Književnost in umetnost, »DOMAČE OGNJIŠČE«. Učiteljska tiskarna pošilja osmo Ieto v svet mesečnik »Domače ognjišče«. Prinesel je ta list že nebroj vzgojnih irrpoučnih člankov, namenjenih staršem in vzgo- jevalcem, da jim olajša njihov odgovorni posel pri vzgoji otrok. Zato bi človek mislil, da ne more biti odlične družine, ki bi ne imela v hiši tega tako važnega lista. Žal, da temu ni tako. Kje leži vzrok? Morda v tem, da so bili dosedaj članki pisani večinoma strogo poučno in resno monotonno, ki ne vlečejo tako, kakor članki, pisani v zabavno-pripovedovalni obliki. Zato je vodstvo tiskarne sklenilo, da naj se list preuredi, da pridobi čitatelje zase. Ker se je bil njegov dosedanji požrtvovalni in zaslužni urednik, zaradi preobilice poslov odpovedal uredništvu, se je poverilo uredništvo in preuredba »Domačega ognjišča« Franu Erjavcu. Kdo je Fran Erjavec? Mlad naš tovariš je to, tam iz Goriške, ki ga.poznajo dosedaj le njegovi ožji prijatelji. A vsi, ki ga poznajp, hvalijo njegovo vztrajno delavnost na prosvetnem polju. In da je delaven, mi kaže 1. številka letošnjega »Domačega ognjišča«. Oblika in program lista je njegova misel, njegova je črtica» Mati«, ki seže človeku v srce, in njegov je tudi ves pregled, v katerem se kaže mnogo Erjavčeve individualnosti. V zabavno - pripovedni obliki je pisan tudi Soviškega članek »Ogledalo kot vzgojno sredstvo«, resno zamišljena pa sta vzgojna članka Ferda Plemiča »Nravstvena vzgoja otrok« in Erjavčeva studija »Dekliška vzgoja«, pisana na podlagi raznih virov. Ljubki pesemci »Pesem« in »V vlaku« napravljata list raznovrstnejši in mikavnejši. Ako ni list še tak, kakor si ga želimo vsi, ni to urednikova krivda. Prevzel je list v naglici, in velik program se ne da kar čez noč izvršiti. A list postane lahko ponos učiteljstva, veselo pozdravljen, v gosposki kakor v kmečki hiši. Toliko in toliko nas je, ki imatno izkušenj iz lastnega življenja dovolj in ki imamo tudi zmožnosti, da jih podamo ljudstvu v prikupljivi obliki — samo volje je treba! In vi mladi tovariši — vi ste še prav posebno potrebni v krogu pisateljev in agitatorjev za »Domače ognjišče«! Polni ognja in življenske sile ste! Naj nihče ne išče izgovorov! Ako se združimo vsi, ki nam je za dobro stvar, potem postane ta list res zrcalo učiteljskega dela, ppstane res pravo »Domače ognjišče«, okrog katerega se bo z veseljem zbirala vsa družina, da se zabava in poučuje. Zato: Nihče križem rok! Vsi na delo! Č. Odborova seja »Matice Slovenske« dne 13. februarja 1914. Predsednik se spominja smrti dolgoletnega odbornika šolskega svetnika Vilibalda Zupančiča ter poroča sledeče: Društvena knjižnica se že katalogizira. Knjižnica Npbelovega instituta v Stockhplmu si izpopolnjuje svoj slovenski del. V zameno stopimo s »S1pw. Towarzystvom« v Krakovu in z »Opštinskimi Novinami« v Bitolju; s Krakovsko akademijo se bo izkušalo doseči zveza. Preostala zaloga RoBmafilerjevih »Štirih letnih časov« se odstopi »Šolski Matici«. — Kot ustanovniki so pristopili: c. kr. učitelj Ivan Kovač v Šibeniku, ravnatelj dr. Jos. Tominšek v Mariboru, centralna knjižnica mestnih šol v Zagrebu, župan zagrebški arhitekt Janko Holjac in srbski všeučiliški seminar. — Iz zemljepisnega odseka: Zemljevidno delo je končano; za par dni pojdejo korekture na Dunaj v c. in kr. vojaški geografski zavod, ki tiska zemljevid. Zakasnitev zemljevida je neprijetna, a umljiva; sotrudniki so morali delati brez podpor..kakor jih dobivajo za tako delo znanstveni delavci drugje; odlične sotrudnike, kakor prof. dr. Cerka, prof. Pajka in prof. Orožna, je rano ugrabila smrt; nasvetovani popravki, ki so zadnje leto prihajali iz raznih krajev, so si često nasprotovali. — Iz odseka za slovenski jezik: Pregled o slovenskih dialektih (z dialektološko karto) priobči profesor dr. Nachtigall. Za dialektološke študije bi ^Jugoslovanska akademija« v Zagrebu dajala podpore; nekaj takih študij je deloma pripravljenih. Popolne študije o Trubarjevem jeziku še nimamo. Zbrane in izbrane spise o. Stanislava Škrabca začne Matica izdajati kot posebno založnino, ki jo bodo Matičarji mogli dobiti za primerno nizko ceno. — Narodopisje; Amaterjifotografi naj bi fotografirali n. pr. domače priprave, preprosto kulturo, orodje, gorske koče, posebne obrti, predice, terice, življenje kmeta, kako prevažajo les, delo v Železnikih, v Kropi, Kolednike, kmetiško svatba, fante, ki pojo, dekleta, ki pojo, ki igrajo vrtec, belokranjsko kolo itd. Ob ustanovitvi nove »Deželne zveze za tujski promet«, ki ima posebno panogo v »Dotnovinoznanstvu«, je Matica načelništvo tega odseka opozorila na svoj Narodopisni odsek in njega načrte. — Iz knjižnega odseka: Na neki ppseben dopis se odgovori, da Matica izda Slov. nar. pravljice in pripovedke, ko bodo končane »Slov. Nar. pesmi« in da se bo misel o izdanju knjige o vseh straneh slov. kulturnega življenja dala uresničiti takrat, ko izide »Jugoslovanska Enciklopedija«, kjer bo gradivo zbrano. — Obsežno monografijo o Einspielerju izda »Družba sv. Mohorja«. Pisatelja životopisa dr. K. Glaserja še nimamo. Monograiijo o bolg. pesniku Penču Slavejkovu spiše prof. Bezenšek. Za zgodovino Štajerske, ki zide v Slov. zemlji, še vedno ni bilo mogoče dobiti pisatelja. — Le omenja se predlog, da bi kateri pisatelj izvedel Jurčičev rudimentarni roman »Slov. svetec in učitelj«. — »Korespondenco dr. Jos. Vošnjaka« (I. del) je priredil dr. Lončar. — Knjižni program za leto 1914: Zabavna knjižnica in Knezova knjižnica. — Vošnjakova korespondenca. — Srbphrvaška narodna lirika (Ženske pesmi), ki jo priredi Cvetko Golar. ¦— Prevod iz svetovne književnosti (Tolstega »Vojna in mir«; Anatole France: »Thais.«) — »Ižansko narodno blago« (pravljice). — Škrabčevih spisov I. snopič izide kot posebno izdanje. V evidenci je i nadalje imeti misel o izdaji starejših slovenskih pesnikov, ki so doslej nepristopni in že zato neznani.