NOVI DACIASANDERO STEPWAYECO-G Z VGRAJENIM POGONOM NA PLIN ŽE ZA79€/mesec Z KREDITOM* PETROL KARTICA S 15 % PRIHRANKA Dacia. Zanesljiv partner GRZS OB NAKUPU DO 2000 LITROV GORIVA LPG** *EKO SKLAD na svoji spletni strani: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit po vnosu v rubriko: hitri informativni izracun kredita nudi naslednje kreditne pogoje za nakup vozila. Informativna mesecna anuiteta za model Novi Sandero Stepway Essential 1.0 100 ECO-G 100 v skupni vrednosti 12.490 € z DDV, s pologom v višini 3.640 € in financirano vrednostjo 8.850 € za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita prek EKO SKLADA 78,69 €. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,30 % letno, EOM pa 2,88 %. Vse informacije so zgolj informativne in temeljijo na informativnem izracunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Vec o kreditih EKO SKLADA za osebna vozila na plin, si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za tocnost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izracuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. **Vsak kupec vozila Dacia Sandero Stepway ECO-G s tovarniško vgrajenim plinskim pogonom prejme PETROL kartico zvestobe, s katero je upravicen do 15 % popusta za nakup do 2.000 litrov utekocinjenega naftnega plina (LPG). Poraba pri mešanem ciklu: 5,6–7,4 l/100 km. Emisije CO2: 127–131 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFull. Emisije NOx: 0,0248 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Dacia priporoca AVTOVAL D.O.O.,POD JELŠAMI 2, GROSUPLJE; TEL: 01 781 13 05; WWW.AVTOVAL.SI NOVI RENAULT MEGANE CONQUEST hibriden po naravi Poraba pri mešanem ciklu: 4,96,1 l/100 km.EmisijeCO2:111138g/km.Emisijskastopnja:EURO6DFULL. EmisijaNOx:0,00030,0222g/km.Emisijatrdnih delcev: 0,00 0,00016 g/km. Število delcev (x1011): 0,00 1,04. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k www.renault.si Renault priporoca AVTOVAL D.O.O. POD JELŠAMI 2, GROSUPLJE; TEL: 01 781 13 05; WWW.AVTOVAL.SI Kazalo Uvodnik / 4 Nagovor župana / 5 Iz obcinske hiše / 6 Politika / 16 Iz naših krajev / 20 Gospodarstvo / 23 Turizem / 24 Ekologija / 27 Zdravje in sociala / 28 Volilna priloga / 31 Dobrodelnost / 35 Izobraževanje / 37 Kultura / 43 Društva / 46 Šport / 55 Objave in razpisi / 58 Spomini in zahvale / 59 Uvodnik Draga bralka in bralec Grosupeljskih odmevov! Pozdravljena, koncno v pravem poletju. Ce je bilo prej prevec dežja in nekoliko hladneje, je sedaj ravno obratno, nikoli pa ne bo za vse prav. Zacenjajo se pocitnice za šolarje, s tem pa tudi delno dopusti za starše in seveda za vse ostale. Preživimo jih kar se da lepo, brez vecjih stresov in naj se epidemija resnicno poslo-vi, saj nam je že dovolj, vseeno pa bodimo nekoliko pozorni, da se nam stanje iz bližnje preteklosti ne ponovi. Sedanja številka Grosupeljskih odmevov bo spet dvojna, saj smo morali pocakati na morebi­ tne objave akterjev v zvezi z referendumom za vode, kjer pa, vsaj po mojem mnenju, ni cisto jasno, za kaj v resnici gre. V teh dneh se spominjamo za nekatere malo manj bližnje preteklosti, za mnoge pa davne, saj se takrat še rodili niso. Gre namrec za praznovanje tridesete obletnice naše samostojnosti. Proslava ob trideseti obletnici rojstva naše države je bila vzorno pripravljena, nekaterim pa tako ni nikoli nic prav. Za mnoge je dejstvo, da smo samostojna država, samoumevno, ne vedo pa, koliko poguma in srece je bilo potrebno, da smo do te samostojnosti prišli. Pot do samostojnosti ni enostavna in mnogi o tem le sanjajo, kot na primer Katalonija. Kot trenutno kaže, smo z epidemijo zaenkrat skoraj opravili in pocasi se življenje vraca v usta­ljene tirnice. Prav v zadnjih dneh junija smo bili že prica tudi manjšim kulturnim dogodkom, kar je zelo razveseljujoce. Dogodkov na podrocju naše obcine je še vedno veliko manj kot v casu pred epidemijo, se pa stvari pocasi vracajo in normalizirajo. Dela na projektih v obcini tecejo po nacrtih, vecja pro-jekta sta trenutno zadrževalnik Veliki potok in železniška postaja Grosuplje. Naša obcina si je za svoj praznik izbrala prav dan državnosti, osrednja prireditev ob tem prazniku pri nas je bila na najvišji tocki naše obcine na Kuclju, in sicer 22. junija, ob tej pri­ložnosti so na stolpu geodetske tocke izobesili zastavo, ki bo plapolala skozi vse leto, kot že v vecini naših krajevnih skupnostih. Bodimo ponosni na svojo državo. Srecno! Brane Petrovic, odgovorni urednik NAVODILA Clanki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da cim vecjemu številu ljudi omogoci povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do najvec 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti pod-pisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in v primeru, ce v skladu s programsko zasnovo casopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. Vuredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokoncni 185 x 260 mm, 1/2 leže-ci 185 x 127,5 mm, 1/4 pokoncni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeci 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG. GROSUPELJSKI ODMEVI – GLASILO PREBIVALCEV OBCINE GROSUPLJE Ustanovitelj casopisa: Obcinski svet Obcine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovic • Uredniški odbor: Gregor Steklacic, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar, Zlatko Jagodic • Naslov uredništva: Obcina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Gasilska c. 3, 1290 Grosuplje Vabljeni k soustvarjanju obcinskega glasila. Vaše prispevke pricakujemo do 13. septembra, na e – naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com Nagovor župana Komú narpred veselo zdravljico, bratje! cmo zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov slovece matere! Živé naj vsi naródi, ki hrepené docakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Spoštovani obcanke in obcani, cenjeni bralci Grosupeljskih odmevov! Ponosen sem na svojo domovino. Ponosen sem in srecen, da živim na prelepem košcku sveta, v svoji državi Sloveniji. Pred tridesetimi leti je prvic zaplapolala slovenska zastava pred Državnim zborom v Ljubljani in že naslednje jutro jo je bilo potrebno braniti pred agresorji. Prva demokraticno izvoljena slovenska vlada pod vodstvom Demosa je mlado državo rešila z modrimi, a odlocnimi potezami, slovenski narod pa jo je v vojni za Slovenijo zašcitil, žal tudi z življenji lastnih sinov. Od tod dalje je Slovenija pogumno krenila po lastni, suvereni poti. Doživela je mednarodno priznanje z vclanitvijo v Organizacijo združenih narodov, Slovenci smo se demokraticno, na referendumu odlocili za vstop v Evropsko unijo in NATO, s Schengenskim sporazumom smo odpravili meje, sprejeli smo evropsko valuto evro, Janez Janša pa je bil prvi predsednik slovenske vlade, ki je leta 2008 predsedoval Evropski uniji, julija letos pa mu bo ponovno pripadla zapletena odgovornost vodenja Evropske unije. Ni lepšega, kot v Evropskem parlamentu nagovoriti evropske poslance v slovenskem jeziku, kot enem izmed enakopravnih jezikov Evropske unije. Dan državnosti, petindvajseti junij, je tudi naš obcinski praznik. V obcini Grosuplje ponosno vihrajo slovenske zastave, ki so vidne že od dalec, v cast in spomin tridesete obletnice naše države bo ponosno zavihrala tudi na najvišjem vrhu naše obcine, Kuclju. Naša želja je, da bi slovenska zastava zavihrala na posebnih mestih v prav vseh krajevnih skupnostih po naši obcini. S poimenovanjem naše vpadnice v mesto Grosuplje po dr. Jožetu Pucniku smo se tvorcu slovenske osamosvojitve, velikem in srcnem cloveku ter demokratu, poklonili v neizbrisen spomin. Tam, kjer se konca Ljubljana in pricne mehkoba dolenjskih gricev in zelenih dolin, kjer se mestni utrip spogleduje s tihožitjem podeželja, utripa srce obcine Grosuplje. Bije v ritmu hitrega razvoja, pri vrhu najbolj razvojno prodornih obcin Slovenije, je prejemnica številnih priznanj in pohval kot gospodarna, gostoljubna in globalna obcina, zazrta v uspešno mednarodno sodelovanje in crpanje evropskih sredstev. Vse to nam uspeva s strpnim razumevanjem drug drugega, sodelovanjem in povezovanjem. Želim Vam, da ponosno, veselo in prešerno praznujemo naš državni in obcinski praznik ter nazdravimo domovini z verzi našega pesnika Simona Gregorcica: »Bog cuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živi te!« Vaš župan dr. Peter Verlic NA KUCLJU, NAJVIŠJEM VRHU OBCINE GROSUPLJE, JE OB PRAZNOVANJU OBCINSKEGA PRAZNIKA IN DNEVA DRŽAVNOSTI ZAPLAPOLALA SLOVENSKA ZASTAVA V torek, 22. junija 2021, je na Kuclju, najvišjem vrhu obcine Grosuplje, pote­kala osrednja prireditev ob obcinskem prazniku in dnevu državnosti. Slove­snosti, ki sta jo naznanili slovenska in evropska himna, so se udeležili: žu-pan obcine Grosuplje dr. Peter Verlic, direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar s soprogo Sašo, obcinski sve­tnice in svetniki, predsednice in pred­sedniki krajevnih skupnosti, župnijski upravitelj na Polici msgr. dr. Jože Plut, vodje uradov obcinske uprave, zasto­pniki zavodov, obcanke in obcani. S svojo prisotnostjo nas je pocastil tudi predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. Zbrane na slovesnosti je pozdravil župan dr. Peter Verlic. »Ponosen sem na svojo domovino. Ponosen sem in sre-cen, da živim na prelepem košcku sveta, v svoji državi Sloveniji,« je dejal v duhu praznovanja 30-letnice samostojnosti Slovenije. Na kratko nas je popeljal skozi prelomne trenutke, na katere smo lahko ponosni, ponosni pa smo lahko tudi na številne dosežke in uspehe naše obcine. Vsem je zaželel ponosno, veselo in pre­šerno praznovanje našega državnega in obcinskega praznika. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Vlade Republike Slove­nije Janez Janša. »Cez nekaj dni bomo praznovali dan vseh dni. Pred 30 leti na ta dan smo Slovenci uresnicili svoje sanje. In v dneh po tem smo te sanje v vojni za Slo­venijo tudi ubranili,« je dejal s ponosom in optimizmom ter ob tem povedal, da je v slovenski zgodovini 'polno' sijajnih dogodkov, žal je 'polno' tudi tragicnih dogodkov, 'polno' je obdobij, ko je bilo veliko na preizkušnji in veliko na tehtnici, veliko naših rojakov v prejšnjih stoletjih je tudi umrlo v mislih na domovino, ven­dar pa se nobeno zgodovinsko obdobje v preteklosti na koncu, ne glede na želje in hotenja, ni izšlo v neko koncno deja-nje, kakršnega smo bili sposobni pred 30 leti. Primerjal je tisti junij pred 30 leti z današnjim, in ugotavljal, da je v veliki meri neprimerljiv. »Takrat so bila v zraku sovražna letala, na Primorskem so šli tanki že na mejne prehode, ljudje v Vipavski do-lini so že postavljali barikade, mi pa smo se še pripravljali na osamosvojitev in nismo pravzaprav dobro vedeli, ali proslavljamo razglašeno slovensko državo dan prej v skupšcini ali pa razglašamo že vojno sta­nje,« je povedal ter ob tem še dodal, da smo bili sami. Razglasili smo samostoj-no državo, vendar nas razen Hrvaške, kasneje nekaj baltskih držav in Islandije, takrat nihce ni priznal. Od naših štirih sosed je bila Hrvaška v podobnem polo-žaju, medtem ko nas ostale tri sosednje države še niso jemale za enakopravnega sogovornika. Tudi ni bilo nobene držav­ne ravni takrat na proslavi, v zraku je bila vojna. »Danes je Slovenija obdana s štirimi sosedami, ki so vse v Evropski uniji, vse v zvezi NATO, naša varnost je neprimerljivo vecja, kot je bila pred 30 leti, prav tako so neprimerljivo vecje naše možnosti za ra­zvoj. Imamo težave, imamo neizkorišcene priložnosti, kljub temu pa, ce pogledamo nazaj na teh 30 let, so stvari neprimerljive,« je dejal. Svoje besede je še podkrepil, da smo bili, ko smo šli iz Jugoslavije, nekje na 27 % standarda Avstrije, že leta 2008 pa smo prišli na 91 % evropskega povpre-cja. Sledila je kriza in dolga recesija, ven­dar se zdaj spet pobiramo. Slovenija ima trenutno kljub epidemiji eno najvišjih gospodarskih rasti, število brezposelnih pa je nižje kot pred dvema letoma, to-rej pred krizo. »In imamo dobre nacrte za prihodnost, tako da lahko samozavestno gledamo naprej v naslednjih 30 let,« je še dejal predsednik vlade Janez Janša. Svoj govor je sklenil z željo, da bi bilo naslednjih 30 let za Slovenijo vsaj tako uspešnih, kot je bilo zadnjih 30 let. Ali še bolj. Da bomo nadoknadili tudi nekatere stvari, ki smo jih zamudili. Obcini Grosu­plje pa je zaželel, naj bo naš razvoj enako hiter, kot je bil v zadnjem desetletju, saj se bomo s tem tempom prebili v sam vrh slovenskih obcin po kvaliteti življenja in po storitvah, ki jih mora lokalna sku­pnost nuditi svojemu prebivalstvu. »Želim vam doživeto praznovanje roj­stnega dne Slovenije, pa tudi obcinskega praznika. Vse skupaj vabim, da se tudi še enkrat poveselimo na državni proslavi, ki bo v petek na Trgu republike. Ta proslava bo tudi zacetek oz. simbolicni prevzem vodenja Sveta Evropske unije. Pozdravil in nagovoril nas bo predsednik Evropskega sveta in tudi nekateri predsedniki vlad so-sednjih držav, povsem drugace bo, kar se tice obiska naših prijateljev iz tujine, kot je bilo pred 30 leti, in prav je, da se skupaj po­veselimo. Bog živi Slovenijo,« je še dodal. Pred tridesetimi leti so gorski reševal­ci slovensko trobojnico izobesili na sim-bolu slovenstva - Triglavu. Zastava je bila sicer še brez grba, saj se je samostojna Republika Slovenija tedaj šele rojevala. Slovenske zastave danes v obcini Grosu­plje plapolajo na boštanjskem gradu, na Ostrem vrhu, na Ilovi Gori, pa v krožišcu v Šmarju - Sapu, na hribcku ob kapelici na Polici in v Žalni. Ta dan, ob praznovanju obcinskega praznika, dneva državnosti in 30-letnice samostojnosti Slovenije, pa je slovenska zastava ponosno zaplapola tudi na najvišjem vrhu obcine Grosuplje, na Kuclju. Zastavo so izobesili predse­dnik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, župan dr. Peter Verlic in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar. Poliški župnik msgr. dr. Jože Plut je nato zastavo tudi blagoslovil. Moja Slovenija, Po jezeru bliz' Tri­glava, Slovenija v svetu so pesmi, ki so prireditev obcuteno obarvale z domo­ljubnostjo. Zapela sta jih basbaritonist Marko Fink in Otroški pevski zbor Brinje Grosuplje. Vencek slovenskih popevk je zadonel v izvedbi Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje, prireditev pa je povezoval in v nas domoljubna custva budil Janez Pintar. Jana Roštan Obisk veleposlanika Japonske V cetrtek, 17. junija 2021, je našo ob­cino obiskal nj. eksc. g. Hiromichi Matsu­shima, veleposlanik Japonske v Sloveniji. Spremljala ga je prva sekretarka na od­delku za kulturo dr. Sayaka Yamashita. V obcinski hiši sta ju prijazno sprejela žu-pan dr. Peter Verlic in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar. Najprej sta njima na kratko približala našo obcino skozi statisticne podatke, skozi vecje projekte obcine, ki nazorno kažejo našo razvojno naravnanost, pred­stavila sta jima tudi nekaj gospodarskih kazalnikov, pa tudi nekaj naših lepih tu­risticnih tock, ki v zadnjih mesecih zara­di svoje urejenosti prav tako vedno bolj pridobivajo na obiskanosti. Za ogled ka­tere izmed njih se bo našel cas ob drugi priložnosti, razlog tokratnega srecanja je bil namrec prav poseben. Že v zacetku lanskega leta nas je obi-skal njegov predhodnik in že takrat je beseda nanesla, da bi v Grosupljem v so-delovanju z Veleposlaništvom Japonske zasadili drevored japonskih cešenj. Tudi zato, ker vodja slovenske olimpijske od­prave v Tokio, olimpionik Miroslav Cerar, prihaja iz naše obcine. Tokrat pa so bile prav japonske cešnje, »Sakura Cherry Tree Project«, razlog za obisk. Gre za projekt, v okviru katerega naj bi do marca 2023 v vec slovenskih ob­cinah posadili japonske cešnje sakura, in sicer v pocastitev paraolimpijskih in olimpijskih iger v Tokiu, ki bodo pote-kale že to poletje in bo veliko vrhunskih športnikov tudi iz Slovenije obiskalo Ja­ponsko. V tem casu bo Slovenija predse­dovala Svetu Evropske unije, poleg tega pa bomo v naslednjem letu obeležili 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih od­nosov med Japonsko in Slovenijo. Veleposlaništvo Japonske želi s tem projektom tudi spodbuditi skrb za ze­lene površine v mestih, prispevati k va­rovanju okolja, omogociti slovenskim državljanom, da bi lahko vsako pomlad uživali v cudovitih cvetovih cešnje saku­ra, in kar je bistveno, na simbolicen nacin še poglobiti prijateljske odnose med Ja­ponsko in Slovenijo. Cešnje sakura so eno najbolj prilju­bljenih dreves na Japonskem in so neu­radni simbol japonskega naroda. Vsako leto v casu cvetenja, od konca marca do zacetka aprila, na Japonskem praznujejo stoletja star praznik hanami, ko se števil­ni Japonci zbirajo in opazujejo cvetoca drevesa ter uživajo v njihovi lepoti. Japonska je Sloveniji podarila tristo sadik japonskih cešenj že leta 1999 in s tem dejanjem na simbolni ravni odprla gospodarsko pot med državama, prvo je 9. oktobra 2000 ob Vecni poti pod Rožni­kom zasadila japonska princesa Sayako. Cudovitih japonskih cešenj bomo Grosupeljcanke in Grosupeljcani zelo ve­seli, lepa pa je tudi simbolika, ki jo bodo predstavljale. Jana Roštan Obcina Grosuplje kot vodilna partnerica izpeljala 1. dogodek projekta SOLIDART: “EU AND SOLIDARITY IN TIMES OF CRISIS” Obcina Grosuplje kot vodilni partner skupaj s še 7 projektnimi partnerji, FAJUB - Federaçăo de Associaçőes Juvenis do Distrito de Braga (Portugalska), WIPSEE (Francija), Ayuntamiento de Dolores (Španija), Fundacja Autokreacja (Polska), Bulgarian Youth Association (Bolgarija), Preili County Council (Latvija) in Dimos Lariseon (Grcija), sodeluje v projektu »SOLIDART: Network for the youth de­bate about the solidarity in crisis times, through creativity and art.« V okviru projekta je 16. in 17. junija 2021 potekalo tudi prvo mednarodno srecanje projektnih partnerjev »EU and Solidarity in Times of Crisis«, dogodek pa je bil v cetrtek, 17. junija 2021, v spletni izvedbi preko platforme Zoom name-njen tudi širši javnosti. Razlicni govorci so na dogodku spregovorili o pomenu solidarnosti v casu krize. Nagovorili so nas: • župan Obcine Grosuplje dr. Peter Ver­lic, • vodja predstavništva Evropske komi­sije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše, • direktorica Urada za mladino RS mag. Dolores Kores, • predstavnica Obcine Grosuplje ter Komisije za mladinska vprašanja Ob­cine Grosuplje Klavdija Mehle, • predstavnica Zavoda Nefiks Nives Fe­lic in • predstavnica Mladinskega sveta Gro­suplje Anamarija Ahlin. Župan dr. Peter Verlic je v uvodni be- sedi pozdravil vse navzoce in na kratko predstavil obcino Grosuplje, ki je v pri­merjavi s slovenskim povprecjem mlada obcina – veliko imamo mladih družin, otrok in mladostnikov. Povedal je, kako pomembno je, da si ljudje med seboj pomagamo, smo solidarni, vse z name-nom razvijanja boljše družbe, družbe, ki je pripravljena pomagati socloveku v stiski. Vesel je, da je Obcina Grosuplje lahko vodilna partnerica v projektu in dodal, da bo projekt SOLIDART lahko ogromno pripomogel k boljšemu razu­mevanju omenjene tematike na lokalnih ravneh, z izmenjavanjem razlicnih znanj in dobrih praks pa bomo vsi partnerji pridobili ogromno novega znanja, ki ga bomo lahko izkoristili pri svojem delu in tako bomo tudi mi pripomogli h kre­iranju boljše prihodnosti in solidarnejše družbe. Po mnenju vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jer­neje Jug Jerše se tudi Evropa sooca z okrevanjem in s potrebo po izrazitejši solidarnosti po pandemiji koronavirusa. Epidemicna kriza je izbrisala leta gospo­darskega in družbenega okrevanja in razkrila strukturne slabosti evropskega gospodarstva. Globalna solidarnost pa mora biti temelj evropskega odziva na to krizo. Evropska komisija je priskrbe-la ogromne kolicine odmerkov cepiva, tako za Evropo kot tudi za druge države. Za okrevanje po pandemiji je zagotovila enormen ekonomski paket za solidar­nost; dolgorocni proracun EU bo skupaj z zacasnim instrumentom za spodbuja­nje okrevanja »NextGenerationEU« naj­vecji sveženj spodbud, ki se je kdaj koli financiral v Evropi. Skupaj 1,8 bilijona evrov bo pomagalo pri obnovi Evrope po pandemiji COVID-19, da bo postala bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša Evropa. Izboljšani mehanizmi prožnosti v novem dolgorocnem proracunu bodo omogocili odzivanje na nepredvidene potrebe. Tako je proracun primeren ne le za današnjo stvarnost, ampak tudi za prihodnje negotovosti Evropske unije. Prebivalstvo Evrope se sooca z demo-grafskim problemom – z reševanjem tega problema pa se moramo v tem trenutku soocati mlade generacije, da si zagotovimo boljšo prihodnost, v kateri bomo živeli, posredno tudi z aktivnim sodelovanjem na volitvah. Zaradi stara­joce se družbe je še toliko bolj pomemb-no, da medgeneracijsko sodelujemo in smo solidarni. Kako pa se je Slovenija odzvala na okrevanje po krizi? Kakšne posledice je kriza prinesla mlajši generaciji? Direkto­rica Urada za mladino RS mag. Dolores Kores je zaskrbljena zaradi vseh težav, s katerimi se dandanes soocajo mladi. Na nek nacin se jim je med krizo spremenil nacin življenja - nekateri so izgubili služ-be, drugi se spopadajo s psihološkimi stiskami, ki sta jih med drugim povzro-cila elektronska tehnologija in virtualno druženje med epidemijo. Ceprav so bili mladi med pandemijo COVID-19 pogo-sto oznaceni kot dežurni krivci za širjenje okužb, so jih na Uradu RS za mladino videli drugace. Videli so humanitarne akcije, ki so jih izvajali, videli so njihovo potrpežljivost in solidarnost do starejših generacij, zato so na slovensko mladino izredno ponosni. Mladi za lepo odrašca­nje in zdrav osebnostni razvoj zagotovo potrebujejo druženje s sovrstniki in ak­tivno participiranje pri številnih aktivno­stih na lokalnem ali državnem nivoju. Kako pa vzpodbuditi aktivno partici­pacijo mladih? Predstavnica Obcine Gro­suplje ter Komisije za mladinska vpra­šanja Obcine Grosuplje Klavdija Mehle meni, da je aktivna participacija mladih izredno pomembna, a hkrati se obci­ne soocajo s tem, kako jo vzpodbuditi? Na Obcini Grosuplje se trudimo mlade vkljucevati v postopke odlocanja. Tako so v Komisiji za mladinska vprašanja pri pripravi lokalne strategije za mlade vkljucili vse pomembne deležnike. V ta namen se je organizirala javna razprava, kjer so lahko sodelovali in dali predloge tudi vsi ostali, ki so si želeli biti del soo­blikovanja prihodnosti mladinske politi­ke v Obcini Grosuplje. Za participacijo so torej kljucnega pomena mladinske orga­nizacije, ki so že po definiciji namenjene participaciji mladih in predstavljajo ucno polje, na katerem mladi spoznavajo in uporabljajo demokraticne procese odlo-canja. Kot lokalna skupnost mladinskim organizacijam prek javnih razpisov vse­skozi zagotavljamo ustrezne financne, administrativne in infrastrukturne pod-pore za kakovostno opravljanje njihovih nalog. Predstavnica Mladinskega sveta Gro­suplje Anamarija Ahlin je predstavila raziskavo, v kateri so mlade povprašali o tem, ali so pripravljeni pomagati, biti solidarni. Nad pozitivnim odzivom so bili izjemno navdušeni; veliko jih je pripra­vljenih pomagati socloveku. Obstaja pa tudi nekaj mladostnikov, ki so se v casu krize še bolj izolirali, njihova neaktivnost v družbi je zato postala še bolj izrazita. Kot mladinska organizacija z razlicnimi vsebinami in programi v post-covid ob-dobju se še bolj trudijo, da mlade ohra­nijo aktivne in jim dajo obcutek, da niso sami. V nadaljevanju smo s predstavniki preostalih držav clanic izmenjavali do-bre in navdihujoce prakse. Predstavlje­ni so bili primeri dobrih solidarnostnih praks iz Slovenije in tujine, ki naslavljajo dolgoživo družbo. Primere dobrih praks so predstavili: • MLADINSKI CENTER FOUR, LATVIJA (Sintija Anceva, mladinska strokov­njakinja), • FAJUB, ZDRUŽENJE MLADINSKIH NE­VLADNIH ORGANIZACIJ (Fernando Vieira), • WIPSEE, “THE HOUSE OF EUROPE IN THE LANDES” (Mathieu Ducamp), • OBCINA DOLORES (Pasqual) in • ŠOLA ZDRAVJA (Eva Jeza) - Združenje Šola zdravja je slovenska nevladna organizacija, ki združuje ljudi z izvaja­njem jutranje telovadbe na prostem. Solidarnost je vrednota, ki jo je po­ trebno krepiti in širiti, predvsem med mladimi. Solidarni ljudje skrbijo drug za drugega, posameznika ne prepušca­jo usodi, ampak mu pomagajo, da se z njihovo podporo izvlece iz težav. S tem seveda avtomaticno poskrbijo tudi za lastno varnost, saj lahko racunajo na solidarnost drugih, ce se bodo nekega dne sami znašli v težavah. Solidarnost realiziramo skozi majhne aktivnosti, ko pomagamo sošolcu ali sodelavcu pri kakšni nalogi, obišcemo babico in ji pomagamo pri hišnih opravilih, sosedu priskocimo na pomoc, ko nese težko breme v zgornje nadstropje ipd. Lahko pa se vkljucimo tudi v vecje, organizira­ne prostovoljske akcije, ki jih na primer organizira lokalno društvo, pa naj gre za pomoc starejšim na domu ali cistilno ak­cijo. Krepitev solidarnosti skozi izkušnjo prostovoljskega dela ima lahko velik pomen pri razvoju mladih in hkrati velik pomen za aktivno staranje starejših. S projektom SOLIDART se bomo skozi partnerske sestanke v teh dveh letih vsi udeleženci naucili veliko drug od dru­gega. Z izmenjavanjem razlicnih znanj, pogledov in mnenj vsi lahko pridobimo veliko novega znanja, ki ga lahko upora­bimo pri svojem delu in tako sodeluje-mo pri oblikovanju boljše družbe. Klavdija Mehle Rušenje nadvoza pri nekdanjem Motvozu Bilo je 18. marca 2021, ko smo z iz­vajalcem del, podjetjem CGP, pod-pisali pogodbo za izgradnjo novega nadvoza Motvoz. Pogodbo v vrednosti 2.114.645,44 evrov z ddv so podpisali župan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo Ljiljana Herga in predsednik uprave CGP Martin Gosenca. Dne 25. junija 2021 pa smo že bili prica težko pricakovanemu, lahko bi rekli spek­takularnemu dogodku. Pricelo se je z ru­šenjem obstojecega nadvoza pri nekda­njem Motvozu, ki ga je za nas v objektiv fotoaparata ujel Brane Petrovic. Nadvoz pri nekdanjem Motvozu je že dlje casa predstavljal ozko grlo, na nje­govem mestu bo zato zgrajen nov, širši, sodobnejši. Srecevanje vozil bo varnejše, na nadvozu bodo urejene tudi površine za pešce in kolesarje. Gre sicer za del vecje investicije, pro-jekta za nadgradnjo železniške postaje Grosuplje. V sklopu projekta bodo zame­njali spodnji in zgornji ustroj železniške proge ter zgradili novo peronsko infra-strukturo, vkljucno z izvennivojskim do-stopom na perone, nadgradili telekomu­nikacijske in elektroenergetske naprave in obnovili samo postajno poslopje. Na obmocju ukinjenega nivojskega preho­da v bližini Soncnih dvorov bodo zgradili dodatni podhod. Vrednost celotne investicije, nadgra­dnje železniške postaje Grosuplje vkljuc­no z izvedbo signalnovarnostnih in te­lekomunikacijskih naprav ter izgradnjo novega nadvoza, je ocenjena kar na 24,1 milijona evrov. Dela bodo predvidoma zakljucena aprila prihodnje leto. Jana Roštan, foto: Brane Petrovic Slovensko baklo v Grosupljem v družbi olimpionikov pricakala tudi župan dr. Peter Verlic in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar Olimpijske igre v Tokiu, ki bodo za­znamovale letošnje poletje, se že mocno približujejo. Da bo Slovenija nanje kar najbolj pripravljena, se je 22. aprila 2021 med ognjenimi zublji v jeklarni SIJ Metal na Ravnah na Koroškem rodila slovenska bakla, ki bo še pred pricetkom iger obi-skala vse slovenske obcine in med vse Slovenke in Slovence ponesla vrednote olimpizma, sporocila solidarnosti, upa­nja in jeklene volje. Bakla je v družbi šesterice gorskih re-ševalcev iz društev GRS iz Zgornjesavske doline z derezami in smucmi sprva osvo­jila Triglav, simbol slovenstva, 3. maja 2021 pa nato iz Bovca krenila na pot po vsej Sloveniji. In v ponedeljek, 24. maja 2021, na­tancno ob 12. uri, smo njen velicasten prihod docakali v Grosupljem. Na mo­sticku prijateljstva, ki povezuje sosednji obcini Škofljica in Grosuplje, je škofljiški župan Ivan Jordan baklo predal našemu županu dr. Petru Verlicu. Med vse nas, obcanke in obcane, so ga društva Grosuplje, Teniškega kluba Grosuplje, Nogometnega kluba Brinje Grosuplje, Odbojkarskega društva Flip ­flop, Shotokan karate kluba Grosuplje in Sankukai karate kluba Grosuplje, v bližini naših treh osnovnih šol, Šmarje - Sap, Bri­nje in Louisa Adamica, so se jim pridru­žili in z njo nekaj kilometrov odtekli tudi ucenke in ucenci šol. Da se bo duh bakle dotaknil prav vsakega izmed nas, so jo na Adamicevi plošcadi, v centru Grosupljega, ob 13.30. uri, pricakali tudi župan dr. Peter Verlic, direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar s sinom Enejem ter olimpionik in vodja slovenske odprave v Tokio Miro-slav Cerar, pridružili so se jim tudi olimpi­oniki Franc Škerlj, Maja Pohar Perme, Da­vid Miklavcic in Maruša Mišmaš Zrimšek, ki dobro vejo, kaj je to jeklena volja. Župan dr. Peter Verlic je ob prihodu bakle povedal, da si Obcina Grosuplje kar malo lasti tudi naslov olimpijske ob­cine. Verjetno ni treba posebej povedati zakaj, ponosni smo namrec, da je naš ob­can olimpionik Miro Cerar, ki ga je ob tej priložnosti med nami tudi posebej lepo pozdravil. »Miro je velik navdih za naše mlade talente, ki nikoli ne zamudi pode­litve nagrad našim mladim športnicam in športnikom leta. Predvsem pa vedno poudarja, da je tisto, kar je pomembno, šport in fair play. In tega nam manjka tudi v vsesplošnem življenju,« je dejal, med nami pa je prav tako lepo pozdravil tudi olimpionika Franca Škerlja, ki nas vedno navdihuje s svojo energijo. »Ta bakla bo vseh 212 obcin prepotova-la iz rok v roke in povedala, da je Slovenija sestavljena iz cudovitih obcin, iz cudovitih ljudi, ki smo med seboj povezani in sode­lujemo. Preprican sem, da bo to kmalu spoznala tudi politika na višji ravni, da se ni potrebno deliti, ampak je za prihodnost Slovenije treba imeti olimpijske sanje. Tre­ba je sodelovati, kdaj pa kdaj pa tudi tek­movati in zmagati,« je še povedal župan ter vsem, ki bodo tekli naprej po poti po Sloveniji in na koncu tudi v Tokio, zaželel odlicne korake. Olimpionik Miroslav Cerar pa je v svojem nagovoru poudaril, da olimpija­da, kot športniki vejo, ni samo stvar re-zultatov, je stvar udeležbe. Že tisti, ki se je udeleži, je velik zmagovalec, ker je mo­ral prestati številne kvalifikacije in pred­hodno trdo delati, da se je lahko uvrstil med športnike, ki gredo na olimpijske igre. »Upam, da gremo v Tokio z optimiz-mom, cim bolj sodelujmo, pomagajmo si, v timu smo mocnejši,« je še dejal. Naslednjih nekaj kilometrov pa je bakla odtekla in svojo pot v naši obcini sklenila v družbi samih olimpionikov, sprva v rokah Maje Pohar Perme, ta jo je predala Davidu Miklavcicu, Maruša Mi-šmaš Zrimšek pa je nato z baklo odtekla in olimpijski duh ponesla naprej tudi v druge, še preostale obcine Slovenije in seveda v Tokio. Za Marušo bomo Grosupeljcanke in Grosupeljcani to poletje še posebej mocno stiskali pesti. Jana Roštan Župan dr. Peter Verlic v imenu obcank in obcanov Grosupljega Deželaku junaku tudi letos podaril bon v vrednosti 1.000 evrov V torek, 8. junija 2021, smo na Ada-micevi plošcadi v Grosupljem Deželaka junaka in njegovo ekipo pricakali številni zbrani Grosupeljcanke in Grosupeljcani. Da mu izkažemo podporo na njegovi poti do plemenitega cilja, da bo letos na morje res lahko odšlo veliko število otrok. Voditelj Miha Deželak - Deželak ju­nak se je na pot po Sloveniji odpravil že v sredo, 2. junija 2021. Gre za veliko dobrodelno akcijo Radia 1, ki poteka že 7. leto zapored in nam je tako že dobro poznana. Zbirajo se sredstva za pocitni­ce otrok, ki še niso bili na morju. 7. dan njegove naporne 10-dnevne poti, 7. eta-pa, pa ga je v poznih vecernih urah po obisku Ribnice, Sodražice, Cerknice, Lo-gatca in Vrhnike pripeljala v Grosuplje. Z njim se je na naše presenecenje pri­peljal tudi »sanjski moški« Gregor Ceglaj, ki ga je na njegovi poti bodril vse od Ško­fljice, že na Igu pa se mu je pridružil in vse do Adamiceve plošcadi z njim priko­lesaril tudi naš grosupeljski župnik Mar­tin Golob, v prav posebni majici Deželak junak, kar mu je prav tako zagotovo vli-lo ogromno novih moci. Na Adamicevi plošcadi sta ga skupaj s številnimi zbra­nimi Grosupeljcankami in Grosupeljcani pricakala tudi župan dr. Peter Verlic in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar s soprogo Sašo. »Bila je sanjska etapa. Ko te toliko ljudi pricaka… spet je bilo toliko ljudi ob ce­stah… res vzhicen sem vsakic znova. Slo­venija je spet povezana. To zdaj ta dan že lahko povem. In srcno upam, da bomo v petek res zbrali rekordno število denarja, in da bomo poslali rekordno število otrok na morje uživati, ker si zaslužijo. Ker sicer ne bi šli, ker je težka situacija doma, ker so mno­gi padli v krizo, tudi takšne družine, ki prej te krize niso poznale. Enkrat se lahko zgodi enemu, drugic drugemu, ampak bistvo je, da znamo Slovenci stopiti skupaj. In ta­kšna akcija združuje, povezuje, pomaga. Zato pravim, POMAGAM5 in POMAGAM1 na 1919. Cisto vsak evro šteje,« je ob pri­hodu v Grosuplje, kjer je zakljucil svojo 7. etapo, povedal Deželak junak. Župan dr. Peter Verlic pa je pri sebi tudi letos zanj imel veliko presenece­nje, darilni bon v vrednosti 1.000 evrov. »V imenu 21.406 prebivalk in prebivalcev obcine Grosuplje izrocam malenkostno, sponzorsko donacijo za junake, ki jih za­stopa junak Deželak. Cestitke in uspešno pot naprej!« je dejal. »Poglejte, 1.000 evrov, veste koliko je to nasmehov, koliko je to veselja otrok na morju,« je ob prejemu darilnega bona dejal Deželak junak in se zahvalil vsem, ki so se zbrali na Adamicevi plošcadi, ki so sprejeli to zgodbo za svojo, vsem ob­cankam in obcanom Grosupljega. Deželaku junaku želimo, da uspešno premaga še zadnje 3 etape, in držimo pesti, da mu bo uspelo zbrati toliko sred­stev, da med nami ne bo otrok, ki letos ne bi mogli iti na morje. Jana Roštan V okviru projekta ICC potekal 3. mestni laboratorij Obcina Grosuplje, kot del konzorcija Skupnosti obcin Slovenije, in še 11 njenih clanic, obcin Ajdovšcina, Crna na Koroškem, Kanal ob Soci, Kocevje, Laško, Logatec, Ravne na Koroškem, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Škofljica in Vojnik, sodeluje v evropskem pro-jektu 100 Intelligent Cities Challenge, katerega namen je, da me-sta in obcine iz razlicnih delov Evropske unije za soocenje s krizo pandemije združimo moci ter se v okrevanje podamo z uporabo najsodobnejših tehnologij, po inteligentni, zeleni in družbeno odgovorni poti. Prav mesta in obcine ter naši lokalni ekosistemi bomo namrec gonilo okrevanja lokalnih gospodarstev, ustvarja­nja novih delovnih mest in krepitve povezanosti z lokalnim prebi­valstvom, torej sodelovanja in vkljucevanja prebivalstva ter tako ustvarjanja še bolj kakovostnega življenja za vse nas. V okviru projekta je v casu od 1. do 17. junija 2021 potekal že 3. mestni laboratorij, ta je bil še bolj kot predhodna dva zeleno in trajnostno obarvan. Srecanje mest in obcin s strokovnjaki iz go-spodarstva in politike je ponovno potekalo virtualno. Dogodek se je pricel z dvema panelnima razpravama, name-njenima širši javnosti. Prvo, z naslovom »The Zero Pollution City: Leading the green transition of local businesses«, šlo je za par-tnerski dogodek Evropskega zelenega tedna 2021, je odprla Anna Athanasopoulou iz Evropske komisije. Predstavila nam je zadnje evropske iniciative, ki spodbujajo mesta v njihovih prizadevanjih za bolj zeleno in trajnostno priho­dnost, in sicer Evropski zeleni dogovor, Evropsko industrijsko stra­tegijo, ta je posodobljena in podpira bolj trajnostne industrijske sisteme ter cistejše tehnologije, poslovne modele in potrošniške navade, ter vizijo nicelnega onesnaževanja do leta 2050, ta pa za­sleduje cilj, da bi se onesnaženje zraka, vode in tal korenito zmanj­šalo, vkljucno s 50-odstotnim zmanjšanjem odpadkov v mestih. V svojem govoru je še izpostavila kljucno vlogo, ki jo bomo imela mesta in obcine na poti okrevanja, saj s prebivalci in podjetji neposredno sodelujemo. Razpravljali pa smo tudi o statistiki, da mesta predstavljajo kar 50 % svetovnega onesnaževanja in kar 70 % svetovnih emisij CO2. Ce torej želimo doseci podnebne cilje, je potrebno mesta bolj vkljuciti v razpravo. Osrednji govornik je bil Tadashi Matsumoto, vodja oddelka za trajnostni razvoj in globalne odnose pri OECD, ki je za soocanje s trajnostnimi in podnebnimi izzivi, kot je onesnaževanje zraka, po­udaril pomen »krajevnega pristopa«. Zmanjševanje onesnaževanja zraka pa gre z roko v roki z digitalizacijo in krožnim gospodarstvom. Drugo panelno razpravo, »The City of the future: New urban trends for a clima­te-neutral and socially responsible indu­strial future«, pa je odprla Dana Eleftheri­ adou, prav tako iz Evropske komisije. V dneh, ki so sledili, so bila nato organizirana razlicna srecanja in dejavnosti, poudarek pa je bil na tematskih delavnicah ob pod-pori ekipe mednarodnih strokovnjakov, ki so se v prvi vrsti dotikale podrocij oz. izzivov, ki jim v okviru projekta namenjamo posebno pozornost: zeleno gospodarstvo in zeleni lokalni dogovori, sode­lovanje oz. vkljucenost prebivalcev in digitalizacija javne uprave, izpopolnjevanje in prekvalificiranje, dobavne verige in logistika ter zelena in digitalna tranzicija v turizmu. Spoznali smo dobre prakse razlicnih mest ter se seznanili z ne­katerimi napredki posameznih mest, ki so že rezultat tudi njihove­ga sodelovanja v projektu ICC. Jana Roštan Volilna in predkongresna konferenca OO SDS Grosuplje V cetrtek, 3. junija 2021, je v Družbe­nem domu Grosuplje potekala redna volilna in predkongresna konferenca Obcinskega odbora Slovenske demo-kratske stranke Grosuplje. Clanice in clani OO SDS Grosuplje smo pregledali delo odbora v preteklem letu, ki je bilo zaradi znane situacije z epidemijo covida-19 nekoliko okrnjeno, manj aktivno, veliko tudi tradicionalnih dogodkov ni bilo mogoce izvesti, so pa naša redna srecanja oz. seje tako obcin­skega odbora, kot tudi v okviru oblju­bljanske regije in na državnem nivoju redno potekale preko platforme ZOOM. Porocila o delu so podali predsednik OO SDS Grosuplje mag. Dušan Hocevar, vodja Kluba svetnikov SDS Grosuplje Mi-hael Hocevar, predsednik Slovenske de­mokratske mladine Grosuplje Žan Sku­bic, predsednica Ženskega odbora SDS Grosuplje Marina Racki in predsednik Kluba seniork in seniorjev SDS Grosuplje Danijel Nagelj. Predsednik OO SDS Grosuplje mag. Dušan Hocevar pa se je ob tej priložno­sti, glede na to, da je bila konferenca tudi volilna, vsem clanicam in clanom tudi zahvalil za uspešno sodelovanje v prete­klem mandatnem obdobju, z željo, da ce bo izvoljen za predsednika tudi v novem mandatnem obdobju, to uspešno sode­lovanje ohranimo naprej. Sledila je izvolitev novega vodstva. Za predsednika OO SDS Grosuplje je bil po­novno, tudi za naslednja 4 leta izvoljen mag. Dušan Hocevar, izvolili pa smo tudi 19 clanov izvršilnega odbora ter 5-clan-ski nadzorni odbor. Mag. Dušan Hocevar se je clanicam in clanom OO SDS Grosuplje za ponov-no zaupanje lepo zahvalil, kot je dejal, ga bo skušal kar najbolje tudi upraviciti. Predsednik odbora je že 17 let in v tem obdobju smo v Grosupljem dosegli za­vidljive rezultate, kot stranka in tudi kot obcina. Obcina je bila letos razglašena tudi za regijsko zmagovalko za nagrado Zlati kamen, za razvojno najbolj prodor-no obcino v regiji. »Vse to je plod dela tudi vseh vas, clanic in clanov, ki delate na te­renu, ki pomagate, in ki stopimo skupaj, kadar je to potrebno,« je dejal. »Dokler bom imel vašo podporo, bom vlekel ta voz naprej, kot mislim, da je prav, in kot kažejo tudi rezultati. Zavedati pa se moramo, da ce držimo skupaj, in vlecemo ta voz skupaj, da bomo še uspešnejši,« je še dejal ter povedal, da sam vidi pred nami jasen cilj, da Slovenska demokrat-ska stranka v tej obcini, v tem delu Slo­venije še naprej zmaguje. Ker se približuje 12. kongres Sloven-ske demokratske stranke, na katerem bo izvoljeno novo vodstvo stranke na državnem nivoju, smo evidentirali tudi kandidate za funkcije SDS, in sicer smo za predsednika SDS tudi za nadaljnja 4 leta predlagali Janeza Janšo, za izvršilni odbor SDS pa dr. Boža Predalica, ki je to funkcijo prav tako opravljal že sedaj. Clan izvršilnega odbora SDS je sicer tudi dr. Peter Verlic kot predsednik Kluba županov in podžupanov SDS. Župan dr. Peter Verlic je ob koncu konference zbrane clanice in clane tudi nagovoril. »Zelo sem vesel, da je obcina Grosuplje postala prepoznavna obcina. V 10 letih smo naredili ogromne premike. To je delo nas vseh,« je dejal ter se še pose-bej lepo zahvalil mag. Dušanu Hocevarju in mu ob tej priložnosti tudi cestital za izvolitev za predsednika OO SDS Grosu­plje za nadaljnja 4 leta. Obcinski odbor SDS Grosuplje Volilna in predkongresna konferenca OO SDS Grosuplje V soboto, 19. junija 2021, je v Slo­venskih Konjicah potekal 12. kongres Slovenske demokratske stranke pod sloganom »Gradimo Slovenijo #zate«. Kongresa se je udeležil tudi predse­dnik Obcinskega odbora SDS Grosu­plje mag. Dušan Hocevar skupaj s še 10 delegati iz našega obcinskega odbora. Na kongresu so nas uvodoma preko videa pozdravili in nam izrekli besede podpore številni visoki državniki iz tuji­ne, med njimi predsedniki vlad Avstrije Sebastian Kurz, Ceške Andrej Babiš, Ma-džarske Viktor Orban, Hrvaške Andrej Plenkovic, Poljske Mateusz Morawiecki, vodja poslanske skupine Evropske ljud­ske stranke Manfred Weber in drugi. Podeljenih je bilo 8 zlatih priznanj in eno diamantno priznanje za posebne za­sluge našim clanicam in clanom. Zbrane na kongresu je nagovoril predsednik SDS in predsednik Vlade RS Janez Jan-ša. Spomnil nas je na številne dosežke Slovenije, a hkrati opozoril, da se Slove­nija sedaj sooca tudi s številnimi izzivi, ki so bili pred tridesetimi leti nepredstavlji-vi. Slovenija letos praznuje 30. rojstni dan, kar je naš skupni praznik, pravza­prav najvecji praznik. Ce primerjamo ta­kratni cas in cas, ki ga živimo danes, vidi-mo, da smo kot narod pa tudi kot država v tem casu veliko dosegli. Premik naprej je bil velikanski, vecji kot kadarkoli doslej v naši znani zgodovini. Gre za podvig generacije, edinstven, in kot upamo in verjamemo, tudi trajen. Pred 30 leti si nismo mogli niti v sa­njah predstavljati, da bo Slovenija leta 2021 že drugic kot polnopravna clanica vodila Svet Evropske unije, da bo dose-gla skok v standardu, saj smo v 30 letih napredovali od približno 27 % povprec­nega avstrijskega standarda do 90 % evropskega povprecja. Malo je držav, ra-zen nekaterih v Srednji Evropi, ki bi bile v tem casu hitrejše v razvoju. Se pa od tistih, ki so bile, lahko kaj naucimo. Pred 30 leti si tudi nihce ni mislil, ko smo koncno doživeli prve vecstrankar­ske volitve, da bo po 30 letih ponovno potrebno braniti predstavniško oziroma parlamentarno demokracijo, enakost pred zakonom, svobodo izražanja, pravi-co do lastnine in svobodnega podjetni­štva in vse ostalo, kar nekateri danes po­stavljajo pod vprašaj. In to kljub temu, da so to osnovni ustavni temelji slovenske demokracije. Žal se danes vse to dogaja. Janez Janša je v svojem govoru ome-nil tudi številne nacrte vlade, zaradi kate­rih bomo državljanke in državljani lahko prihranili veliko svojega casa in ga na­menili zase in za svoje družine, ustvarili pa bodo tudi ugodno poslovno okolje in tako omogocili tudi vecje place, pokojni­ne. V prihodnost pa je svoj pogled usme­ril tudi ob koncu svojega govora. »V SDS gradimo Slovenijo. To je naš temeljni cilj in sporocilo Slovenkam in Slovencem ob 30. obletnici slovenske državnosti,« je dejal. Naš pogled je usmerjen v priložnosti, ki obstajajo, v priložnosti, ki bi mogoce že lahko bile izkorišcene, pa niso bile, predvsem pa v priložnosti, ki so nastale in ki jih je danes vec kot kadarkoli doslej. »Gradimo Slovenijo, utemeljeno na resnici. Gradimo Slovenijo, utemeljeno na spravi. Gradimo Slovenijo, utemeljeno v vredno­tah njene osamosvojitve. Gradimo Slove­nijo, v kateri bo tudi v prihodnje odmeval glas zvonov in v kateri bodo grici še naprej posejani s cerkvami. Gradimo Slovenijo, ki spoštuje naravne zakone. Gradimo zdravo Slovenijo, Slovenijo z ucinkovitim zdra­vstvenim sistemom, dostopnim vsem brez dolgih cakalnih vrst. Gradimo Slovenijo, kjer bomo enaki pred zakonom, Sloveni­jo brez delitev na prvo- in drugorazredne. Gradimo Slovenijo enakopravnih državlja­nov. Gradimo decentralizirano Slovenijo. Gradimo Slovenijo, prijazno družinam, Slovenijo, polno veselja do življenja. Gra­dimo Slovenijo, ki varuje okolje in ohranja naravo tudi za naslednje generacije naših potomcev. Gradimo Slovenijo, v kateri je obilo priložnosti za mlade. Gradimo Slo­venijo, ki varuje zdravje in dostojanstvo starejših ter upošteva njihov prispevek ter izkušnje. Gradimo inovativno Slovenijo. Gradimo podjetno Slovenijo. Gradimo Slo­venijo kulture in umetnosti. Gradimo špor­tno Slovenijo, Slovenijo zdravega duha v zdravem telesu. Gradimo Slovenijo, v kate­ri je sodelovanje razlicno mislecih za sku­pno dobro pozdravljeno, dobrodošlo in samoumevno. Gradimo Slovenijo, domo-vino za vse njene sinove in hcere. Gradimo pogumno in samozavestno Slovenijo. Naj živi Slovenska demokratska stranka. Bog živi Slovenijo,« je svoj govor sklenil Janez Janša. Na kongresu je bilo v nadaljevanju sprejetih tudi 5 programskih resolucij, nosilna je bila »Gradimo Slovenijo« ter resolucije »Za obrambo ustavnih teme­ljev slovenske države«, »Oda mladosti«, »Ženska sem, vem, znam, zmorem« in »Za boljši jutri vseh generacij gradimo konkurencno digitalno družbo«. Izvoljeno pa je bilo tudi novo vodstvo Slovenske demokratske stranke. Pred­sednik SDS tudi naslednja 4 leta z visoko podporo ostaja Janez Janša, izvoljeni pa so bili tudi clani izvršilnega odbora in nadzornega odbora SDS. Za clana iz­vršilnega odbora je bil ponovno izvoljen tudi dr. Božo Predalic, ki prihaja iz naše­ga obcinskega odbora, prav tako je clan izvršilnega odbora, ki prihaja iz našega obcinskega odbora, tudi dr. Peter Verlic. Novemu vodstvu stranke iskreno ce-stitamo in mu želimo uspešno delo tudi v prihodnje. Vabljeni, da na spletni strani SDS pri­sluhnete celotnemu govoru predsedni­ka SDS Janeza Janše in se podrobneje seznanite z vsemi 5 sprejetimi program-skimi resolucijami SDS (https://www. sds.si/novica/janez-jansa-gradimo-slo­venijo-nas-pogled-je-usmerjen-v-nasle­dnjih-30-let-20512). Obcinski odbor SDS Grosuplje Obisk podpredsednika Vlade RS in ministra za obrambo mag. Mateja Tonina v Grosupljem Ponova vas – V ponedeljek, 7. junija 2021, smo se clani Obcinskega odbora Nove Slovenije – kršcanskih demokratov na kratko sestali s predsednikom mag. Matejem Toninom, ki je ta dan obiskal PGD Ponova vas. Ministra smo spreje­li predsednik OO NSi Grosuplje in clan izvršilnega odbora stranke Matjaž Tron-telj, ter clani obcinskega odbora Andrej Peterle, Janez Svetek in Janez Gerl. V nadaljevanju pogovora smo predstavili delo našega obcinskega odbora, pripra­ve na volitve in nacrte za razvoj obcin­skega odbora stranke. Minister je izpostavil pomembnost delovanja našega obcinskega odbora, saj informacije s terena bistveno pripo­morejo k ureditvi problemov na podro-cju, ki ga pokriva ministrstvo. Prav tako pa je izrazil zadovoljstvo, da je obiskal naš obcinski odbor Grosuplje, saj nas prepoznava kot kvaliteten in delujoc od­bor stranke, ki pridobiva podporo med volivci in tako krepi kršcansko demokra­cijo. Pogovor smo zakljucili z dogovorom, da se bomo v prihodnje še pogosteje srecevali v širši sestavi s celotnim clan­stvom obcinskega odbora kršcanskih demokratov. Cas po koncu epidemije bo zagotovo omogocal vsem nam, da ponovno vzpostavimo vse strankarske aktivnosti in tako naše delovanje še bolj približamo obcankam in obcanom naše obcine. Tajništvo obcinskega odbora: Nova Slovenija – kršcanski demokrati obcine Grosuplje Politika / Iz naših krajev Zlata maša župnika in castnega kanonika Janeza Kebeta na Kopanju V nedeljo, 20. junija 2021, je župnik in castni kanonik Janez Kebe ob 50. oble­tnici svojega duhovniškega posvecenja v župnijski cerkvi Marijinega vnebovze­tja na Kopanju daroval zlato mašo. Slo­vesne svete maše so se udeležili ljubljan-ski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, župan dr. Peter Verlic s soprogo Barbaro, predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, nekdanji kopanjski župnik, prav tako zlatomašnik, Jože Glas, tudi vec drugih duhovnikov, sorodniki in prija­telji zlatomašnika, župljanke in župljani župnije Kopanj. »Oltarju v cerkvi Marije Vnebovzete služi duhovnik gorecega srca, blagoho­tne nravi, modrih misli in skromnih želja. Nežno in vztrajno, kakor sam pravi, nas usmerja po Gospodovi poti k svetlobi, re-snici vecnega življenja. Bogu hvala za nje­govo zdravje in nepresahljivo energijo. Ob tem castitljivem jubileju, gospod župnik Janez Kebe, župljani klicemo vam in vaše-mu predhodniku, prav tako zlatomašniku gospodu Jožetu Glasu, Bog vas živi še na mnoga leta,« so bile besede, s katerimi je predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, tudi tamkajšnji krajan, v imenu župljanov naznanil pricetek zlate maše. »Današnjo nedeljo mocno povezujemo s tisto nedeljo pred 50 leti, ko si daroval novo mašo v Cerknici. Praznoval si jo z novomašnim geslom: »Kjer je ljubezen do Boga, tam je Bog«. Takrat si se z veseljem in upanjem oziral naprej, kako boš lahko sodeloval s svojim odrešenikom Jezusom Kristusom, ga oznanjal, ga prinašal lju­dem v zakramentih in ga prosil v molitvi za farane, ga castil in v njegovem imenu blagoslavljal ljudi. Vse to se je res uresni-cilo. V zelo veliki meri vsak dan, skozi vseh 50 let. Bogu hvala za to tvoje duhovniško delo,« pa so bile besede, ki jih je zlatoma­šniku Janezu Kebetu namenil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar in nas popeljal tudi skozi njegovo življenj­sko pot. Janez Kebe se je rodil 1. marca 1942 na Dolenjem Jezeru v župniji Cerknica, ocetu Francu in mami Ivani, rojeni Ko-šcak, kot sedmi od devetih otrok. V verni družini ga je Bog spremljal skozi šolsko obdobje, potem pa skozi vijugasto pot preko elektromehanika, ki ga je pripelja-la, da se je leta 1964 vpisal v bogoslovno semenišce in se zacel pripravljati na du­hovniško službo. 29. junija 1971 je bil po­svecen v duhovnika. Tisto leto je bilo kar 55 slovenskih novomašnikov. To je bilo veliko veselje za ves narod. Najprej je bil za tri leta poslan za kaplana v Stari trg pri Ložu, za tem za tri leta za župnijskega upravitelja v Stari trg ob Kolpi, nato pa je dolgih 34 let služil kot župnik v župnijah Stari trg pri Ložu in Babno Polje. Ob tem je 9 let upravljal še župnijo Begunje pri Cerknici, v dekaniji Cerknica pa je bil 20 let tudi dekan, povezoval je duhovnike v bratski skupnosti in pastoralnem delu. Zadnjih 9 let je priljubljen dušni pastir na Kopanju, z velikim duhovniškim ža­rom, z zavzetostjo in veseljem. Ceprav je imel na župnijah obširna podrocja pastoralnega dela, je bil vedno tudi dober gospodar in hkrati kronist božjega ljudstva. O tem pricajo urejene cerkve in cerkvice ter knjige o župnijah. Nadškof Stanislav Zore ga je 26. aprila 2016 imenoval tudi za castnega kanoni­ka ljubljanskega stolnega kapitlja ter ga s tem še bolj povezal z dogajanjem v ce­lotni ljubljanski nadškofiji. Župniku Janezu Kebetu so se ob kon-cu svete maše posebej lepo zahvalili župljani, zahvalo so ob tej priložnosti izrekli tudi župniku Jožetu Glasu. »Ob visokem jubileju, 50. obletnici mašniškega posvecenja, globok poklon obema. Hvale­žni smo, da smo lahko tudi mi postali del vajinega, Bogu posvecenega življenja,« so dejali. Na njihovo veliko zadovoljstvo pa se je župnik Janez Kebe posvetil tudi raziskovanju zgodovine njihovega kraja. »Poleg božje besede, zakramentov in dru­gih oblik opravljanja božjega poslanstva pa ste se tudi sicer popolnoma posvetili župniji in nam, faranom. Raziskovanje zgodovine našega kraja ste opravili z izje­mno nego, z žarom. Ko ste zbirali in urejali gradivo, je luc v vaši pisarni leta in leta sko-raj vsak dan gorela dolgo v noc. Ponosni in hvaležni smo, da imamo to knjigo. Pono­sni smo skupaj z vami tudi za 50 let duhov­ništva. Predvsem na to, kako z veseljem in v prepricanju opravljate svojo duhovniško službo,« so še dejali ter mu zaželeli zdrav­ja in veliko energije tudi v prihodnje. V svojem imenu in v imenu Obcine Grosuplje pa je župniku Janezu Kebetu ob njegovi zlati maši iskreno cestital tudi župan dr. Peter Verlic. Zaželel mu je obi-lo trdnega zdravja in se mu tudi iskreno zahvalil za cudovito Kopanjsko knjigo, s katero je dodal še en cudovit košcek k mozaiku zgodovine tega kraja, pa seve­da tudi celotne obcine. Po slovesni sveti maši zlatomašnika Janeza Kebeta so se vsi zbrani še pove­selili, manjkala ni niti praznicna torta. Jana Roštan, foto: Brane Petrovic Podjetniški koticek z Obmocno obrtno-podjetniško zbornico Grosuplje PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE (na www.ooz-grosuplje.si preverite pogoje subvencionirane ude­ležbe zaradi sofinanciranja Obcine Gro­suplje): • Redno usposabljanje voznikov za leto 2021 – koda 95, nedelja, 5. 9. 2021, ob 7.00, v Družbenem domu Grosuplje. OBVEZEN VPIS ELEKTRONSKEGA NASLOVA GOSPODARSKIH DRUŽB: Na podlagi zadnje spremembe Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD­-1K, objavljena v Uradnem listu RS, št. 18/2021, dne 9. 2. 2021) morajo vse gospodarske družbe v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski na­slov družbe, ki se vpiše v Poslovni regi­ster Slovenije. Obstojece družbe pa mo-rajo elektronski naslov v register vpisati v roku enega leta od uveljavitve zakona, to je do 24. 2. 2022. Obveznost velja za ka­pitalske in osebne gospodarske družbe ter tudi za gospodarska interesna zdru­ženja in podružnice tujih podjetij. Obve­znost NE velja za samostojne podjetnike. RAVNAJMO ODGOVORNO IN SE CEPIMO PROTI COVID-19: Delodajal­ske organizacije pozivamo prebivalce Republike Slovenije, da tudi po izteku epidemije ravnajo odgovorno in se ude­ležijo cepljenja proti covid-19 ter s tem prispevajo k temu, da se v jesenskem casu gospodarske razmere zaradi pora­sta okužb s covid-19 ne bodo ponovno zaostrile. Vlada Republike Slovenije ni podaljšala veljavnosti Odloka o razglasi­tvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na obmocju Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 73/21), s cimer se je s 15. 6. 2021 epidemija covid-19, ki je bila razglašena za obmocje Republike Slovenije, iztekla. Posledicno je vlada odpravila tudi veci-no ukrepov, ki so se nanašali na omeji­tve zbiranja prebivalstva ter opravljanje storitvenih dejavnosti. Prihaja cas dopu­stov ter s tem cas druženja in ponovne­ga obiska razlicnih destinacij, kar je bilo v casu trajanja epidemije omejeno ali celo onemogoceno. Številni državljani bomo tako poletne mesece izkoristili za dolgo pricakovan oddih, sprostitev ter nenazadnje za druženje, ki je bilo do se­daj omejeno. Po sprostitvi omejitev se zato obracamo na prebivalce Republike Slovenije, pravzaprav na vsakega izmed nas, da skupaj vsi še naprej ravnamo odgovorno in se držimo pravil NIJZ. V nasprotnem primeru lahko v jesenskem casu ponovno nastopi povecano število zabeleženih primerov okužb s covid-19, s tem pa lahko pride do ponovne raz­glasitve epidemije in posledicno do sprejema novih omejevalnih ukrepov pri opravljanju številnih gospodarskih dejavnosti. Ponovnih ukrepov, ki bi pri­nesli omejitve ali celo prepovedi opra­vljanja dolocenih dejavnosti, slovensko gospodarstvo, po našem prepricanju, ne bi vec preneslo, saj je glede na trenutne financne razmere težko pricakovati do-datno pomoc iz proracunskih virov. V primeru, da bi se gospodarska kriza zara­di ponovne epidemije covid-19 zaostrila, bi to neobhodno pomenilo konec po­slovanja številnih podjetij in še dodatno izgubo delovnih mest. Glede na nave-deno se Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obr­tno-podjetniška zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije obra-camo na vse prebivalce Republike Slove­nije, da v casu po zakljucku epidemije še vedno ravnamo kar se da odgovorno do sebe, svojih bližnjih in soljudi, pri cemer moramo dosledno spoštovati ukrepe, ki so še v veljavi in se udeležiti cepljenja proti covid-19 ter tudi na ta nacin pri­spevati k stabilnemu gospodarskemu in družbenemu okolju. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse naše clane in stranke obvešcamo, da je obisk pisarne OOZ Grosuplje zaradi preventivnih ukrepov za preprecevanje širjenja virusa covid-19 možen samo s predhodnim dogovorom. Vsa komuni­kacija poteka preko elektronske pošte ooz.grosuplje@ozs.si in preko telefona 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas epidemije spremljamo ak­tualne razmere v gospodarstvu. Vse po­membne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje BREZPLACNA VODENJA JULIJ & AVGUST V poletnih mesecih bo Turizem Grosuplje za vso zainteresirano javnost organiziral brezplacna vodenja po obcini Grosuplje. Turisticna vodenja bodo izvedena v poletnem casu, v mesecih julij in avgust. Vabljeni na prav vsako vodenje, saj boste tako s pomocjo turisticnega vodnika raziskali razlicne predele naše obcine. Predvideni termini vodenih ogledov: 10. 7. 2021: Šmarje -Sap, Magdalenska gora 24. 7. 2021: mesto Grosuplje 7. 8. 2021: Radensko polje 21. 8. 2021: Ostri vrh, Stari grad Prijave so obvezne, saj so mesta omejena. Udeležba je brezplacna. Za vec informacij spremljajte spletno stran www.VISITGROSUPLJE.si in družbena omrežja (FB, Instagram), kjer bomo sporocili vse pomembne informacije o izvedbi vodenj. Rezervirajte si termin(e) in se vidimo! TurizemGrosuplje Adamiceva cesta 15 1290 Grosuplje www.visitgrosuplje.si Facebook: /visitgrosuplje Instagram: @visitgrosuplje krajinski ark polje Biodiverziteta Radenskega polja Radensko polje predstavlja življenjsko okolje razlicnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. S prepletom suhih in vlažnih travišc, poplavnega gozda, ostankov šotnega barja, vodne in obvo­dne vegetacije ter gozda je to obmocje pomembna biodiverzitetna tocka. Najvecji del Radenskega polja pokri­vajo travišca. Ohranjanje travišc je po­membno za 69 vrst razlicnih dnevnih metuljev, med katerimi je 9 vrst ogrože­nih. Vodna dinamika na Radenskem polju omogoca nastanek razlicnih vodnih te­les, ki so pomembna za razmnoževanje dvoživk in predstavljajo njihova bivali-šca. Popisanih je 13 ogroženih in zava­rovanih vrst dvoživk ter 3 evropsko po­membne vrste dvoživk. Kot zanimivost, cloveško ribico, ki jo najdemo v Zatocni jami, Lazarjevi jami in Viršnici, lahko vi-soke vode obcasno izvržejo iz nekaterih kraških izvirov in retij. V razpokah jam prebiva tudi ogrožena in zavarovana vr­sta jamskega hrošca drobnovratnika. Zelo pomembno je tudi ohranjanje mokrotnih travnikov, ki predstavljajo dom razlicnim ogroženim rastlinam, kot sta mocvirska logarica, sibirska perunika in poletni veliki zvoncek. Skupno je bilo med rastlinskimi vrstami na Radenskem polju najdenih vec kot 450 vrst in pod-vrst praprotnic in semenk, od katerih je 44 vrst ogroženih in 18 zavarovanih. Mokrotni travniki so tudi bivališce razlicnim živalskim vrstam: kacjim pa-stirjem pticam, plazilcem ter zavarovani in evropsko pomembni vrsti polža - ozki vretenec. Severni del Radenskega polja predsta­vlja obmocje stalnih voda, kjer je stalno prisotna vidra, evropsko pomembna in ogrožena vrsta. Gozdne površine Raden­skega polja pa poleg ptic predstavljajo tudi domovanje 3 vrstam velikih zveri Slovenije - volku, risu in medvedu. Prijetno raziskovanje vam želimo. Tina Stepišnik Strokovna sodelavka KPRP Obrockanje mladih štorkelj V nedeljo, 27. 6. 2021, smo v TD Cer Cerovo s pomocjo obrockovalca Jožeta Briclja in njegovega pomocnika Roka, ki je priskrbel avtodvigalo, obrockali mlade štorklje na treh gnezdih, in sicer v Bena­tu, v Ponovi vasi in v Mali vasi. Na treh lokacijah je nove oznake dobilo 7 mladi-cev bele štorklje. Obrockovalci iz cele Slovenije, okoli 55 jih je, že leta organizirano preucujejo ptice in njihovo življenje. Z obrockanjem vsaka ptica dobi svojo "registracijo", ki jo nosi na nogi. Na obrocku je odtisnje­na serijska številka in napis Ljubljana, Slovenija. Veckrat ko je ptica opazova­na ali ujeta, vec podatkov dobijo, kam gredo posamezne ptice jeseni, od kod so se vrnile, zakaj jih je letos mnogo, lani pa manj itd. Vse podatke, skupaj z datumom in krajem obrockanja, vnese­jo v bazo podatkov. Ti se arhivirajo, ob morebitnih ponovnih opažanjih si jih iz­menjujejo z ostalimi centri po Evropi. V Sloveniji je za to pristojen Prirodoslovni muzej Slovenije. V Benatu so bili štirje mladici, v Ponovi vasi trije, na zadnji lokaciji v Št. Juriju pa je bilo gnezdo prazno. Na gnezdu je bila sicer odrasla štorklja, ki je bila ali spolno nezrela ali pa je partner tako ali drugace izginil. Vseh sedem mladih belih štorkelj je v dobri kondiciji, zato pricakujemo, da se v kratkem postavijo na noge. Potem pa vaje za let in ... V Vodomcevem gaju že nekaj let obrockamo ptice. Obrockovalci imajo pripravljena primerna lovišca in ornito­loško postajo. Dejavnost si lahko ogle-date tudi obiskovalci, datumi obrocka­nja so objavljeni na spletni strani www. vodomcevgaj.si. Jože Bricelj in Marko Košcak, foto: Jože Bricelj Turizem / Ekologija Koticek za oddajo še delujocih aparatov na CERO Špaja dolina V CERO Špaja dolina je postavljen nov koticek za vse, ki bi želeli oddati svoje še delujoce aparate v ponovno uporabo. Koticek najdete poleg zabojnika za od­ padno elektroniko takoj desno za vho­ dom v CERO. Oznacen je z živo rumeno barvo in ga je težko spregledati. Vanj lahko oddate naslednje še delujoce apa- rate za ponovno uporabo: pralne stroje, hladilnike, zamrzovalnike, namizne in pre­ nosne racunalnike, zabavno elektroniko, male gospodinjske aparate, igrace, mobil­ ne telefone, zvocnike, TV z ravnim zaslo­ nom z daljincem, LCD monitorje, krožne žage, vrtalnike, glasbene stolpe, sesalnike in ostale primerne aparate na elektriko ali baterije. Zbranim aparatom bo projektni par­ tner skozi postopek priprave za ponov- no uporabo preveril funkcionalnost in elektricno varnost ter jih vrnil na trg po primerni ceni ali pa jih podaril. Zato se in nepotrebni porabi naravnih virov. Or- gospodarstvo, tako da je tudi zaradi tega v koticku zbirajo zgolj aparati, ki so de­ ganizatorji projekta si prizadevajo k vecji ponovna uporaba zelo pomembna za lujoci in nepoškodovani. Kar 1–2 % ta­ ozavešcenosti uporabnikov aparatov, našo prihodnost. kšnih naprav se v povprecju vsako leto želijo si, da bi naprave uporabljali cim E-naprave vsebujejo številne drago­ najde med zbranimi e-odpadki, ki po dlje, saj s tem trajnostno rešujejo teža­ cene in med njimi mnoge živim bitjem nepotrebnem koncajo v predelavi ma- ve onesnaževanja. V Evropski uniji in s škodljive elemente. Nekatere naprave, teriala. Vsakic, ko zavržemo še delujoco tem tudi v Sloveniji pa se izvajajo tudi kot so, recimo, prenosi telefoni, vsebu­ napravo, ji skrajšamo življenjsko dobo, zakonodajne spremembe na podrocju jejo tudi vec kot 60 elementov in so se­ prispevamo k vecjemu onesnaževanju ravnanja z odpadki, ki vodijo v krožno stavljene iz številnih delov. Ti materiali Ekologija / Zdravje in sociala izvirajo z vsega sveta. Marsikateri izmed njimi so t.i. kriticne surovine. To so su­rovine, ki so za gospodarstvo zelo po­membne, jih pa težko dobimo in skoraj ne recikliramo. Pri pametnih telefonih, ki jih danes v povprecju uporabljamo manj kot 2 leti in jih na leto prodamo preko 1,5 milijard, pa bi lahko s podaljšanjem njihove uporabe za še eno leto prihranili 2,1 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto. Koticek je postavila družba ZEOS, d.o.o., v sklopu projekta Life Spodbu­jamo e-krožno pod sloganom #Še sem uporaben! skupaj s projektnima partner-jema Zbornico komunalnega gospodar­stva pri GZS in podjetjem TSD, d.o.o., ter lokalnim partnerjem Javnim komunal­nim podjetjem Grosuplje, d.o.o. Projekt sofinancirata Ministrstvo za okolje in prostor RS ter Evropska komisija. Vse obcanke in obcane vabimo, da oddate v rumeni koticek kakšen svoj še delujoci aparat, ki ga vec ne potrebuje­te, in tako poskrbite, da bo dobil novega lastnika. O projektu Life Spodbujamo e-krožno Projekt Life Spodbujamo e-krožno podaljšuje življenjsko dobo aparatov preko izvajanja razlicnih aktivnosti, kot so popravilo aparatov, ponovna upora­ba aparatov in souporaba aparatov. Med drugim organizatorji po Sloveniji po­stavljajo koticke za oddajo še delujocih aparatov. Urša Dolinšek, ZEOS, d.o.o. Odvoz odpadne elektricne in elektronske opreme Javno komunalno podjetje Grosuplje v sodelovanju z družbo za ravnanje z elek­tricno in elektronsko opremo ZEOS, d.o.o., organizirata odvoz odpadne elektricne in elektronske opreme iz gospodinjstev v obcini Grosuplje, ki bo v soboto, 4. 9. 2021. Odvoz se bo izvajal po naslednjem vrstnem redu: ZBIRNO MESTO CAS POSTANKA ŠKOCJAN – pri šoli 7.15 – 7.30 MALA VAS – za družbenim domom 7.45 – 8.00 SPODNJA SLIVNICA – pred družbenim domom 8.15 – 8.30 VELIKO MLACEVO – pri gasilskem domu 8.45 – 9.00 ŽALNA – pred trgovino 9.15 – 9.30 VELIKA LOKA – pri gasilskem domu 9.45 – 10.00 LUCE – pred gasilskim domom 10.15 –10.30 MALA ILOVA GORA – pred gasilskim domom 10.45 – 11.00 VELIKA RACNA – pred družbenim domom 11.15 – 11.30 GROSUPLJE – pri strelišcu 12.15 – 12.30 GROSUPLJE – pri parkirišcu sodišca 12.45 – 13.00 GROSUPLJE – Soncni dvori 13.15 – 13.30 ŠMARJE-SAP – na parkirišcu gasilskega doma 13.45 – 14.15 POLICA – pri gasilskem domu 14.45 – 15.00 Nasilje nad starejšimi V mesecu juniju - 15. junija - obeležu­jemo svetovni dan osvešcanja o nasilju nad starejšimi, katerega pobudnica je bila Mednarodna mreža za prepreceva­nje nasilja nad starejšimi, ustanovljena leta 1997 v Kanadi. Mnogotere oblike nasilja Nasilje nad starejšimi je po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije »en­kratno ali ponavljajoce se dejanje oziro-ma neustrezno obnašanje, ki se dogaja znotraj vsakega odnosa, ki temelji na zaupanju in ki škodi starejši osebi ter jo spravlja v nevarnost«. Kot opažamo pri delu s starejšimi, je najbolj pogosto psihicno, fizicno in ekonomsko nasi­lje, pa tudi druge oblike nasilja pri tem Med odpadno elektricno in elektron­sko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati, kot so: po­mivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali gospodinjski aparati, kot so; se­salniki, likalniki in drugi aparati, ki se uporabljajo v gospodinjstvu, osebni racunalniki z vso opremo, telefoni, ra­dijski sprejemniki ipd. 5. Plinske sijalke oz. varcne žarnice. Vso odpadno elektricno in elektron­sko opremo je potrebno na dan od­voza ob dolocenem casu pripeljati do zbirnega mesta. Prevzem te opreme bo brezplacen. Obcane pozivamo, da na prevzemno mesto prinesejo oz. pripe­ljejo le odpadno elektricno in elektron­sko opremo, saj drugih odpadkov ne bomo sprejemali. niso izkljucene. Med nasilje spada tudi zanemarjanje, to je odtegovanje nujnih življenjskih stvari, kot so na primer hra­na, oblacila in zdravila. Med specificne oblike nasilja pa sodijo tudi omejevanje gibanja, prisilno hranjenje, prisilno obla-cenje in umivanje, zanemarjanje, prepre-cevanje osebnih stikov, preprecevanje opravljanja vsakodnevnih opravil. Zamolcano in prikrito nasilje Nasilje nad starejšimi je žal še vedno prikrito in zamolcano, kot ugotavljajo številne raziskave. V okviru Delovne sku-pine za nenasilje v zdravstveni negi ugo­tavljajo, da »starejši o tem, da doživljajo nasilje od lastnih otrok, vnukov in par-tnerjev ali pa zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, zelo težko spregovo­rijo. Strah, nemoc, sram in odvisnost jim preprecujejo, da bi o svoji stiski sprego­vorili z osebami ali organizacijami, ki jim lahko pomagajo. Bojijo se, da bi razkritje nasilja še povecalo njihovo ogroženost ter odvisnost in jih pripeljalo še v vecjo stisko.« Tudi centri za socialno delo opa­žamo, da veliko težavo predstavlja sama Reagirajmo! Pomembno je, da nasilje prepozna­vamo in ustrezno odreagiramo, s prija­vo nasilja na policijo ali pa na center za socialno delo. Ob tem je pomembno poudariti, da je v skladu z zakonodajo dolžan vsakdo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožil­stvo, ce sumi, da je žrtev nasilja oseba, ki zaradi osebnih okolišcin ni sposobna skrbeti zase. Nasilje ne sme biti nekaj družbeno sprejemljivega. Imejmo nicelno toleran-co do nasilja ter s prepoznavanjem in pravilnim ravnanjem preprecujmo pojav nasilja nad starejšimi. CSD Ljubljana - Most do vaše (po)moci Odprtje Demenci prijazne tocke v Domu starejših obcanov Grosuplje Demenci prijazno Združenje Spomin-cica - Alzheimer Slovenija se odpira nav­zven, izobražuje in deluje v skladu s te­meljnimi vrednotami: socutje, solidarnost, razumevanje, eticnost in spoštovanje clo­vekovih pravic, zaupnost, pomoc pri iska­nju rešitev ljudem v stiski, in še in še. Opozarja, da je demenca v družbi pri­sotna, da je v porastu in ponuja roko vsem ljudem, ki so ujeti v njen krog. Prav svoj­ci so najbolj obremenjeni, pa nemalokrat prepušceni lastni iznajdljivosti. Da bi se o bolezni govorilo naglas, da bi bilo vsem lažje, smo v sredo, 9. junija 2021, v Domu starejših obcanov Grosuplje odpr­li Demenci prijazno tocko. Prijazno tocko vsem dementnim ljudem, ki so še aktivni. Prijazno tocko svojcem, ki se v dom lahko zatecejo po pomoc, tam poišcejo podpo­ro in dobijo informacije, na koga se obrni- ti, kako ravnati, ko je hudo, in podobno. Dogodka so se udeležili direktor ob­cinske uprave mag. Dušan Hocevar, pred­sednica Združenja Spomincica Štefanija Lukic Zlobec, clan Sveta Doma starejših obcanov Grosuplje Janez Svetek, župnik Martin Golob, pa seveda direktorica Doma starejših obcanov Grosuplje Metka Vele­pec Šajn, zaposleni in stanovalci doma. Predsednica Združenja Spomincica Štefanija Lukic Zlobec je povedala, da so demenci prijazne tocke zaceli odpirati pred tremi leti, prvo so odprli pri varuhinji clovekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Odziv je bil zelo dober, prihajal je iz vse Slove­nije, zato so sledile nove. In kar so bili še posebej veseli, pokazalo se je, da je med našimi državljani veliko socutja, veliko cloveškega odnosa, o demenci si želimo vedeti cim vec in tudi pomagati. Danes se tako približujemo že 250. demenci prijazni tocki. »Ponosna in vesela sem, da z današnjim dnem Dom starejših obcanov Grosuplje in s tem Obcino Grosuplje postavljamo na ze­mljevid demenci prijaznih tock,« je dejala direktorica doma Metka Velepec Šajn. Po-membno je, da se vsi v družbi zavedamo, da so med nami ljudje z demenco. Potru­diti se moramo, da jim bomo zagotavljali pomoc, razumevanje, podporo. Demenci prijazna tocka v Domu starejših obcanov Grosuplje bo namenjena našim obcanom, obolelim z demenco, njihovim svojcem in vsem drugim, ki jih ta tema zanima. Tu bodo podajali informacije o tem, kaj je demenca, kakšni so njeni znaki, kako jo prepoznamo. Nudili bodo pomoc osebam z demenco in njihovim svojcem v stiski, jih usmerjali, kam naj se obrnejo po pomoc in jih seznanjali, kakšne oblike pomoci lahko dobijo. Prizadevali si bodo ustvarjati pogo-je, da bodo oboleli z demenco lahko cim dlje ostali v domacem okolju, in živeli v demenci prijaznem okolju. Verjame, da imajo v Domu starejših obcanov Grosu­plje strokovno usposobljen, predvsem pa dovolj izkušen kader, da bodo to nalogo opravljali strokovno, odgovorno, pred­vsem pa srcno. »Vsi ne moremo poceti velikih stvari, lah­ ko pa z veliko ljubezni pocnemo majhne,« je bila misel, s katero je strnila svoj govor. »Na Obcini Grosuplje smo izjemno veseli vsake nove stvari, ki se zgodi v Domu starej­ših obcanov Grosuplje,« je povedal direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar. Dobrih 10 let je, odkar obcino vodi župan dr. Peter Verlic, in v Domu starejših obca­nov se je vsa ta leta stalno nekaj dogajalo. Ali se je kaj zidalo, prenavljalo ali pa odpi­ralo nove vsebine. In na obcini vedno radi pristopimo zraven, sodelujemo, in vedno smo ponosni na vse te dosežke. To so do-sežki za vse, ki tukaj živijo, ki tukaj delajo, za vse obcanke in obcane, da se v naši ob­cini takšen dom nahaja. Vsem, ki so kakorkoli sooceni s to bole-znijo, je zaželel, da bi jim nova pridobitev v našem domu kar najbolj koristila, jim bila kar najbolj v pomoc. Na dogodku nam je zapela Saša Primc, ki jo je na klavirju spremljal Jernej Fabijan. Dogodek pa so kulturno obarvali tudi sta­novalci doma in celo zaposleni, ki so pred kratkim ustanovili svoj pevski zbor, oblju­bljajo, da si bo kmalu nadel tudi ime. Jana Roštan ZAKONODAJNI REFERENDUM O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH – ZV-1G Državni zbor Republike Slovenije je 25. 5. 2021 sprejel Odlok o razpisu za­konodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 84/21). Splošno glasovanje na referendu-mu bo potekalo v nedeljo, 11. 7. 2021. Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Za­kon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 30. marca 2021?« Glasuje se tako, da se obkroži bese-do »ZA« ali besedo »PROTI«. 1. Volilna pravica Na podlagi 35. clena Zakona o refe­rendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 – uradno precišce-no besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20)), v povezavi s 7. clenom Zakona o voli­tvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/2006 – uradno precišceno bese­dilo, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21) imajo na referendumu pravico glaso­vati državljani Republike Slovenije, ki bodo najpozneje 11. 7. 2021 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na omenjeno, pa nimajo pravice glasovati državljani, ki so do-polnil 18 let starosti, pa je sodišce ob njihovi postavitvi pod skrbništvo od-locilo, da niso sposobni razumeti po­mena, namena in ucinkov glasovanja. Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. 8. 2006 zaradi dušev­ne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti, s pravnomocno sodno odlocbo, po­polnoma odvzeta poslovna sposob­nost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb cez njihovo polnoletnost, ce sodišce po 9. 8. 2006 ni posebej odlocilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen (32. clen prehodnih in koncnih dolocb ZVDZ). 2. Nacin uresnicevanja volilne pravice • V nedeljo, 11. 7. 2021, na volišcih, ki jih je dolocila Okrajna volilna ko­misija Grosuplje, sklep je priložen. • Po pošti v Republiki Sloveniji – volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za in-stitucionalno varstvo in invalidi, lah­ko do srede, 30. 6. 2021, sporocijo Okrajni volilni komisiji, da želijo gla­sovati po pošti. Volivci, ki jim je bila nepredvideno odvzeta prostost oziroma so nepred­videno sprejeti na zdravljenje v bolni­šnico ali pa v institucionalno varstvo socialnovarstvenega zavoda ali so prejeli odlocbo o invalidnosti po sredi, 30. 6. 2021, lahko glasujejo po pošti, ce to sporocijo Okrajni volilni komisiji do ponedeljka, 5. 7. 2021, in o tem prilo­žijo ustrezno dokazilo (npr. potrdilo ali odlocbo). • Na predcasnem glasovanju na po­sebnem volišcu, ki bo v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v torek, 6., v sredo, 7., in v cetrtek, 8. julija 2021 med 7. in 19. uro, lahko glasujejo volivci, ki so vpisani v volilni imenik za obmocje okraja. Predhodna prijava ni potreb­na, volivci naj imajo s seboj osebni dokument in obvestilo volivcu, ki ga bodo prejeli na dom. • Na domu na dan glasovanja, 11. 7. 2021, lahko glasujejo volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišcu, na katerem so vpisani v volilni imenik in bodo naj­pozneje do srede, 7. julija 2021, to sporocili Okrajni volilni komisiji Gro­suplje na tel. št. 7810 910 ali 7810 928, da želijo glasovati na tak nacin. • Na volišcu, dolocenem za glaso­vanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališca na obmocju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, na dan glasovanja, 11. 7. 2021, od 7. do 19. ure, lahko glasujejo volivci, ki bodo na dan glasovanja izven okra-ja svojega stalnega prebivališca. Ce želi volivec glasovati na tak nacin, mora do srede, 7. julija 2021, to pi-sno sporociti Okrajni volilni komisiji, kjer ima prijavljeno stalno prebiva­lišce. Vlogo za glasovanje po pošti, gla­sovanje na domu ali izven okraja (OMNIA) lahko volivec odda tudi preko portala e-uprava. Ob obisku volišca bo potrebno spoštovati vse veljavne ukrepe za pre­precevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (covid-19). SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ Sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 910, 7810 928 PREDSEDNICA: POLONCA MARJETIC ZEMLJIC NAMESTNICA PREDSEDNICE: MATEJA HREN CLANICA: IRENA PREDALIC NAMESTNIK CLANICE: JANEZ SVETEK CLANICA: NADA TOMAŽIN NAMESTNICA CLANICE: ANA ZUPANCIC CLANICA: NEVENKA ZAVIRŠEK NAMESTNIK CLANICE: NEJC KOLMANCIC TAJNICA OVK: DRAGICA URBAS NAMESTNICA TAJNICE: JULIJA PAJK NAMESTNIK TAJNICE: SIMON VIRANT OVK Grosuplje Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 042-11/2021-14 Datum: 7.6.2021 Na podlagi 38. in 41. clena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno precišceno besedilo, 6/18 – Odl. US in 52/20) in Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), Uradni list RS, št. 84/21, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 7. 6. 2021 sprejela naslednji S K L E P O DOLOCITVI VOLIŠC IN NJIHOVIH OBMOCIJ Za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), Uradni list RS, št. 84/21, ki bo v nedeljo, 11. julija 2021, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 7. 6. 2021 dolocila naslednja volišca in njihova obmocja: I. zap. št. oznaka volišca ime volišca sedež volišca obmocje volišca dostopno invalidom 1. 403001 DRUŽBENI DOM GROSUPLJE I. Taborska cesta 1, Grosuplje Pod gozdom c. I. do VIII (razen Pod gozdom c. III/ 26, 28, 30), Stranska pot I/1A, 1B, 1C, 1D, Stritarjeva c. da 2. 403002 DRUŽBENI DOM Taborska cesta Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamiceva c. od št. 1a do 15, da GROSUPLJE II. 1, Grosuplje Industrijska cesta 3, 5 in 9, Kadunceva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od št. 4 do 16 (parne št.), Taborska c. od št. 1 do 24 (razen 17, 19, 21, 23), Trubarjeva c. od št. 1 do 15 (razen 13) 3. 403003 OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMICA Tovarniška cesta14, Grosuplje Adamiceva c. št. 24A in parne št. od 26 do 44, Cesta na Krko, Cesta Toneta Kralja, Gasilska c., Hribska pot, Industrijska c. 1, 1a, 1g, 1j, 1k, 1m, 1n, 1o, Jakhlova c., Jurciceva c od št. I do III, Jurciceva pot, Kersnikova c., Kosovelova cesta, Kovaciceva c., Obrtniška c., Partizanska c. od št. 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Precna pot št. 5, 5a, 7, 7a, 9, 11, 15, Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 do 50, Tovarniška c., Trubarjeva c.13 in 17, 17a, Veselova c. I do III, Županciceva c. da 4. 403004 OSNOVNA ŠOLA BRINJE Ljubljanska cesta 40a, Grosuplje Adamiceva c. od št. 16 do 24B (razen 24 A) in neparne št. od 25 do 57, Bevkova c., Brinje c. I in II, Hribarjeva c. 17, 19, Kajuhov dvor, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 43, 45, 49), Metelkov dvor, Murnova c., Ob Grosupeljšcici 1, 1A, 2, 4, 6, 6A, 8, 8A in 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Pod gozdom cesta III/26, 28, 30, Precna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Preska, Pri mostu, Slomškova ulica (razen št. 1, 4, 6, 8), Stranska pot I do III (razen Stranska pot I 1A, 1B, 1C in 1D), Ulica Ane Galetove, Valvazorjev dvor, Za gasilskim domom da 5. 403005 DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE Ob Grosupeljšcici 1 b, Grosuplje Cesta Cankarjeve brigade, Erjavceva c., Hrastje pri Grosupljem, Hribarjeva c. od št. 1 do 14., Jerova vas, Kozakova c., Kozinova c., Ljubljanska c. od št. 43 do 83 (razen št. 44, 46, 48, 50), Maistrova ulica, Ob Grosupeljšcici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 2, 4, 6, 6A in 8, 8A), Perovo, Pod jelšami, Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjevac., Slomškova ulica 1, 4, 6 in 8, Šuligojeva c., Vodnikova c., Gatina, Praproce pri Grosupljem, Spodnje Blato, Spodnje Duplice da 6. 403006 GASILSKI DOM MALA ILOVA GORA Mala Ilova Gora 21 Gabrje pri Ilovi Gori, Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora da 7. 403007 GASILSKI DOM VELIKO MLACEVO Veliko Mlacevo 6 a Malo Mlacevo, Veliko Mlacevo, Lobcek, Zagradec pri Grosupljem da 8. 403008 GASILSKI DOM POLICA Polica 41 Blecji Vrh, Dobje, Dole pri Polici, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Gradišce, Kožljevec, Mala Stara vas, Mali Konec, Pec, Polica, Trošcine, Velika Stara vas, Zgornje Duplice da 9. 403009 DRUŽBENI DOM RACNA Velika Racna 24 b Cušperk, Mala Racna, Predole,Velika Racna da 10. 403010 ZADRUŽNI DOM SPODNJA SLIVNICA Spodnja Slivnica 16 Spodnja Slivnica da 11. 403011 KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOCJAN Škocjan 20 Male Lipljene, Medvedica od 10 - 21 (razen 17), Rožnik, Škocjan,Velike Lipljene, Železnica da 12. 403012 GASILSKI DOM PONOVA VAS Ponova vas 27 Cerovo, Ponova vas da 13. 403013 OSNOVNA ŠOLA ŠT. JURIJ Št. Jurij 14 Bicje, Gornji Rogatec, Mala vas pri Grosupljem, Medvedica od št. 1 –9 in 30, Pece, Podgorica pri Podtaboru, Št. Jurij, Udje, Vino, Vrbicje da 14. 403014 PODRUŽNICNA ŠOLA ŽALNA Žalna 1 Plešivica pri Žalni, Žalna, Mala Loka pri Višnji Gori, Velika Loka da 15. 403015 GASILSKI DOM LUCE Luce 22 a Luce da 16. 403016 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE­SAP I. Šmarje-Sap, Ljubljanska cesta 49 Gajnice, Mali Vrh pri Šmarju, Ljubljanska c. od 2 do 19, razen št. 18,Nad predorom, Rimska c., Tlake, Veliki Vrh pri Šmarju da 17. 403017 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE­SAP II. Šmarje-Sap, Ljubljanska cesta 49 Huda Polica, Aškerceva c. 20 do 34 (parne številke) Gregorciceva c., Jurciceva c., Lahova c., Lipoglavska c. od 21do 29, Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19) in od št. 57 do 71 (neparne), Murnova c.,Partizanska c. od. št. 2 do 20A (razen 3, 5), Pokopališka c., Šuligojeva c., Trdinova c. da 18. 403018 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE­SAP III. Šmarje-Sap, Ljubljanska cesta 49 Cikava, Paradišce, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Adamiceva c., Aškerceva c. od št. 1 do 11, Jakhlova c., Kracmanova c., Lipoglavska c. od 1 do 19, Ljubljanska c. od št. 58 do 70 (parne) in št. 72 do 129, Partizanska c. št. 1, 3 in 5, Trubarjeva c., Zgornja Slivnica da II. Okrajna volilna komisija Grosuplje doloca tudi posebni volišci, in sicer: • Volišce št. 901 za predcasno glasovanje dne 6. 7. 2021, 7. 7. 2021 in 8. 7. 2021 ob 7. do 19. ure s sedežem v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosu­plje – dostopno invalidom, • volišce št. 970 – OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališca na obmocju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju – dostopno invalidom. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in obja-vi v lokalnem casopisu. Polona Marjetic Zemljic, univ.dipl.prav., l.r. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Odprtje Demenci prijazne tocke v Lekarni pri Zdravstvenem domu Grosuplje Javni zavod Lekarna Ljubljana si ne­nehno prizadeva za ohranjanje kakovo­sti življenja svojih strank in za nenehen razvoj novih lekarniških storitev. Zaradi tega so se odlocili, da se pridružijo mreži Demenci prijaznih tock in tako ponudijo novo storitev farmacevtske obravnave pacientov, svetovanje z namenom zgo­dnje prepoznave sprememb kognitivnih sposobnosti. V torek, 22. junija 2021, je Demenci prijazno tocko odprla Lekarna pri Zdra­vstvenem domu Grosuplje. Na dogodku so se zbrali župan dr. Peter Verlic, direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar, di­rektor Lekarne Ljubljana dr. Marjan Sedej, vodja Lekarne pri Zdravstvenem domu Grosuplje mag. Simona Markelj, sodelav­ke in sodelavci lekarne ter predsednica Združenja Spomincica Štefanija Lukic Zlo­bec. Dr. Marjan Sedej je povedal, da si v Lekarni Ljubljana nenehno prizadevajo za razvoj novih lekarniških storitev, s kateri-mi želijo svojim uporabnikom nuditi cim boljšo lekarniško obravnavo in podporo pri zdravljenju. »Ravno lekarniški delavci so se v zadnjem casu izkazali kot pomem­ben clen pri zagotavljanju podpore ljudem, ki so imeli zaradi trenutnih razmer otežen dostop do osebnih zdravnikov,« je dejal. Povedal je še, da so strokovni sodelav­ci preko strokovnega odbora v Lekarni Ljubljana tudi oblikovali oz. sprojektirali protokol o obravnavi bolnikov z demen-co in njihovih svojcev, ta nov protokol pa sedaj vkljucujejo v nabor vseh znanj o vseh strokovnih posvetovanjih, ki jih nudijo sodelavci v lekarnah. »In v izjemno cast, zadovoljstvo in v ponos mi je, da z današnjo tocko prinašamo to kulturo tudi v obcino Grosuplje in tako vzpostavljamo nek nov odnos do zelo hudih bolnikov bo­lezni demence. Žal mi je, da smo v casu te velike epidemije pravzaprav pozabili na epidemijo demence, ki je ravno tako huda, kot je bil covid-19, oziroma še hujša, saj zna do nekega konca trajati, trajati in trajati,« je še dejal. Župan dr. Peter Verlic se je direktorju lekarne dr. Marjanu Sedeju zahvalil, da so se odlocili, da bo Demenci prijazno toc­ko odprla tudi Lekarna pri Zdravstvenem domu Grosuplje. Sicer pa si Obcina Gro­suplje ves cas prizadeva biti prijazna, tako smo dobili naziv mladim prijazna obcina, imamo naziv starosti prijazna obcina, zdaj smo dobili še demenci prijazno tocko. »Z vsemi temi nazivi želimo predvsem krepiti in povecevati kvaliteto življenja. In ce se to kje pozna, se ravno na tem mestu, kjer smo uspeli zgraditi prizidek k zdravstvenemu domu, potem je svoja vrata odprla še lekar­na,« je dejal ter povedal, da je odlocitve, da se ob zdravstvenem domu zgradi še ta objekt, ki služi ljudem, še danes vesel. Predsednica Združenja Spomincica Štefanija Lukic Zlobec je poudarila, da se v zadnjem casu ne soocamo zgolj z epide­mijo koronavirusa, pac pa tudi z epidemi­jo demence, ki je zaradi vse daljše življenj­ske dobe ena od najhitreje narašcajocih bolezni starejših. V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti clovek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. Za vsako osebo z demenco vec let skrbita vsaj dva svoj-ca, kar pomeni, da demenca pomemb-no vpliva na kakovost življenja približno 100.000 Slovenk in Slovencev. »Demenca je bolezen, ki traja dolgo. Poleg bolnika zelo prizadene tudi družinske clane. Družinski clani pa ponavadi niso starejši ljudje, am-pak srednja generacija, tako da je zmotno mnenje, da je demenca bolezen starejših. Ne, demenca je problem srednje generacije, je problem njihovih otrok in vnukov, ki za njih skrbijo,« je pojasnila ter še poudarila, da je zato vzpostavitev Demenci prijaznih tock v lekarnah, kjer so zaposleni strokov­ni delavci, ki pacientom z demenco in nji­hovim svojcem nudijo posebno, strokov-no obravnavo, še posebej pomembna. V Lekarni Ljubljana se bodo trudili, da bodo z novo storitvijo farmacevtske obravnave pacientov prispevali k prepo­znavanju pacientov z demenco ter uspe­šno nudili pomoc njim in njihovim svoj­cem. Jana Roštan Zdravje in sociala / Dobrodelnost Darujte kri in postanite del velike družine srcnih ljudi Ob tradicionalnem dnevu sloven-skega krvodajalstva, ki ga obeležuje-mo 4. junija, se zahvaljujemo krvoda­jalcem, ki z darovano krvjo bolnikom omogocajo ustrezno zdravljenje. Le-tos poteka pod pokroviteljstvom pred­sednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Ob dnevu slovenskega krvo­dajalstva že enajsto leto poteka druž­beno odgovorna iniciativa Daruj ener­gijo za življenje. Pod sloganom Velika družina srcnih ljudi letos v javnosti širi sporocilo o plemenitih vrednotah, kot so clovecnost, solidarnost in empatija ter opozarja na velik pomen krvoda­jalstva za nemoteno delovanje zdra­vstva. Za pokritje dnevnih potreb bolnikov in zdravstva po krvi vsak delovni dan po­trebujemo v povprecju 350 krvodajalcev. Zato je redno ozavešcanje javnosti o po-menu krvodajalcev in krvodajalstva izje­mno pomembno, za kar že od leta 2011, pod okriljem krvodajalske pobude Daruj energijo za življenje, združujejo energi­jo Rdeci križ Slovenije, Zavod Republi­ke Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM) in družba Petrol, d. d. V tem casu so s skupnimi mocmi k darovanju priva­bili vec kot 95.000 novih krvodajalcev. S sloganom Velika družina srcnih ljudi bi radi poudarili, da je krvodajalstvo pleme­nita vrednota, ki se prenaša iz roda v rod. V Sloveniji je veliko krvodajalskih družin, društev, poklicnih skupin, prostovoljcev, podpornikov, dijakov, študentov in dru­gih, kjer se krvodajalstvo širi in prenaša med generacijami. V letošnji kampanji so izpostavili krvodajalske družine, kjer daruje kri že vec generacij, skupaj pa so del velike družine srcnih ljudi. Vsako leto, enkrat ali veckrat, daruje kri 62.000 oseb. Epidemija novega koronavirusa je v naša življenja prinesla omejitve in spre­menila delovanje zdravstvenega siste-ma. Zaradi preprecevanja širjenja okužb in uvedbe zašcitnih ukrepov je bilo treba prilagoditi tudi organizacijo in potek od­vzemov krvi. Kri je sedaj možno darovati le ob predhodni najavi in preverjanju zdravstvenega stanja krvodajalca, kar so krvodajalci zelo dobro sprejeli. Novost, ki jo je prinesla epidemija, je tudi zbiranje prebolevniške plazme, ki jo darujejo pre­bolevniki covida-19 za namene zdravlje­nja kovidnih bolnikov. Kljub epidemiji so bile v Sloveniji bol­nikom ves cas zagotovljene potrebne zaloge krvi za vsa nujna in neodložljiva zdravljenja. Zdaj, ko se z umirjanjem epi­demije in rahljanjem ukrepov življenje pocasi normalizira, se povecujejo tudi potrebe po darovani krvi. Krvodajalce prosimo, da se še naprej odzivajo na va­bila Rdecega križa in transfuzijske službe ali pa se sami prijavijo na odvzem krvi. Vec na daruj-kri.si. Nekaj podatkov o darovanju krvi v Sloveniji Krvodajalstvo predstavlja pomemben del zdravstvenega sistema v Sloveniji. Tradicija darovanja krvi pri nas je že pre­cej dolga, saj so prvo steklenico krvi kon­zervirali pred 76 leti, natancneje 4. junija 1945. V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri, zato so številne krvoda­jalske akcije, ki jih organizira Rdeci križ Slovenije, vec kot potrebne. Letno se za darovanje krvi odloci približno 100.000 prostovoljnih krvodajalcev, kar pokrije potrebe našega zdravstva. Pomen krvodajalstva je izjemen, saj je v zdravstvu kri potrebna prav vsak dan. Za nekatere ponesrecence se porabi tudi do 30 enot krvi (15 litrov), za to pa je po­trebnih od 20 do 30 krvodajalcev. Tudi ob nepredvidenih zapletih pri porodu se porabi do pet litrov krvi, za kar je potreb­nih deset krvodajalcev. Kako lahko darujem? Za zagotavljanje ustrezne preskrbe s krvjo so vse leto, skoraj vsak delovni dan, organizirane krvodajalske akcije, tako na transfuzijskih centrih kot na terenskih krvodajalskih akcijah po vsej Sloveniji - vsako leto jih je vec kot 1.180. Na te­renskih krvodajalskih akcijah zberemo skoraj polovico vse zbrane in potrebne krvi. Akcije se lahko udeležite le ob pred­hodni najavi. Narocite se lahko vsak de­lovnik. Kri lahko darujete tudi vsak delovnik v transfuzijskih centrih po vsej Sloveniji. Obvezno je predhodno narocilo. Potencialne krvodajalce, ki so pripra­vljeni priti na odvzem krvi takrat, ko jih potrebujejo, vabijo tudi k vpisu v bazo. V letu 2020 se je vpisalo v bazo skoraj 1000 ljudi. Kdo lahko daruje? Krvodajalec je lahko vsaka polnole­tna, zdrava oseba, stara od 18 do 65 let, ki ustreza merilom za izbor krvodajalca. Kriteriji, ki jim mora krvodajalec ustre­zati, so podrobneje opisani na spletni Zlati znak je dobila gospa Marjana Adamic strani www.ztm.si in www.daruj-kri.si, v zavihku »Lahko darujem?« Prebolevniki covida-19, premagali ste virus, pomagajte ga premagati še drugim! V krvi imate morda edinstveno zdra­vilo, zato vas vabimo, da sodelujete pri zdravljenju bolnikov s covidom-19 v pri­hodnje tako, da darujete plazmo/kri. Ažurni podatki o zalogah krvi in po­trebah po krvnih skupinah so dnevno dostopni na uradni spletni strani Zavoda RS za transfuzijsko medicino in http:// www.daruj-kri.si. Graficni prikaz krvi v epruvetah prikazuje zadovoljivo oz. ne­zadovoljivo stanje zalog krvi posamezne krvne skupine. V letošnji akciji Daruj energijo za ži­vljenje nastopajo slovenske krvodajal­ske družine. Zlati znak podeli Zbornica zdravstve­ne in babiške nege Slovenije, Zveza stro­kovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in je najvišje priznanje v našem poklicu. Zlati znak se podeli ob mednarodnem dnevu babic, 5. maja, in mednarodnem dnevu medicinskih sester, 12. maja. Torej naša sokrajanka ga je prejela 5. maja v pala-ci predsednika države Boruta Pahorja, pravzaprav ji je znak podelil sam pred­sednik. Zaradi predanosti poklicu, aktivnemu prispevku k izboljšanju zdravstvene in babiške nege in vecje prepoznavnosti poklica, je naša sokrajanka gospa Mari-ja - Marjana Adamic dobitnica ZLATEGA ZNAKA v letu 2020/21, ki je priznanje za njeno nesebicno pomoc mlajšim kolegi-cam in drugim sodelavcem, nosecnicam in bodocim staršem, mladostnicam in ženskam, ki so pomoci potrebne, nepre­stanemu prizadevanju za dvig kakovosti babištva in kot vzpodbudo za nove izzi­ve in znanja, ki jih želi še vedno spreje­mati in deliti. Marija Adamic, kot jo ljubkovalno klicemo Marjana, se je rodila v Grosu­pljem. Obiskovala je osnovno šolo Lou­isa Adamica v Grosupljem in nadaljevala šolanje na Srednji babiški šoli v Ljubljani. Leta 1982 se je vpisala na Visoko šolo za organizacijske vede v Kranju, jo uspešno zakljucila in pridobila naziv Diplomirani organizator dela – kadrovske smeri. Sko­zi karierno pot se je veliko izobraževala in usposabljala na podrocju babištva. Po koncani babiški šoli leta 1980 se je zaposlila na Ginekološki kliniki, v poro­dni sobi Univerzitetnega klinicnega cen­tra Ljubljana, kjer je delala do 1998. leta. Vmes leta 1990 je za nekaj casa prevzela vodenje oddelka za patološko nosec­nost. Od leta 1998 svoje delo združuje na primarni ravni v Zdravstvenem domu Ljubljana, kot strokovnjakinja babištva v dispanzerju za ženske, kje je v veliko oporo nosecnicam in ženskam, ki potre­bujejo bodisi zdravljenje ali preventivo zdravja na tem podrocju. V vseh teh le­tih se je izkazala kot dobra organizatorka strokovnega dela, povezovalka strokov­nega podrocja zaradi usklajevanja funk-cionalnosti in delovanja v porodnem bloku Ljubljana kakor tudi v Zdravstve­nemu domu Ljubljana za potrebe njiho­vih varovank, nekaj let tudi kot vodja. Kolegico Marijano Adamic odliku­jejo ljubezen do poklica, usmerjenost k nosecnicam, porodnicam, kot tudi otrokom in družini, humanost in stal­na pripravljenost pomagati. V središcu njenega poklicnega delovanja je vedno pacient. Je izredna zagovornica eticnosti in humanizacije v praksi zdravstvene in babiške nege in kot taka vzor mnogim generacijam babic in medicinskih se­ster. Svoje delo opravlja z veliko mero potrpežljivosti in prijaznosti, zato je ko­lektiv, v katerem je zaposlena, ponosen Dobrodelnost / Izobraževanje na sodelavko, kar se tudi opazi na druže­nju in strokovnih srecanjih, da kolegice iz porodnega bloka vedno najdejo lepe besede zanjo. Odlikujejo jo kolegial­nost, nepristranskost, vizija, doslednost v izpolnjevanju delovnih nalog, uvajanju sprememb in uveljavitev stroke zdra­vstvene in babiške nege ter strpnost in posluh za ženske - nosecnice in sodelav­ce. O delu z ginekološkimi pacientkami, nosecnicami in mladostnicami je vec kot 10 let predavala tudi v Šoli za star-še. Marjana je ob svojem delu v porodni sobi bila dolga leta mentorica mnogim študentom babiškega študija kot tudi novozaposlenim kolegicam. Z vso zave­stjo je vnašala spoznanja stroke babiške nege in svoja spoznanja v prakticni pouk ter s tem prispevala h kakovosti dela bodocih babic v zdravstveni in babiški negi kot tudi drugih študentov in mladih zdravnikov specializantov. Pri svojem delu si prizadeva za pristne medosebne odnose v ambulanti. Pacientke nenehno seznanja z njihovimi izvidi, s spremem­bami v zdravstveni in babiški negi glede na njihove potrebe. Pacientkam se zna s pravilno komunikacijo zelo uspešno približati in si tako pridobiti njihovo za­upanje. V njenem interesu je, da se pa-cientke pocutijo prijetno in sprošceno v ambulanti, kot tudi v porodni sobi. Zelo uspešno zna oceniti zadržane in prestra­šene pacientke, voditi pogovore z njimi in jih spodbuditi na odkrit, custven in sprošcen pogovor. Delovanje, aktivnosti in clanstvo v strokovnem združenju nam potrjuje, da je gospa Marijana Adamic dejavna na vseh podrocjih, kar dodatno kaže na njeno široko strokovno znanje in širino. Je aktivna v izvršnem odboru Strokovne sekcije medicinskih sester in babic. Dva mandata je bila clanica Castnega razso­dišca prve stopnje. Imela je in še vedno ima veliko zadolžitev v izvršnem odbo­ru strokovnega združenja. Velikokrat je pripravila strokovna predavanja na stro­kovnih srecanjih doma pa tudi v tujini. Udeleževala se je in aktivno sodelovala na mednarodnih kongresih in simpozijih v tujini. Povezovala je stroko in širila pri­jateljstvo med nekdanjimi republikami naše države. Velikokrat je bila v organi­zacijskem ali v strokovnem odboru pri strokovnih srecanjih Sekcije medicinskih sester in babic. Spodbuja mlade rodove k vpisu v Zbornico – Zvezo, posledicno tudi v naše ljubljansko društvo kot pro-motorka pomembnosti krovne orga­nizacije in našega društva. Zaradi vseh svojih aktivnostih in doprinosu k razvoju stroke je bila nagrajena tudi s srebrnim znakom Društva medicinskih sester, ba­bic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana v letu 2018. Naša kolegica prispeva tudi k humani­zaciji odnosov med uporabniki in izvajal­ci v zdravstveni in babiški negi. Pri svojih petih otrocih je hodila v vrtec in skupini predstavljala in razlagala o nosecnosti in porodu. V krajevni skupnosti ob doloce­nih svetovnih dnevih, povezanih z zdrav­jem, sodeluje na stojnicah za zdravje. V okviru Kulturnega društva sv. Mihael iz Grosupljega, katerega clanica je, je pri­pravila nekajkrat literarni vecer v pove­zavi z zgodovino in razvojem babištva v našem prostoru. Naredila je vse tecaje za delo z umirajocimi in aktivno delala v hiši Hospic do njenega zaprtja. Marjana si zasluži izjemne pohvale tudi glede kr­vodajalstva, ker je že 25 let krvodajalka in je v tem casu darovala vsaj 50 litrov krvi. Za Marjano lahko recemo, da je vse­stranska. Ima narejeno nižjo glasbeno šolo in igra pianino. V mladih letih je igrala v gledališki skupini, še vedno poje v cerkvenem pevskem zboru, sedaj pa se je lotila novega izziva - igra tamburico v tamburaškem orkestru v svojem kraju. Rada potuje in preživlja cas s sedmimi vnukinjami, ki so sad dveh njenih omo­ženih otrok. Trije otroci še niso poroceni. Zelo jo pomirja klekljanje, katerega je izpilila v zadnjih letih in se že udeležuje razstav z svojimi izdelki. Ves cas snuje nove projekte in se loteva veliko stvari, saj Marjana prisega na vseživljenjsko ucenje. Prispevek pripravila: Gordana Njenjic, mag. zdr. neg., dipl.m.s., babica Naša Slovenija ima rojstni dan V našem vrtcu ima državljanska vzgo­ja posebno mesto, vkljucujemo jo v vsakodnevne dejavnosti in našo rutino. Otroci tako dobijo medalje za hrabrost, ki si jih prislužijo z zalivko pri zobozdrav­niku, odvzemom krvi, z zelo pogumnim držanjem prsta pri miru, ko starši od­stranjujejo trn in podobnimi hrabrimi dejanji. Ko otrok v skupini pripoveduje o svojem dejanju, mu pripravimo leseno medaljo, kjer je vžgan motiv volkca, na njej pa piše: »V tebi je moc.« Medalje je zasnovala ena od mamic v naši skupini in nam jih tudi izdelala. Za slavnostno podelitev izobesimo slovensko zastavo, otrok stopi na poseben stol, iz zvocnikov se zasliši slovenska himna. Vsi vemo, da se po himni nikoli ne ploska, zato to sto­rimo že prej, cakajo nas samo še cestitke in pohvale. V cetrtek, pred praznikom, smo pre­ šteli koliko prstov je stara naša država. Otroci so rekli, da je že zelo stara, nam vzgojiteljicam pa se zdi še kar mlada. Na igrišcu, kjer je veliko sence, smo izobesili zastavo, se pri njej zbrali s praznicnimi baloni in plesali ob skoraj ponarodelih melodijah Slaka, Avsenika in ob naših ljudskih pesmih. Naši otroci zaradi svojih hrabrih de­janj poznajo slovensko himno že na pa- met, zato jih je bilo veselje slišati ob za­stavi in biti z njimi ob tako pomembnem dogodku. Za VVZ Kekec Grosuplje, enoto Pastircek, zapisala Petra Bor V šmarski šoli je »gorelo« Ce ste se v petek, 18. 6. 2021, peljali mimo naše šole, ste opazili pestro doga­janje. V šoli se je namrec ob 8.45 oglasila gasilska sirena. Uciteljice smo postavile ucence v kolono, jih preštele in že smo hiteli vsak po svoji evakuacijski poti na igrišce, kjer je zbirna tocka naše šole. Opazili smo, da se iz ucilnic 3. razreda vali dim, skozi okno pa je mahalo nekaj ucencev, ki so ostali ujeti v razredu. Za­slišali smo sirene gasilskih avtomobilov. Najprej so na pomoc prihiteli gasilci PGD Šmarje – Sap, nato pa še gasilci PGD Gro­suplje. Z zanimanjem smo opazovali do-gajanje in si oddahnili, ko smo izvedeli, da gre za vajo in ne pravi požar. Gasilci so v popolni zašcitni opremi priceli z gašenja požara in reševanjem ujetih ucencev iz šole. Predsednica PGD Šmarje – Sap Monika Kastelic nam je vmes razlagala postopek gašenja požara in reševanja z višine. Ko so bili vsi ujeti ucenci rešeni in jim je bila nudena prva pomoc, so se gasil­ci postavili v postroj in poveljnik PGD Šmarje – Sap Martin Hribar je zakljucil reševalno akcijo. Po vaji evakuacije so nam prijazni ga­silci na treh postajah prikazali še gašenje zacetnih požarov, temeljne postopke oživljanja ter kako ravnati ob manjših nezgodah, kot so opekline, ureznine, piki žuželk. Uspešno smo izpeljali vajo evakuaci­je. Spoznali smo, na kaj vse je potrebno biti pozoren ob resnicnem požaru. Lepo se zahvaljujemo PGD Šmarje – Sap in Grosuplje za pomoc pri izvedbi evaku­acije in predstavitve dela gasilcev. PGD Šmarje – Sap pa iskreno cestitamo ob njihovi 140-letnici delovanja. Nataša Magaš in Sabina Kastelic, foto: Petra Hribar Horzelenberg Vse najboljše, Slovenija! V zadnjih dneh letošnjega šolskega leta smo na Osnovni šoli Šmarje - Sap obujali spomin na najpomembnejši do-godek v zgodovini slovenskega naroda – spomin na dan, ko smo Slovenci prvic v zgodovini postali samostojni in razglasili svojo lastno državo. Letos mineva že 30 let od tega prelomnega dogodka in kot se za tak praznik spodobi, smo šmarski ucenci in ucitelji zaceli s praznovanjem že dva dni prej. Z mislijo, da tako Slovenija kot Šmar­je - Sap predstavljata naš dom, smo se prvi dan odpravili odkrivat skrite kotic­ke Šmarja. Za ucence razredne stopnje smo organizirali lov na zaklad, za ucence predmetne stopnje pa fotoorientacijo po njihovem domacem kraju. Ucenci, ki so se odpravili na lov za za­kladom, so sledili znakom ob poti, ki so jih vodili do razlicnih nalog in na koncu do skritega gesla, ki so ga morali razvo­zlati, da so si na cilju prislužili osvežilno nagrado. Ucenci, ki so se odpravili na fotoorientacijo, pa so v kuvertah prejeli 9 slik, ki so bile posnete nekje v Šmarju. Najprej so morali ugotoviti, kje se naha­jajo, nato pa rešiti naloge, ki so jih cakale ob poti. Za pravilne odgovore so preje­mali košcke sestavljanke, ki so jih na cilju uredili v celotno sliko. Vsi skupaj smo se razgibali na svežem zraku, ob tem pa po­novili svoje znanje slovenske zgodovine, geografije, simbolov, pesmi, jedi, živali in še mnogo drugega ter dan zakljucili z nasmehom na obrazu. Dogodek smo zadnji šolski dan zao­krožili še s proslavo ob dnevu državno­sti. Pred 30 leti smo poslušali, da so bile dovoljene sanje, pogled v prihodnost je bil optimisticen. Tako je bilo tudi vzdušje na naši proslavi. Kljub negotovi situaciji, ki jo že vec kot leto dni zaznamuje pan-demija, smo (na varni razdalji) stopili skupaj, zapeli, zaplesali in se polni opti­mizma zazrli v prihodnost. Vse najboljše, Slovenija! Anita Medved, foto: Petra Hribar Horzelenberg in Marta Zupancic Uspeh in tekmovanje – za zabavo in znanje! Da so na Osnovni šoli Brinje Grosu­plje izjemni vsi ucenci, vemo! Na vseh šolah in v vseh državah pravzaprav – vsak je edinstven in s svojim delom raz­vija svoje talente ter se v šoli in na raz­licnih tekmovanjih preizkuša s seboj in z vrstniki. Letošnje leto je bilo pac 'korona leto', posebno, deloma je pote­kalo na daljavo, a nekatera tekmovanja so kljub temu zbrala najboljše sloven-ske ucence osnovnih šol in ucenci OŠ Brinje Grosuplje so se tudi letos odlic­no odrezali. Takole razmišljajo o svojih dosežkih – pa tudi o veselju, delu in za­bavnih trenutkih, ki s skupnim delom ucencev, mentorjev in staršev pripelje­jo do uspeha. Žiga Remic Žiga je ucenec 9. razreda, ki je v leto­šnjem letu sodeloval na vec tekmovanjih in posegel po visokih mestih. Na tekmova­nju v znanju fizike je osvojil zlato Stefano-vo priznanje. Je tudi dober sošolec, pripra­vljen pomagati, dober športnik – skratka osnovnošolec, ki ga zanima tisoc in ena stvar. Sam takole pravi: Najbolj me je verjetno pritegnilo prav tekmovanje iz raziskovalnih nalog, saj za to tekmovanje narediš raziskovalno na-logo o poljubni temi, ki se ti zdi zanimi­va in jo želiš podrobneje spoznati. Moja raziskovalna naloga se imenuje 'Pametni kontrolnik akvarija'. Govori o kontrolni­kih za akvarije, med ustvarjanjem nalo­ge sem enega tudi sam izdelal. Koncane naloge pregleda komisija, nato pa jim jih predstavijo še tekmovalci. Letos je bilo regijsko tekmovanje veckrat prestavlje-no in so ga izpeljali šele 3. maja, ko sem se uvrstil na državno tekmovanje, ki bo konec junija. Tekmovanja niso za vse in vsak uce­nec je dober v cem drugem, vendar se mi na splošno zdi, da z udeležbo na raznih tekmovanjih iz znanja lahko ugotoviš, kaj vse obstaja na svetu, kaj vse ljudje še vemo, poleg stvari, ki se jih ucimo v šoli. Vloga ucitelja pri pripravi na tekmovanje je zagotovo velika, seveda pa je odvisna od posameznega tekmovanja, ucitelja in drugih okolišcin. V prihodnjem letu bom obiskoval gimnazijo Vic, naravo­slovni oddelek, kjer se še naprej namera­vam udeležiti kakšnega tekmovanja. Lana Strmec Lana je šestošolka, odlicna ucenka, ki se rada pomeri v znanju z vrstniki na razlic­nih tekmovanjih, je pa tudi prava pisatelji-ca. Najbolj žal ji je, da se šestošolci (še) ne morejo udeležiti razlicnih tekmovanj tudi na državni ravni – a to gotovo še pride! Ceprav je bilo letošnje šolsko leto zelo nenavadno, sem se udeležila kar nekaj tekmovanj in natecaja z naslovom 'Moja poteza'. Natecaj, na katerem sem sode­lovala, je bil namenjen ozavešcanju o posledicah prekomernega pitja alkohola in prizadevanjih za boljše odnose v druž-bi. Moj prispevek – zgodba in pesem - je dosegel tretje mesto v državi. Najboljših petnajst nas je skupaj z našimi mentor-ji sodelovalo na slavnostnem zakljucku preko zooma. Sodelovala pa sem na ne­katerih šolskih in državnih tekmovanjih in dosegla drugo mesto v državi na EKO­-kvizu. Za matematicna tekmovanja sem se odlocila zato, ker se mi zdi matemati­ka zanimiva. Za Cankarjevo tekmovanje sem se odlocila, ker rada pišem spise, za EKO-kviz, ker mi je ta tema pisana na kožo in za natecaj, ker se mi je zdelo za­nimivo in ker sem dobra v pisanju pesmi in pravljic. Ela Bakan Ela je osmošolka in paleta njenih de­javnosti je res široka! Uživa v igranju od­bojke, rada ima jezike, ustvarja s sošolka-mi, pomaga tistim, ki potrebujejo pomoc pri ucenju in najde cas za sodelovanje na razlicnih tekmovanjih. Na državnih tek­movanjih je letos osvojila zlato Stefanovo priznanje na tekmovanju iz fizike, zlato Vegovo priznanje na tekmovanju iz ma-tematike in zlato priznanje iz logike. Ker je skromna, se ji ti izjemni uspehi ne zdijo prav nic posebnega! Zelo rada se udeležujem raznih tek­movanj, saj se mi zdijo zelo zanimiva. Vsako leto se prijavi res veliko ucencev, na državno raven pa se jih uvrsti ena tre­tjina. Najtežje pri vseh tekmovanjih pa se mi zdi, da je premalo casa, sploh pri tekmovanju 'kenguru'. Rada se udeležu­jem tekmovanj, saj tako pridobim veliko znanja in izkušenj. To mi olajša tudi so-delovanje pri pouku matematike in fizi­ke. Vsekakor pa mi tekmovanja niso bila v breme, temvec za zabavo. Seveda pa nismo vedno uspešni pri tekmovanjih, ampak važno je sodelovati. Prepricana sem, da so za uspešno sodelovanje na tekmovanju zelo pomembni tudi men-torji, saj brez njih ne bi osvojila toliko znanja, kot sem ga. Maj Šeme Maj je devetošolec, ki se v letošnjem ju­niju poslavlja od Osnovne šole Brinje Gro­suplje. V vseh letih osnovne šole se je ude­ležil mnogih tekmovanj, letošnji najvecji uspeh pa je dosegel na tekmovanju 'Vesela šola', kjer je osvojil prvo mesto v državi! Za uspehe v šoli in na tekmovanjih je potrebno predvsem veliko zbranosti in trdega dela. Nauciti se je treba veliko po­drobnosti, zato dobre ucne navade pri­dejo zelo prav. Zdi se mi, da je bilo okoli 900 tekmovalcev. Letos je bilo državno tekmovanje na žalost na maticni šoli po­sameznega ucenca, kajti prepovedano je bilo združevanje na eni sami lokaciji. Sam preizkus je bil kar težak, saj je bilo veliko zahtevnih vprašanj in treba je bilo podati veliko podrobnosti. Preizkus sem rešil brez problemov, saj sem snov znal cisto na pamet. Zdi se mi zelo pametno in poucno, da se ucenci udeležujejo tek­movanj, kajti s tem krepimo svoj um in si širimo obzorja. Letos se nisem udeležil nobenega drugega tekmovanja, saj sem vse moci usmeril v Veselo šolo. V srednjo šolo sem se vpisal na Prešernovo gimna­zijo - ekonomska gimnazija. Na srednji šoli bom vsekakor nadaljeval s tekmova­nji in si zadajal še vecje izzive. Dragan Ilic Dragan je na naši šoli dve leti – lepo mu tece slovenski jezik, še bolje pa angleški! Na letošnjem državnem tekmovanju v znanju anglešcine za osmi razred je prejel zlato priznanje in se uvrstil na visoko 4. mesto. Anglešcine se vecinoma ucim skozi knjige, filme, igre in druge stvari. Med-tem ko sem odrašcal, sem z družino gle­dal veliko angleških filmov. Ker je moja sestra znala angleško, mi je tudi zelo po­magala. Ogledal sem si tudi veliko tele­vizijskih oddaj s podnapisi. Tudi jaz rad berem knjige. Ucencem bi svetoval, naj poslušajo anglešcino. Poslušanje je ucin­kovit nacin ucenja anglešcine. Ce poslu­šate ljudi, ki govorijo angleško, se lahko veliko naucite o stvareh, kot so besedi-šce, izgovorjava in številne druge stvari. Kar se tice angleškega tekmovanja, sem bil zelo vesel. Pridobitev angleškega priznanja mi je v veliko cast. Na splošno sem se imel lepo. Lucka in Simon Perme Lucka je petošolka, njen brat Simon pa je v drugem razredu. In to je cisto dovolj za doseženih 100 % na državnem tekmova­nju logicna pošast! Lucka: Na tekmovanju logicna pošast sem tekmovala že veckrat, tako da vecino vrst nalog že dobro poznam. V petem razredu je nekaj novih nalog, ki so še posebej zamudne, zato sem se posvetila predvsem tem in jih natrenirala. Od nek­daj rada rešujem tovrstne nalogice, zato Glasbena šola Grosuplje ponovno navdušuje na mednarodnih tekmovanjih Izjemen nastop harmonikarjev na mednarodnem tekmovanju Pannoni-accordion Potem ko so ucenke v aprilu osvojile odlicne rezultate na Mednarodnem tek­movanju Celeia 2021 v kategoriji citre in World Open Online Music Competition v kategoriji klavir, je v zacetku maja po­tekalo že 15. mednarodno tekmovanje harmonikarjev v Murski Soboti, Panno­niaccordion. Glasbeno šolo Grosuplje sta zastopala mlada harmonikarja Toni Ponikvar in Domen Zupancic, ucenca mentorja Deana T. Zavašnika. Toni Po-nikvar, ki je nastopil v kategoriji junior, smer klasicna glasba, si je z odlicnim na­stopom prislužil Posebno priznanje ter nastop na zakljucnem koncertu. S svo­jim igranjem pa je navdušil tudi Domen Zupancic, ki je v kategoriji B nastopil na dveh smereh. Na smeri narodnoza­bavna glasba je osvojil I. nagrado in 1. mesto, na smeri zabavna glasba pa I. nagrado in 3. mesto. Na 1. mednarodnem tekmovanju Matije Bravnicarja so se preizkusili mladi violinisti Violinisti so se medtem mudili na 1. mednarodnem tekmovanju Matije Bravnicarja. Pod mentorstvom Polone Udovic ter ob klavirski spremljavi Eve sem vesela, da imamo tekmovanje, ki mi da še malo dodatne motivacije za reše­vanje. Tekmujem rada, ker je zabavno in napeto. Škoda je le, da letos nismo šli na državno tekmovanje na kako drugo šolo in smo bili tako prikrajšani za še kako do-živetje. Simon: Zelo rad tekmujem, ker so mi tekmo­vanja in priprave zelo zabavne. Rad rešu­jem naloge kot so mine, sudoku in deže-la lažnivcev. Super je, da v takih nalogah lahko potem med seboj še tekmujemo. Pripravljal sem se doma in v šoli, zdi se mi, da sem pred tekmovanjem rešil res veliko nalog. Letos sem tekmoval prvic, lani je vse odpadlo zaradi epidemije. Gabrijel Šoln Tudi Gabrijel se je odlicno, stoodstotno, odrezal na tekmovanju logicna pošast. Gabrijel Šoln Javno nastopanje je dandanes ena pomembnejših vešcin, ki jih moramo osvojiti tako za uspešno izobraževalno kot kasneje karierno pot. Samozau­panje, ki ga pridobimo z vajo, in pra­vilna usmeritev izkušenih mentorjev sta kljucna, ko govorimo o suverenem nastopu, ne glede na to ali nastopamo pred razredom, polnim poznanih obra­zov, ali veliko dvorano, polno tujcev. Ucenke in ucenci Glasbene šole Grosu­plje se z javnim nastopanjem srecajo že zelo zgodaj, odlicni rezultati na na­cionalnem in mednarodnem nivoju pa so pika na i na poti glasbenega izobra­ževanja. Na tekmovanje sem se prijavil zato, ker zelo rad rešujem take, logicne nalo­ge in ker sem vedel, da mi bo všec. Vsak dan pred tekmovanjem sem se pripra­vljal tako, da sem rešil nekaj nalog in tako "natreniral" zelo dobro. Ob prejemu zlatega priznanja se pocutim res lepo, tudi sošolci, sošolke in uciteljica so bili zelo veseli in ponosni name. Letos sem tekmoval prvic, zagotovo pa se bom tek­movanja udeležil tudi prihodnje leto in v bodoce, ker to res rad pocnem. Lina Legan Lina je ucenka osmega razreda, ki ji ucenje ne dela prav nobenih težav – zato je ob uspehih v šoli v letošnjem letu nani­zala še nekaj tekmovalnih dosežkov! V šolskem letu 2020/2021 sem se udeležila razlicnih tekmovanj: iz logike, 'kenguru', tekmovanja v znanju o astro­nomiji in fiziki, tekmovanja za Cankarje­vo priznanje, tekmovanja v znanju fizike in tekmovanja logicna pošast. Na vseh sem opravila kar »dobro delo«. Osvojila sem pet srebrnih nagrad in zlato pri tek­movanju iz logike ter zlato Vegovo pri­znanje. Letos jih je vecina potekala kar na naši šoli. Tako, da je bilo malo lažje pisati v že znanem okolju. Je pa res, da je bilo letos tudi bolj stresno kot v prej­šnjih letih. Veliko jih je bilo na ''kupu''. Vsi vikendi v maju so bili zapolnjeni z držav­nimi tekmovanji. Na majsko soboto sem imela celo dve tekmovanji na isti dan. A se je splacalo! Tekmovalec mora verjeti vase, si vze-ti cas za priprave, da lahko uspe. Letos nismo imeli toliko priprav z ucitelji, ker smo v zelo kratkem casu izvedeli za tek­movanja. Vsi smo se vecinoma kar sami pripravljali od doma. Ni bilo prezahtev-no, prav enostavno pa tudi ne. Pogreša-la sem nekatere skupne priprave, saj so nam mentorji zahtevnejše naloge razlo­žili. Vloga mentorjev je pomembna, saj me tudi oni spodbujajo, da se prijavim na razlicna tekmovanja. Nekatera tekmovanja so se mi zdela zelo zanimiva, kot na primer astrono­mija in logicna pošast. Že od nekdaj me zanimajo vesolje, zvezde, planeti … Pri nalogah za logicno pošast pa se zelo sprostim in jih rešujem za zabavo. Ostala tekmovanja se mi ne zdijo tako zabavna, mi pa predstavljajo izziv. Tako razmišljajo mladi! S svojimi do-sežki so navdih svojim sošolcem; a za vsakim uspehom stoji ljubece srce star-šev, skrbno vodstvo šole in strokov­nost mentorjev. Iskrene cestitke cisto vsem šolarjem ob koncu tega poseb­nega leta za vse velike in male uspehe! Ohranite veselje do dela in ucenja tudi z mislijo pesnika Blissa Carmana: ''Ce mi daste nalogo, ki ji lahko podarim nekaj svojega, ne bo vec naloga; bo veselje, bo umetnost.'' Kolektiv OŠ Brinje Grosuplje Sotelšek so prejeli štiri srebrna in dve bronasti priznanji. V I. kategoriji so na­stopile Varja Rajic, Iza Zakrajšek in Juli-ja Vovk, ki so prejele srebrno priznanje ter Patricija Kastelic Kamnikar, ki je pre­jela bronasto priznanje. V II. kategoriji sta nastopila Tristan Maj Udovic Bes, ki je prejel srebrno priznanje, in Tara Šur­bek, ki je prejela bronasto priznanje. Tri prve in ena druga nagrada na 9. mednarodnem tekmovanju Palmano­va 2021 Eno prvih tekmovanj, ki je po dolgem casu ponudilo priložnost, da se ucenci preizkusijo tudi v živo, je bilo 9. medna­rodno tekmovanje mesta Palmanova 2021. Mlade violoncelistke Vita Legan, Nika Cernelc in Zala Štepec so pod mentorstvom Zrinke Vlašic Lepen in ob klavirski spremljavi Eve Sotelšek uspe­šno izvedle tekmovalne nastope in si vse tri priigrale prvo nagrado. Na tekmova­nju se je preizkusila tudi ucenka Isabela Šoštaric Zvonar s kljunasto flavto. Pod mentorstvom Suzane Paternost Žužek Kvartopirci in ob klavirski spremljavi Kristine Arnic je prejela 2. nagrado. Vsem ucenkam in ucencem, njihovim mentorjem in staršem iskreno cestitamo ter se veselimo prihodnjih nastopov in uspehov! Nina Kaufman, za Glasbeno šolo Grosuplje Foto: Peter Zakrajšek Kvartopirci so instalacija, ki so jo ucen­ci POŠPP Brinje Grosuplje (ali daljše - Po­družnicne osnovne šole s prilagojenim programom Brinje Grosuplje) ustvarili v okviru predmeta likovna umetnost. Ucili so se o proporcih cloveškega te­lesa in tako izdelali glinene figure. Mini­ature so nato sestavili v mikavno instala­cijo sedecih figur, oblecenih v elegantna oblacila (glazura). Instalacija nas popelje v zlate case 20. stoletja, v moment, v ide­jo o tistem casu, o tistih ljudeh ... Razen gline je v instalacijo vkljucen material, ki bo ponovno uporabljen, ali pa je prej služil cemu drugemu. Ambient je narejen vecinoma iz ostankov blaga. Luc je narejena iz stare žarnice in karton­skega loncka za kavo, miza iz škatle za papirnate brisacke, stoli, na katerih mo-žakarji sedijo, pa so kar pobarvani jogur­tovi loncki. Miniaturne karte smo izdelali iz pisarniškega papirja. Instalacija stoji v šolskem Eko koticku in je delno interak­tivna, saj se mimoidoci ucenci pogosto (spoštljivo) pridružijo kvartopircem in z njimi vržejo kakšno partijo. Avtorji kipov so ucenci 8. in 9. NIS ra­zreda: Lara Mejaš, Luka Bolha, Gal Pero­všek, Neja Perovšek, Erik Janežic, Ermir Gegaj in Ambrož Klun. Mentorica je Ur-ška Bergant. Urška Bergant Razmišljanja - 11. pesniška zbirka Slavka Zavirška V usodnem casu korone, ki nas je na novo usmerjala, je pesnik Slavko Zavir­šek svojo pesniško zbirko Razmišljanja pospremil z mislijo, da prinaša njegov pogled na lastno življenje in življenje drugih ter o bivanju nasploh. Do sedaj smo skozi njegove pesmi spoznavali nje­gove ljubezni: do matere, oceta, žene, otok in vnukov. Ves cas pa je izstopala ljubezen do domace zemlje, mocvirna­tega sveta okoli njegovega doma. Avtor Slavko Zaviršek, upokojeni pravnik, izhaja iz vasi Cikava pri Grosu­pljem in svoje domace okolje umešca v svojo pesniško govorico. V zbirki Razmišljanja prevladuje bi-vanjska tematika. Pesnik opredeljuje svoja stališca do najbolj izpostavljenih položajev, kot so rojstvo, smrt, pravic­nost, krivica, svoboda, ujetost, cas, mine-vanje, vecnost, Bog, je v uvodni razpravi zapisal Boštjan Zgonc. Izhaja iz lastnih izkušenj. Pesnikov odnos do Boga zavze-ma velik del pesniške zbirke. Pesnikov Bog je rimokatoliški Bog, ki ga pozna, se mu zaupa, k njemu moli. »O, Bog. / Bodi ob meni / in z menoj. / Ker sem edinec, / mi bodi brat. / Ker nimam oceta, / mi bodi oce. / Ker sem tvoj, / mi stoj ob stra­ni …« (Prošnje). Življenje vidi kot pajkovo mrežo, ki je »lepa, a se lahko pretrga, ce jo grabiš kot zver.« (Življenje). Obcuduje pajka, to malo živalico, ki zna spletati tako moj­strovino. »Jaz premorem le besedo, ki se skrije za tvojo umetnino.« (Pajek sem). Hvaležnost staršem je stalnica v nje­govi poeziji. »Hvala, oce, / ker si me živel, / ker si zame težko garal, / ker si zato žu­lje imel, / ker si me bodril, / ker si v življe­nju / zame se razdal. / Hvala, hvala / in še enkrat hvala./ (Ocetu). »Hvala, mati, / ker si pesmi me ucila, / ker ti zame si molila, / ker si duh moj razsvetlila, / ker si zame se trudila. / Hvala, hvala / in še enkrat hva-la./ (Materi). Naravo pesnik spremlja v vsej razno­likosti in v njej išce odgovore na vpra­šanja o minevanju, o življenju in smrti. »Noc ima / svojo moc. / Umirja pohlep. / Umirja strasti. / Umirja dan / in clove­ka.« (Noc). Narava je vecna, clovek pa je umrljiv. »Ko mene vec ne bo, / bo nebo naprej rosilo. / Luna bo še dalje plula / in sonce bo trosilo / žarke na zemljo. / Ko bom za vedno odšel, / bodo po mojih poteh / hodili drugi ljudje …« (Slovo). Vecna je tudi ljubezen. »Ljubezen ne mine./ Ko se za vecno posloviš, / jo samo preseliš / v nov svet / in novo bivanje.« Pisec spremne besede Boštjan Zgonc v zakljucku svoje razprave ugotovi, da pesnik, kljub iskanju odgovorov na težka bivanjska vprašanja, »ponuja radost ži­vljenja, ki v soglasju z Bogom napolnjuje praznino sveta.« Marija Samec Koncert Figaro na severu ali Ta veseli dan Med karanteno zaradi koronavirusa so koncerti Barve glasbe in besede utih­nili, toda ideje, kaj igrati in kaj recitirati, so ves cas tlele. V torek, 8. junija 2021, pa so zapore popustile in tudi vreme se je ustalilo, da smo lahko prisluhnili koncertu na prostem pred Mestno knjižnico Grosu­plje. Glasbeniki so izbrali skandinavske skladatelje, ki so ustvarjali na temo Mo-zartove opere Figarova svatba. Kvartet glasbenikov so sestavljali klarinetist Mate Bekavac, violinistka Mojca Menoni Sikur, violistka Gea Pantner Volfand in violoncelist Martin Sikur. Zaigrali so dela švedsko-finskega klarinetista Bernharda Henrika Crusella Kvartet v c-molu, op. 4, za klarinet, violino, violo in violoncelo in Kvartet v Es-duru, op. 2, za klarinet, vio-lino, violo in violoncelo ter nemškega skladatelja in celista Franza Danzija Kvar­tet v B-duru, op. 6/II, "Figaro". Izbrana odlomka iz komedije Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Maticek se ženi in iz finskega narodnega epa Kalevala sta interpretirala clana Mestne knjižnice Grosuplje in Univerze za tretje življenj­sko obdobje Grosuplje Katja Bricelj in Franci Zorko. V uvodni besedi se je Katja Bricelj spomnila genijev, ki so v zelo kratkem casu povzeli revolucionarne ideje Figara. Prvi je bil komediograf Pierre Augustin de Beaumarchais, drugi skladatelj Wol­fgang Amadeus Mozart in tretji – sloven-ski dramatik Anton Tomaž Linhart. Bea-umarchaisova komedija Figarova svatba je iz leta 1784, ki je že cez dve leti, leta 1786, zazvenela kot fantasticna Mozar­ tova opera, poleti 1790 pa je Linhart že pisal Maticka. Prvic je na koncertih Barve glasbe in besede v Grosupljem gostoval klarine­tist Mate Bekavac, ki je umetniški vodja koncertov v Arboretumu Volcji Potok, kjer so glasbeniki ponovili koncert Figa­ro na severu v okviru prireditev Mozart v rozariju. Marija Samec Tradicionalni vecer pod šmarsko lipo Moški pevski zbor Šmarje - Sap pod vodstvom Polone Kopac je na kresno noc 23. junija uspel izpeljati tradicio­nalni koncert Pod šmarsko lipo. Kljub epidemiji, ki je na sreco že v ugašanju, smo uspeli z nekaj vajami obnoviti manj­še število pesmi, ki sodijo v poletni cas. Prav zaradi epidemije koncerta nismo na veliko oglaševali, kljub vsemu pa se je koncerta udeležilo kar lepo število naših zvestih poslušalcev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Prireditev je povezovala simpaticna voditeljica Tina Šlajpah, ki je poslušalce nagovorila z besedami naše pevovod­kinje: »Drage dame in gospodje! Naj se vas na ta kresni vecer pod lipo dotakne ljubezen, saj takrat vsak lahko postane poet. Kresna noc ima svojo moc in bo s svojimi stoterimi cari ostala najskrivno­stnejša noc. Prepustite se carom glasbe na ta prelep, topel vecer in naj vas vile odnesejo z mislimi dalec stran od tega ponorelega sveta.« Brane Petrovic, foto: Peter Šlajpah Dobrodelni koncert MoPZ Samorastnik »S ponosom reci smem: SLOVENEC SEM!« Po dolgem koronskem premoru smo Samorastniki pod vodstvom Draga Za­krajška v nedeljo, 27. 6. 2021, priredili tradicionalni dobrodelni letni koncert. Tokrat smo se zbrali na prostem, pri žu­pnijskem domu sv. Lovrenca v Žalni. Ker naša država praznuje okroglo obletnico, smo celoten repertoar posve­tili domovinskim, domoljubnim sklad­bam. Prepevali smo o lepotah slovenske dežele, o našem ponosu – Triglavu, o za­nosu, pripadnosti in ljubezni do domo-vine, se spomnili na mlade fante, ki so se borili za slovensko zemljo, izpovedali ljubezen do domace hiše, rodne zemlje. Koncert so popestrili tudi naši mladi gostje, Otroški pevski zbor sv. Lovrenca, dinskih napevov, pa tudi kot del meša­ki ga vodita Elizabeta Košir in Sara Oven. nega zbora v skupni pesmi, posveceni Predstavili so se s sklopom vedrih mla-domovini. Z izbranim, pomenljivim besedilom v cast Sloveniji je koncert oplemenitila naša Maja Zajc Kalar. Po dolgem casu smo na koncertu obeležili tudi nekaj mejnikov naših pev­cev s podelitvijo Gallusovih znack, in si­cer ene bronaste za 5 let, treh srebrnih za 10 let in ene castne Gallusove znacke za vec kot 30 let udejstvovanja na podrocju ljubiteljske vokalne glasbe. Za pomoc pri izvedbi koncerta se zahvaljujemo Obcini Grosuplje, ZKD Grosuplje, Radiu Zeleni val, PGD Žalna, Racunovodenje Vida Kastelic Hocevar, s. p., Tonetu Jeršinu, Branetu Petrovicu in župniku Andreju Šinku. Za družino v stiski se je v skrinjici na­bralo 700 evrov. Mojca Hribar Kultura / Društva Poklon življenju in domovini DA SE NAVADIMO SONCE LJUBITI ... Ponedeljek, 28. junij. Atrij Mestne knjižnice Grosuplje. Clani Literarne sku-pine KD sv. Mihaela Grosuplje smo po vec kot enem letu koncno spet stopili v svoje stare cevlje, ki smo jih, resnici na ljubo, že kar malo pogrešali. Ker smo program zaceli nekoliko dru­gace kot sicer, je vse navzoce prijazno pozdravila Roža Kek, direktorica Mestne knjižnice Grosuplje. Iz pomenljivega naslova »Poklon življenju« in »Poklon domovini« smo poslušali slovensko po­ezijo in prozo, iz katerih so spregovorile vrednote življenja, ki naj bi ga sedaj, po dolgem in težkem casu pandemije, znali in zmogli bolj ceniti. Kot je zapisal Tone Pavcek: »Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš mo verzov Andreja Rozmana Roze, ki je zapisal, da je pogovarjanje bližina in toplina, da se s pogovarjanjem clovek s clovekom prepleta ...! Naredimo tudi s tem svet lepši! Drugi del – Poklon domovini – pa smo namenili praznovanju 30. obletnice osa­mosvojitve Slovenije – za njenih in naših 30 let. Prisluhnili smo, kako ljubezen do domovine cutijo možje slovenske poe­zije in kako je cutil slovensko zgodovino in moc naroda že Ivan Cankar. Program smo prepletli z glasbo, odlic­nimi Ivo in Majo Režek ter flavtistko Zalo Klavs ter Mešanim pevskim zborom Zgo­dnja danica, ki ga vodi Danica Kutnar. Za tehniko sta poskrbela Janez Potokar in Ožbej Škulj, v prozo in poezijo pa smo se poglobili Barbara Režek, Brigita Škulj, Vera Šparovec, Štefka Zaviršek in Alenka Adamic, foto: Brane Petrovic Izmenjevalnica Grosuplje V Grosuplju je 29. 5. 2021, v sklopu Evropskega tedna mladih, Mladinski svet Grosuplje organiziral prvo izme­njevalnico oblacil. Na dogodek je prišlo okrog 20 ljudi (predvsem mladih, starih med 15 in 29let, vabljeni pa so seveda bili vsi), kjer so si med sabo izmenjali oblacila, ki so lepo ohranjena, vendar jih sami ne nosijo in jim stojijo v omari. Kaj je ideja izmenjevalnice? Sprazniti svojo omaro in na trajnosten ter okolju prijazen nacin ljudem omogociti, da si svojo garderobo ponovno popestrijo. Ker nismo vedeli, koliko ljudi se bo zgla-silo na samem dogodku, smo omejili vsakega udeleženca s tem, da lahko pri­nese najvec 10 artiklov, vsak artikel smo tudi pregledali. Cilj je bil, da bi vsak ude­leženec domov odnesel toliko kosov, kot jih je prinesel. Za prve udeležence smo poskrbeli, da so imeli priložnost izmenja-ti svoja oblacila tako, da so organizator­ji sami spraznili svoje omare in oblacila prinesli na dogodek. Namen dogodka je bil tudi ozavešcati ljudi o problematiki hitre mode in ljudi spodbuditi h ponov­ni uporabi že rabljenih oblacil in nor-malizirati idejo izmenjevalnic in oblek iz druge roke. Po prostorih dogodka smo obesili letake s strašljivimi dejstvi modne industrije, ki so spodbudile udeležen­ce h razmisleku. Nekaj oblacil, ki so po dogodku ostala, smo podarili Rdecemu križu, nekaj pa obdržali za prihodnje iz­menjevalnice, za katere upamo, da jih bo še veliko. Zahvalili bi se radi tudi ustvarjalce-ma ArTing, ki lasersko obdelujeta lese­ne izdelke, saj sta nam posodila svoje vgravirane obešalnike. Po dogodku je udeležence pricakala tudi pogostitev. Dogodka smo se izredno veselili, saj cesa takega še nismo izpeljali v Grosupljem, marsikdo tudi še ni seznanjen s tovrstni-mi dogodki. Res smo ponosni na svoje delo, v prihodnje pa lahko pricakujete še veliko izmenjevalnic oblacil v Grosu­pljem. Petra Hostnik S ponosom predstavljamo Šodr Besedi šodr smo dodali nov pomen, saj ta poleg drobnega kamenja za nasi­panje od zdaj definira tudi glasilo Štu­dentskega kluba Groš. Že kar nekaj casa je v nas mladih tlela želja po glasilu, ki bi predstavljal naš glas na obmocju Upravne enote Grosuplje. Konec maja so sanje postale resnicnost in polni ponosa predstavljamo prvo iz­dajo študentskega in dijaškega glasila Šodr. Ta je naše clane pricakal v poštnih nabiralnikih, tiskane verzije so na voljo še v ŠK GROŠ, v knjižnicah Grosuplje in Ivancna Gorica, ter na SŠ Josipa Jurcica, digitalna izdaja je dostopna na naši sple­tni strani. Glasilo predstavlja platformo, kjer si mladi izmenjujemo znanja, mne­nja, razmišljanja. Želimo vam prijetno branje, hkrati pa vabimo vse mlade, da s svojimi prispevki, fotografijami, risbami itd. pomagate soustvarjati naše glasilo. Po uspešni izdaji glasila se je energi­ja preusmerila v opravljanje mature ter drugih šolskih in študijskih obveznosti. Pri vecini je bila zato v teh dneh na mizi kakšna kava vec kot obicajno. Da ne bi pili kave zgolj zaradi boljše koncentraci­je, je 13. junija potekalo krajše skupinsko kofetkanje, kjer smo si vzeli hitri oddih od ucenja in se na kratko podružili z ostalimi sotrpini. Kavo in krajše izobraže­vanje o njej so pripravili gostje s podjetja Crno zrno. Pred zakljuckom šolskega leta pa je potekala že vsem poznana Škisova tržnica, letos žal v online izvedbi. Vendar je bila ta dobrodelno obarvana, saj so denar od prodaje kart namenili Fundaciji Študentski tolar, ki financno podpira po­moci potrebne mlade. V toku Groševih poletnih dogodkov Mesec junij bomo zakljucili s tradicio­nalnim kartingom, pri katerem se mladi med seboj pomerimo v hitri vožnji na karting poligonu. Oci na peclje, da ne zamudiš prijave in s tem svojega zma­govalnega kroga. Seveda pa med pole-tjem ne bomo pozabili na izobraževalno noto, tako bo v zacetku julija potekal VHF tecaj. Vsi dijaki in študentje, ki bi si želeli po­stati groševci ter z nami preživeti pestro poletje, lepo vabljeni k vpisu. Vclanite se lahko v casu uradnih ur. Te v Grosupljem potekajo ob ponedeljkih, sredah in pet-kih med 18. in 20. uro, v Ivancni Gorici ob torkih, med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa po predhodnem dogovoru. Za konec pa lepo povabljeni k spremljanju naših spletnih omrežij: facebook in instagram profil ter spletni strani www.klub-gros.si, na katerih najdete vec informacij o delo­vanju kluba in o vsem prihajajocem po­letnem dogajanju, saj pripravljamo vrsto razlicnih projektov. Zanimivo bo! Groševcu ni nikoli dolgcas! Tjaša Bregar, ŠK GROŠ Sprošcanje koronskih ukrepov je nam, Groševcem, omogocilo odlicen štart v poletje, saj smo skovali pester plan zanimivih dogodkov za šolski/štu­dijski oddih. Zaceli smo kar s koncem šole, 24. juni­ja je pred Srednjo šolo Josipa Jurcica po­tekal Grošev zajtrk v sodelovanju z Zvezo Škis. Dijakom, študentom in ostalim mi­moidocim smo na stojnici ponudili zdra­ve oblike zajtrkov, ki so bili sestavljeni iz izdelkov lokalnih pridelovalcev. V popol­danskih urah tega dne pa je bila planira­na tradicionalna karting tekma, ki smo jo zaradi neviht in mokre steze morali prestaviti na poznejši datum. Nov mesec je nato prinesel tudi nove dogodke, tako je bil v zacetku julija organiziran paint-ball. Za vse navticne navdušence pa je na terminskem planu za 7. julij oznacen izobraževalni tecaj VHF. Zacetek Groševega poletja je bil pe­ster, a nadaljevanje bo še precej bolj. Za zacetek vam izdamo, da bo za vse adre­nalinske navdušence v petek, 9. julija, organiziran skok s padalom z lokalnega šentviškega letališca. Za sprostitev od vznemirljivega petkovega dneva bo v soboto potekal heng na Groševi verandi, kjer bo priložnost za prijetno druženje in spoznavanje novih ljudi. Nove prijatelj­ske vezi bo mogoce tkati tudi pri nasle­dnjih projektih, saj pripravljamo številna druženja, športne in nešportne izlete pa tudi kakšen izobraževalni dogodek je v planu. S temi dogodki se bomo dobro uigra­li v poletno sceno, nacrte za preostanek julija in avgusta pa vam zaupamo sproti. Ce bi bili tudi vi del Groševega poletja, lepo vabljeni k vpisu. Vclanite se lahko v casu uradnih ur. Te v Grosupljem po­tekajo ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 18. in 20. uro, v Ivancni Gorici ob torkih, med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa po predhodnem dogovoru. Za konec pa lepo povabljeni k spremljanju naših spletnih omrežij: facebook in instagram profil ter spletni strani www.klub-gros.si, na katerih najdete vec informacij o delo­vanju kluba in vsem pestrem prihajajo-cem poletnem dogajanju. Groševcu ni nikoli dolgcas! Tjaša Bregar, ŠK GROŠ Grosupeljski gasilci veterani postali državni podprvaki V nedeljo, 6. junija 2021, je pred Gasil-skim centrom Grosuplje potekal sprejem za gasilce veterane PGD Grosuplje, ki so na državnem gasilskem tekmovanju v Celju, ki je potekalo od 5. do 6. junija 2021, dosegli odlicno drugo mesto in tako postali državni podprvaki. Pred gasilskim domom so grosupelj­ske gasilce veterane, ki sicer tekmujejo že 33. leto, slavnostno pricakali župan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic, pred­sednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec, predsednik Gasilske zveze Grosuplje An­drej Bahovec, poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc, predsednik re-gije Ljubljana II Uroš Gacnik, župnik Žu-pnije Grosuplje Martin Golob, ostali clani društva in njihovi najbližji. Dogodek je povezovala Tadeja Anžlovar. Uvodna beseda je pripadla predse­dniku PGD Grosuplje Iztoku Vrhovcu, ki je državnim podprvakom v svojem ime-nu in v imenu celotnega društva izrekel iskrene cestitke. Povedal je, da so gasilci veterani gradili to društvo že od vsega zacetka in gradijo ga še danes; 9. oktobra leta 1988 so prvic nastopili kot clani B v Sticni, letos pa tece že 33. leto od pricet­ka njihovih tekmovanj. V tem casu so do-segli številne zavidljive rezultate – 3-krat državni prvaki, leta 2021 državni podpr­vaki in kar 4-krat pokalni zmagovalci. Za vaje in tekmovanja so porabili preko 200 ur na leto, vsak izmed njih pa je vpet v društvo še po drugih linijah. »Brez vas si društva ne moremo predstavljati v takšni popolnosti, kot ga imamo danes,« je še povedal Iztok Vrhovec in dodal, da si ne glede na to, da se njihova tekmovalna pot pocasi zakljucuje, želi, da bi dobro sodelovali tudi naprej, in se jim zahvalil za vse, kar so naredili do zdaj. Cestitkam so se pridružili tudi ostali castni gostje. Tudi župan dr. Peter Velic je novim državnim podprvakom iskreno cestital in izrazil ponos Obcine Grosuplje ob številnih uspehih in dosežkih, ki so jih veterani dosegli v preteklih letih. »Ste svetilnik vsem mladim gasilkam in gasil­cem, ki stopajo po vaši poti« je še dodal in izrazil veselje, da bo drugo leto ravno v Grosupljem zaživel regijski poligon. Župnik Martin Golob je mnenja, da so gasilci veterani lahko mladim velik vzgled – ucijo jih, kaj pomeni živeti, kaj pomeni se razdajati in kaj pomeni do konca vztrajati. Povedal je, da po vsakem koncu sledi nov zacetek. »Kljub temu, da se vaša tekmovalna pot zakljucuje, vas vseeno potrebujemo. Potrebujemo vaše vzglede, potrebujemo vašo prisotnost, vaše nasvete, modrost sivih las in toplo be-sedo iz vaših plemenitih src,« je še dejal in zakljucil te lepe misli z blagoslovom. In še za konec sporocilo Ministra za obrambo RS Mateja Tonina ob držav­nem tekmovanju v gasilstvu: »Gasilska tekmovanja ne pomenijo le zmag, tem­vec pomenijo tudi boljšo pripravljenost in Obisk ministra za obrambo v PGD Ponova vas Ponedeljek, 7. junij 2021, je bil za ponovske gasilce zagotovo poseben in vesel dan. S svojim obiskom nas je poca­stil podpredsednik vlade in minister za obrambo mag. Matej Tonin. Slovesne­ga dogodka so se udeležili tudi župan dr. Peter Verlic, obcinski svetnik Matjaž Trontelj, predsednik gasilske zveze An­drej Bahovec, poveljnik gasilske zveze Janez Pezdirc, predsednica krajevne sku­pnosti Marinka Rebolj, ter seveda gasilke in gasilci, vašcanke in vašcani. »Kjer je volja, tam je pot! Vcasih vijuga­sta, vcasih strma in tudi težka, pa vendar ... sanje, ki smo jih sanjali vec kot desetletje, so se nam koncno uresnicile,« smo dejali, ko smo novo gasilsko vozilo avtocister-no AC 20/60 pripeljali na domace dvori-šce. Predsednik PGD Ponova vas Jože Ko­cjan je na kratko predstavil zgodovino, delovanje in najvecje pridobitve društva ter povedal, da zacetki gasilstva v vasi se­gajo preko 93 let v preteklost. Prvi gasilci iz vasi so bili clani sosednjega gasilskega društva Št. Jurij, ki je bilo ustanovljeno leta 1902, ustanovitev našega društva pa sega v leto 1928. Ustanovila sta ga takratna clana Alojzij Glinšek in Anton Trontelj. Šlo je za zelo hrabro dejanje, saj so zapustili maticno šentjursko ga­silsko društvo, brez opreme in tudi brez gasilskega doma. Ustanovljena prosto­voljna gasilska ceta je kupila del parce­le s hišo Franceta Mehleta in tako prišla do potrebnega objekta. Z veliko truda so gasilci ob pomoci vašcanov nabavili nekaj najnujnejšega orodja in opreme ter gasilsko rocno crpalko in priceli z urejanjem objekta za gasilske namene. Z razvojem opreme in orodja, z gradnjo novega gasilskega doma leta 1988, ki so ga leto pozneje tudi slovesno prevzeli, se je razvijalo tudi društvo. Naša letošnja res velika pridobitev pa je novo sodob-no gasilsko vozilo avtocisterna AC 20/60 s 6.000 litri prostornine, ki smo ga v Po-novo vas z velikim veseljem in ponosom pripeljali 12. 2. 2021. Poveljnik Uroš Mehle je s ponosom poudaril, da je srce operativnega delova­nja v vsakem gasilskem društvu opera-tivna enota. Prostovoljci, ki so v vsakem trenutku dneva pripravljeni pustiti svoje delo in odhiteti na pomoc pomoci po­trebnim. Našo operativno enoto, kljub temu da smo društvo I. kategorije, se­stavlja kar 16 clanov. To pravzaprav niso clani, temvec dobro trenirani profesio­nalci. Nesrece in okolišcine, s katerimi se soocamo, se ne razlikujejo od tistih, ki jih rešujejo poklicni gasilci. Tako je v naših vrstah kar 12 nosilcev izolirnih dihalnih aparatov, od njih jih je 8 opravilo tudi nadaljevalni tecaj za gašenje notranjih požarov, 7 operativcev je usposobljenih za tehnicno reševanje, imamo pa tudi usposobljene reševalce za posredovanje z nevarnimi snovmi in bolnicarje, uspo­sobljene za nudenje prve pomoci. Vode­nje intervencij lahko prevzame kar 6 ga­silskih castnikov. Vse to je tudi razlog za odlicno izpeljane intervencije. Povprecni cas izvoza znaša manj kot 5 minut, na in-tervencije pa smo odhajali z 9 operativci. S tako operativno enoto je PGD Pono­va vas pomemben clen v zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi ne­srecami v obcini Grosuplje. Ne samo na našem operativnem podrocju, ki pokriva naselji Ponova vas in Cerovo, temvec smo poklicani na pomoc ob vseh vecjih nesrecah v obcini. Nekaj naših clanov operativne enote sestavljajo tudi eki­po prve pomoci RKS – OZ Grosuplje, ki je leta 2015 v Romuniji na evropskem preverjanju ekip prve pomoci osvojila prvo mesto in tako smo postali evropski prvaki. S tem so naši bolnicarji pokazali najvišjo stopnjo usposobljenosti med la-iki v Evropi. Vsi ti rezultati so dokaz, da je naša operativa zdrava in stoji na trdnih temeljih. Župan dr. Peter Verlic je v svojem go-voru izpostavil, da se, odkar imamo seda­njo Janševo vlado z ekipo sposobnih mi-nistrov, to zelo pozna tudi na obcinskih proracunih. Dobili smo vec povprecnine, kar nam izvajanje nalog mocno olajša. Olajšalo nam bo tudi financiranje nalog zašcite in reševanja, katerih pomemben del so gasilci. »Caka vas še težka naloga predsedo­vanja Evropski uniji, ampak verjamem, da kljub temu tudi v prihodnje ne boste pozabili na obcine, na lokalne skupnosti. Slovenija zna. Slovenija zmore,« je dejal ministru, gasilkam in gasilcem pa je po­vedal, da je vedno vesel, ko lahko pride mednje. »Se mi zdi, da je Ponova vas najbolj src­na in najbolj simpaticna vas, kar sem jih kdaj obiskal,« je zbrane laskavo nagovoril minister mag. Matej Tonin ter se vsem zahvalil za lep in prijeten sprejem. Ob tej priložnosti je iskreno cestital veteranom za uspehe, ki jih dosegajo na tekmovanjih: »Prostor se kar blešci od zlata, in to zgolj prica, da je vaše društvo izjemno zagnano, delavno, pridno, srcno, in za vse te stvari sem vam hvaležen in vas spodbujam, da ta dobra dela ohranjate tudi v prihodnje«. Prav tako je iskreno cestital operativnim gasilcem za to, kar zmorejo, ker dosegajo takšne rezultate. Vsem gasilkam in gasilcem pa je iskreno cestital tudi za njihovo novo pridobitev. Vesel je, da je nekaj malega zanjo le lah­ko prispevalo tudi ministrstvo z dobrimi 9.000 evri. Dodatnih 2.000 evrov pa so bili gasilci v letošnjem letu deležni tudi, ker ni bilo mogoce organizirati gasilskih veselic in podobnih dogodkov, da bi le nekoliko ublažili ta »korona pritisk«. Povedal je, da ima Ministrstvo za obrambo dva stebra. Eden je Slovenska vojska, drugi pa Uprava RS za zašcito in reševanje, kamor spadata tudi gasilstvo in civilna zašcita. V okviru Uprave RS za zašcito in reševanje vsako leto razpisu­jejo tudi posebna sredstva za sofinanci­ranje opreme. Ponovski gasilci smo na teh razpisih že bili uspešni in minister verjame, da bomo tudi v prihodnje. Kot je dejal, pa je razveseljiva novica, da so razpoložljiva sredstva povecali. Ce je bilo pred prihodom te vlade na razpolago približno 1,7 milijonov evrov za sofinan­ciranje tovrstne opreme za vso Sloveni­jo, je teh sredstev sedaj preko 2 milijona evrov. Poleg tega so zaceli prevzemati nase tudi dolocena bremena društev, tako zdaj pospešeno urejajo t.i. gasilska zavarovanja. Ob koncu smo se ministru mag. Mate-ju Toninu zahvalili za spodbudne bese­de in njegov obisk, kakor tudi vsem pri­sotnim gostom. Iskreno smo se zahvalili tudi Matjažu Trontlju, ki je bil idejni vod­ja in organizator slovesnega dogodka. Z gasilskim pozdravom »Na pomoc!« mag. Katarina Gobec, foto: Uroš Petrovic Clani Društva upokojencev Grosuplje na prvem izletu z vlakom Društvo upokojencev Grosuplje je v mesecu aprilu 2021 s sprostitvijo ne­katerih ukrepov zaradi pandemije zace-lo bolj aktivno delovati. Zopet imamo uradne ure vsako sredo in petek od 9. do 11. ure. V mesecu juniju so se še ne­koliko bolj sprostili ukrepi zaradi zajezi­tve epidemije, tako da bomo skušali že organizirati izlet. Po celotni sprostitvi, ko se bomo vrnili v naše vsakdanje življenje, pa se bomo videli tudi na našem obc­nem zboru. Društvo upokojencev Grosuplje sku­paj z Zlatim kotickom Grosuplje orga­nizira vsak prvi torek v mesecu izlete z vlakom. Tako smo se 4. maja 2021 podali na prvi izlet z vlakom v Kocevje. Nad šte­vilcnostjo udeležencev smo bili mocno preseneceni. Z lepim novim modrim vlakom je bila vožnja v Kocevje in na­zaj zelo prijetna in je kar prehitro minila. Tudi kavica na odprti terasi nam je prija-la. Imeli smo dve uri casa za krajših ogled mesta Kocevja. Prvi torek v mesecu juniju pa smo se odpravili z vlakom v Novo mesto. Tega izleta se je udeležilo še vec upokojencev. Nismo pa imeli te srece, da bi se tudi v Novo mesto zapeljali z novim modrim vlakom, vendar je bila vožnja kljub temu prijetna. Novo mesto ima kar tri železni­ške postaje in mi smo izstopili na srednji postaji, ki je najbližja centru mesta. Imeli smo dovolj casa za krajši ogled mesta, lahko smo si privošcili kavo, nekateri pa tudi kosilo. Z veliko navdušenja ob pogledu z vla­ka, kako lepa je naša pokrajina na poti proti Kocevju ali Novemu mestu, smo sklenili, da se res vsak prvi torek v mese-cu odpravimo na izlet z vlakom. Obiskati želimo Celje, Koper, Maribor in mogoce se nam porodi še kakšna ideja, kam se še odpeljati z vlakom. Na oglasni deski in internetni strani društva bomo objavili obvestilo o kraju, datumu in casu izleta. Vabimo upokojence, da si zagotovijo brezplacne vozovnice in se nam pridru­žijo pri naslednjem izletu. Spoštovani upokojenke in upokojen­ci, vabimo vas, da se vclanite v Društvo upokojencev Grosuplje. Ko bo konec epidemije, bomo ponovno organizirali izlete, spoznavali lepote naše dežele, se bolj družili, imeli se radi, ali pa pomagali drug drugemu, ce bo to potrebno. Za Zlati koticek: Darja Šeme Divjak Predsednik društva: Drago Androcec Otvoritev fitnesa na prostem na Polici V petek, 18. junija 2021, smo na Po-lici slovesno odprli fitnes na prostem. Za kraj pomembnega dogodka, ki daje krajankam in krajanom nove spodbu­de za aktivno in zdravo preživljanje prostega casa, so se udeležili župan dr. Peter Verlic, direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar s soprogo Sašo, obcinski svetnik Mihael Hocevar, pred­sednik krajevne skupnosti Mitja Gio­ahin ter seveda clanice in clani Špor­tnega društva Polica, ki so razlog za to novo pridobitev, krajanke in krajani Police. Kot je povedal predsednik Športnega društva Polica Franci Zidar, morda ni vi-deti velika, a je za kraj pomembna prido­bitev. Fitnes je namenjen vadbam za vse starostne kategorije. Ucenci poliške šole se že veselijo razvijanja svojih plezalnih vešcin na fitnes napravah, krajanke in krajani pa bodo imeli možnost brezplac­ne vadbe kateri koli dan v tednu, ob ka­terem koli casu. Ob tej priložnosti se je zahvalil obci­ni za velikodušno donacijo in tudi vsem drugim donatorjem, ki so omogocili fi­tnes pred podružnicno šolo. Zbrane je pozdravil tudi župan dr. Peter Verlic, vesel, da se s krajankami in krajani Police ponovno sreca na me-stu, kjer so se še pred nedavnim veselili sprva gradnje in nato še toliko bolj od­prtja cisto nove šole. Za Polico je kar ne­kaj potrebnih projektov še nacrtovanih, predvsem z namenom, da bo tudi za prometno varnost šolarjev kar najbolje poskrbljeno. »Cestitke za to pridobitev, kraj živi,« je cestital krajankam in krajanom Police, še posebej clanicam in clanom Športnega društva Polica. Sledil je slovesen prerez traku, novo pridobitev pa je kot prvi preizkusil kar sam predsednik društva Franci Zidar, se­veda so mu kaj kmalu sledili tudi drugi. Jana Roštan, foto: Brane Petrovic Uspešna otvoritev tekmovanj Atletskega kluba Špela Zacetek leta 2021 in novo atletsko sezono smo nestrpno pricakovali. V zimskem casu smo morali treninge zelo prilagoditi, saj so bile številne omejitve. Kljub slabšim pogojem za treninge smo si v sezoni 2021 zadali visoke cilje. Šte­vilne treninge so mladi atleti in atletinje opravili sami in preko ZOOM-a in njiho­vo pridno delo se je videlo že na prvem tekmovanju v Radovljici, 24. 4. 2021, kjer sta potekala prvenstvo Slovenije v štafe­tah in mednarodni miting. Na prvenstvu Slovenije v štafetah so atleti in atletinje osvojili naslov državnih prvakov v kategoriji U16 na 4 x 600 m v postavi Pia Lebar, Nejc Adam, Hana Mo-har in Gal Sagmeister, prav tako so v me-šani štafeti v kategoriji U16 na 4 x 300 m v postavi Luka Potokar, Domen Kastane-to, Lana Zidar in Neža Ferfolja osvojili na­slov podprvakov. Druga ekipa na 4 x 300 m v postavi Nik Miklic, Nuša Strnad, Nejc Sagmeister in Neli Ana Zorman je osvo­jila 3. mesto. Mešana ekipa na 4 x 100 m v kategoriji U16 v postavi Sofija Pavlin, Ema Slabe, Tim Krstic in Valter Macedoni je osvojila 5. mesto. 8. 5. 2021 smo se z ekipo U12 podali na tekmovanje v Maribor, kjer je pote­kalo prvenstvo Slovenije v posamicnem in ekipnem mnogoboju. Pod trenerskim vodstvom Klemna Trontlja so naši naj­mlajši uspešno nastopili na tekmovanju. Posamicno je s 4. mestom v štirih disci­plinah (60 m, daljina, vortex in 300 m) osvojila Pia Vesel med 47 tekmovalkami. Ekipno sta dekleti Pia Vesel in Lori Marin­cic postali podprvakinji Slovenije med 20 ekipami. Celotna grosupeljska ekipa, dekleta in fantje (Pia Vesel, Lori Marincic, Lina Žlidra, Urška Zupacic, Nadja Mostar, Stela Gabriela Saje, Ožbej Konc, David Štajnar, Anže Šmuc in Tine Petric) pa je osvojila 3. mesto med 14 klubi. V Velenju, 8. 5. 2021, na Atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladince in mladinke, so uspešno nastopili atleti in atletinje AK Špela ter osvojili dve srebr­ni medalji in prav vsi dosegli osebne re-korde. Nejc Adam je v metu kopja 700 g orodje zalucal 47,06 m, popravil osebni rekord in osvojil 2. mesto. Dodal je še 5. mesto v suvanju krogle z rezultatom 12.00 m. Prav tako je mlada tekacica Neža Ferfolja v teku na 400 m z ovirami z osebnim rekordom 1.05,94 osvojila 2. mesto. Pia Lebar je v teku na 400 m osvo­jila 4. mesto s casom 60,42 s, Hana Mo-har na 1500 m s casom 5.17,38 6. mesto, Neli Ana Zorman v skoku v daljino s 5.25 m 8. mesto, Gal Sagmeister v teku na 400 m s casom 56,48 12. mesto. Nastopajoci tekmovalci AK Špela so bili za 3 leta mlaj­ši od ostalih tekmovalcev. V Tolminu je 9. 5. 2021 potekalo dr­žavno prvenstvo Slovenije v ekipnem in posamicnem mnogoboju za ekipo U14. Valter Macedoni in Luka Potokar sta eki­pno dosegla 3. mesto med 25 ekipami. Vsa ekipa v postavi: Lana Zidar, Sara Sar­hatlic, Zoja Taškar, Emma Hamberger Kapš, Nuša Strnad, Larisa Založnik, Lara Sanjski dan Odprtje športnih dvoran za navijace je nekaj deklet mlajših starostnih kate­gorij izkoristilo za ogled tekme ženske košarkarske reprezentance, ki se odpra­vlja na evropsko prvenstvo. Poleg ogleda tekme in druženja s sanjskim moškim so nekaj trenutkov po tekmi preživela tudi v družbi grosu­peljske reprezentantke Teje Goršic ter drugih reprezentantk, ki so pomemben del kariere odigrale v Grosupljem (Zala Friškovec in Eva Lisec). Še ena Grosupelj-canka v reprezentanci, Lea Debeljak, na tej tekmi žal ni nastopila. ŽKK Grosuplje Šport / Objave in razpisi U13 samo za tocko oddaljene od zakljucnega turnirja Kako dramaticna je lahko košarkarska tekma v mlajših kategorijah, so spozna­li vsi, ki so bili prisotni na zadnji domaci tekmi ekipe U13, oziroma so si tekmo ogledali v neposrednem prenosu. Dekleta so se na odlocilni tekmi za uvrstitev med najboljše štiri ekipe v Slo­veniji pomerile s Krko. V prvem polcasu so Grosupeljcanke prikazale izjemno pogumno košarko in po kolektivni igri v napadu ter odlicni obrambi prepricljivo vodile z rezultatom 32:18. V drugem polcasu so gostje, ki imajo veliko vec tekmovalnih izkušenj, razliko zmanjšale. Do vodstva pa so prišle šele v zadnjih sekundah tekme. Kljub temu so imela naša dekleta na voljo še nekaj se­kund za hiter napad, vendar so žal zadnji koš dosegle le trenutek po zakljucnem pisku sirene. Tako so se med najbolj­še štiri ekipe v Sloveniji uvrstile igralke Krke, ki so nato osvojile tudi bronasto Hitrost - pocasneje je varneje! stvom Mateje Pecar tudi v casu, ko so bili treningi v dvorani prepovedani, pridno trenirala na daljavo in so zato vrnitev na igrišca pricakala dobro pripravljena. Veseli nas, da se odlicno delo z mlaj­šimi košarkaricami v Grosupljem nada­ljuje. Že lani je ekipa U13 pod vodstvom Mateje Pecar osvojila cetrto mesto v državi, žal pa se koncnica prvenstva ni odigrala zaradi koronavirusa, tako da so dekleta ostala brez zakljucnega turnirja. Pred dvema letoma je ekipa U13 pod vodstvom Tilna Hojca izgubila odlocilno tekmo šele po podaljšku in tako le za eno trojko ostala brez želenega cilja. Tudi v preteklosti se klub lahko po­hvali z nekaj odlicnimi rezultati. Od leta 2006 pa do 2016 so dekleta te starostne kategorije štirikrat nastopila na »final fo­uru«, nazadnje leta 2016, ko so zasedla cetrto mesto. ŽKK Grosuplje Neprilagojena hitrost je na slovenskih cestah med glavnimi dejavniki prome­tnih nesrec, še zlasti tistih z najhujšimi posledicami. Pogosto je povezana tudi z nekaterimi drugimi dejavniki, kot so ne­pravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti. Podrocje hitrosti je zato kljuc­no za zagotavljanje boljše prometne var-nosti. Usodna je lahko že najmanjša pre­koracitev hitrosti Nekateri vozniki hitrosti in nacina vožnje žal še vedno ne prilagodijo svo­jim sposobnostim za vožnjo, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim znacilnostim prometa, vremenskim razmeram ter znacilnostim vozila in tovora. Pozabljajo, da promet in cesta napak ne oprošcata. Ne zavedajo se, da je dovolj zgolj trenutek nepazlji­vosti, ki jim lahko popolnoma spremeni življenje, in da je lahko usodna že naj­manjša prekoracitev hitrosti. Da bi voznike opozorili na to, kako zelo pomembno je upoštevati hitrostne omejitve in druga prometna pravila, po­licisti v sodelovanju z drugimi državnimi in nevladnimi organizacijami že vrsto let izvajamo akcijo Hitrost - pocasneje je varneje. Osnovni namen akcije, ki jo vsako leto izvedemo v vec terminih, je zmanjšanje števila prometnih nesrec, ki se zgodijo zaradi hitrosti, in zmanjšanje njihovih posledic. Naše aktivnosti so usmerjene predvsem v preventivno delovanje, izva­jamo pa tudi poostrene nadzore hitrosti. Posebej smo pozorni na prekoracitve hitrosti v naseljih, pa tudi na povratni­ke in voznike, ki najbolj kršijo hitrostne omejitve. Pri tem uporabljamo tudi raz­položljive stacionarne merilnike hitrosti in sodelujemo z mestnimi redarstvi ter na ta nacin poskušamo prispevati k ve-cji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Vecje so hitrosti, hujše so poškodbe Z doslednejšim spoštovanjem ome­jitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje razmeram na cesti bi lahko obva­rovali marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašca sorazmerno s hitrostjo. Vožnja znotraj hitrostnih omejitev lahko na evropskih cestah reši na tisoce življenj. Že ce bi povprecno hitrost v naseljih zmanjšali za samo 1 km/h, bi se števi-lo prometnih nesrec zmanjšalo za pri­bližno 4 %. Znižanje povprecne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesrec za­radi hitrosti za približno 2 %. Na to, da je pocasneje tudi zares var-neje, pa kaže tudi podatek, da je verje­tnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec za­radi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov. Višje povprecne hitrosti so znacilne predvsem za obdobja lepega vremena, ko so vozne lastnosti dobre. Vozniki lah­ko zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo lažen obcutek varnosti, pogosto tudi preceni­jo svoje sposobnosti, zaradi cesar vozijo hitreje in bolj agresivno. Obenem je v le­pem in toplem vremenu, tj. spomladi in poleti, promet gostejši, poleg voznikov osebnih in tovornih vozil pa je na cestah tudi veliko pešcev, kolesarjev, voznikov motornih koles in koles z motorjem, kmetijske mehanizacije idr., kar dodatno negativno vpliva prometno varnost. Bodite odgovorni in prilagodite hi-trost! Vozniki, prilagodite hitrost svoje vo­žnje veljavnim omejitvam, pa tudi svoje-mu vozniškemu znanju in izkušnjam ter razmeram na cesti! Bojan Petek Komandir policijske postaje V SPOMIN Olge Špelic, Lojzeta Rozmana, Slavka Kastelica in Toncke Trontelj, ki so nas zapustili v casu epidemije covida-19, ko se nismo mogli od njih dostojno posloviti. Ohranili vas bomo v lepem spominu, žalujocim sorodnikom pa iskreno sožalje. Stanovalci Jakhlove, Grosuplje in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti na pokopališcu Resje v Grosupljem, zanjo darovali svece, cvetje in darove za svete maše ter izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku Martinu za globoko doživet obred in sveto mašo. Hvala tudi pevcem za ganljivo zapete pesmi, gospodu Adamicu za organizacijo pogreba ter sosedu Renatu za pomoc ob njenem slovesu od doma. Žalujoci: mož Alojzij, sinova Matej z ženo Renato, Roman z ženo Mojco ter vnuki Anamari, Samo, Jure, Grega, Matic in Tine »Na svetu je mnogo poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi.« ZAHVALA V 86. letu se je od nas poslovila naša draga žena, mama, babica in prababica MARIJA REBOLJ (1. 4. 1935–1. 6. 2021) (rojena Trontelj, v Ponovi vasi), iz Grosupljega. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, darovano cvetje, svece, svete maše in darove za cerkev. Zahvala osebju Doma starejših obcanov Grosuplje za vso skrb, pomoc in podporo v casu njenega kratkega bivanja. Še posebej prijateljici in sostanovalki Fani Hren za obiske in molitve. Hvala dr. Mateji Kokalj Kokot, dr. Iris Hvala Krušic in patronažni sestri Branki za medicinsko oskrbo. Hvala g. Adamicu za socutno organizacijo pogreba, pevcem iz Žalne in trobentacu za odigrano Tišino. Posebna zahvala g. župniku Martinu Golobu za obiske na domu, vzpodbudne besede in lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalec, dalec je … Žalujoci vsi njeni Delo, ljubezen, trpljenje, bilo je življenje tvoje. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok, katerih cenil bo še pozni rod, nam pa ostaja praznina in velika bolecina. ZAHVALA V 98 . letu se je od nas poslovila naša draga mama, babica, prababica, teta in tašca ROZALIJA STEKLACIC (1923–2021) s Police. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izreceno sožalje, za darovano cvetje, svece, darove za cerkev in svete maše. Posebna zahvala snahi Jožici za ganljiv poslovilni govor. Hvala g. župniku dr. Jožetu Plutu za lepo opravljen cerkveni obred in Pogrebni službi Perpar za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala tudi negovalnemu osebju Doma starejših obcanov Grosuplje. Mama, hvala ti za vse in pocivaj v miru. Žalujoci vsi njeni Srce tvoje vec ne bije, bolecin vec ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oci. Dom je prazen in otožen, ker te vec med nami ni. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašce, babice in prababice EMILIJE ŠKRJANC (11. 2. 1929–25. 5. 2021), rojene VIRANT, iz Udja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, darove svetih maš, svec, cvetja in darov za cerkev. Posebna zahvala duhovniku Boštjanu Modicu, pevcem in trobentacu za lep poslovilni obred. Hvala tudi patronažni službi ZD Grosuplje in pogrebni službi g. Adamica za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoci vsi njeni S skrbjo materinsko me spremljaš povsod, življenje je moje niz tvojih dobrot. (Breda Šcek) ZAHVALA V 98. letu starosti je Gospod vzel k sebi drago Možakovo Mimi MARIJO KNEP (15. 3. 1924–5. 5. 2021), roj. Skubic, s Police. Iskrena zahvala gospodu škofu dr. Antonu Jamniku za darovano sveto mašo in arhidiakonu mag. Antonu Bercanu, patru Avguštinu iz Sticne ter msgr. dr. Jožetu Plutu za somaševanje. Posebna zahvala domacemu župniku za duhovno spremljanje naše mame v letih, ko ni vec zmogla v cerkev. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sovašcanom, prijateljem in njenim sodelavkam, ki ste nam izrekli sožalje in bili v trenutkih poslavljanja z nami, ter vsem, ki ste darovali za svete maše, za cerkev in svece. Pogrešali bomo mamino toplo bližino, mehke križe, ki nam jih je zarisovala na celo, ure molitve, ki nam jih je namenila. Odslej je naša velika priprošnjica pri Bogu. Nosili jo bomo v svojih srcih. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalec, dalec je … (Tone Pavcek) ZAHVALA Poslovila se je NADA REBOLJ (30. 7. 1945–30. 4. 2021) iz Bicja pri Grosupljem. Zahvaljujemo se domu ostarelih Vogrišenec na Hrvaškem za zelo skrbno nego zadnji dve leti njenega življenja, Gerlovim pevcem za ubrano petje, župniku Boštjanu Modicu za lepo opravljen poslovilni obred, gospodu Adamicu in njegovi skupini za spoštljivo opravljen pogreb. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece in maše. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, se poslovili od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoci vsi njeni TONI, ko sem te stisnila k sebi, pobožala te in poljubila, odprl si oci, podal mi roko, jo stisnil, me gledal v oci. Dve solzi stekli sta po licih. Takrat sem zaslutila, da prihaja cas … koncnost. Za vedno si zaspal. Del mene bo za vedno jokal, ker te vec ni ob meni. Tvoja žena Poslovil se je TONE MENEGALIJA (26. 12. 1938-10. 4. 2021) Vseskozi boš prisoten v mojem življenju. To leto je v moje življenje posegla žalost. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali svece in darove za svete maše in cerkev. Zahvaljujem se vsem, ki ste se kljub razmeram (covid) v velikem številu poslovili in bili prisotni pri pogrebu. Hvala gospodu Adamicu za organizacijo pogreba, pevcem za zapeto želeno pesem »Zvezde na nebu žare« ter ostale žalostinke in hvala gospe Vilmi za cudovito cvetje in aranžiranje. Hvala družini Hanov za socutje in hvala Lojzu Hanov iz UKC, da je obiskoval in bodril moža. Hvala gospodu župniku dr. Plutu za pogrebni obred. Hvala vsem sosedom, družini Trontelj, družinama Kastelic, gospe Jani, Silvi Resman, Andreji in Zoranu, Majdi Rozina.Hvala prijateljem iz društva Oldtajmer Škofljica, da ste se poslovili od Toneta v velikem številu. Hvala vsem, ki ste prisostvovali v velikem številu na njegovi zadnji poti. Požrtvovalno, nesebicno, srcno HVALA necaku Viliju, ki mi je od trenutka odhoda Toneta v UKC Ljubljana stal ob strani in dan za dnem omogocal, da sem obiskovala moža. Vedno je bil z menoj do zadnjega slovesa na Žalah. Moj poklon in še enkrat hvala, dragi Vili, da si me razumel – saj sem ostala sama z veliko bolecino. Za vso pomoc pri urejanju na uradih hvala Dani Makše in Toncki Kastelic. Vedno sta mi v pomoc. Hvala Marjanu Makše, da je vse uredil pred in po pogrebu. Hvala vsem prijateljem, radi ste ga imeli. Toni, sedaj pocivaš ob sinu. Tvoja žena Kogar imaš rad, nikoli ne umre … Le dalec, dalec je … Tone Pavcek ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mami, babi, sestra LJUDMILA ŠPAROVEC (7. 9. 1950–14. 6. 2021) z Obrtniške ulice v Grosupljem. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili žalost in bolecino ob izgubi naše drage mami, darovali cvetje, svece in svete maše ter jo pospremili na zadnjo pot. Najlepša hvala župniku Martinu Golobu za lepe poslovilne besede in opravljen obred. Posebno zahvalo namenjamo osebju DSO Grosuplje za vso prijaznost, skrb in nego v težkih trenutkih njenega življenja. Velik HVALA pa tudi tebi, mami, za vsak trenutek, ki si ga delila z nami. Hvala ti za vso tvojo ljubezen, potrpežljivost in požrtvovalnost, za vse velike malenkosti, ki si nas jih naucila. Mami, radi te imamo. Vsi njeni Vsak clovek je zase svet, cuden, svetal in lep kot zvezda na nebu … (Tone Pavcek) ZAHVALA TAJA TATJANA BERK (rojena Kocijan) 1972–2021 S spoštovanjem in iskreno hvaležnostjo se ob izgubi naše ljube mami, žene, hcere, sestre … Taje Tatjane Berk zahvaljujemo za vse dobre želje in spodbudne besede, izrecena sožalja, tolažbo ter podporo vsem najbližjim, sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem. Hvala tudi vsem za darovano cvetje in svece. Posebna zahvala tudi grosupeljskemu župniku gospodu Martinu Golobu, da je z nami Tajo pospremil na zadnji poti. Vsi njeni Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in vecno lep spomin na te. URŠULA MAVROVIC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za iskreno sožalje, svece in za svete maše. Posebej zahvala Mileti, šefici iz banke, in Darji Krkovic, pevcem in gasilcem in Martinu Golobu za sveto mašo. Naj v miru pociva naša draga mamica. Mami, pocivaj v miru. Hvala ti za vse. Tvoji otroci Štefka, Marko in Vida Berus z družino ter sestri Ivana in Milena z družinama ZAHVALA V 76. letu starosti se je od nas poslovila VERONIKA JAUŠOVEC (19. 2. 1945–2. 6. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrecena sožalja, iskrene poglede, tople besede in objeme. Hvala vsem in vsakemu posebej iz srca za darovane svece, cvetje in za kakršnokoli drugo pomoc. Posebna zahvala gre tudi gospodu župniku Martinu Golobu, ministrantoma, pevcem in vsem udeleženim za tako custven in lepo izpeljan pogreb. Hvala vsem za ponujeno oporo v tako zelo težkih trenutkih in za udeležbo, da smo lahko skupaj našo drago Veroniko še zadnjic pospremili na njeno zadnjo pot. Draga naša žena, mami, mama in prababica, neizmerno te imamo radi, pocivaj v miru. Žalujoci domaci