Gospodarstvo. ŠE 0 METLJAVOSTI ŽIVINE. Čeprav se v zadnjem času o imenovani bolezni mnogo govori, predava in piše, je vseeno z ozirom na letošnji obseg bolezni potrebno, da se živinorejci stalno opozarjajo na nevarnost, da se pravocasno pobrigajo za zdravljenje sumljive in obolele živine. Zbog stalno napredujoče živino zdravniške vede imamo danes na razpo'ago sredstva, ki v začetku bolezni sigurno pomagajo, izlečijo bolezen navadno tudi še v drugem štadiju, le v tretjem štadiju bolezni ni dosti upanja na uspeh. Glede postanka in razvoja boleani se interesenti ponovno opozarjajo na tozadevni poučsni člamek v »Kmetovalcu« z dne 15. novembra 1926. Temeljem izkušenj, dobijenih pri zatiranju bolemil y Prekmurju, dodam še sledeče: Glede postanka bolpzni se je ugotovilo, da je olnižba živine mogoča tudi z suho krmo iz mokrih tal, čeprav J» običajno okužba vezana na mokro pašo, svežo krmo ba vodo z mocviirnatih tal. Nadalje pripisujejo mnogi živiinorejtil mršavost svoje živine letošnji prazni in slabi 'krmi, ki obstoji v Prekmurju panajveč iz slame, ne sluteč, da hira govedo za metljavostjo. Zmotno rnnenje o vzroku mreavos-l nastane lahko radi tega, ker ima žival komaj spremenje* apetit, je in prežvekuje skoraj do zadnjega. Driakavost se dostikrat sploh ne pojavi, drugih ocitih bolezensikih znakov tudi ni in to zavaja posestnika v zmoto, da pripisuije hiranje živali slabi krmi Ln ne pojavu metljavosti. Dostikrat je celo strokovnijaku težko ugotoviti bolezen s kliniino preiskavo živali. V takem slučaju se z pridom poslužamo mikroskopa (drobnogleda), ki nas pouči o obstoju ja}čic metulja v blatu. Mikroskop je seveda draga stvar in flJ ga živinozdravnik le redkokedaj more nabaviti. Navadno pa ima živinozdravnik priliko, poslužiti se mikroskopa v bližnji bolnici, ali pa pri bližnjem znancu-zdravniku. T Ljubljani pa imamo sedaj veterinarsko-bakterijološko po stajo, kjer ima zlasti ljubljanska okolica priliko, da da>» posestniki preiskati blato sumljivih živali. Za preiskav« zadostuje količina blata v velikosti lešnika ali oreha, pal  pa je dobro, da se preišče komadič jutranjega, opoldanske ga in večernega blata. Tudi s preiskavo krvi — a to le t bakterijološiki postaji — je možno, bolezen ugotoviti. Pri oboleMh brejih telicah in kravah se je v približn* polovici slučajev priir^rilo, da je krava, odnosno telioa, zvrgla. V mnogih slučajih zvrženja zaostane trebilo, kei ima — če &e isto ne odstrani pravočasno in strokovnjašk* — nadaljne kvarne posledice za žival. Glede zdravljenja metljavosti sp živinorejci opozarjojo na dobro preizkušeni preparat »Distol«, s kojim se bolezen, ako nd šp preveč napredovala, sigurno ozdravi. Posebna živinozdravniška komisija je v Skoplju preizkušala tudi francoski preparat »fužer žinu« in ugotovila iste ugod ne rezultate, kakor z »distolom«. Cena francoskega preparata mi ni točno znana, baje je cenejša kot »distol«. A tudi cena »distolu« se da s posredovanjem živinozdravnika znižati na 10 Din za kapsulo, kot sem se v Murski Soboti že prepričal. Vsako obolelo govedo dobi štiri kapsule distala na 100 kg žive teže. Ta obrok se razdeli na štiri dele za stiri dni zdravljenja, le pri breji in zelo obnemogli živinl je večja previdnost na mestu in se ta rok nekoliko po daljša. Nikakor pa ne poslušajte mazačev, ki svetujejo kdt lek terpentm, žganje, napeljavo traka, celo nasekanje reber se držeče kože, a vam govorijo o »žaboi«, »vovčiču« itd. V ta naraen izdan denar je proč vržen. Mogoče je pa tudi, da se bolezen pri eni in isti živaM kljub zdravljenju ponovi in to tedaj, če se distol ni dajal y predpisanih obrokih in v dolocenem roku. V izjemnih slu* čajih pa tudi ni izključeno, da se bolezen ponovi vsled <>¦ kuženja suhe krme z licinkami metljaja. V takšnih primerih je vrlo dobro, da se sumljiva krma popari pred krmljenjem z slanim kropom. Sploh je sol strup za metljaje ia ke priporoča, pokladati živini sol, kadar jo krmimo z kr-mo iz močvirnatih tal, oziroma predno se živina žene na okužbe sumljivo, mocvirnato ali poplavljeno pašo. Na litet pitne vode se da v ta namen največ pet gramov soli. Sevt zadostuje cenena živinska sol. Končno še par besed o tem, kako bolezen v bodoče •preprečiti. Nevarnost, da se bolezen v jeseni zopet pojavj\ je tem manjša, čim manj bo padavin in poplav. Koreraito pa se zlo iztrebi z drenažo, osuševanjpm močvirnatih pa*&nikov, regu'acijo potokov, rek itd. Ker se slednje na mah ne more zgoditi, se živinorejcem priporoča, da se ogibljejo paše na moovirnatih tleh, da živini ne pokladajo sumljive zelene krme in da preparirajo krrao na naveden način. Obneslo se je tudi polivanje okužbe sumljivih travraiteonr in pašnikov z apneno vodo in sicer 800—1003 kg apaenega beleža na ha površine, kar uniči tako lioinke metrjaja ikot baje tudi polže-prenosilce. Ponekod tudi z uspehoin pobirajo im uničujejo polže, v kojih se zabubiijo ličinke imetljaja, kajti brez teh polžev tudi metlijaj niina razvojae možnosti. Gnoj, ki vsebuje jajčeca metljaja, se ne sme apoo-abljjati na mokrotnih travnikih in pasnikih. Metljaje /sebujoca jetra je treba unioibi, k večjemu veljajo še v pretuhanem stanju kot pasja hrana. Ker so lioinke metljaja prilepdjene na spodnjam delu bilke, se priporoca tudi, da «e pase živina na sumljivih pašnikih le v redkih krdelih in ne v števdkii čredd, da bi žival ne bila pri9ilj©na, popasti aravo do golega. Lažje ia ceneje (je, bolezen odvračati kot jo zdraviti. F. K., živinozdravnik. Sknpni abčni zbor Pokrajinske zveze vinogradnikov sa Slovenijo in Vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe ~a Slovenijo y Mariboru se vrši dne 5. marca, ob pol 11. uri na srednji vinarski in sadjarskd šoli v Marilioru. Dovoljenje za polovično vožnjo za udeležnike občnega zbora je prometni minister na posredovanje g. poslanca Žebota že izdal. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. Grozdni sukač, tudi kiseljak, je prav taka nevaren sovražnik vinarstva, kakor trsna uš, peronospora in oidij. Po drugih deželah ga poznajo že mnogo let, pri nas se je pojavil še le menda zadnji dve leti. Lani se je očito pokazalo, da je frozdni sukač povzročil ono naglo gnilobo grozdija, ki nam je po pair jesensikih deževnih dneh tako hudo skrčilo pri<lelek. Pri nas pozina tega sovražnika se malokdo, še manj pa se ve, kako se ga je moči obraniti, oziroma kako ga je aitirati. V nedeljo, dne 27. marca, priredi podružnica v vinarski in sadjarski šoli poučno predavanje o grozdnem sukaou. Predaval bo ravnatelj srednje vinarske in sadjarske šole. g. Andrej Žmavc, ki je 8 tem sovražnikom imel svoj 5as v goricah ob Renu opraviti, ga opazoval i-n zatiral. G. ravnatelj ga bo na slikah pokazal in vse povedal, kar vinofradnlku treba znati, da more temu skodljivcu priti do živega. Naj tega predavanja ne zamudi noben vinogradnik; dovoljeno mu je ¦tudi neude podružnice pri_peljati s seboj. Posebno važno je pa predavanje za viničarje in sploh za vse one, iki se neposredno bavijo s trsom. Začelo se bo ob '}. uri dopoldne. Nadaljni trije u?ni težaji na srednji vinarski in sadjaruki šoli v Mariboru se vršijo zaporedoma pet dni, to je od $. do 12. marca t. 1., in sicer: I. tečaj dne 8. marca (torek) o trsni rezi in o grozdnem sukaču: II. tečaj dne 9. marca (sreda) o cepljenju in trsničarstvu; III. tečaj od 10. do 12. raarca (cetrtek, petek in sobota) o kletarstvu. Pouk obseja predavanja in razkazovanja z vajami. Začetek vsak dan ob 9. uri. Vinarji in njih odrasli otroci obojega spola se aaj tecajev udeležijo v obilnem številu. Pismene prijave tpiejema direkcija navedene šole. Siromašni udpleženci tridnevnega kletarskega tečaja dobijo denarne podpore, ako predložijo uradna potrdila svoje občine o siromaštvu. — Direktor Andrej Žmavc. Važno za vinarje, viničarje in šole. Letak »Grozdni su kač« v obliki brošurice, ki ga izda vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe v Mariboru, je gotov; manjkajo le jarno še podobe v barvotisku, ki se dnevno pričakujejo iz inozemstva, nakar se nemudoma pricne z razpošiljanjem. Cena letaku bo samo okoli 5 Din s poštnino vred. Priporočajo se skupna naročila, n. pr. po kmetijskih podružnicah, ki dobijo brošurice brezplacno na ogled. Naročila •sprejemaia navedeni odsek in direkcija srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Ako vreme dopusča, naj se trsna rez le obavi. Še druga dela proti skodljdvcu po navodilu v letaku se lahko obavijo tudi po že izvršeni rezi. — Oirektor Andrej Žmavc. Licencovanje bikov leta 1927. V času od 7. marca do : konca maja se vrši toletno licencovanjp bikov po vseh o- j krajih mariborske oblasti. Ker je licencovanje bikov naj- j važnejši oblastveni posel na polju povzdige živinoreje, je >, treba zanj zadnteresirati tudi širšo javnost. Namen licenco- j vanja je sledeoi: Iz celotnega števila bikov se odberejo oni, ki po zunanjosti in po poreklu povsem odgovarjajo nam-enu zboljšanja govedoreje. Samo lastniki teh bikov dobijo dopustnioo in s tem dovoljenje, da jih smejo vporabljati za splošne plemenske svrhe proti primerni odškodnini. Pripuščanje nelicenoo\'anih bikov je prepovedano in se kaznuje z denarno globo 10—250 Din. Zato je potrebno, da prižene vsakdo svojega nad eno leto starpga bika v pregled in morebitno licencovanje. Da se olajša onim požrtvovalnim kmetovalcem, ki držijo dobre plemenske bike, za občo blagostanje prevzeto breme, so določene denarne nagrade. Kot častno priznanje za vzgojevalce najlepših bikov so določene diplome ministrstva za kmetijstvo in pohvahiice velikega župana. Ob priliki licencovanja se vrši povsod tudi kratko strokovno predavanje o smernicah za pavzdigo živinoreje. Naj se zanimajo za to prireditev tudi oni gospodarji, ki sami nimajo bika. Največje važnosti je licencovanje bikov fudi za vsa občinska predstojnietva. Med glavne maloge obcin spada tudi skrb za zadostno število licenciranih bikov. Štaijerski govedorejski zakon z dne 17. aprila 1896 določa v tem oziru sledeče: »Aiko ne zadostuje v občini broj spuščalnih bikov, katere imajo zasebniki v splosno uporabo, dolžna je ista, da poskrbi za nabavo in vzdrževanje še potrebnih bikov. S tem imajo občine velike izdatke, h katerim še pridejo stroški za naknadno licenciramje takih ob&inskih bikov. Zato naj pridobi vsaka občina čimvec zasebnikov za držanje bikov, katerih je treba na vsakih 80—100 krav najmanj po enega. Lieencovanja se vršijo po podrobnem sporedu, katerega sestavi okrajni odbor, odnosno srezki poglavar. Ta spored se objavi po vseh oboinah. Dvodnevni kmetijski te5aj pri Šmarjeti ob Pesnici, ki se je vršil dne 8. in 9. februarja, je v vsakem oziru uspel prav dobro. Kmetijska družba nam je oskrbela dva predavatelja, oblastnega kmetijskega referenta g. inž. Zidanšeka in srezkega kmetijsikega referenta g. Zupana. Prvi je prav zanimivo, iz svoji blastnih izkušeraj predaval o travništvu, o hlevih in gnojiščnih jamah, o živinoreji ter je 1 mro posvetil tudi hmeljarstvu, za katero je tu precej zanimanja. Drugi predavatelj je govoril o sadjereji in vinoreji. Prvi dan je štela udeležba okroglo 100 udeležencev; za drugi dan so radi predavanja o svinjereji in perutninarstvu bile vabljene osobito gospodinje. Drugi dan je došlo 60 udeležencev, od teh je bila polgvica žen in deklet. Ob sklepu tečaja nas je še posetil priznani kmetijski strokovnjak, ravnatelj vinorejske šole v Mariboru, g. Žmauc, ter nas v enournem poljudnem, s primernim humorjem upletenim predavanjem poucil o ra:znih boleznih in pogreških vina. Tečaj je otvoril in sklenil s prisrčno zahvalo gaj. predavateljem naš šolski upravitelj g. M. Vauda. Izredno lepa udeležba, mnoga vprašanja udeležencev za pojasnila so dokaz, da naši ikmetovalci resno stremijo po nadaljni kmelijski izobrazbi. Zahvaljujemo se ponovno gg. predavateljem in kmetijski družbi s prošnjo, da se še nas veSkrat spomnijo s takimi tecaji! Vinska razstava in sejem v Ljutomeru dne 3. in 4. marca 1927. Razstava in sejera ljutomerskih vin, ki ga priredi iz gospodarskih delavcev sestavljeni odbor, ne bode nudil interesentom samo najboijših vin iz ljutomerskega okraja, ampak iz celpga vinarskega okoliša, ki ga nazivamo Ljutomerske gorice. Da bo na razpolago res prvovrsten pridelek, za to jamčijo številne prijave. Razstavljalcem iz Ijutomerskega vinarskega okoliša se bcxlo pridružili najboljši vinogradniki iz goric radgonskega okoliša, katerih pridelki uživajo tudi star sloves. Za razstavo in sejem v Ljutomeru vlada veliko zanimanje ne samo pri nas, ampak tudi v bližnjem inozemstvu. Polovična vožnja je zasigurana. Potnik kupi na odhodni postaji celi vozni listek, ki velja s potrdilom razstavnega odbora tudi za povratno vožnjo. Uprava drž. kmetijske šole v Št. Juriju ob južni želez. javlja, da se vršita radi številne priglasitve dva tecaja za cepljenje, jirecepljevanje in nego sadnega drevja. Prvi že objavljeni dne 7. in 8. marca v prvi vrsti za učitelje, katerih se je prijavilo že lepo število, drugi pa v petek in soboto, dne 11. in 12. marca, za ostale prijavljence in za okoličane. Kdor ni dobil odjave, se lahko udeleži prvega ali drugpga tečaja. — Mlekarski in sirarski tečaj se vrši kot je bilo javljeno dne 14. in 15. marca, vrtnarski pa dne 11. in 12. aprila. St. Jurij ob Taboru. Na sejmu 10. marca bo obilo sadnega drevja po nizkih cenah iz St. Ilja. Vsi, ki rabite kaj, pridite! Vojnik. Tukajšnja kmetijska podružnica naznanja, da se naj zglasi vsakdo čimprej pri lajniku ali eventualno pri g. načelniku, če želi pri Kmetijski družli naročiti deleljno ler razna druga semena, galico, sulikol itd. Podružnk-a ima v zalogi večjo množino apnenega dušika, katcrega priporoča zlasli hmeljarjem. Da bo mogoče vsem pravočasno uslreči z naročili, je treba, da se udje lakoj priglasijo, kajti na poznejša posamezna naročila se vozni stroški znatno zvišajo. Vabimo vse posestnike, da se vpišejo v našo družbo, obpnem pa prosimo čimprejšnje poravnave članarine od slarih članov. Mariborski trg, dne 26. februarja 1927. Dne 26. februarja je bilo na mariborskem Irgu 60 slaninarjev z 212 zaklanimi svinjami in so prodajali tneso in slanino po običajnih cenah 10.50 do 27 Din za kg na drobno, ozir. 14 do 17 Din kg na debelo. Tudi pri domačih mesarjih so bile ccne iste kakor prelečeni leden. Vobče pa je bil Irg prav dobro založcn in obiskan. Pprutnine je bilo samo okoli 400 komadov, radi česa so bile <Pne neloliko višje kot prelckli ledcn, domači zaji i so se prodajali po 8 do 30, divji pa po 30 do 60 Din komad. Krompir, zclenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krrmpirja je bilo malo; prodajali so ga po 2 do 2.50 Din kg, kislo zelje 3 50 do 4, kisla repa 2 do 2.50, grah v strorju 18 do 20, maslo surovo 40 do 44, kuhano 44 do 48, rajno 50 do 60, mcd 30 do 35, solata 12 do 14 Din kg, repimel 1 nin kupfek, endivija 2 do 5, karrijol 5 do 15, svcže zelje 2 do 4, ohrovl 1.50 do 2 50 Din komad; rebula 5 do 8, česen 8 do 15 Din vcnec, mleko 2.50 do 3.50, smelana 12 do 14, olj'no olje 20 do 3fi, Lufno olje 20 do 24 (po Irpovinah ludi po Ifi Din) liter, jajca 1.25 do 2.25 Din komad, fižol 2.50 do 3 Din liter; sadje: jibolka in hruSke po 1 Din komad ali pa po 4 do 12 Vft, suhe fešplje 750 do 10 Din, orehi 10, jedrca 32 do 35, dalcljni 24 do 35 Din kg. I.esena in lončena roba 1 do 120 Din, brpzove metle 2 25 do fi, lespni vozički 100 do 300 Din komad. — Seno in slama na mariborskern trgu. V sredo, 2i. febru- arja je bilo 11 vozov sena, 4 vozovi slame, v soboto, 26. februarja pa 10 vozov sena, 5 vozov slame na trgu. Prodajalo se je sen« po 70 do 100 Din, slama pa po 45 do 55 Din za 100 kg. ilariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 25. Februarja se je pripeljalo 66 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov slari komad 100 Din, 7—9 tednov stari 150 d« 200, 3—4 mesece stari 250 do 350, 5—7 mesecev stari 400 do 450, 8—10 mesecev stari 500 do 550 Din. 1 kg žive teže 9.50 do 10 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 16 Din. Prodalo se je 38 komadov. Scmena vseh vrst, najboljše kakovosti ler oblačilno blago za pomlad in poletje dobite najugodneje v trgovini Franc Senčar, Mala Ncdelja in Ljutomer. 279