo, ki igra že štiri sezone, se je kar tri leta redno uvrščalo v zaključno tekmovanje, a jim je športna sreča vselej obrnila hrbet. Letošnjo sezono pa so Prebold-čani tako v ligaškem tekmovanju kot v play offu ves čas na čelu lestvice in so prepričljivo zmagali v območnem ligaškem tekmovanju. Rezultati zadnjega kola OKL-plav off: Kočevje - Prebold 70:83; Janče - Starše 83:80; Črnuče - Jelša 97:55. Končni vrstni red: Prebold 18, Črnuče 17, Janče 17, Kočevje 15, Jelša 12 in Starše 11 točk. Zmagovalno ekipo sestavljajo: z leve zadaj Tavčar, Govc, Anžlovar, Udrih, Kuder, Turk, Črnila, Laznik (tehnični vodja), spredaj z leve Cvar, Širše, Čmak, Strah, Lesjak (trener). S. L. Košarkarjem Evrocoma Polzela je letos uspelo, da so se uvrstili v I. slovensko košarkarsko ligo. Letošnji naskok je bil že četrti. Prvič so nameravali v to ligo leta 85, nato 87 in lani. Letos jim je ta velik podvig uspel. V zadnjih dveh srečanjih so morali premagati ekipo Maribora 87, ki se je borila za obstoj v ligi. V prvem srečanju na Polzeli, pred več kot petsto gledalci, so bili Mariborčani poraženi. V drugem srečanju minilo nedeljo so gostovali v Mariboru. Kaj malo je bilo pričakovati, da bodo na gostovanju uspeli. Pravila pa pravijo, da se igrajo tri srečanja, od katerih moraš dvakrat zmagati. To je Polzelanom uspelo drugič sredi Maribora, kjer so srečanje dobili z rezultatom 92:87. K zmagi Polzelanov so pripomogli tudi zvesti navijači. Teh je bilo v Mariboru več kot domačih. Kljub temu, da so ob koncu pomembnega srečanja zmagali le s petimi koši razlike, povejmo še to, da so Polzelani vodili na odločilni tekmi tudi s trinajstimi koši prednosti. Za uspeh in uvrstitev v slovensko ligo zaslužijo vsi igralci pohvalo, prav tako tudi trener Boris Zrinjski, predsednik kluba Brane Turnšek in seveda Dane Senic, ki vodi poslovanje kluba. Sedaj bodo počivali do 12. septembra, nato pa se bo pričelo tekmovanje, ki bo zahtevalo veliko truda in dela. Izjave: Boris Zrinjski, trener: To, kar smo si zadali, smo uresničili. Ni bilo lahko, vendar nam je s trdim delom uspelo.« Brane Turnšek: »Četrtič je šlo. Povem vam, da me je bilo strah, ali bomo uspeli ali ne.« T. TAVČAR Košarkarji Evrocoma ligaši. Foto: T. T. Izjave: Boris Kranjc, predsednik IS občine Žalec: »Vesel sem, da so naša dekleta osvojila prvi naslov državnih prvakinj. Menim, da je bilo odločilno srečanje že v prvi tekmi proti ekipi Velenja, kjer so naša zasluženo slavila.« Milan Dolar predsednik RK Partizan Žalec: »Skoraj nimam besed. Vesel sem, da smo uspeli, to se ne zgodi vsak dan.« Aleš Filipčič, trener Žal-čank: »Timsko in dolgo- trajno delo se nam sedaj vrača. Le s trdim delom in močno voljo, a tudi s športno srečo se lahko marsikaj doseže. Mi smo to dosegli.« Ernest Žižek, delegat Rokometne zveze Slovenije: »Najprej čestitke igralkam Žalca, enake pa veljajo tudi za organizacijo tekmovanja. Turnir je potekal brez napak in če bi bila takšna organizacija na vseh drugih rokometnih turnirjih, bi bili zelo veseli.« T. T. Strelstvo Državno prvenstvo ŠŠD - OŠ Žalec tretja V ŠKofji Loki je strelska družina Brata Kavčič organizirala letošnji finale prvenstva šolskih športnih društev Slovenije. Tekmovali so na 30-mestnem avtomatskem strelišču osnovne šole Trata. V finale prvenstva ŠŠD ’92 so se uvrstile ekipe OŠ, ki so dosegle predhodne norme - pri dečkih 509 krogov, pri deklicah ekipa z najmanj 453 krogi. Sodelovalo je 10 najboljšim ekip Slovenije. Udeležila se ga je tudi ekipa strelcev OŠ Žalec, ki je v močni konkurenci ekip s 507 krogi zasedla odlično 3. mesto. Za ekipo OŠ Žalec so tekmovali: Uroš Herman, 160 kr., Dejan Krt, 169 kr., ter Kristijan Pukmajster, 178 krogov (7. mesto posamezno). Ekipno je pri fantih zmagala ekipa OŠ Murske Sobote z izrednim rezultatom 544 krogov, kar je tudi nov ekipni državni rekord. Pri deklicah je bila najuspešnejša ekipa OŠ Duplica s 514 krogi. Posamezno je zmagal Vajda iz Murske Sobote s 182 krogi, pri dekletih pa Kužnikova, OŠ Ježica Ljubljana, s 186 krogi. Zlata puščica SD Juteksa Člani SD Juteksa so pripravili tekmovanje za družinsko zlato puščico. Tekmovali so v konkurenci pionirjev in mladincev. Mladinci so tekmovali v disciplini 600, pionirji pa v disciplini 400 možnih krogov. Pri pionirjih je osvojil puščico Kristijan Pukmajster Igor Virant iz Žalca, sicer učenec sedmega razreda osnovne šole v Žalcu in član Tenis kluba Celje, se je na prvem državnem teniškem prvenstvu za pionirje do 14. let v Ljubljani uvrstil v polfinale in osvojil 3. do 4. mesto. V polfinalu je izgubil z Žigom Ruparjem z rezultatom 4:6, 6:4 in 6:2. Čestitamo! z odličnimi 363 krogi. (ser. 90, 94, 89, 90) pred Dejanom Krtom, 339 krogov, in tretjim Benom Artičem, 322 krogov. Pri mladincih je puščico osvojil Matej Krašovic s 541 krogi, drugi je bil Simon Vošnjak, 529, in tretji Aleš Klovar, 519 krogov. Regijsko prvenstvo osnovnih šol Na avtomatskem strelišču za zračno orožje v Žalcu so izvedli letošnje regijsko prvenstvo osnovnih šol. Pripravili so ga člani SD Juteksa v sodelovanju z ZTKO občine Žalec. Rezultati streljanja ekipno: 1. II. OŠ Celje, 493 krogov, 2. OŠ Žalec, 492 krogov, 3. OŠ Franc Rozman Laško, 400 krogov, 4. OŠ Braslovče, 441 krogov. Pionirke posamezno: 1. Žagar, Laško, 160 krogov; 2. Dular, Laško, 156 krogov; 3. Hohkraut, Laško, 124 kr_ Pionirji posa- mezno: 1. Kristijan Pukmajster, OŠ Žalec, 177 krogov; 2. Drnovšek, OŠ Laško, 172 krogov; 3. Želj, OŠ Celje, 167 krogov ... 7. Dejan Krt, OŠ Žalec, 162 krogov... 10. Uroš Herman, OS, Žalec, 155 krogov... Regijska zlata puščica 92 1 Na 8. mestnem avtomatskem strelišču v Štorah so organizirali letošnje dvodnevno tekmovanje članov za regijsko zlato puščico. Udeležilo se ga je kar 33 tekmovalcev, ki so v članski konkurenci dosegli predhodne občinske norme za nastop na regijskem tekmovanju. Puščico 92 je to leto osvojil Janez Sašek, SD Dušan Poženel Rečica, s 558 krogi. Drugi je bil Alojz Zagoričnik, SD S. Šlander Šempeter, s 556 krogi pred klubskim kolegom Justinom Smrkoljem, 555 krogov. Odličen je bil tudi Mitja Toplak, SD Liboje, ki je bil s 551 krogi šesti. Deseto mesto je zasedel Štefan Ošep, S. Šlander Šempeter, s 547 krogi pred 11. pionirjem Kristijanom Pukmajstrom, SD Juteks, 546 krogov. Tekmovanje so or- tanizirali člani SD Kovinar iz tor. J. P. Brane Cimperman državni reprezentant Karateisti karate kluba Žalec, ki jih je v začetku leta obiskal tudi žalski župan prof. Milan Dobnik, so začeli izpolnjevati obljube, ki so mu jih takrat dali. Obljubili so namreč, da se bodo tudi letos potrudili ostati najboljša športna ekipa v žalski občini. Obljubo zaenkrat držijo, saj se lahko kitijo že z nekaj zelo uglednimi rezultati. Brane Cimperman in Nenad Šorli sta se v začetku meseca marca udeležila kvalifikacijskega turnirja za državno prvenstvo Republike Slovenije, ki je bilo v Trbovljah. Oba sta se izkazala kot zelo dobra borca in si tako pridobila pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki je bilo konec marca v Ljubljani. Po uspešnih nastopih vseh slovenskih karateistov sta se še posebno veselila 'tekmovalca iz Karate kluba Žalec. Nenad Šorli je v borbi za tretje mesto dobil telesno poškodbo, tako da borbe kljub veliki požrtvovalnosti in pogumu ni mogel končati. Vendar je bil način izvajanja karate tehnik povšeči slovenskemu selektorju za evropsko prvenstvo v karateju, tako da je Ne-■ nad Šorli dobil pravico vstopa v širšo republiško reprezentanco. Velik uspeh za tega žalskega borca, ki počasi končuje s svojo kariero in se lahko kiti z medaljo z lanskega ekipnega prvenstva Republike Slovenije, kjer je žalska ekipa zasedla odlično tretje mesto. Še veliko bolj pa se je v Ljubljani lahko veselil Brane Cimperman, ki je v superlahki kategoriji deklasiral vse sotekmovalce in tako prepričljivo postal prvi državni prvak Republike Slovenije v novi državi. Zaradi tega uspeha ga je selektor slovenske karate reprezentance pred tedni povabil v Bohinj na izbirno tekmovanje, kjer je še enkrat dokazal svoje bogato znanje in si s tem pridobil pravico zastopati Republiko Slovenijo. Tako bo Brane Cimperman skupaj z dvanjstimi tekmovalci iz cele Slovenije zastopal barve nove države na evropskem prvenstvu v karateju, ki bo potekalo od 5. do 10. maja v političnem središču Nizozemske, Haagu. »Vedno sem si želel na kimonu nositi grb državne reprezentance,« je v pogovoru dejal Brane Cimperman. »Mnogokrat sem bil v širšem izboru za jugoslovansko reprezentanco, vendar sem tokrat veliko bolj vesel, saj se bom lahko oličil s slovenskim grbom.« Sicer pa je Brane Cimperman začel trenirati leta 1978 in je čez osem let postal mojster karateja 1. dan. Danes petindvajsetletni žalski tekmovalec je lani v Aachnu v Nemčiji opravil mednarodni izpit za mojstra 2. dan. Leta 1987 je postal prvak Jugoslavije, večkrat je bil vi-ceprvak, prvak Republike Slovenije pa je bil že petkrat. Lansko leto je dosegel zavidanja vreden rezultat, saj je kot edini Slovenec po petih letih iz državnega prvenstva Jugoslavije prinesel bronasto medaljo. Lansko, za Braneta Cimpermana in kolege iz karate kluba zelo uspešno športno leto, je ta uspešni tekmovalec potrdil tudi z medaljami, ki jih je kot član ekipe osvojil na mednarodnem turnirju v Aachnu ter na prvenstvu Republike Slovenije. Cimperman je tudi vi-ceprvak Republike Slovenije v demonstracijah obvladanja karate veščin. »Take uspehe sem lahko dosegel samo z veliko in še enkrat veliko treninga. Je pa to v našem klubu mogoče, saj z odličnim vodenjem Silvestra Mariča in ob dobri asistenci ostalih članov karate kluba rezultatov res ne more manjkati,« je ob slovesu dejal Brane Cimperman, ki mu v Haagu želimo veliko uspeha. L.B. Nogometaši NK Partizan Hmezad nastopajo v H. slovenski ligi vzhod. V novem prvenstvu želijo prikazati več, zato so izbrali novega trenerja, prof. Janka Benčino iz Celja. Klub je zapustil Turk, z novim trenerjem, po daljši odsotnosti sta pričela trenirati tudi Hodžar in Kotnik, ekipa pa je okrepljena z dvema novima igralcema, in sicer Dolžanom in Korenom. Tehnični vodja je Bogdan Novak, uprava in igralci pa najbolj pogrešajo Francija Šarlaha, nekdanjega sekretarja kluba. Trenirati so pričeli tudi mladinci in pionirji. Mladinsko ekipo vodi Ciril Naprudnik, pionirsko pa Peter Veselinovič. Za popolno in dobro delo pa imajo žal premalo sredstev, ki jih ne more zagotoviti niti pokrovitelj Hmezad Žalec. Upajo, da bodo z uspehi lahko zagotovili tudi več sredstev ali pa dobili tudi novega pokrovitelja. J. G. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. in očeta SLAVKA H GROBELNIKA iz Žalca se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in drugo pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedu Milanu in patronažni sestri Doler-jevi. Žalujoči: žena Ivanka in sin Sebastjan ter bratje in sestra ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice HELENE BREŽNIK iz Kasaz se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in cerkvene potrebe, nam izrazili sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se govorniku za besede slovesa, libojskim pevcem za zapete žalostinke, rektorju petrovske bazilike, griškemu in petrovškemu župniku za opravljen obred in govor, petrovškim cerkvenim pevcem in hvala za odigrano TIŠINO. Žalujoči: hčerki Helena in Minka ter sin Jože z družinami, sestra Tilka in ostalo sorodstvo POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, in sicer: - dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žarne školjke) - dobava in montaža žarnih niš s prevleko za žarne pokope - postavitev mrtvaškega odra na domu - vse vrste prevozov, tudi v tujino in na upepeljitev v Ljubljano - uredimo dokumentacijo v primeru smrti - izvajamo izkope in zasipe grobnih jam - dobavimo in dostavimo cvetje za okrasitev mrtvaškega odra doma ali v vežici, pripeljemo vam tudi vence - organiziramo fotografiranje in snemanje pogrebnih slovesnosti na video kaseto - fotografije umrlih preslikamo, povečamo, uokvirimo in opremimo z žalnim trakom Če nas potrebujete, nas pokličite ali obiščite ob vsakem času. Telefon: 721-667 in 721-395 POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK PARIŽUE II/«, 63314 BRASLOVČE 1» KOMUNALNO PODJETJE p o 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 Telefon: 063/712-131, 712-141, 712-149 DEŽURSTVO NA VODOVODU Za popravilo okvar na glavnem vodovodnem omrežju v občini Žalec so dežurni: od 4. 5. do 11. 5. 1992 RADOVAN ČREMOŽNIK, Gotovlje 167/a od 11. 5. do 18. 5. 1992 ANTON JAGER, Prebold 62/a, telefon: 723-097 od 18. 5. do 25. 5. 1992 MARKO DOLINAR, Griže 35, telefon: 712-844 od 25. 5. do 1. 6. 1992 JANKO JEZERNIK, Jezerce 1, telefon: 772-603 od 1. 6. do 8. 6. 1992 BOGDAN PANTNER, Polzela 209 Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurni monter od 12. do 12.30 na sedežu podjetja. V ostalih dneh pa ga lahko poiščete doma ali ga pokličete po telefonu. Pisna sporočila lahko oddate tudi v poštni nabiralnik na sedežu podjetja. Sporočila o okvarah pa lahko sporočite tudi prek avtomatskega telefonskega odzivnika na številko 712-141 v popoldanskem in nočnem času. ZAHVALA Ob boleči izgubi sestre, tete in botre PAVLE ŽAGAR iz Drešinje vasi 22 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti ter izrekli sožalje. Hvala g. župniku iz Petrovč za opravljen obred ter osebju Doma za ostarele v Seneku za trud in delo z našo bolno sestro in teto. Žalujoči domači ZAHVALA V petek, 3. aprila 1992, smo se poslovili na pokopališču na Vranskem od naše drage mame ,.m I* ANE GOLOB ggj roj. Kuhar z Vranskega. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani v tem težkem trenutku, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred in govor, pevcem z Vranskega za odpete pesmi, pogrebcem, zastavonošem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči otroci: Tone, Alenka, Dolfe in Darko z družinami Vransko, Ljubljana, Mengeš, München, april 1992 V SPOMIN LJUDMILI ROZMAN Minula leta so že tri, kar tebe med nami več ni, ob izgubi tvoji nastala je praznina, a v naših srcih neozdravljiva bolečina. Hvala vsem, ki se je spominjate! Mož Franc in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža in ričeta DRAGA PERGERJA iz Preserij pri Braslovčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, za prispevke in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu Zidanšku za opravljen obred, dr. Cukjatiju, govorniku iz Garanta in pevskemu zboru. Žalujoči: žena Ema, sin Roman in hčerka Dragica z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata IVANA VAŠA z Gomilskega se iskreno zahvaljujemo celotnemu oddelku ORL celjske bolnišnice in dr. Metki Podbregar iz ATD dispanzerja za izjemno skrb in nego v času zdravljenja. Še posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izrečene tolažilne besede. Posebna zahvala moškemu pevskemu zboru, govorniku, gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, kolektivu lesnega podjetja Ingrad Gomilsko ter g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. (Narodna) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre sestre in tete DANICE KOŠENINA z Gomilskega 44 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, maše in druge darove ter izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, vaškim pevcem in govorniku g. Brišniku za besede slovesa. Žalujoči: sestra, svakinja in nečaki Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestal, zdaj mirno boš v grobu spal. Solza bo tvoj grob rosila, dokler nas ne bo smrt združila. V SPOMIN 10. aprila 1992 je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek FILIP SVET iz Ločice pri Polzeli. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, prisrčna hvala. Njegovi: žena Ana, hčerki Irma in Marta z družinama ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka JAKOBA TROBIŠA iz Gotovelj se iskreno zahvaljujemo vsem .sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše, izkazano spoštovanje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku-dekanu za opravljen obred, govornikoma g. Krajncu in g. Osetu za poslovilne besede, pevskemu zboru in gasilcem. Hvala vsem. Žalujoči: žena Marija, sinovi Drago, Rudi in Franci z družinami 46 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka S ALBERTA PREDOVNIKA s Polzele se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sosedom, sodelavcem, kolektivom TT Prebold, TN Polzela, Avtoprevoz Šempeter, Inde Vransko, govornikom za ganljive besede slovesa, godbi in pevskemu zboru TT Prebold, g. župniku za opravljen obred in dr. Cukjatiju. V globoki žalosti: žena Elizabeta, hčerka in sinovi z družinami Že leto dni te zemlja krije, v gomili tiho, mirno spiš. Srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN STANKU Fabjanu 18. aprila je minilo leto dni, odkar te je kruta usoda iztrgala iz naše družine. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok. Hvala ti. Z žalostjo v srcih: vsi tvoji Veš poet svoj dolg SD Pomurka M. Sobota, 531 krogov; 2. SD Olimpija Ljubljana, 524 kr.; 3. SD STT Trbovlje, 521 kr.,... 7. SD Juteks Žalec, 497 krogov. Rezultati posamezno: 1. Branko Logar, Idrija, 182 krogov; 2. Kristijan Pukmajster, Juteks, 182 krogov; 3. Rangeo, M. Sobota, 170 kr___V konkurenci pionirjev je tekmovalo 65 tekmovalcev. Rezultati tekmovanj Pokal prijateljstva: 1. Karo, Pomurka M. Sobota, 153 točk; 2. Vajda, M. Sobota, 150 točk; 3. Logar, Idrija, 112 točk; 4. Pukmajster, Žalec, 110 točk; 5. Uzelac, Ljubljana, 110 točk. Vsi tekmovalci z najboljšimi rezultati so poleg medalj, priznanj in pokalov prejeli tudi lepe praktične nagrade. Tekmovanje pa so organizirali člani SD Juteksa Žalec z računalniški pregledom rezultatov. Sem nekje slišal in ostalo mi je v spominu, saj hočem tudi sam prispevati h kulturni osveščenosti mlade slovenske države, predvsem pa k razsvetljevanju nje državljanov. Nič čudnega pa ni, če ti takole mimogrede ostane v glavi kakšen verz, saj v parlamentu že vsakdo kaj deklamira. Prava komedija zmešnjav je bila zadnjič, ko so spet metali Peterleta, kar tekmovali so, kdo bo bolje zadel s kakšno pesniško prispodobo. Zapletlo se je že na začetku, saj tisti kosmati in neizobraženi Gros iz Kranja ni hotel uporabiti nobenega literarnega umotvora, ampak je kar nekaj sam po svoje pesnil in prebiral neumnosti. Morali so spustiti zaveso in začeti znova... potem je pa steklo, govorniki so se vrstili, recitirali in deklamirali, se priklanjali, drugi so ploskali, žvižgali ali pa šli v bife. Kulturna predstava za bogove, vam rečem, pa saj ste sami videli. Naš savinjski parlament je tudi zasedal in poskušal zlagati pesmi, če pa to ni šlo, je pač uporabil daljša prozna besedila v obliki odlokov in poročil. Običajna zamuda je koristila govorcem, da so še zadnjič pogledali zapiske, utrdili svoje literarno in retorično znanje. Ko smo se poslušalci zbrali v dvorani, se je prireditev začela. Po scenariju je bilo predvideno, da bo prireditev trajala, z zamudo, kakšni dve uri. Ni pa šlo vse kot bi želeli, saj minister za davke ni hotel nastopiti. Moral bi namreč recitirati pesem ljudskega pesnika Florjana Kebra »Kako so ubo- gi ljudje ob denar prišli«. Publika je nastop zahtevala, on pa ne in ne. Nastopajoči so se potem zmenili, da to pesem pač poznamo in je ni potrebno ponovno obujati. Naslednja točka je bila daljša epska pesnitev z naslovom Občinski proračun z okolico. Uvod vanjo je opravil finančni minister. Nad spevnostjo in lepoto izvajanja smo bili poslanci tako navdušeni, da nismo niti k besedi prišli, kajti že so pesnitev nadaljevali največji porabniki proračuna. Tudi tem je šlo lepo z jezika in toliko socialne lirike nisem slišal odtis-tihmal, ko sem sam spletal gnezdo in imel več posluha za ptičje ženitve, zvezde in podobne romantične izpade. Nastopajočim je bilo v pomoč in oporo tudi veliko število spremljajočih umetnikov, ki so na tej predstavi sodelovali, gre za suflerje, garderoberje, scenariste - samo bengalski ogenj je še manjkal. Toliko ljudi na skupščini že dolgo nisem videl, čakajte, od lani, ko smo tudi sprejemali proračun. Osrednja umetniška točka je bila tako pri kraju, bilo je še nekaj krajših recitacij, vendar brez tistega žara in ognja, ki je zasijal pri proračunu. Luči so počasi ugašale, dvorana se je praznila, zadovoljni smo gledalci zapuščali prizorišče, notranje bogatejši za izjemen kulturni dogodek. Tudi protagonisti so po padcu zavese proslavili svoj ustvarjalni dosežek, zraven pa že tuhtali, kakšno predstavo bodo pripravili prihodnjo pomlad. Poslanec 61 Storilca še niso V žalski Manufakturi je Savinjski magazin poskrbel za zanimivo Velikonočno ponudbo. V izložbe so mimoidočim na ogled postavili žive manekenke, ki so bile vredne ogleda. Tale oglasna plošča meščanom Žalca ne bo več služila za obveščanje, saj jo je neznani voznik tovornega ali kakšnega drugega vozila povsem uničil. Policajem še ni uspelo odkriti povzročitelja, mestna skupnost pa še vedno upa, da jih bo razveselil vsaj z odškodnino, ki jo lahko nakaže na žiro račun 50750-645-64194 NOVO V ŠEŠČAH-POPRAVILA KOLES, telefon: 701-157 GARSONJERO, po možnosti opremljeno najamemo za nedoločen čas. Telefon: 711-251, Zdravstveni dom Žalec Pokal Coca Cola V Žalcu je SD Juteks Žalec organizirala letošnje veliko tekmovanje za pokal Coca cola 92. Tekmovanja se je tudi to leto udeležilo 17 najboljših pionirskih ekip Slovenije, sodilo je v zaključno finalno tekmo sklopa tekmovanj pokala prijateljstva. Rezultati ekipno: 1. Za smeh Dr.: Ali ste prehlajena ali pa noseča. - Potem sem pa sigurno noseča, saj ne vem od koga naj bi dobila nahod. A opažaš kako mi je sin podoben? - Ne sekiraj se, samo da je zdrav. Kako je bilo na 1. uri vožnje? - Kar v redu, samo inštruktorja je bilo pa škoda, je bil kar dober človek. Rešilec pripelje 3 poškodovane - Po telefonu so pa rekli, da je samo eden. - Ja, 2 sem pa med vožnjo podrl. Včeraj sem pa 3 srnam rešil življenje. - Kako? - 3-krat sem streljal, pa sem vsakokrat zgrešil. Mali oglasi Jani Kovačič v Žalcu temveč tudi razčlovečenje bistva druženja med ljudmi. Fotografija in tekst: Gregor Vovk jj' /, 'u ( y Zunanjetrgovinska družba o o. 65312 PREBOLD 97 A (Leopold Rajh ¿v Co ) • opravljamo izvozne in uvozne storitve vseh vrst • prevzemamo zastopstva tujih firm V POSLOVALNICI LERRA V PREBOLDU NUDIMO IZBRANA VINA IN DELIKATESE ZA VSAK OKUS IN VSAK ŽEP. Vse na veliko in drobno. Pridite in poglejte! Tel. & fax: 063/723-049 Odprto: od 8. do 19. ure Velika sreča Veliko ribiško srečo je imel prejšnji konec tedna Vojo Keser iz Celja, ki je v braslovškem jezeru ulovil kar 139 cm dolgega in 17,8 kg težkega soma. Pri ulovu mu je pomagal Milorad Planin-čič, ki je član RD Šempeter. Po besedah poznavalcev je to iz tega jezera do sedaj najtežji in najdaljši som. Na sliki: Srečni ribič Vojo Keser s plenom. j1 j - Gostišče SAVINJA PLEVČAK vabi na postrvi in morske sadeže s kakovostnim domačim vinom. Odprto od 13. do 22. ure, v nedeljo od 14. do 22. ure. Ponedeljek in drugo nedeljo v mesecu zaprto. Voščimo vam vesele prvomajske praznike in se priporočamo. V soboto, 11. aprila, je v komaj dva meseca delujočem Bosscool klubu, ki ga vodijo Uroš Bostič in organizacijski odbor, nastopil JANI KOVAČIČ. Organizatorji so ga povabili na željo nekaterih rednih gostov v klubu, njegov honorar pa je pokril pokrovitelj večera NT&RC. V avli Hmezadove dvorane, kjer klub deluje, se je zbralo kar 210 ljudi in ti so dodobra napolnili klubski prostor JANI KOVAČIČ je s svojim nastopom v dveh delih navdušil ponovno klubsko zaživeli Žalec. Prvi del koncerta je posvetil glasbi iz svoje najnovejše glasbene produkcije. V drugem delu je ljubljanski eldorado s svojim stilom prepevanja in prirejanja besedil s pesmijo DURDEV DAN skupine Bijelo dugme uspel naelektriti publiko. Dvorana je zbrano zapela z njim. Vsi, od v mislih odsotnega polzelskega rockerja do na pogled vso komercialo zaničujočih metalcev ter do zasanjanih družinskih rokerjev, so ubrano z Janijem odpeli njegove ponarodele komade: Jest’ grem gor na ŠkofTco, Žare lepotec, Delam, Revolucija. Za konec je Jani odpel še pesem za prijatelje v Bosni iz filma KO TO TAMO P JEVA. »... Siroti sam od malen/kod nas nema mira/želim, da se ovo samo sniva...,« so besede, ki so danes postale v Bosni resničnost. Organizatorji večera so prireditev izpeljali brezhibno in s posluhom. V skladu z 10 klubskimi zapovedmi, ki jih vsak obiskovalec lahko, organizatorji tudi tokrat niso pozabili pozivati mladine in ostalih obiskovalcev, da je uživanje drog ne le razhumanizacija človeka,, p. •, r.nur