St Clevelandska Amerika isi
II "tmimL	NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI._ j|	jj
P 10». NO. xo3. — Prvi del.	CLEVELAND. O. PETEK, ;o. DECEMBRA 191a.	'	Part One. — VOL. V.
SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE VOŠČIMO
VSEM NAROČNIKOM USTA.
MIR S TEBOJ!
A. Medved.
Noč razpenj« krila trudni, gora se izavija v sen. Ali ču:išy duša budna, da te neka sila čudna
vabi v svet pdkojni ven? •.
Z vrha, ki ga temno brinje venca in opaja zrak, rad nebo bi gledal sinje, luno in zvezda svetinje, migljajoče v tihi mtak.
Sanjal bi o zlatih dvorih, kjer resnica vlada zgolj kjer v neskončnih se prostorih duh ob solnčnih greje tzorih vsak trenutek srečen bolj.
V.*ak trenutek bolj nesrečen koprnim od zemskih tal. Trudnega telesa slečen rad bi, samotar nevečen,
\ se pozabil in zaspal.
Tajni zbor duhov ponočnih raj bi sklenil nad menoj, ' v krogih plaval nerazločnih, peval v glasih milozvočnih zadnje pesem: "Mir s teboj!"
SVETA NOČ.
Sil vin Sardenko.
, 4
Prevzela mi spet srce. Se svet je tvojih ust šepet, se sladek tvojih mir oči, še diven lahnih kril polet.
"A ti si drug kot davne dni. Na Savi pesem je šumela; strmeč ob njej si ra-d postal, In ta je zate onemela.
Ves rodni kraj je v duši prej odmeval z mnogimi odmevi:
neveste, nageljne, noči--
Utihnili so prešnji spevi.
A ti bu<liš mi. lepši spev. j Nevesta višja pred očmi, čistejši cvet, milejša noč. O sveta noč, to vse si — ti!
—-Stran a— _
.i,. ■ ' - "'
Notre Dame de Paris.
Roman iz 15. stoletja po zgo- t uim dovimkih zapiskih.
FRANCOSKO SPISAL VICTOR HUGO. _
ZA XLEVELANDSKO AMERIKO" PRIREDIL L J. P.
Peto poglavje.
Prostor, kjer francoski kralj moli.
Mogoče se bravec spominja, da je Kvasiinodo se pred prihodom vagabundov opazil majhno luč v nekem oknu blfeu vrat sv, Antona. To okno je pripadalo poslopju, ki se je zvalo bastilija. Luč pa je bila sveča francoskega kralja La-dovika XI.
V resnici je 1)il kralj že dva
dnij v Parizu. In v nekaj dneh
je hotel mesto zopet ustaviti.
•Njegovi obiski v Parizu so bi-
ii redki in kratki; v Parizu se
mu je zdelo, da nima dovolj
vislic, skrivnih vrat in dobrih ■ i ,
stražarjev okolt sebe. Prišel je, da spi v bastilji. Ni hotel stanovati v krasnem gradu Luvre, kjer je imel krasno »palnico, postelj dvanajst čevljev dolgo, najlepše okraske in vso udobnost. Meščanski kralj je raje spal v bastiliji, kjer je imel ponižno sobo in pripravno postelj. In kar je bilo glavno, bastilija je bila bolj močna kot Luvre.
iSoba, katero je francoski kralj zbral za svojo spalnico, se je nahajala v najvišjem nadstropju najvišjega stolpa. Eno *amo veliko okno je bilo v sobi, zamreženo z mesingasti-int žicam in železnimi palicami. "Na oknu sta pa bila oba grba, Vralja in kraljice; vsako okno ie veljalo v tetflajnih časih dva indvajset grošev.
V	sobi in biJo videti pohištva kot v navadnih sobah, ni bilo miz z nogami, ne klopi, ne stolov, pač pa ?amo en naslonjač. Ta naslonjač je naznanjal, da ima ena sama oseba |*ravico se vsesti v tej sobi. Blii>u naslonjača in blizu okna pa je bila. (posebne vrste mizica, pokrita s prtom, in .na kateri so bile podobe ptičev. Ne daleč od te mize se je pa nahajal molilni klečalnik, bogato z brokatom vezen in ozaljšan z zlatimi njti. Konečno pa, v zadnjem kotu sobe je bila pri-prosta postelj, brez posebnih okraskov. Ta postelj je pozneje prišla v last privatnih državljanov.
Taka je bila soba, ki je dobila iine "prostor, kjer francoski kralj moli."
V	trenutku, ko smo se v duhu z našim čitateljem preselili v to sobo, je bila slednja precej temna. Minila je že ura, odkar je zapel večerni zvonec; noč je bila, in le ena slabo brleča sveča je razsviiljevala prostor ter nerazločno kazala lica petih oseb. ki so se zbrale v eni sobi.
Prva os 1>a stoji. bogato oblečena, na licu se ji pozna zviltost in predrznost ter'V t6-kali drži dolg papir. Ta oseba stoji pred osebo v naslonjaču, ki sedi. slabo oblečen, s sklonjenim telesom, s prekri-žanimi koleni in s komolcem oprnm ob mizo. Gube na obra. zu so kazale, da je oseba stara in to je bil l.udovit XI. francoski bral j.
V	precepLŠnji razdalji od prvih dveh oseb. stojite dve drugi, oblečeni v flanderske obleke. Tiho se pogovarjata med seboj. Dober opazovalec bi v teh dveh osebah takoj opazil flanderska poslanca Viljema Rima in Jakoba Kopenole. Spomniti -e moramo, da ste te (I've osebi igrali precej politike
. v življenju Ludovika XI.
In na nasprotnem koncu. bli. zu vrat, pa stoji peta oseba, mirno kot kip. kratke postave, obilnega telesa, z grbom vsilim na prsih, s čudnimi očmi. s pogledom kot tiger ali pes.
Vsi so bili odkritih glav, le kralj je bil pokrit. Plemenitaš. ki je stal zraven kraJja, bere na dolgem papirju, in zdelo se je. da kralj v. zanimanjem pokuša. Oba Flanderca pa sta se pridušala med seboj, seveda j <tk o t lil o.
"Grom in strela!" mrmra Kopeaiote* "truden sem že od j stanja. Ali se ne sme nihče vsesti tu?" Rini pa odgovori s tem, da , zmaje z glavo in se tiho TA-
-	smeje.
"Zlodja," ponavlja Kopeno-i le, katetemu se je za malo zde-: lo, ker je moral tiho govoriti, : "prav srbi me,, da se vsedem i na tla kot to storim, kadar sem
-	doma."
Vtem trenutku pa začne govoriti kraJj. Šepetanje umolkne.
"Petdeset grosev za obleke služabnikov in dvanajst forin-tov za obleke pisarjev naše krone! Zlodja, vi vendar meče-te denar kar na tone od sebe! Kaj ste zblazneli Oliver?"
In ko je tako govoril, je stari kralj dvignil glavo. Hipoma vzame dolgi papir iz rok prejšnjega čitatelja.
"Ugonobili nas bodete," kriči kralj. "Kaj pomeni vse to. Zakaj nam je treba tolikega zapravljanja? Dva ka>plana, j vsak dobiva deset forintov na | mesec, in /raven še pisar ka- , pele, ki vleče sto grošev na mesec! Streiaj spalne sobe z de- ( vetimi forinti ha leto. Štirje plemenitaši kuhinje s 120 fo- ( rinti na leto! Nadzornik praže-nega mesa, nadzornik zelenja- ; Vi', nadzornik juhe, glavni ku- 4 bar, zasebni strežaj, dva poma- , gača, in vsak izmed teh dobi t deset forintov na mesec! Sobni j sluga iti njegova dva pomočm- j ka vsak štiriindvajset forintov v na mesec! In mojster našega f zakladničarja, dvanajsto forin- 8 tov na leto! Kontrolor petsto! In koliko jih je še! Človek mo- , ra zblazneti pri tem. Da pia- , čamo zaslužek našim služabni- j konv moramo oropati celo , Francijo! Prodali bodemo zlat. nino. In drugo leto, če nam v Bog in sveta devica Marija r (kralj se pri tem oikrije) po- |< dasta zravje in moč, pa pije- j-mo in jemo iz glinastih krož- 1 nikov in' loncev."	j
I11 ko tako govori, zazre nje- ) govo oko srebrno posodo, ki |< se sveti na mizi. Kralj izaka-šfja in nadaljuje: "Mojster Oli- {| ver, princi, ki vladajo našo sla- ^ vno deželo in drirge države, j kakor kralji in cesarji, ne smejo t nikdar preveč zapravljati pri r svojem gospodarstvu. In nik- s dar mi ne dajte več prilike, } mojste Oliver, da vam to še enkrat ponovim. Naši izdatki (| rastejo vsako kto. Hm, do le- f ta 1479 stroški niso #znaša1i s nikdar več kot 36.000 na leto, leta 1480 jih je bilo že 43.000. 1 leta 1481 pa 66.000 šesto gro- t šev in 8 vinarjev, in to leto, | pri veri mojega telesa, jih bo že osemdesettisoč. V štirih letih so se stroški podvojili. Gro- t zno r ,	(
I11 po daljšem presledku zo- t net nadaljuje kralj:	I
"Poglej tovariš Rim, veliki t mojster kuhinje, veliki sobar. \ veliki maršal, vsi ti nam kori- l stijo kot zadnji sluga. Zapomni j si to. Kopenole. Za nobeno ra- r bo niso. Podobni so štirim 5 evangelistom pri uri. Hrez njih > bi ura vseeno Šla naprej." ^ In ko se nekoliko spočije, « reče OHverju: "Naprej, Oliver. Rad bi cul še druge račune/' \ In računski tajnik kralja za- 1 čne brati:
"Adam Tenonu, pisarju lira- 1 uitelja pečatov pariškega pro- 5 (osa, za Srebro, ker je naredil \ omenjene pečate, ker stari ni- t so bili več za rabo, dvanajst i pariških forintov."	t
Viljemu Frere. svoto štirih t forintov. štirih grošev kot za j plačo, ker je krmil golo«be v hiši Turneles, meseca januari- ] a. februarija in marca. Poleg \ tepa je pa še dobil sedem če- 1 trtniakov ječmena.	i
Graj Friarju. ker je priznal j neko krivdo, štiri pariške gro- j
* 1»
se.	1
Kralj je pazljivo poslušal; od t časa, do časa zakašlja, tupa-
—— ', » ..... 1 ".""*
ustniiratt>, poviije nekaj kapljic ; in	kisel obrar, -
' "Za napravo seatih oknov v hiši TurWeks, trinajst groiev.
' "Za tPviš nova rokava kraljeve obleke, dvajset grošev.
r "Za en lonec mamila, za ma-I zanje kraljevih čevljev, petnajst vinarjev."
"Za malenkosti, deske, vrata in druge stvari, da so dobili levi v St. Polu svoje stanovanje, dvaindvajset forintov." 1 "Prokleto so drage zverine,", 1 reče Ludovik XI. "Vendar lepo je biti kralj. Le naprej, mojster Oliver." 1 Za hrano nekega dcfcka, ki je bil zaprt v klavnici, ker niso vedeli, kaj narediti z njim, šest »forintov, štiri groše."
"Kaj je to?" reče kralj — "vi hranite to, kar bi se moralo obesiti! Zlodja! Niti narja ne dam več za to hrano, Oliver, naredi vse potrebno z gospodom Estirtevilom, in on naj uredi vse potrebno še to ' noč. da se dečko oženi z vislicami. Naprej!"1
Oliver nekaj začrta z nohtom na papirjm in nadaljuje:
"Henriku Kusinu, mojstru rablju Pariza, šestdeset grošev, kakor mu jih je prisodil gospod profos mesta Pariza, za katero svoto je kupil velik meč, da obglavi zločince, spoz-nan« krivimi po pravici;; ravno iz tega denarja se je popravil in 1 nabrusil stari meč."
Kralj prekine čitatelja. "To je dovolj; to svoto dovoljujem ji vsem svojim srcem. To so , stroški, ki me niti ne brigajo, j Nikdar še nisem psoval nad takim denarjem. Naprej."
"Za nabavo nove velike kletke —"	i "Ah!" reče kralj, ko zgrabi ; z obema rokama naslanjač, j "vedel sem, da prihajam v ba- ; stiijo n gotovega vzroka. Stoj. < te, mojster Oliver ;to kletko i hočem sam pogledati. Ti bos i hral račun, jaz bom pa preisko- s val. Gospodje iz Flandrije, pojdite z menoj, to je čudna \ stvar." t I11 kralj vstane, se nasloni \ na roko Oliverja, pomigne 9 mutou pri vratih naj gre na- |r prej, zapove Flandercem, naj v mu sledita, in zapusti sobo. s Kraljeva družba je dobila pri £ vratih spremstvo oboroženih ^ mož v železju in malih dečkov, 1 ki so z bakljami razsvitljevali | pot. Po različnih in vijugastih s hodnikih so korakali naprej. 1 Naprej koraka kapitan basti- £ lije, da odpre vrata staremu 1: kralju, kije vso pot kašljal.
Konečno, ko pridejo do za- j dnjili vrat, ki so imela toliko r ključavnic in zapahov, da je v bilo treba vrata skoro en če- ( trt ure odpirati, stopijo v izrač- z no in široko dvorano, v katere sredini odkrijejo velikansko. x železno iti leseno gajbo. To j? s bila ena onih slavnih ga jI), za , državne jetnike, katere so na-zivali "kraljeve hčere". Ob straneh te gajlbe je bilo nekaj r okenj, tako na gosto prepreže-nih z mrežo, da se niti steklo j ni moglo videti. Namesto vrat pa je bil velikanski kamen, tak, . kakor ga vidimo .na grobovih. , Kralj začne korakati počas* j okoli te gajbe, dočini stopa Oliver za njim in berer MZa napravo nove velike lesene gajbe z dobrimi zapahi, 7. debeli- t mi bruni in mrežami, ki so de- , vet čevljev dolge in osem širo- ^ ke. okovane z debelim »elez-jem, in katera gajba je "bila na-reje.na na povelje našega go- s spoda kralja. Devetnajst mi-za rje v je delalo gajbo, rezalo, • pililo in urejevalo skozi dvaj- j set dnij —" „	9
"Krasen les je to." reče | kralj, ko s palico potrka na x ga.:bo.	j
"Za to gajbo se je porabilo," nadaljuje Oliver, "dvesto dvaj- ( set debelih železnih klinov, de- ^ vet dolgih, in vse skupaj teh- (] ta to tritisoč sedemsto in pet- j intridtfset funtov, svota a vse . to znese tristo forintov, sedem- j, najst grošev in sedem vinar- r jev."	s
"Paske Dieu!" zakliče kralj. ( Pri tem vzkliku pa se zgane ne- ^ ka oseba, ki je bila najbrž v notranjščini gajbe. Zasliši se ^ rožljanje verig, in slab glas, o , katerem se je zdelo, da priha- ^ ia iz groba, zakliče: "Milost* j vladar, milost!" Oseba, ki je tc govorila ie bila nevidna. j
"Tristo formtov. 17 grošev in >edem vinarjev," ponavlja .
"■■'-•'« -f}." .. i i	• '.-I- j'. ■	f K - -
.t —A«' '	- 1	- ••» f f.
'dev. Amerik«' Dec, ao. ijt«.
c kralj.
. navzoče, rasten kralja, kf da
-	ponbVno mamenje, naj Oliver nadaljuje se čitanjem, dočim
-	kralj sam še vedno pregleduje
-	gajbo.
"iPoleg tega," nadaljuje Oli-
-	ver, "smo plačali nekemu zi-i darju, ki je naredil- luknje, v
-	katere so s* zasadili železni koli za okna, in v tla gajbe, da
\ je bila boljša podlaga, sedeii-
-	indvajset forintov, štfriindvaj- ^ , set grošev."
Oni glas začne zopet prosi-' I ti; "Za božjo voljo, veličan-■ stVo, zagotavljam vas, da je I , bil kardinal Angerski kriv ve- ! ieizdaje, ne j at." -."Zidar je drag," reče kralj, j "Nadalje". Oliver nadaljuje: "Delavcu za okna, postelje in tUTUge stvari, dvajset forin- ; tov, dva grosa."	;
Zopet nadaljuje glas v no- j tianjšini: "Gorje, veličanstvo, j aH me nečete slišati? Protesti- j ram, da nisem jaz pisal onega j pisma, pač pa kardinal Balu." j "Tudi ta dclavec je bd J drag,"'pripomni kralj.	j
"Milost, veličanstvo, milost. J Vse so mi vzeli, kar sem imel | in v tej gaj"bi stanujem že šti- J rinarj'st let zapr.. Oh, veličan- a sf\o, v nc-besih dobite plačilo, J če me oprostite."
"Majster Oliver, koliko zne- \ se vsa svota?" vpraša kralj. S ""Tristo in šestdeset fo- j rintov, osem grošev, tri vinar- *
ie " • i "Sveta gospa," reče krab.
"draga gaj-ba je to."
Medtem pa vzame kralj ra* J
čune v svoje roke, gleda ra- ^
.*une in gleda gajbo. Notri v 4
gajbr se pa začujejo strašno J
žalostni glasovi, kot bi kdo kli- J
ca I mrtfv iz groba na pomoč. X
Strah se je lotil kraljevih 5
opremljevalcev, ko so začuli X
sledeče besede:
"Štirinajst let, veličanstvo S
V imenn Waž«ne device, veli- S
čanstvo, poshišajte me. Vaše >
veličanstvo se je ves ta čas ve- J
selilo božjega solrtca. Ali jaz ^
nikdar več ne bom videl dne- t*
va? Bodite usmiljeni, veltčan- 4
stvo. Usrnfljenost je kraljeva ^
čednost. Ali cre misli kraljevo ^
veličanstvo, da je treba ob %
uri smrti ©<lpif»t'ti grehe? 1 ti |
>©reg tega nisem bH jaz, ki je g
storil zločin, radi katerega 2
moram »ecfaj trpeti. Ah, veli- r
čanstvo. imejte usmiljenje z v
menoj."'	|
"Oliver.'' reče kralj, ko zma- |
je 7. glavo, "tu vidim, da so mi fe
računali dvajseti grošev za rlo- ^
vieo, dočim je vredna »samo \
dvanajst. Pcšljr jim račun na- I
zajr	(;
Po teb besedah: pa se kralj vrne s svojim spremstvom v Yj svojo --parno sobo. Ko so še S na potu, se hipoma obrne proti ^ icgTavarjn basttlje:	-jj"
"Pravkar mi je prišlo na u tvisel,'" reče,. "Ja je nekdo bil a v gajbi. katero smo ogledova- ^
ur	J,
"Imam dobro v^ro, da je bil, Vj veličanstvo," odvrne poglavar, > začuden nad takim vprašan- fj
jem. '	£
"•Kdo pair	(£
"Sef iz Vemna."	1
Kralj je to bolje vedel, ko: litugi. toda ve.-eWlo ga je so \ norčevati iz svojih sovražni-j\ to*.	j L
"Dcber škof je bil."	|vj
Potem pa stopi s svojim 1 spremstvom v spalnico. Te- fj kom kraljeve odsotnosti je pri- J šlo več sporočil, ki so bila po-ložetia na njegovo mizo. Kralj sam ot^re pečate in hitro pre- K bere. Potem pa pomigne Oli- ^ verjr„ ki vzame pero in začnejo pisati kraljeve odgovore.
Viljem Rim ga je marljivo V opazoval. Kralj je govoril ta- / ko tiho. da sta Flanklerca mo- U »Ia vjeti samo nekoliko besed, g. Naenkrat pa vzklikne bolj gla- % sno: "Paske Dieu. si"cilijanski h kralj pečati svoja pisma z ru- u menim voskom, kakor franco- ^ ski kraij. Mi tega ne smemo f dopustiti. Zapomni si to, Oli- # ver."	9
I11 ko narekuje kralj neko / pismo na maršala na deželi. | V naj vojake navadi reda, plane ff hipoma v sobo neka oseba, v^i | prestrašena in zakriči: /
"Veličanstvo, prebivalstvo« Pariza se je itprlo."	V
%	II	koH »*	|(
Slovencem v Clevelandu in po Ameriki nazna- ; njam, da imam mnogo sodov fiinega, domačega | prešanega vina, rudečega in belega, katavba.v Vino i je prve vrste, garantirano, po najnižjih cenah. fj
iS	.• i. ->* i\ ' t JL£	■> ■
- ■ ( , - '
Slovencem priporočam svojo domačo gostilno,
j
kjer bodete vedno postrežem v vašo zadovoljno$t z dobrim, svežim pivom, dobrim W» in finimi j smodkami. Posebno se priporočam ob božičnih praznikih v obilen poset.
Prodajam na drobno in debelo.
Vsem Slovencem po širni Ameriki voščim vesele
* *
božične praznike in »rečno novo leto.
NICK VIDMAR,
1145 E. 60th St., - Cleveland, Ohio ;
Cjudska ftranaJ
__ . . . ,
... . ■ ■ V zadnjih letih so zdravniki posvečali največjo paznoat vprašanju, kako naj j se hrani truplo .od mladinskih let do starosti. Strinjajo se v tem, da se lahko 1 p-epreci mnogo bolezni].in ludi ozdravi, če dbbiva; tmtiplo pravo hrano. Tako !
1 zdravljenje ie pri?e;no »n lahko. Potrebno je samo. da izberete hrano, ki vam n^aja. in da s poitkusom določite, koliko Hram potrebujete. Če je apetit slab, ali prebava pnčasna. rabite \ .
Trinerjovo Ameriško
GRENKO VINO, m
1 WBri'	'■'£' i* !•"	■ {"^mI
To znano ><lravilo daje moč oslnbe'im or^auiamc pri prebavljanju in uravna njih dt* lo. Očisti prenavljal ne organe* in jHV maineoli: močne in čiste. To zdravilo priporočamo, če imate
. ■ ' ?
1 1 ■"—»■' ——»
sf'M
zaprtie.
bolečine in krffe. neprebavnost, gia«obol,
Ce ne mor« spati,
nerajpolojenoet po jedi.
Trinerjevo ameriško grenko vino se naj rabi kakor hitro zapaaite naj- • manjši nered pri prebavljanju. Dajte to zdravilo deklicam in žepskam. ki ima-:« jo hrbtno bolezen ali glavobol, ki «0 nervozne, revmatične in slabe. Dajte to j zdravilo onim, ki potrbujejo moči. Po lekarnah.
i JOSIP TRINER, J
i	Importer In exporter. . -ill
11333-9 S. Ashlond Ave.	CHICAGO, ILLy
I Najbolje se smJja
ki se
ff ob pravem času smeja.
I Pesniki morajo biti rojeni — Hp«t| žak, da so rojeni tudi oni, Ki se silijo za pesnike.
| V«čma JJudij bi morala biti KrŠe življenje tiha, če bi samo |to povedala, kar mrsli. .
J Mo-š, ki se oženi s telefoni-gstinjo, ni vedno prav zvezan. Htadpora gospodinje je" največ-Škrat gospodar v hiši.
p Kdor v sedajnosti na prihod-Hjost misli, ne bo imel poibenč ! pretekk)sti.
Brrosperiteto imamo tedaj, ka-Kdar se nam bolje godi kakor Enašim sosedom.	r
Veliko bolje bi bilo na sve-Hu, če bi naša prva mati Eva ||dala svojim hčeram lep vzgled Klin jmu pritisnila figovo pero na I ivsta.
Noben ,-mož ni toliko parne-Jien, da ne bi naredil kaj netim-■Bnega za kako žensko.
Pri -zobozdravniku lahko Jv3ak odpre usta kolikor jih hoji Če, vendar ne sme prav nič povedati. w^Wtm,
Mi lahko še tako zabavljamo | čez visoke cene plina ali preji moga, konec no pa moramo | vendar skrbeti, da se iz dimni-fc k a kadi.
Lepa beseda najde lepo me-i/;, sto, le škoda-je, da je tako ma-| lo Ijudij na svetu, ki najdejo ■ lepo besedo.
Dobrodelnost, ki se začne i doma, se je začela na napač-I nem prostoru.
Vsakirio upa na srečo, in to I upanje je že en del sreče.
Večkrat je naša lastna kriv-I da, ko se pritožujemo, da nam |pe udsoda naprtila "breme na ' r;-n>0.	v
Večkrat sanjamo o boljšem l življenju na onem svetu, pri I tem prespimo. najlepšo sedaj-nost.	<
Darovali so nam življenje, in » to darilo ostane v mnogih slu-I čajih nič vredno, ker mnogokrat ni človek vreden tega da-
I' rila.
Kako srečni bi ljudje živeli, če bi se toliko brigali za za-I devc drugih, kakor se brigijo za svoje lastne.
V resnici slaba je le ona žen-ESka,.ki ima otroke, in ji je pri I tem še dolgčas.
Mož, ki je "prodan in izdan" v lahko bolj pokoncu nosi glavo, I Koi moi, ki je "kupljen in plačan."
Nobena ženska ni tako slaba kakor jo delajo sosede.
Za marsikaterega j* čaša vesli. selja in trpljenja — kozarec z žganjem.
Usmiljenja ne smemo vedno l; vsega razdeliti na siromake, I bogatini še večkrat potrebuje-I jo še večjega usmiljenja.
Resnica nam pribori prijatelje, ki nas sipoštuijejo; laž pa I nam dobi prijatelje, ki nas zaničujejo.
Mednarodni jezik je samo | oni jezik, katerega mrmrajo 1 otroci, ko še govoriti ne more-| jo. Pravega mednarodnega je-I zika pa ni, torej tudi medna-I rodnega bratstva ne more biti, | ker mutci ne znajo govoriti.
Kdor vsakega smatra za r norca', je gotovo sam največji norec.
"In ne vpelji nas v skušnja-Ijvo"... tako se moli v očena-P Su... kar pa ni prav, ker pot I? v sku&njavo si sami vedno po-I iščemo, ne da t>i nas drugi tja
šele oni, ki je nehal upati, 1 ta se je .začel starati. -KL' ^Prijateljstvo, ki računa na | zahvalo, ni prijateljstvo, pač Upa je radii računov navadna tr-
^ Za lenuha so dolgi cfcievi, le-I ta pa kratka.
Med vsemi skHtimi orožji je I jezik najlbolj — nevaren.
E Pisma o prijateljstvu.
j Gospod Bernik je sedel koli modno na zofo, prižgal si ciga- i ifeto in leno segel po pismu. . . ki je še zapečateno ležalo pred i ^^m na mizi. Prereza I jo
N"*— .............Ai—u--
"Vem, da si vznevoljen nad mojo malomarnostjo in nad
, mojim nevljudnim molkom.
» f • • • ' £ j - ' Tvoje zžidnje pismo me je pu-
■	stilo docela hladnega, danes V ne morem odgovoriti nanj — - nisem zato. Oprosti mi, da Te , danes nadlegxfjem s čisto drugimi stvarmi, ki jih nisi vajen
1 najti pri meni. Raje bi molčal,
>	t6da zdi se mi, da mi bo laije, ako Ti cazodenem vse, kar se
■	mi je zadnje mesece prigodilo.
•	In potem boš razumel, zakaj
■	nisem zmožen odgovoriti na Tvoje ljubeznjivo pismo.
Osvoji prijateljici Berti sem
•	Ti nekoč že pisal Ta Berta jc v resnici *lato dekle. Seznanil
■	seni se z njo čisto slučajno, o " neki priklii, ko sem menda ob.
iskal njenega očeta, mrzlo in
•	trezno računajocega trgovca, t Poslej sem večkrat obisfkal 1 njeno družbo — iz dolgočasja, i V njeni družbi, ki obstoji iz
idealnega« <dekl«ta Martine in
■	mladega, še močno heiskuše-
•	nega študenta, smo večkrat go. vorili o zelo naivnih stvareh,
►	debatirali resno o v.sakovrst-
■	nrh problemih in časih igrali
•	tudi na karte. Iskal sem pač prijetne in ljtvbeznjive družbe
>	in sem- jo našel. In ipostal sem dober prijatelj Bertine domače
►	hise. Prve čase ni napravila name Berta nobenega posebnega utiša in če bi mi tedaj kdo prorokoval. da se bom v njo zaljubil, bi ga imenoval beda-
» ka.
Berta je veliko in neveliko : nerodno dekle. Njeni močni lasje in nien nosek malce zavihan navzgor. Sicer pa je fleg-matična natura, ki se rada tudi smeje in igra. Ona je sploh velik otrok. In po ta njena dobrodušnost! Časih .jo popade tudi trma in takrat je najbolje, pustiti jo y vsem v miru.
Ali je lepa? Na to je težko od^ovorit^ — meni. Ko sem jo spoznal, se mi ni dozdevala lepa. Njena močna postava, njeni močno zlati lasje in njena lena ho5« — vse to mi ni bilo prikupljivo. Utis. ki ga je napravila name. pa je bil nenavaden. Vendar sem jo rad imel zaradi njene nebeške dobrodušnosti in plemenitosti, ki sem< jo polagoma spoznaval. Postala sva si resnično dobra prijatelja.
Večkrat sem razmišLjal o nji in njeni bodočnosti. Časih več, kot je bilo potrebno, zakaj postajala mi je v mislih celo nadležna. Glej vendar, sem si mfelil, čemu toliko premišljevanja o» nji, ki ni več, kot moja prijateljica. Noči, ko se mse brez spanja premetaval po trdi postelji,je napolnila ona. Bfla je ipoleg mene tudi tedaj, ko me je premagal nemirni spanec. Veclel sem, da ima Berta zdravo živčevje in da rada ' mnogo sipi. Čemu mi potem ne da miru? Zakaj me sili, da vedno mislim le na njo in zanemarjam vse drugo, kar mi je dosedaj delalo veselje? Postal sem vznemirjen in truden. Ta nemirna trudnost je j>ostal?7h-me prava mufka. S silo sem odbijal vsako misel na njo, sku- ' šal jo ubiti še predino se je za-rodila in razpredla. Zaman. Misel na> njo se ni dala pregnati, noiavila še je vedno zopet, znova in me duševno dušila.
Hotel sem biti razumen dečko in sem uporabil svoj razum. Lepa- ni, to je gotovo, i sem mislil, torej je ne moreš za skalno ljubiti. Ujubiti? Ali ] jo sploh ljubiš? Kako smešno 1 vendar! Spoznal sem končno j vendarle, da sem silno zaljub. ! ljen. Zalublijen v njene zlate j lase, o katerih mi je fcadnjič i delal tisti širdkoustni, neizku- < šeni študent, da so naravnost 1 orrdi, v njeno nerodnost, v njeno dobrodušnost. In, v njen plemenit značaj. Ampak kakšen smisel naj ima vse to? Ali ni Berta že zatj ubij ena v svojega j fanta čez ušesa, in aH ni njen naivni fant prav tako zaljub- i ljen v njo? Nestrpno in silovi- i to je zaljubfljen, to ve cela fa-ra. In ona ga ima rada; nekoli- t ko sramežljiva je v tej banalni t in brezčutni javnosti namenjena. Kaj hočem torej s svojo Ijnbfznijo do nje? Še nikoli r nisem doživeT tako^ silovite, ti- C ranske ljubezni in toliki brez- * mejne «mešnosti obenem. *
Priznam. Brezmejno sem postal zaljubffčn. Vse bi dal za r Berto sebe samega tudi Za-1 t
se tudi za druge. In ni je ženske na »svetu, ki bi ji priznal . prednost pred njo. Samo ona
-	bi me mogla umiriti.
\ Zakaj samo ona ? Zadnjič
-	sem se sešel z ljubeznjivo Mi-: ro. Ona me spominja na neko
-	bulgarsko dekle, ki sean jo ne-i koč spoznal. Mira je silno Iju-, beznjiv otrok, ki me rada vidi. , Da bi jo poljubil? Ne morem. ? Zakaj ne pride ljubezen med . naju, zakaj je ne morem vzljubiti? Ali ni to fatalito, da se zafjubijn v Berto in ne v Miro, v to ljubeznjivo dete s črnimi
i laismi, temnimi očmi, z živah-. ninvi, vedno veselimi lici?
Kaka neumnost, dragi moj!
>	Povej mi dragi prijatelj, od-
>	kod taka brezmejna neumnost ? i Sama od sebe se porodi in te . ne izpusti. Tlači Te k tlom,
ubija Ti duševni polet, naprav-. Ija Te nezmožnega za vsako : drugo misel, stranka omeji te-l lesno in duševno. Skušaš z ra-
-	zumom, z filistrskimi razlogi . premagati srce in glej, srce Te , ne posluša, prezira Tvoje razumne razloge in hrepeni po
i cilju, ki ga ni moči doseči ni-? koli.
t Naposled uidem kakor stra* i- hopetec, bežim iz te nervosno-t sti. Klatim se sam po samotnih i potih, po blatnem polju, po vlažnem gozdu. Nikjer ne naj-
>	dem miru. Zaidem v gostilno
>	med glasne, prešerne kvantače. ■ Ne v zdrži m t in kmalo bežim
dalje. Mir in gotovost sta zgini-i la bogvekam. Nikjer ne naj-i dem obstanka in po dolgih pustolovskih ovinkih se vrnem zopet naizaj in sem za hip ves srečen v njeni ljubeznjivi družbi.
In pri njej postane sedaj si-! tuacija zame grdo smešna. Sem , prijatelj, ostanem prijatelj;
ampak moje hrepeneje po njej i me še vedno muči. Vidim, kako ljubeznjivo govori s svojim fantom, se smeje široko in lju-( beznjivo njegovim slabim dov-tipom in vidim, kako se prisrčno =mejita tudi hrt« najmanjšega povoda.
Ali bi ga počil, si mislim, tega bedaka, in srdito pogledam srečnega ljubimca. Njegov pri* i srčni, široki smeh je meni udarec naravnost v obraz. Pri vsem tem ostanem ljubeznjiv, moram se uljudno smehljati, četudi čutim solze bridkosti v očeh. Smeh je resnica, smehljaj je laž..'.
Tako tesno mi je v duši in Čutim se nesrečnega. Spoznavam, da sem sin nesrečnega trenotka.Čudim se, zakaj se ne ubijem. Kaj čem s svojim hrepenenjem po njej, zlatolaski in njeni ljubezni? Zakaj je »to hrepenenje tako silno nadlež«. no?
Ali sedaj veš, dragi moj, zakaj ne morem odgovoriti na Tvoje zadnje pismo r Ljubezen, ki ni bila uslišana, me je napravila za brezumnika in nes-posobnežo. Ta dobrodušna zla-tolasa Berta, je neskončno kru>-ta deklica. Ali ljubim mar le njeno krutost, njeno plemenito krutost? Zelo sem radoveden na svojo pištolo.
"Pozdravi mi svojo sestro."
Gospod Bernik je prijateljevo pismo odložil, pljunil in se razlezel po široki zofi. Glasno je začel svoj monolog tako-le:
Fatalna reč pravzaprav!..! Kdo bi si mislil, da je ta rezum-ni deček, ta Anton, tako razvajen in tako zelo neumen. Berta, hm — kakšno ime pa je to? Smiliš se mi, prijatelj, dragi. Politični položaj v deželi se ni prav niČ izprenienil, ostal je slab položaj; pišem mu o naših problemih, računam nanj, da poseže v te grozne zmešnjave — on pa se zaljubi. In tako nerodno! Zal mi je za Tebe, ljubi Anton!"...
•Razgrnil je časopis nad seboj in začel čitati uvodnik. Topo je strmel v mrtve črke. Naposled se je namrdnil, šinil s pogledom po stropu in zamr-mral:
"Zakaj ne piše moj prijatelj Anton raje političnih uvodnikov?"
—
Poskusen atentat na kamnit
moft. Iz Ltovo poročajo: V Galiciji so neznani zlikovet poskušali razdreti veliki kamenimi most čez reko Prut na železniški nrogi Vorohta-Voro-
m
Andrej Jarc,
SLOVENSKI KROJAČ IN IZDELOVELEC OBLEK.
»
Slavnemu občinstvu «e priporočam v izdelavo vsakovrstnih oblek po meri in po najnovejiem kroju. Cene oblekam, ki so narejene pri meni, to ni^je kot drugod. Delo je vedno prve vrtti, garantirano. Za obleke rabim le najbolje priznano blago.
V popravila vzamem vsakovrstne obleke, kakor tudi likam in čistim iste. Rojakom se priporočam za vse prilike. Svoji k svojim!
Vsem Slovencem ielim najveselejie božične praznike ter srečno novo leto.
ANDREJ JARC,
6110 St. CUir Ave.
John modic,
6201 St. Clair Ave.
Pristoa slovenska gostilna
Rojakom priporočam fino domače vine po najnižjih cenah. Zahvaljujem se za naklonjenost v preteklem letu in se priporočam tudi v bodoče. .. .. .. m **
NAJBOLJ SREČNE PRAZNIKE VOŠČIM VSEM.
Kakor vsako leto tako tudi letos želim vsem cenjenim odjemalcem Vesele božične praznike in srečno novo leto. V zalogi imam najbolje čev^e z imenom "PACKARD". Vsak ki kupi pri meni čevlje za praznike, dobi lep stenski koledar za leto 1913.
FRANK GORNIK,
6117 ST. CLAIR AVENUE.
Anton Logar
SLOVENSKA TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM. :; -	A
3837 §T. CLAIR AVE.
Vedno točna, poštena in solidna postrežba Vsem odjemalcem srčna hvala za podporo v pretečenem letu in srečne božične praznike vsem. :-:
Pozor! - Pozor!
Kadar potrebujete dobrega pohištva, posebno kadar potrebujete dobrih in finih pečjj po nizkih cenah, obrnite se
Josip Žele,
6108 ST. CLAIR-AV.
Popolna zaloga pohištva, orodja in porcelana.
Objednem priporočam svoj pogrebni zavod, ki je zmožen, da priredi najlepše pogrebe. Vsakemu se postreže v popolno zadovoljnost. Josip Žele je pred državo izprašani balzamist in pogrebnik.
/*V
Srečne praznike vsem Slovencem.
POZOR!
»
Ali ste že kd^j pomislili na krasna božična darila, ki se lahko kupijo pri AURBACHU, na St Clair Ave. in 55. ceste.
Zberite svoje darilo iz sledečega seznama; vse to se kupi pri nas po najnižji ceni.
i
Zrn njega:	Za njo:	Za otroka:
Reflektor.	Aluminijeva posoda, Sanke,
Ribji trnki,	Električni likalniki,	Drsalnlcf,
Ribje pali e.	Plmovi likalniki	Potrebtfinc «a bMeball,
Britve,	Navadni likalniki,
Varnostne britve,	Veliki noit	Keflektoqi,
Brusilniki za britve,	Noli in vilice »a meso.	' Male puike,
Priprava ta britje,	Kabinet ta xafi m be	Biciklj1,
Žepni noži,	Draalnice,	žepni noli,
Drsalnice,	.	Škatlje z orodjem,
Tehtnica xa kuhinjo, ...
P*kc>	Drfalriik za boš. drevo,
Orodje ta atroj,	Plinove loii,	Roller Skates.
Orodje ta mizarja,	Električne luči
Orodje ta moldeije.	Praiilniki ^
In mnogo drugih stvarij, katerih je preveč, da bi jih našteli.
ALEX. AURBACH,
Železnina, barve, o|je in steklo. Stenski papir Električne priprave.
Central 6489 K	5508-10 ST.CLAUR AVE.
A. Drugovič,
Stop 125 "Pri Ciganu" Euclid, Ohio
DOBRO DOMAČE VINO CELO LETO, V POLETJU PA PEČENI KOŠTRUNI.
\mwmmmm~ mmmmmmimmmmmm nnnMKani
VIKTOR BERNOT,
arocerin ti mm\a.
Vesel božič in novo leto vsem odjemalcem
643 E. 160th St. Collinwood, Ohio.
Telefon Central 8792 R
JAKOB JENC,
5363 ST. CLAIR AVE. "BUSINESS LUNCH".
m
Slovenski gostilničar. Se priporočani Slovencem sa dobro pvačo in fine amodke.
ŽELIM VSEM SREČNE IN VESELE PRAZNIKE. J
I ■ ———
ClEVELMOSM AMEMUL
IZHAJA V TO*KK ,N
ZtAMrib..............................$*.oo
Zm Cvrspo.................................»1^0
Z>qwilHJp»foW. .............. M.80
Pmummm Itevilka po 3 Mat*.
DapW bf** podpiM In ottbnottf m m
Vm pwran, doni«! in dcnnr naj a« poiilja o«:
CLEVELANDSKA AMERIKA,
•lit ST. CLAIR AVE. N. E. - CLEVELAND. O._
EDWARD KAL.13H, Publisher. LOUIS J. PIRC. Editor.	|
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
Krn 1 t.)' 1.".f>00 Hliveninn* <Kr«lner«l In the City I ^ leve!- nd und cUewhrrr. Ad-er-tlainic t tci on requeat.	• |
■ 1 ■■■	' I I " I 1 1 "J- ;
TEL. CUY. PRINCETON 189
Bate red na kcib^Imi matter January Sth 1909, at the poft office at CtereUnd. O. i «ader the Act of Marvh S, 1 M7U.	_ |
No ioa Fri. Dec So'ia Vol V. m^^^^^jSO »3
Sveta noč dveh zapuščenih.
Napisal Ks. Koblar.
Soba j.' bils tll.i. »cninn. it rdeča lučka pri *asl'cah >c je otroško ladovaln in vesel*. žarjala pisane pastirčke, ki *o stali po vrsti okrog hlcvca in v svetem zamaknjenju molili.
Tam v otroški pj^teiji se jc zganilo, Drobna Vinica se je dvignila in je posluškovrda. Zunaj so peli zvo'tovi lako le-;po kot še niko!* i:i \ i/.bi jc •bilo kaker v cerkv? — 'J.sh k a •difa je posvečeval h.am. Ni bilo čuti diha; vsi, ki so spali v sreči svete noči, jim jr bilo srce nebeško mirno. DekUt.c na postelji je posluškovalo Ali ! pa ni nikogar v sol)i — jc nenadoma zazdelo Marinki napenjala je posluh, a videli tli mogla, ker je bila — slepa 1
Zvonovi <o s«, glasili vedno lep*še, -v otroško dušo je obsl i bojazen, stisnilr* se je v poste- I Ijo in komaj slišno poklicala: ' 'Oče P	'
"Kaj je, Marinka" — se j. • odzvalo prav tako enakomerno 5 iz bližine, samo zamolkleje. Bil * je glas slepega starega očeta [ "Zvoni! Ali je sveto jutro?' * Marinka, ni sveto ju Uo, Sveti večer j: še. K po' nočnici zvoni." "Pa sva sama?" "Sama — vsi so odšli." "Vi ni^te v postelji — kje ■ ste? Pri peči? Ali ne?"	1
**Pri peči sem, le tiho bodi in zaspi."	y
Na steni jc zdrknila ura. ka-valec >e je premaknil, počasi ' je (Ogovarjala struna kladivcu, dvanajstkrat se mu je odzvala. Marinka je štela, in ko je zadnjič struna izzvenela, je vzdi- ' hnil starček pri peči.
"Povejte oče. kako je to, d:i nocoj ne morem spati: zdi se ' mi. kakor bi me bilo neka) dmdilo. In tako lepo se mi >' zdi." •	s
j j. lepo! Nocoj so an- < geli pri ljudeh, zato so taka -rečni; angeli hodijo po zeni- 1: lji. j a ljudje jih ne vidijo." 1 "N'e vidijo jih? Potem so pri v nama prav tako."	1
"Seveda so — le tiho bodi, ; radi te imajo, nocoj posebno.' ti Marinka je utihnila. Začu- '< tila je neskončno srečo. Naen- v krat s; j' je zazdelo, da jo je v nekdo pobožal |>o čelu. da je ' prisede! k nji na posteljo^ii v sladko pošepetal nebeške besede. V blaženosti jo je za h" i ]>ec izpreletela omama, ni se v ganila. In prihajali so drug m > drugim božji krilatci. vse je »' šumelo —• bila jih je polna > n i&ija; šum pertui je majal zrak c' — Marinka je natanko čutila, c cula je vsakega posameznega, ki je plul nad njo.	i
"Oče. «aj so res pri nama. 'i nisva sama." i
"Zaspi in videla jih boš v sa- I njah."
"Govoriva o arigelcih, oče. 1 tako lepo je to.*'
"Pa čuj! V cerkvi so zdaj. tam molijo, po cestah so nocoj.! yno, je vse tako tiho. ni zla \ ra cesti, angel vanuh nocoj po-seh&V varuje ljudi; tukaj pr 1 tasjicah so, pa moraš tiho go-
.nriti. In v nebesih je nocoj
i* se lepše, ker obhajajo rojstvo [oztvščkovo. Nocoj gorijo vst B 'Vtwle na nebu in vse svetL't-p i še kot drugokrat." m o "Zvezde? Oče kake pa Se?" 0 "Zvezde so luči v nebesi'.
1 l.epe so, neizrečeno lepe. !'»>-~ !:e jih samo Ovl daleč morejo -1 gledati Ka njih 'e doma sreča ''.v o iščejo ljud e srečo in gV-da?o zvezde in kdor na'de Sv o-* i Jo wizdo, je gotovo srečer.
V'"a«!h pade zvtzda za goro, ■ j ia predvečer kakega svetnika i lakrat se svete duše obis':tt
= "\ocoj so vse zvezde na ne* I !'ii5 Oh," utihn'la je.
I "K?.j ti j". Marinka?"
"Zn.kaj ne vidim! Oče, za-; s 'j o tikati s no?' jokali, ko so ! me pokrizali? Slišala sen., pa udi solzo sem čutila, ko c !<;,ni a na vzglav ie. — Ali r ; ili veseli?"
* Veseli! I.c t;ho bodi i'i za-
!1 >!" " .'
"/ laj so , "i v ri./vi samo
midva ne moreva Lepo nora ir nocoj! Oče!" ' Za hip je biio vse tiho. Sttr-ček ni odigovoril. Marinka je čakala na odgovur. Spet se je » zklonila na pos.clji ni naignii,i ;lavo ]iroii peč;, kjer je sedel oče. Cula je rožljanje rožnega cnca. ki ga je starček prebiral. pr.dno ga je prekinil otro-/k: pogovor. Te^ko nut je bilo govorili, a čim l>olj je >ilila vnukinja v pogovor, tem te-;je mu je 1 ilo, in zdaj ni moči več naprej.
"Oče I" se je ponovilo v po-telji. "Čemu ste utihnili? Vam je hudo?"
"Lpekcji sc. otrok, in ne go-voH!"
"()Č4\ poj<lit. k meni. Sem-'•nj sedite, da bova govorila l>olj tiho. Ali veste, krij veti no m; sli m nocoj? Ko bi vsaj videla t"
**Hog ie in-a rad." jo je toil žil starček, "Tudi take otroke ljubi Rog."
"A potem,bi bilo vse lepše < Včasih se mi zazdi, da vidim. In v sanjali vidim popolnoma 1 dobro, vse drugače kakor po- j Itievi in v čkrat tudi podnevi nnjam. Ko se zvečer pogovarjalo. njih ne urnem, a v sanjah ■ ča«ih v«e to vidim. In .zdi se i' i. f'n vedno holj vidim, včasih nisem ra>riimela ničesar. ?da| pa veliko, zato hrepenim vedno bolj po popolnem pogle- , du in nocoj hrepenim tako kot -š? nikli."	.	j
"Moli. Marinka, moli! V , hrepenenju moramo moliti. :o ie prekinil starček.	;
"Oče. povejte mi še kaj o . uocf jšnjem večeru da vidim -s? bolje! Verjemite, da vi,- ( iMn1! Ir»«lice sn oosiavljali, po- , •»•rvariali so in iaz jih zdaj , \ir!im. in knjn\ rče. da zdajle Tri lučka? Kekli so, da bo nocri v«o noč gorela in jaz :n slišim in vidim."	j
"Moliva, otrok moj — sve- , 'p "rč ie nocoj, zato mora vi t moliti!"	j,
"Zvoni, oče! Spet zvoni!' i "Ho«*- se jc rodil — povzdi- , Tovnnje je. zato moliva." |
Oba sta molčala. Sveta tišina je napolnila sob in Marink! -se je zdel, da so spet angeltf \ iinpolnili izbo. Starček je po- t kleknil k peči in molil, to je bila njegova polnočnica. p"i r n«vi je vsako leto čakal po- t v/digovanja in prosil — za prv-rrVd. — ne. zdaj ne več, čakat j ;e že yroba: nocoj sc ie sponi- t nil onih časov, ko je videl, ka- i \-or nocoj to dekle1 ce in videl vedno bolj in upal in hrepene! s vedno bolj, dekle r ni to svita- < nje obstalo — in on se je iza- r vedel, da je krog njega še ved- \ •o tema, dokler se ni napolob- r upno inkil v prepričanje: "Nikoli ne boni gledal pravega i •elnca". Začutil j.' vse trplje- 1 "jc temnih let in zasmilil se n u je otrok. — Zato je molil. • c'a bi ea Ilog v mladosti pok!'- « cal k Sebi.	\
v()če. povejte mi še kaj o \ ingelcfli." se je iznova oglas:l \ nemirni glas.	Č
"Moli. otrok! Z menoj mo- c li!"
Saj bom t Ali hote povedali? ' Uom molila!"	t
Starček je spet začel. Pa t »las je bil ves drugačen ka- s 'ror poprej, tako resno je go-voril stari oče.	I
"Le misli si, da je nebeški t Bog ustvaril vse zaradi Sebe, r ga vse poveličuje. Lepe, \ Jfc .,	Jb | ..^.'Jmr^k.
1 "*■ -i, j neizrečeno lepe je ustvaril an-
0	i^ele, dp bf*ga tem bolj poveli-čt vali. Fa angeli morali vno
-	fepoto zaslužiti,'' ljubeznijo do rt.oga. Angeli tako ljubijo Bo-Xa, <la bi brez njega ne mogli
1	/.»veti in vse,/kar jt: lepega na
-	njih, je samo b. ljubezni do Boga. Nebeško petje ni nič'
^Irugega, kakor angelska go-
-	vorica, ko pripovedujejo Begu.)
•	kakoga ljubijo. In ker angeli Boga ljubijo, ga tudi morejo j gledati v popolni lepoti, sicer ai «ra ne mogli vid ti."
"Oče, in otroci, ki upi rje jo, •■o potem tudi angeli?"
"Tudi, ako so dobri, ako so ljubili očeta in mater, pred-s< m pa Bo«ra." "Oče. jaz jih ljubim!"
>	"Otrok. Marinka!" — glas » e umi je pottesel. — "Ali ho-
is Boga ljubiti?" "Oče. ljubim ga!" "Moliva zdaj. zato moliva!
•	P iklekni, na posteljo poklekni. tja proti jaslicam sc obrnv' ,
>	, In oba sta kl-čala: dekletce i na postelji, starček na tleli,
ha sta sklenila roki, četvero u-■ i^a^lih oči je bilo obrnjenih ' p-oti nebu.
"Za mano govori!" Pa sta molila
"O. Jii/ušček! Nocoj si rojen | nas: ker nas ljubiš, si prist 1 t trpet na revni svet. Vsi I j u - i Ije Te morajo ljubiti, jaz Teh i Ii'."č,m Ijuibiii, — a dej, da bi Te mogla še bolj!"	i
"Se bolj," je ponovilo de- i kletce... "Da, oče! Kako ga boni bolj ljubila ?' Starček je molčal. "Oče, ko bi videla, bi ga še !, '»olj fjttbila."
"Da. olrnk, molila sva. da ; '»i' skero videla, da bi kmalu ? ,'zrrcgledala — v ljubezni." j Molk.
..., "Da umrem?"	j
Starčk je molčal in dckl.tce [ jc mislilo.	J,
Ura ie bila eno.
Starček je h solzami mo- n 'il. a dekletce se je v solzah domislilo in ni več vprašalo. d
.............-o-
Kako je prišlo žga- s
nje v Rusijo. r
ii
Spiaal Lev Nikolajevič Tolstoj. i(
Nekoč je bil v Rusiji siro- ^ tna.šen kmet, brez žene in o-'.rtk, sam na svojem zemljišču, icj^r se je moral teško mučiti, ^ da si je vsak dan naredil vsaj /.a svoj kruh, N\k.ga jutra je " šel siromak zgodaj zjutraj o l doma, da orje po svoji njivi. * Tešče je šel od hiše, a s seboj '' je vv.ei »kos kruha, katerega jt mitslil povžiti. ko izorje prv ogron. Takoj se poda na delo, n kakor hitro je jzoral prvi o 7 ,.;ron. izpreže konjiča ttr se po- 1 !a po kos kruha, da ga v miru povžije. Pa kakor je že iskal n svoj kos kruha, ga ni mog.?l s' najti nikjer. Položil je prej kos 'v kruha |>od neiki grm. in ga po- 11 kril s svojim kožuhom. Sedaj !1 na kruha ni bilo nikjer, kožuh ^ pa še vetlno na svojem mestu.
"Hm, to je pa res čudno". • i misli kmet. "nikogar nisem vid I tukaj mimo iti. kam je 11 torej moj kruh zginil?"
>No in kmet ni začel, kakor c' običajno, preklinjati in psova-ti, pač pa je rekel: "Od Ia 'i kote še ne bom umrl, in kdor je ta kos kruha vzel. je bil go- " tovo bolj lačen nego jac. Naj " m ti tekne."	1
IPotetn pa stopi k bistremu studencu, se napije sveže vo- ^ de in se vleže v senco, da se nekoliko odpočije. Potem pa ^ vstane, upreže svoje kljuse in v začne znova delati.
Oni kos kruha pa ni nihče Cl drugi vzel, kakor sam hudič. v Hudič je hotel, da s tem kmc-n razjezi, da prične proklmja •i in grešiti, nakar mu zapiše v svojo diušo. Ko je pa hudič videl, da «e kmet ni razjezil Drč pa mu je želel celo zdri- } vije in srečo, tedaj se je hudi- H čn stemnilo nred očrni, in v s' črni duši svoji 3e je pričel ba-•i, kaj m U) poreče satan, ko b'1! n moral predloži:i njemu račttne ' o svojih delil* na zemlji. Ka: 'J tiru je storiti, ker prazen ne !> sme v peklo pred svojega go- n «nodaria. In česar se ie hudič bal, to se je tudi zgodilo. Sa- z tan postane silno jezen in za-rjove nad hudičem: "Ti si pra- U vi hudič za mene! Vsak kmet H
, ti «
' te lahko /a nos vodi! Kaj po
*	»tane s p<klcm, če bodejo v»i 3 ht Jiči tako neumni in zatele-3 l ani, kakor si ti? Za enkrat ti
-	opros.iin. toda darh ti tri leta 1 odloga, da popraviš svoj greh. 1 I n ako v teh treh letih tega 3 im ta ne pridobiš na našo ^ uran, tedaj te blagoslovim z
*	blagoslovljeno vodo, , da boš .'p<Timil na vSe večne čase."
' Hud'č se potuli in ponižno )|(dide nazaj na zemljo. Dolgo r ti dolgo je premišljeval, kako l;i dobil kako sredstvo, ki bi . mu privedlo seljaka v njegove mre a«. Nnposl d pa je naš.d
> jredjtvo, trko dobre in sigur*
-	rr, ifa je samega veselja tri klaf're visoko poskočil.
Hudič se takoj po<la na svo-» ie r'elo. Napjraxi se v kmečkv-
*	a delavca in se udinja pri i -Vni kmetu, kiter mu je ukra.
'del kes kruha. Ko je prišlo f -uhr l(*to, nasvetuje. naj pose-jc rž na svojem poljti, in dočim 'C se vsi tlrugi poljedelsk' ' prd-elki posušili, je kmetova rz dobro uspela. Drugo leto sve-■ tuj. hudič kmetU, naj seje p»i i v;s- kili mestih — in glej čudo •ločim je voda zalila vsem drugim krrctrm polja, se našemu kmetu ni n;če^ar zgodilo, ker je sejal v visokih krojili. Se od lanskega leta mu je ostalo toliko rži. da ni vedel kam z njo.
In hudič zopet svetuj; ktne-Ui. Ktkel je kmetu, da bi bila nev.nr.nost dni siromašnim lju-kin tcl'kc žila. ker dobrota je drrtn, in nihče ni hvaležen z.» kH*rto. Nnečil je kmeta, ka ko naj rž *'olče in zmelje ter skuha, dn zavre, nakar dobi •rko ognj vito pijačo. Kmet je začudeno gledal, kako je tekla jnsra ti kocina iz kotla, in ka-';r se mu je zidelo dobro, ko |o je poskusil nokaj kozarcev K srbi je pH'\al svoje sosede ki niso mogli dosti prt hvaliti lobrrte, katco jc nar. dil po-močtdk svojemu gospodarju.
Hudič se pa požuri v pekel da pove svojemu gospodarju knj je naredil na svetu.
"Pridi in poglej sam. kaj se m naredil," reče Satanu.
In ker Satan v resnici ni verovali v*fnn.' s svojega stola in se poda na zemljo. Ko pride fo k fcrne'u v sobo, dobijo tam že veliko družbo. Kmet ie prrab'1 vse bogatejše sose de. da jTTr seznam" z novo pi-1 inčo. Ffocffl je od enega do druzega i it f'rrt nataikal. Neki '^•ost jtr zvrrrfr čašo žganja, toda km1, t je t ako j zavpil nad njim: "Pazi, stari norec, kaj de:aš. MisHS, da so to potnij*, š katerimi lahko polivaš pc tleh?"
Kq to hudič opazi, se zttsme ie :n reče svojemu glavarju: "Sedaj potrvo ne bo več tako zadovoljen, kot tedaj, ko mu ;e zmanjkalo kos kruha. '
Kmalu potem stopi v so!k neka siromašna kmetica r prišla j po stari navadi v hišo. Kmetica bi tudi rada poskusila nove pijače, toda krnet si je mislil: "Alko vsakemu prite peron dam poskusiti, kam pi snm pridem?"
Satan pa je bil vedno bolj ( zadovoljen, ko je vse to videl iiTkslj.Šal. "Ah, le počakaj, še vse lepše in bolje pride," reče hudič.
Kmetje so postajali Hm dalje boli veseli in glasni, laskanja ni bilo ne konca ne kraja. Kmalu se je pa veselje spremenilo / v jezo. K le t vrne in i sovke so začele padati, in po-»ledica je bila, da so se ste-pli. Oos-podar se je trudil, da bi iili umiril, toda vse zaman. Sani gospodar je odnesel krva-vo glavo.
Satanu se je nasmejalo srce. ko i to videl. "To je izvrstno!" je vzkliknil.
"I/e počakaj." reče hudič, "sedaj co ljudje kakor volkovi, pa ne bo trajalo dolgo, pa ho''ejo enaki svinjam."
Iti zopet so špili vsi kmetje »>o en kozarec pijače. Potem <=o se pa začeli polagoma po-ilavljan*. Eden za drugim. Komaj pa so bili zunaj, so ž? popadali v blato. Sani gospodar. ki je svoje goste spremljal ven iz hiše. si ni mogel pomagati, da ni padel v gnojnico.
In Satan je bil s hudičem zadovoljen.
"Izvrstna pijača ie to." ka-
uiifH
iXtlaC MmtiamBi
■n^nwi-njiii ■ MM .■■m.n.l
(Janjo s kotom kruha tako ne-,j umno izpeljal. Gotovo si nare'-. tlil to pijačo1. If lilsičje, svinjs-j ke in volčje krvi, ker je v njej x zvitost, hudobnost in nečistost."
i "Ne." odvrne Inidič, "nisem 3 t>a tako pripravil. Oni kmet z je imel prej malo, in se ni hu-j- doval, ko sem mu vzel kos kruha. Mojc sredstvo je bilo > .ako: Naredil sem ga bogate-j ga, in ko je pokusil pijačo, je fvo*t p 1 naenkrat lisjak, volk in j svinja. ]n sedaj je samo treb<«. • da še nekaj časa pije žganje. I pa bo prava žival." % Kot v nagrado je ial Satan , poljubiti svoj rep hudiču, a žganje je pos a'a najboljša pi-. jača v Rusiji,-ki š danes vsa-. !:o Mo na desetti-eče ljudi po-Koplje..
) ■
Oglas.
Hitri v učinkih.
Da odpravite zai>eko, omotico, žojf.o "kožo, zločnrco, ne-prebavo in tem podobne ne-jnilik. —• hitro in uspešno — vzemite Severove Jetrne kro-' gljice (Severa's Liver Pills). Presenečeni boste nad njihovimi učinki. Te hitro in prijetno delu j. jo. Naprodaj v lekarnah. Cena 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Sinovi in hčere vseh evropej-.-»kili narodov, ki prihajajo na obrežje te gostoljubne dežele, bodejo kmalu en narod z Anie-rikanci. To idejo je rtprodu-ciral Mr. Jos. Triner, .znani izdelovalec Trinerjevega a meriš. kega grenkega vina na svojem krasnem koledarju za leto 1913. Koledar kaže ladije, ki priha-pio v netvvorško luko. Okoli slike so pa deklice različnih narodor in v njih sredini ko-nečni n«pefi — ameriška deklica. FCn koledar se pošlje vsakemu. ki nam posije 10 centov v zramkafi. Jos. Tnner, 1333 -"O So. Ashland Are1. Chicago, Illinois.
Zahvala.
Spodaj podpisani se1 srčno 1 zahvalujejo vsein onim, kt so1 nas tolažili' ob smrti nepozab- : nega moža, očVta še dveh ne-dorastlih otrok, zahvalimo ilarovateljem kiasnili vencev, tn lepa hvala druŠhvenikom Srca Jezusovega, ki so se v polnem številu udeležili pogre. ba in s tem skazali /adnjo čast svojemu bratu. Ke smemo pozabiti cerkvenega pevskega zbor*. Srčna Hvala vsem. R?njki je bil doma iz Velikih Poljan, zapušča tam očeta fn dve sestrj. tukaj na ženo in' ^re mali j'čerki Zaliijoči osta-, Ti Ivana Pirnat. žena. Marija :n Ivanka hčerke. Frank Pir--pt. brat, Mr;;n iii M«irij'i | TTatnbič, stariši ž ne ranjkega. j
NAZNANTLQ.
1
Prstene posode za mast i.i t
I Je so že prišle. Dobite jih i v polni zalogi pri Ant, Grd in a , 12j St. Clair Ave.
Naprodaj ali v najem imam dve hiši, vsaka za štiri drtfžitlfc, rent zgoraj $8.00, spada; $10.00 na mesec. Se lahko najame za vsak čas. C na hišam $5500. Ob vogalu, blizu dveh postaja-lišč 2a kare. ima plin. vodo, dober tlak. Jako ugodni pogoji. Majhno plačilo zaenkrat. Vprašajte E. F.merih. 16205 St. Clair Ave. vogal Holmes in 162. ceste, C oil in woo d. Telefon Woed 58.	(107)
ROOSKYELT I I MA'
lepe zwbe, radicesar jib ka. S že, ko se snteje. Ali vas 1 je aram pokazati s\oje? 1 ? Ali pokrivate usta z roko, ! kadar se smejate ? Ce je ! tako, bi vrfs rad videl. Sla- ' bi zobje veliko pomenijo < kakor slab želodec, slaba j sapa, glavobol,, upljiv na ; oči, rak na jeziku, gnjiloha • | ustnic, pege na obličju in ;f več drugih boleznij. Tudi \ zastrupljenje krvi nastane. Moje cene so najnižje v ; Clevelandu za izvrstno de-' J lo. Z vsakim delom gre J
0	desetletna garancija. Samo J »* pošteno delo je pri nas. \ J Nizke cene. Drugi zahte- J \ vajo do 50% več. Prosta | ^ preiskava, ženska postrei- J t ^ ha govorimo v razHčnih J ! \ je'/ikih. Vaš sosed je naj- ! ! ^ bolje spričevalo za nas. ! 1 v Noben slučaj ni preteža- ! ! ^ ven za mene. Zdravstveni !
urad. Prvi slovenski zolx^-	! !
K zdravnik v drŽavi Oftro.	1
J Ne poshišajte posnemal-	' 1
S rev, ki vas lahko prešle	J 1
J parijo. Glejte, da pridete v	j | S slovenski urad.
1	PrJ.A.Kalbfleisch i
? WM*e Ce ss roboztjrtvnik. 1 i
j-;;
{ 643A 8t. CIrIp>mv.
^	0»l|»rtn cxl d« H.
Z« vnruje proti o^nju. I'r. dni« j
16205 StClair Ave., Cor. HotmmJ C0LLINW00D
Dekiica dobi delo v hotelu,
mora znati angleško. Najboljša' j plača. Vpraša se na 6107 St^j
Opremljena soba za žensko se i
odda v najem. Vprašajte "na j
Najnovejše za rojake j
j
Jedini naš rojak v Amerik je i dobil priznanje od vlade it Wa* shingtona, da ima najbol^M zdravila kakorinih ie ni bil«>v. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadali in v 6 tednih lepi, gosti U»jc popolnoma zrastejo in ne bodo . več izpadali in ne si veli. Alpe 11 pomada, od katere motkim v b.tednih krasni brki in brad* popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revnuti* zem, kostiboij, trganje v rokah nogah in krnicah, v»m \ 14 ( dneh popofooma odpravim. , Vsakovrstne rane opekline kurja očesav bndovke, potne noge, ozefttiue m vse drage »lične bolezni se pri mem Iniro ozdravijo. Cenik posljmi za-. <1011 j ah pa pridite osebno. JAK« WACIRIC. 109» ®4 Street. CLGVEUUVD, OmO.
f^UntiH m	* CORK TIP
MfMklGARETTESI
k Kvaliteta, ki zadovolji najbolj kritičnega kadiliuu I W	Narejene iz najboljega turškega tobaka
SATENA5TA ^DARILA.	1
kraljev, Indijancev _JJjSfBm^ irj I
in narodnih zastav V^^^^T^g^w^^ f L V
10 » 5c. J^fEBCJ I
i mOUUAiO vm PRODAJALNE	M	(l6ARCl"(
Kupite»kmljo, ki t«d bo prr-	»T ffTA	CQfW y, L' KI
itatrnaatl ptl« lo CTet-	8/ Vi jSrl pj	gfl H
lic* delajo Up« ilkt.	J^^^^^^J^BK	^
^ LONILLARD CO.	-B
i '
Frank Sakser
Glavni urad : 82 Ctartlutft St, NEW YORK. K. Y. ,
MSa
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St Chfe* AlC* CLEVELAND, a
Prodaja
PAROBRODNE LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro
tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi
9
m^rn^^	;	iSIPiiilPR
Amrtk.' D*. „„.
Mestne novice.
■Bg i
• .j y f"r * -
Nekaj o draginji fivil v Cieve-Undu. Cene nekaterim ši-vilam ao padle. Kupovanje v mestu je precej močno. ' , «.
BOŽIČNI POSLI.
I'" sv	s
Jf,jr< I	R	| i« l(. ■ •.
—Cene jajcem-v Cleveland^ se vedno padajo. Zato so številni vzroki. Veliki trgovci so imeli v ovojih shrambah toliko jajec, da niso vedeli, kam v njimi. Morali so torej shrambe odpreti in prodajati jajca p > nizkih cenah, ker sicer bi se jim pokvarila. Kakor znano so bila prve vrste jajca še pred 14 dnevi 55 centov ducat, jajca druge vrsttf po 35 centov. Danes so sveža jajca 27 centov. navadna jajca po 18 centov. Radi nizke cene jih ljudje jako kupujejo. Drugi vz-rok radi znjzanja jajec je pa, ker so zenike sklenile, da bojkotirajo to blago popolnoma. Veliki prekupčevalci so se tudi te grožnje ustrašili in /nizali cene.
Mesto se sedaj peča z idejo, kako bi ustanovilo svoje lastno tržišče^, kjer bi se vse prodajalo po najnižjih cenah, da bi se delalo za profit le toliko kot znašajo stroški za upravo. Tajnica ženskega kluba proti draginji. Miss Grauel pravi, da bi mesto moralo gledati nekaj tudi na one ženske, ki vlačijo velikanske košare in mreže živil »7 tržišča na dom»-vc. Mesto bi moralo presjcr-1#cti municipalno razpošiljal-
*	nko živil na domove meščanov.
Tudi cene mesu so se znižale. V Clevelandu je namreč zveza trgovcev, ki je sklenila v posebnih svojih trgovinah in tržiščih prodajati blago vse po znižani ceni. To je privabilo na tisoče ljudij v njih prodajalne. Cene mesu na tržišču so bile v četrtek sledeče: Svinjina Lic. sirloin steak i4cent„ lt' rounS steak 12c, porterhouse 14c, klobase 10c funt. Trgovci v tržiščih pravijo, da bodejo vsr>k dan kaki vrsti mesa znižali ceno. To je seveda le v korist kupčevaltcv, ki so dokazali svoje zadovoljstvo s tem, da jih je prišlo na tisoče kupovat.
Po novem pa previzame tu-
•	di mesto v svojo oskrbo več s t vari j, ki so sedaj izključnD privatni podjetja. Župan Baiter ima na vrsti več dobrih predtogov gkde znižanja draginje.
—-Zopet je nemila smrt prU »•trigla nit mlademu življenju. Po dolgi bolezni je umrl za sulico Frank Mavsar, stanujoč v Newbungu. Umrl je v torek zvečer in zapustil soprogo ter dva mala otročiča, ki ga ne bodeta nikdar poznala. Dru-? žina Mavsar je bila v siromaštvu, ker je celoletna bolezen pobrala vje. kar so. imeli. Sreča za ranjkega. da je bil pri dr. sv. Lovrenca, ki mu je da-iiflo pomoč in podporo in ki ga ie spremilo tudi k pogrebu. K. S.K. Jednota pa bo s svojo zavarovalnino tofažila žalostni srca po izgu-bi očeta.
—Ljudje zeio bolehajo, različne bolzni napadajo ljudi. Ta i cd n so odpeljali v Glenville I oViisniico Ivano Stupar, ro-. jaka I,u»bi v Emergency bolnišnico, rojaka Drinovška v Alexis 'bolnico rojaka Bereti-;t ča v Charity bolnišnico, soprogi go Antonijo Učakar v Charity j.bolnišnico. Želimo, da se vsi zdravi povrnejo med svoje.
t —-Rojaki stopajte v drustv.i i in Jednote. Pretečeni teden it umrlo šest rojakov; ki so bili vsi zavarovani. Veliko revšči-£ re se psjavi v tej ali drugi dru-; >ini po zgubi rednika, in Jed-» nota vsaj nekoliko odpravi najsi .huje trorje. ki nastane po ni-i pričakovani smrti. Sedaj ob ^ novem letu je najlepša priliki pica vse, za vseh prepričanj in ver. naziranj in mišljenj. Vsak
svcie lahko zbere. Poglejte v p "Mem listu v imenik cleve-'^a^diskih druŠttv. Tam si po !\o!it lahko izberete, greste ,1: Kniku. ki vam bo takoj vse
I/ \	-
zil tudi gospodarsko stanje.
društev, ki bodejo .potem' lahko še z večjo vnemo podpirala svoje bolne brate. Rojaki, v društva!	,, *
—^-Frank Jurca, krojač in član društva "Naprej" se) nahaja v mestni bolnišnici ija West Side. Priporoča se bra-• toni dr. Naprej, da ob priliki obiščejo svojega sobrata, posebno ob sredah popoldne in v nedeljo, ko je odprto.
-nSeja Ciril Metodove Po-druiLnici se vrni nedeljo 0I1 9. zjutraj v veliki Knausovi dvo-, rani. N"a vrsti je volitev n> . vih odbornikov. Vsi člani so prošeni, da pridejo v obilnem . številu. Pregledajo se tudi ra-, čuni in se sploh kaj pogovorimo o narodnem položaju v 1 st^xi domovini. Narodnjaki, na sejo C.M. podružnice v ne-; del j o.	. ^
—Baptisti ne dajo miru. Zopet so zaprli salootiarja Alois . Michela, ki ima gostilno na . vogalu 9. ceste in Superior. Tožen je, da je imel gostilno ob .nedeljah odprto. V ponde-Ijek so aretirali tudi J. A. San-dersa na Public Square. Tud! on je tožen istega "zločina", dasi bi morali baptisti vedeti, da' samo sveto pismo, katerega tako zagovarjajo, pravi, da *e "mora žejne napajati '. Oba krčmarja so prepeljali pred majorja McQuigga v East Clevelandu. Miohel in Sanders sta oba zelo upljivna pri mestni upravi, in sedaj je vse pozorno in čaka, kako se bo stvar končala. Župan Baker pa b'"» v kratkem nastopil proti takemu "sekira 11 ju'' meščanov; to 'ahko steri, ker ima v tem ozi-**u za s boj večino prebivalstvi.
—'Sodnik Day je vzel v sredo nekemu Kupetinskiju državljanske papirje, ker jih je mož dobil s pomočjo laž4.
—Zvezina sodnija nam je nazn?nila, da se vrše odsedaj naprej vsa izpraševainja za državljanski papir ob sredah in ne v sobotah. Ker je"šlo k takim izpraševanjim večinoma naših trcrovcev kot priče, «n co rrorrli včasih cel dan stati na sodniji. so bili seveda precej oškodovani. To bo sedaj bolje, ker ob sredah nimajo toliko prometa kot ob sobotah.
—John Lowe je v sredo delal v neki cčrkvi v Lakewoodu. Ker mu je pri delu postalo vroče, je slekel'suknjič in ga *T£el na klop. Ko je pa pri odhodu iz cerkve, zopet obleke! suknjič, je opazil, da mu je a cars tat sprazni! žepe, vzel ^>.00 d. na rja in uro vredno e75.oo. Torej še v cerkvi r.i c o v t k varen pred cleveland--k mi tatovi.
—Srečka za izirebanje bari-ona, je bila dvignjena. Zade-\i že štev. 187, ki je bila last John Grdntja, in ki , je torej ;lohii veliki inštrument. Kakor znano je srečkal inštrument R. Perdan, delčTma v korist So-kolskega doma.
—V sredo ?jutraj je pokri1! debela megla ves Cleveland. Radi megle so nastale nepri-ike pri prometu.
:—Wem Slovenskim eleve* landskim trgovcem, ki so nam pripomogli s svojimi oglasi v današnji izdaji lista,, da* je izšla v iako lepem številu in veliki obliki, izrekamo na* tem mestu našo srčno zahvalo za njih prijaznost in naklonjenost. Slovencem pa' priporočamo, da se posebno sedaj za božič obrnejo za vse potrebščine na slovenske trgovce, ki , so do-'»ro založeni z vsakovrstnim 1/agcm. •
■ *	-	o
$6oco UKRADENIH. .
/ /
Dennison. O.. 18. dec. Agent tfkajšne žtleziliške postaje je danes povedal, da je bilo u-kradenih šest tisoč dolarjev na njegovi postaji med časom, ko je imel druge posle. Denar je bil poslan iz t\ewyorške zvezi-ne zakladnice v neko banko v Marrietta, O.
o
SUFRAGETA V JEČQ.
Ivondon, 18. dec. Danes so zopet c4>sodili neko sufraget ). ki je bila obtožena, da je oddala napačen alarm za ognjc-gasce. Obsojena je bila, da mora plačati $125 kazni, ker pa
Morganovi milijoni
^ .-1	' '-V
j ' ■■ lri!.u;
Preiskava v Wbahingtonu je dognala, da kontrolira sam T Morgan petindvajset tisoč milijonov . dolarjev.
PROTI LJUDEM.
t
Washington, 19. dec. Pred kongresnim preiskovalnem odboru se je danes izkazalo, da kontrolira Morgan s pomočjo ?vojih kompanij 25.335.000.000 dolarjev denarja, kar ga je v Zjedinjenih državah. To se pravi, da če Morganu ni po volji, lahlko zapre na stotine tovaren, lahkp odpuisti od dela nad 3 milfjone delavcev in lahko naredi krizo v Zjedinjenih •'.ržavah, kakoršnie že davno nismo videli.
Štiri konvpanije, katerih imena so: J. P. Morgan Co., The Guaranty, The Bankers Trust Co. The First Nationa^ Bank in National City Ban-k imajo skdipaj 341 direktorjev in 112 f'rugih kompanij. katerih kapi--tal znaša $25 325.000.000.00. Tn Morgan je pravo srce vseh teh bank. Več kot dva meseca so državni nadzorniki preisko vali natančno finančno stanie teh korporacij. dokler niso pri. šli do prej omenjenega zaključka. Pred kongiesni odbor so prinesli velikansko tabelo, šest čevljev dolgo, da so razkazal! vso denarno vrednost finančnih kraljev v New Yorku, Chicago in Bostonu.
Dokazano je, da kontrolira s pomočjo Morgana 180 mož <-es denar, kar era* je v Zjedinjenih državah. Teh 180 direktorjev ima 341 uradov pri kom-•>anijah ter vlada nad 41 največjimi bankami, ki premorejo $3.832.000.000.00. poleg te-"•a pa imajo 50 direktorjev v M velikih zavarovalnih družbah, ki premorejo $3.646.000. roo. 155 direktorjev v 31 različnih železnicah, ki imajo kapitala $12.193.000.000 in v drugih komipanijah toliko direktorjev, da lahko kontrolirajo nad 500.000.000 dolarjev. Vse te kompanije zaslužijo ni h to čisteea dobička poldrugi lisoč milijonov dolarjev.
Kadarkoli se kaka konupa-rija, banka, železnica, zavarovalna družiha ali sploh kako podjetje, ki pričakuje dobiček, ustanovi, tedaj so takoj Mor-jjanovi agentje zraven, ki vso stvar preiščejo in če dobijo tla ugodna za svoj denar, tedaj so takoj na delu, da si pridobijo kontrolo ali nadizorstvD nad tako kompanijo ali banko ali zavarvalno družbo, nakar diktirajo cene svojemu dobičku. Morgan sam je moral priznati pred kongresnim odbo-l-om. da mu nesejo njegovi dobički vsako leto 75 milijonov rotorjev. On in njegove korpo-racije ustanavljajo velikanska podjetja, in s pomočjo najbolj izkušenih mož skušajo vsako podjetje postaviti na najboljšo podlago.
Na dan je prišlo še mnogo različnih zanimivostij, ki so »' zvf»>i s preiskavo, kdo pravzV orav kontrolira denar V Zjedinjenih državah.
o 1 ■ ■ ■■
RAZSTRELBA V RUDNI-' KU.,
Dortmund, Nemčija, 18. dec. V Achenbachu premogovniku je nastala danes*" strašna razstrelita, pri kateri je trideset delavcev zgubilo svoje življenje. Do opoldni: so dabiK na površje trupla šestih delavcev. Cazstrelba je bila tako močna, da je bil ves premogovnik po-popolnoma razdejan.
ZDRAVILO PROTI RAKU?
Chicago, III., 18. dec. Dr. A. A. Whamond, predsednik* Robert Burns bolnišnice, se je danes izrazil, da je dr. Joseph Stefano, eden izined hišnih zdravnikov, ozdravil že nad *5 oseb v njegovi bolnišnici tekom enega leta, ki so vse bolehale za rakom. Nobena > r.eba ni bila mlajša kot 60 let. Nedavno tega je dr. Stefano I ozdravil nekega bolnika, kate-
r	....	...
rega so ze vsi drutri zdravniki
Citajte časopise!
Slovenci, s titan jem dobrih
časopisov si pridobite podlago svoje izobrazbe m napredka.
CITAJTE PRIDNO.
•Največji čudež Amerikancu je človek, ki ne zna citati ali pisati. Temu se Atnerikanec ne more dovolj načuditi. Lahko si vsakdo misli, kakšne mi-oja£ o :>au?)fu3iuv ?iui Hs pej<cu, ki ne zna pisati ali brati. Evropejlska kultura baje stoji na višku, toda statistika kaže, da je med Evropejci največ iliteratov ali analfabetov, takih ki ne znajo p&ati ali brati. Vjzemnno samo Avstrijo, in vidrino takoj, da v Avstriji se morajo posamezni narodi za vsako šolo boriti, da jo dobijo, in če ne bi bilo narodnih zavodov, ki sami ustanavljajo šole, bi bilo še nekaj stotisoč Avstrijcev brez vsakega znanja. Nemci imajo seveda vse, samo drugi narodi ne. V Av-strrji se vlada boji dati izobrazbo narodu, ker kakor hitro pri. de narod do večje izobrazbe, ne bo več toliko pokoren bedastim nauikom, ki jih tam uče. Gotovo pa ima Evropa, posebno Avstrija, vedno dovolj denarja za vojaške namene, nima pa nikdar kaj posefoej za šole. No, in konečno, to je stara stvar, namen tega članka pa je obrniti pozornost drugam. da seznanijo naše čita-telje nekoliko z občno izo,bra.z-bo, katero potrebuje vsak, 'ci hoče priti v življenju naprej. Kdor je mlad, pa ne zna brati, si lahlko sam sebi pomaga, če je voljen vsak dan žrtvovatt nekaj ur v prid izobrazbe. Sko-ro v vsaki hiši naših naselbin je več ljudij nastanjenih, :n med njimi jih je vedno do- . volji, ki znajo čitatr in brati. Kateri pa ne znajo brati, naj prosijo onega, ki je v tem pod-učen,, da jim kupi začetnico ali abecednik, i-n naj jih uči vsak večer eno uro. Tako se lahko čez pol leta vsakdo nauči citati. Pomniti pa moramo, da brez truda nemoremo ničesar. Kdor zna kaj, tudi ima kaj. pravi pregovor. Vsakemu je ibolje, da zna sam či-tati, kadar ddhi pismo od doma, kakor pa da mora iskati pomoči pri drugih. Mi Slovenci, če ne bodemo samim sebi pomagali, nam drugi tnidi ne bodejo, ker izkušenj imamo dovolj.
Nasprotno pa je veliko takih Ifjudij, ki znajo čitafoi, toda sramota njih, tem se ne ljubi čitati. Danes imamo v Ameriki mnogo slovenskih časopisov, vseh struj in barv, tako da se lahko postreže mišljenju vsakogar. I11 kar je v, njavečjo korist narodu, slovenski ameriški časopisi so — raEven nekaj izjem, tako poceni, da je vsakdo lahko naročen na dva ali tri.
Zato pa svetujemo vsakomur, ki zna brati, naj si naroči slovenski časopis, da ga prebira, kadar pride od dela ali kadar je na počitku. Je mnogo ' slovenskih naselbin^v A*meriki kjer je do sto Slovencev, toda časopisov imajo vseh skupaj le kakiih. pet ali šest. To ni- lepo znamenje zanimanja za izobrazbo in napredek.
Naravno znamenje take naselbine, dejer se ljudje le neradi naročijo na casopi's, da taka naselbina ne more mnogo vedeti, kaj se godi po svetu, kako se Slovenci ravnajo v drugih naselbinah, "kjer so lepo prospevajoča slovenska društva, kjer je sploh napredek slovenskega naroda. V takih naselbinah je tu(fi pomanjkanje društev, ker ljudje ne berejo dovolj, koliko dobrega storijo društva in Jednote za Sloven-ce. Kdor ne čita slovenskih časopisov tUkaj v twjini, kako se hoče tako človek navdušiti za slovenski narod, za svojo rodno domovfno, za kraje svojih pradedbv? Prehitro se zgubi v valovih požirajočega ame-rikatirzma. Za to so bolji drugi narod*. Posebno Amerikanca | morate pogledatk Prva njego-
Wilson govori.
t
Wilson se je izjavil, da ne bo
toliko premenil gospodarske politike, da bi se bilo bati krize. ,
VAŽNI OPRAVKI.
New York, 18. dec. Novo izvoljeni demokratični pred r.erfnik se je danes posvetoval z raznimi strankami. Včeraj je govoril Wilson o umetnih in naravnih krizah, kar je ljudstvo zelo razburilo, ker so ljudje mislili, da Wilson že se-dai računa na krfoo.
IPolitikarji ?e bojijo, da ne bo Wilson toliko spremenil V gospodarskih razmerah, da se bodejo posledice čutile povsod, nakar zna v resnici nastati kriza. WiPson se je pa po teh bc sedah mirno na.-mejal in z vso gotovostjo zatrdil, da se ljudem od prihodnje demokratične vlade ni trebi prav nič bati. Demokratje so dobili skušnjo v- •zadnjih letih iDemokratom je treba največje mere previdnosti, da pridejo pri ljudstvu v veljavo Zato bo pa njih največja skrb,'dS; ostanejo gospodarske razmdfe v deželi ugodne.	'
New York, 18. dec. Včeraj je govoril Wilson pri zborovanju "Southern Society of New York". Povedal je, da je slišal več slabih izjav odličnih eseb, ki se bojijo za gospodarski položaj v deželi Prerokujejo se slabe posledice radi demokratične vlade. Wilson ie odgovoril: Najprvo moram povedati, da so krize umetne In naravne. Mi imamo mašineri-io, s pomočjo katere se da narediti umetna kriza. Toda jaz nikakor ne vrjamem, da bi bil kdo. ki bi se drznil rabiti to mašinerijo. Če pa bo hotel kdo •v resnici narediti radi demokratične vlade .umetno krivzo, tedaj jaz danes tukaj v svojem •'n.v imenu mojih sodržavljanov, slovesno obljirbujem, da imam za njega pripravljene vislice, ki so tako visoke kot Hamanove. S cm pa ne mislim pravih vislic, ker te so preslab^, pač pa vislice javne sramote, ki bi se toliko časa ra7glašala, dokler bi še kak član iste družine živel. Kaj je krrza, kaj je panika? Pred, med in po krizi ali paniki, vselej je enako denarja in dela v deželi. Le one je treba prijeti, ki hočejo ljudstvu škodovati in nesrečo je treba db pravem času odvrniti.
d<Ja, da \|/ame v roke časopis. O11 hoče takoj vedeti, kaj^JT novega po svetu, kaj se je koristnega kje naredilo za delavca. za deželo, za državo sploh. Glede čitanja bi moral naš narod posnemati Amerikance, pa bi hitro prišel 11a večjo stopnjo samozavesti.
Teško da je število naročnikov vseh ameriško-slovenskih časopisov več kot 30.000. In slovenskega naroda pa imamo v Ameriki , 150.000. K'je so torej ostali stotisoči, katerim ni 'mar ne knjiga ne časopis? Postavajo, Ittiutharijo ali zapijajo svoj denar, mesfco da bi čitali in se. izobraževali. Najbolje znamenje za vsakega Slovenca v Ameriki je, če ima časopis Ako imaš pred seboj naročnika kakega lista, tedaj takoj veš, da imaš pridnega, marljivega človeka pred seboj, kateremu je mar izobrazba in napredek Kdor pa bi lahko plačal, pa ne-če naročati slovenskega lista, naj bo kateregakoli, tak člo-vcik ni mnogo vreden, ali se pa še ni toliko zavedet, da mu je časopis življenska potreba. Nekaterim je pijača vse! Kolikokrat se slišijo izrazi: "Ah, kaj boš z listom. Tu-le glej, tu je žganje, to me pogreje. In marsikoga je že pogrelo do smrti. To se največkrat v poznejši dobi opazuje pri- mladih. Namesto, da bi se v prostih urah vadili v čitanju, učili se izobrazbe, pa kartajo, pijejo, se prepirajo in zahajajo v slabe druščine, po katerih vedno glava boli. Z čitanjem, boljim obnašanjem, bi se moralno dvi-
I __.. SI * ;	,,	■ •	t _ I
......... —--rv—'
Nemci kifiajo,
■ /1
Avstrijsko nemško časopisje
ima hud nahod v nosu,
ker se je dokazalo, da 1 je dva meseoa lagalo.
■ ■	1
SLOVENCI OBSTRUIRAjfi.
Dunaj, 18. deč. Avstrijsko-nemisko časopisje ne Ve, kani bi se dalo od sramote. Več kot en mesec so pisali, kako so Srbi mučili avs.rijskega konzula Prohaska, da so ga celo na nečloveški način usmrtili. Kaditega bi celo kmalu prišlo do vojske med Avstrijo in Srbijo. Pozneje je preiskala avstrijska vlada vse natančno in sedaj je prišlo na dan, di so Srbi'zelo plemenito in gen-tehnansko postopali z avstrijskim konzulom Nemško časopisje je sedaj popolnoma poparjeno radi svojih lažij. Tu i tudi dokaz, koliko je vrjetl nemških hujskarijam.
V proračunskem odseku so /aceli slovenski klerikalni državni poslanci z obštrulocijo. Slovenski poslanci so neprestano govorili celih trinajst ur, ;n če »e Slovenci ne podajo vladi, bo morala vlada državni tfibor razpustiti. Vlada hoče več denarja in kredita, česar pa Slovenci ne pustijo.
London. 18 dec. Tu se je »•azširilo mnenje, naj angleška •-'lada s svojimi vojnimi ladi-jami zasede vsa adrijanska pristanišča, ki so sedaj last Turkov ali Srbov. Angleška vlada pa je pozneje omenila, da niti ne misli na kaj tacega. Tu-(ii Srbija se je ponovno izrazila, da obdrži Drač v svoji posesti. pa naj Avstrija protestira kolikor hoče
Pariz, 18. dec Sem je prišel ne.ki Sieghart, avstrijski guverner "banke Foncier, poslan naravnost od Franc Josipa. Bridko se je pritoževal, ker se Srbi toliko drznejo, in ker se ne zaupa avstrijski politiki. Avstrija gleda jako teško, kako Rusija zbira vbjne čete na njenih mejah, in če je Avstriia mobilizirala, tedaj je storila to z veliko nevoljo in le za svojo lastno obrambo.
Bern, Švica, 19. dec. Tudi Švica se boji, da mogoče kje i?fliru1ine vojska in bo trebi bratniti državne meje. Iz Pariza je dspel sem posebni vlak, ki je pripeljal pet milijonov dolarjev v zlatu in srebru. Denar so deponirali v državni zakladi)jci. Tudi je naročil* vlada velikansko množino žita iz Amerike.
London. 18. dec. Angleški ^isti vedo poročati, da je tudi ogrska vlada v zadregi, ter hoče najeti r Ameriki posojila vj znesku 50 milijonov dolarjev, Kakor znano je že avstrijska vlada dobila v Ameriki 25 milijonov dolarjev, kateri denar je prišel s pomočjo National City banke, ki je Rocke-feKerjeva lastnina.
Belgrad, 18. dec. Nova bitka je nastala mecf turškim in grškim brodovjem pri Dardane-lah. Streljanje je bilo jako močno. Poškodovana je bila največja turška križarka. Ko so Grki to dosegli.1 so se umak-l ni K.
Grki imajo velikanske uspehe pri Janini. Turki smatrajo to trdnjavo za nepremagljivo. Včeraj so vzeli najvažnejši fort Bizanti. Grške granate so za-paliie magazin. Turki so v strahu pobegnili. Včeraj so Grki dva for ta vzeli Turkom. Pričakuje se, da *p*d« Janina že v nekaterih dneh. Grški vojaki so navrdušeni, ker njih vrhovni poveljnik sam presto-ji največje nevarnosti in povsod osebno vodi vojake v boj.
London, 18 dec. V dobro poučenih krogih se trdi, da bo sedajna tturška vlada kmalu padla, 1-er vojaška stranka dobiva" vedno več moči. V tem slučaju bi bilo mogoče, da postane sedajiti vrhervni poveljnik turške vojske, Nazim paša, vojaški diktator. Turško ljudstvo je prepričano, da če se vojska znova začne, da bo Turčija dobila vse nazaj, kar so ji v«elt.
RsHitCfis {a Mi Tint Tk&fa	I
Paketni pttta.
Zvezini uradniki pnjukupm v da se bodejo cene Mfaa
radi poftiljanja po po-W, jako zmanjšale.
BREZ GROGERJEV.
Washington, 19. dec JPfc mnenju zvezinih uradnikov bo imela nora parcelna posta velikanski upi ji v na življcuke potrebščine naroda, ker s pomočjo pošte se bodejo ccae skoro vsem živilam zmanjšale. Dva meseca so se vršile potka-šnje, in vse se je zvršilo v aaj-večjo zadovoljnost uradnikov. Parcelna pošta je najbolje 4a-rilo, ki ga je mogel dobiti ameriški narod od kongresa. Poštni uradniki so prepričam, da bo pošta po novih postav*b nadomestovala velikega prekupčevalca od farmarjev, kakor tudi grocerja, ker bo farmar lahko vsako malenkost ali večjo mero živil posipal naravnost po pošti. Vlada v Wash ingtonu je že dobila »poročila, da 40 tudi farmarji jak> zadovoljni z novo odredb?, ker jim povzroči veliko sitnosti. Prve poskusnje so Vile narejene okoli Clevelanda. Farmarji so se hitro oprijefi nove ideje ter začeli podpirati vlado. Ustanovili bodejo tafi poseben urad. ki bo vsak dan sproti pošiljal zelenjavo, jajca, maslo in drugo po posti naravnost odjemalcem v hiše.
To bo pa naravnost velikanskega pomena za ljudi. Na t* način morajo odpasti velfin prekupčevalci, ki kupujejo sedaj od farmarjev n. pr. dsoft jajec za 10 centov. Ista jsjbs potem dobijo v roke sre6ip trgovci, za katere morajo Ha-xsti.so centov, a končno jifr dobi v roke odjemalec in s» mu računana 25 centu Po s> vi postavi pa o<9podie prekupčevalec in srednji trgovec, ker odjemalec lahko dobi sam ducat jajec v hišo po pošti, in ga bo veljal samo ioc (alr kakor je pač cena) rseka-kor pa bo plačal gotov« sto procentov manj kot plačuje sedaj. Doscdaj so bili tudi farmarji popolnoma odvisni oi cxprcs kompanij Svojega Vlaga tudi niso hoteli vaclej posamezno prodajati, pač pa so čakali, da se ga je nabralo več skupaj, da so bili stroslci as prevažanje bolj redki. Eapees kompanije so pa seveda računale farmarjem za prevoz ka-koršnje cene so hotele.
Po novem letu bo torej speljana parcelna f ošta. od katere se pričakuje mnogo dobrega vprid vsem državljanom, razve n vprid graftarjem * živili.
O ■ ■ ■"'
Cleveland, O. Pozor slovesi skim delavcem v Cleveland«. Kakor smo že sporočali in se je natznanilo v listu glede ustanovitve delavske zadruge. Začasni odbor, ki' je bil izvoljen pri zadnji seji, je nabral precej gradiva, in bd lahko poroca2t da se ustanovi nova zadruga.
Delavci, zbudite se, skrajni čas je, da se zavedate svojega položaja. Delavski shod se vrši v soboto zvečer ob 7. ari solnčni čas v Knausovi dvorani. Prideta gotovo tudi dws glavna usdnfla od obebogeČe delavske zadruge. Dali nan bodejo pojasnila, kako se upe$e in vodi zadruga. Udeležite «e v obilnem številu. Uljudoo v»-
DENAfUe V STARO DOMOVINO
poWJamo:
fknm..........m » iaS*
119 km .......... M SaSS
SOS km .......... ■ aJI
m krm..........£
looe kron	.ta SIM
s«* kim:::::::::: ~ piitiflM Ji	pH Wi
1« ami-*"1 twm?ml	^
'PW AfvtfriW tW	vat«.
Vw jAkrik Jnniiov
fCC UOmiIU uypswv
I je treba.'
Hm najbolj glavnih stvarij v vsakem časopisu je dopis. K^j je dopis? Dopis je pismena novica dogodkov iz posameznih -slovenskih naselbin, v katerem se popisujejo društvene, delavske in splošne razmere n eni naselbini, kako narod napreduje, kako na*a<»uje. V vsaki naselbini se doln kaka oseba, ki prime za pefo in opi-ie tazmere, kakor so. Marsikdaj se pa tudi dogodi, da pri* me rfobna roka za pero in slika razmere, kakaršnje niso, in ffci dopisi niso vredni priob-čenja. Zato pa mora urednik vselej previdno in pametno zbirati nKd doposlanimi dopisi. Marsikdaj se dvigne v kaki na-scftAni manjšina, aK pa le par oaeb ter pošlje v javnost 'gro* movit dopis, in pri tem si mislijo: Zdaj smo jim pa poka« aalil Pa to ni res. Ker če je nrerinlk lista pameten, ne bo priebceval zdražbarij, hujskanja, psovk in neresničnih poročil Vsak urednik mora biti prrpričan o dostojnosti in ve* • rojetnosti dopisnika, potem š«* , le priobči njegov dopis. To t velja posebno za take slučaje, ko se v dopisu opisujejo dvom- { Ijive stvari, strankarska 'nas- j protja in nezadovoljnost. 1
List brez. dopisov je suho- ] paren. Dopisi so življenska ii- , la vsakega Ista. Kako more . urednik pokazati rsaomere v po- ( samožnih naselbinah, če mii ne < sporočajo od tam pametni in , pošteni ljudje, kakšen je na- , predek v posameznih naselbinah. Zalo pa taki ljudje nfed* nikn vsakega lista vedno usfre-rejo kadar mk ;«ošljeio lep dopis. S tem se da prilika uredt , nikn* da se pouči o razmerah ( v naselbinah, da poksra, pogra- , ja, daje nasvet, ali prepreči ka_ | ko raboko. Pošteni in zanimivi \ dopisi so vselej dobrodošli. , Prav živa potreba slovenske i / publikacije je, da bi bil stalen i dopisnik v vsaki naselbini, kjer i je vsaj nekaj večje število Slo- c vencev zbranih. Taki dopisni- r ki bi obveSčali liste o vseh va- r Snih dogodkih v naselbini. Se- r veda je tudi sedaj preetj red- r nih dopisnikov, dobrih in sla- r bih. Nekateri se le tedaj spusti- r jo na *polje časnikarstva", ka- s dar se jim vidi potrebno, da s izlijejo osebni žolč nad kake- c ga avojega rojaka, in kadsr so s to dosegli, tedaj se umaknejo s v temen kot iii zopet molčijo, [ da vlivajo sadove svojega za- r sejanega sovraštva v listu. • .
Taki dopisi so jako surovi |i is škodljivi. V enakih dopisih h se največkrat najbolj neslane ji in stokrat pogrete stvari na d dolgo m široko premlevajo, to- v da ravno ono, kar je važno, c kar je za izobrazbo, je popol- r noma izpuščeno iz dopisov. To- j< da imamo mi mod Slovenci ti- r soče ljudij, ki so sposobni za p dobre dopisnike, to prav <|o- n bro vemo, le treba jim je da-poguma, da se dobri, pošteni i , in pravični večkrat oglasijo ter k tako s svojim razumom, pa- j; metjo in jasno odločnostjo nad- u krilijo one, ki hočejo v sloven- s sk'h listih metati blato na svo- s je sorojake. Objednem je pa v z."»oei resnica to, da urednik c nikakor ni opravičen priobčiti ji v svojrm listu dopise, v kate- 1; rTh se napada rojake, ne da 01 s btl urednik prepričan, da je do- s pisnik pošten in zanesljiv. š Resnica pa je, na naša a- p meriška inteligenca, jeakor re- r zdravniki, duhovni in pre- l cej izobraženi ljudje, katerih p •mamo v Ameriki precej, se ne š brigajo dovolj za slovensko javnost. Večkrat se očita slovenskim listom brez razlikv da ne stoje na isti stopnji, ka- š ero bi morila zavzemati kot <1 slovenski časnikarji resnih na p rcl. To je pa raditega, ker slo k venska inteligenca, ki se do- / fcrc razume na položaj telr ima r tu li zdrav razum in 'spogob 1 nost v javnosti nastopiti, se ne j' briira ?a take stvari. Preveč st z aineiikanizirajo ter pustijo pri- r profto ljudstvo da hodi po svo r J-h potih. Noben ni padel učen ! Iz nebes, kdor se je pa na s ve- t :ii naučil modrosti, tega dol ž- t no*t je pa, da ne hrani mo- v dtost, pamet in razum sam zk
- či sir^fiv svoje zdrave ,ideje to« fd> 4' da *irJe ^nstyo
zve o njih, ki qi toliko pouče-I1J O stvareh, kakor izučena u.-ela sama. Resnica je, da je . inteligenca precej • zaposljena 1 na ,'fseh straneh, toda narodna Jt iznost jih kliče, da se po-
*	;av,liijo večkrat v javnosti ter pričujejo o svojih idejah, in
r da se ne <lrie tako pasivno " hjilo*- se danes. Sicer nis^o " intrli o tem govoriti, toda ka-
*	< i a i nam pero teče, se poniu
f dun" par trenutkov tudi pri 1 tej stvari.
V vsaki naselbini bodete ch, " bili Slovenca, ki je kolikor i<>-
*	l ko oborožen z močjo pere-
*	in pameti. In vsak tak ima 1 dolžnost, da obvešča slovensko " javnost o dogodkih, ki se pri-: petijo v njegovi naselbini. Kar " je dobrega, mora na dan, to se
*	ne sme skrivati. Sedaj pa mo-" ramo povedati, še kako naj do. r pisnik piše, česa naj se «xlrži, " in kaj naj poroča.
Dopisnik se mora v svojem ' dopisu čuvati kar največ ino-! goče osebnih napadov, kadar 1 pa že mora napadati, tedaj ' mora gledati, da so napadi taki, katere lahko vedno s pravico dokaže napram vsakemu. Tako se ne bo nikdar pripetilo, da urednik, ki ne more pozna- ! 1 ti razmer v^vseh naselbina«, ! pride v neprilike ali zamero j pri posamenznih ljudeh ali ce- ] io pred sodnijo. Večkrat mora J urednik zavreči kak dopis v J koš, ker se boji neprilik. Po- ! tehi se pa pripeti, da se do- t pisnik jdzi, ne pomisli pa, da ; dopisnik za svojo glavo ni ni- ; česar odgovoren, pač pa mora ; odgovarjati publikacija, ki pri- ! nefce misli dopisnika na dan.
Naše slovensko časopisje v Ameriki bi res postalo prava zakladnica naroda, če bi v lir stih zbirali narodne zaklade, narodni napredek in narodni ponos, če pa hočemo s surovi-1 mi izrazi 'prihajati v javnost,1 bo tudi narod surov in neolikan; kaj si namreč mere narod misliti od listih, ki v vsaki ste-velki prinašajo najl>olj blatne in klamfarske izraze o svojih rojalkih! Tak narod, ki vidi, tla njegova inteligenca hodi surovo pot, postane najprej su- 1 rbv, ker nima vodnika, ki bi j mti pokazal pot čednosti in res- j nosti. Na drugi strani pa, če j narod vidi lepe,( poštene, res- ] nične dopise v posameznih li- J stih; začne dnigače* gledati in J stremiti, da sani postane enak | onim, ki zagovarjajo pamet, či- J stost in resnobo. Tako bi po- J stalo naše slovensko časopisja J pravi barometer za slovensko t narodno javnost v Ameriki.
Kakor smo že omenili, po* leg urednika pri listu, so najbolj važni dopisniki, katerim je niar napredek naroda, in raditega prav toplo priporočamo vsem pošteno čutečim Slovenes m, katerim je napredek naroda v resnici mar, da zastavijo svoje zmožno pero ter poročajo v resnici pošteno in piavično o Slovencih, o njih napredku v Ameriki.
Resnica je, da je to velika . žrtev od strani; delavcev — J ker od strani inteligence se ^ jako malo sliši — torej naj <f ima delavec svojo besedo. Vr- J ste, strnnij in fzdaje našega li- 4 sta so vedno široko odprte < vsem pošteno čutečim Sloven- J ceni, ki imajo ljubezen do svo- 4 jega naroda, ne v psovkah in * lažnjivih trditvah, pač pa z re- £ sno, pametno in previdno raz- jf sodbo. Zato pa vabimo vse po- ^ šteno čuteče Slovence, da nam priskočijo vselej v obilni meri {1 na pomoč, kadar čutiijo potre- ; bo, "dvignejo s»voj glas in !| povedo širji javnosti svoje po- ! šKno mnenje.
' 0
Cleveland, O. štrajk v tovarni "Cyclone Fence Co." se ; še vedno nadaljuje. Sest tednov je minilo, odkar smo za-pustili tovarno, zavolj vzrokov, ' katere smo že objavili v Clev. Ameriki, in ki so znani vsake- = mu delavcu. Sicer ne vemo, če j bo kdaj končan aH ne, toliko ; je pa gotovo, da bodemo poka- J zali drugim nazadnjaškim suž- J njem, da je tudi med,Slovenci J nekaj razredne zavesti in so- | 'idarnosti. Tovarna je sicer do- J bila nekaj "skabov", ki pa ne ! razumejo dela, ter nbpravljajo j v?č škode kot dobička. Trdno j ?mo prepričam, da ako nam j
naselbine, kakor dosedaj, mo« amo konečno zmagati.
Toyarnarji se poslužujejo raznih .zvijač, s katerimi hočejo ljudi preslepiti. Ena izmed teh je, da'delajo' raznovrstne obljube nekaterim izmred nas. Toda mi vemo, da ako idemo nazaj pod njih pbfljubami in prgoji brez organizacije, nas Dodejo še bolj stiskali, ker mi* slijo, da se ne znamo po robu postaviti njih iizkoriščevanju. Zal. da moramo povedati, da kljub temu, da vlada med nami sioga, se je posrečilo tovarnarjem1 dobiti nekaj štrajkarjev ter jih zvabiti nazaj v tovarno. Zapustili so mesta svojih sodelavcev ter postali kruholomci. Tako so pomagali deloma, čeprav ne vse, uničiti naš štrajk m na ta načjn trgajo kruh od svo:ih rojakov, njih žen in o:rok. Imena onih, ki so šli delat, so: Jos. Ponikvar,. Ant. Cvek, Frank Revere, Antoo Novinc. In sedaj "bos"' mrsli, da nas dobi še več in tako prekini štrajk. Nekoč se je ie sam izrazil, da bi ugodil našim zahtevam, da ne bi prišli ti delavci nazaj. Slovenskih štrajkarjev odber.
NeldAo je imel mlin in krčmo pod jedno streho. Nekega dne
mu očitajo pivci, da ima premajhno mero za pijačo, katero jim prodaja. "Nič ne slepa-rimd" reče jim posestnik ; "za kolikor imam v gostilnici premajhno mero, <za toliko imam večjo v mlinu, kadar merim
vam in sebi!"
t
• ' ■ ' o
"Dobrotna ognja je oblast", je govoril človek, kateremu je pogorela hiša, in ki je vtakni • v aep- lepo zavarovalnino. v "Oh, trideset let sem že sta* ra," je stokala nekdanja lepotica, ko je praznovala svoj šti~ rideseti rojstni dan.
Kako je vendar mogoče,' da sem te prijel, je pravil policist že dolgo iskanemu lopovu, katerega je konečno vlovil. N
2ivljenja neskaljeno življenje še ni bilo dodeljeno nobenemu smrtniku, je rekel neki pivec, ko je poskušal vino na svojem jeziku.
Denar, katerega plačate za časopis, je najbolje naložen.
Lovrenc Vehovee,
Slovenska [gostilna
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
^v^	t.	'j.
1367 East 43rd St.
Ignac Marinčič,
3232 Lakeside ave.
k
* SLOVENSKI GOSTILNIČAR *
Veselo praznike in novo leto!
Ignac in Nary Casserman
Trgovina z mešanim blagom.
•.»i . • *
Trpežno obuvaloma delavnik in praznike. Se priporočam Slovencem in Hrvatom.
Frank Kmet,
Slovenska gostilna.
Vsem prijateljem voščim vesela praznike.
3922 ST. CLAIR-,AV.
Frank Močilnikar
Slovenska grocerija* »Vedno sveže blago. 4110 ST. CLAIR AVE.
\
John T*atta*,
Slovenska gostilna
Srečne božične praznike, veselo novo leto Slovencem.
3855 ST. CLAIR AVE.
M. WINTAR & CO.
6032 St Clair Ave.
Slovenski gostilniški prostori.
Srečen božič in novo leto
MimMu
Za božične praznike
KAKOR JE ŽE SLOVENCEM ZNANO IMAMO ZOPET	f
»	. a	■
trgovino z vinom in žganjem
% •''.	' ■•	i a-.,-»ss^.isnBIB
I	,
1	' .	,
ter najbolj fino nrejeni slovenski sa-' loon v Cleve^ndu, največji slovenski naselbini.
Prav lahko postrežem vsem, kar-sikdo poželi, kakor s pristnim domačim vinom na galonč in sode, po zmernih eenah. Belo in rudeče vino. Nad&lje imam izvrsten domač tropinjevec in najbolje žganje v steklenicah po nizkih cenah. Posebno znižane cene za praz- v nike.
Z gostilno je objednem združen restavrant, kjer lahko vsako uro dobite dobro, domače in točno jedilo po nizki ceni.
Priporočam se vsem starim prijateljem in Slovencem sploh v obilen obisk in naročila.
»
GEO. TRAVNIKAR,
Old Bank Cafe.
vogal 55. ceste in St. Gair Ave., Cleveland, Ohio
SI. modna trgovina,
FRANKTURK,
1361 EAST 55th ST. BLIZU ST. CLAIR. <
Ob priliki sedajnih prihajajočih praznikov nudimo cenjenemu občinstvu svojo dobro zalogo modnega blaga, kakor tudi potrebščin za moške. Posebno se priporočamo gospodinjam za nakup blaga za obleke na jarde, nadalje fine svilene trakove, špice, prte itd. m
Posebnost je lepa otročja obleka za krste.
V zalogi imamo tudi fine moške delavne in praznične srajce, rokavice, ovratnike in zavratnice. Na izbero je v trgovini tudi mnogo božičnih darov.
Če ste
v zadregi, lug bi komu kupili, pridite k nam, pri nas lahko izberete najlepše stvari za darilo po nizkih
cenah.
Voščim vsem rojakom prav vesele božične
praznike in srečno novo leto !
---^ -L ^ ^--
A
PKVI I.iKL »h* PARI ONE.	^^
—- V--Tnzty. yi;
Slovenska Dobrodeln^a
I	» 1 * , • '
Ustanovljena 13. fwEGla ni sedež: novembra 1910. Ufaflw Cleveland. O.
Predsednik: JOHN OORNIK,. «108 St Clalr Avenue. Podpredsednik: MARTIN C0LARIC. 1188 B. Slat 8t , Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1148 B. 80th Street. Zapisnikar: JOHN JAL0YBC, 1284 Baat 5Bth Street, f	Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 8414 Spllker Avenue.
Nadzorniki: ANTON OATLR, 6030 8t Clair Ave.; FRANK SORIO, 1865 -	Eaal 56th St; MIHAEL WINTER, 6080 St Clair Avenue.
JOHN MAJZELJ, «88 Olaaa Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6818 St Clair Are.;" FR. MBBRT. 8184 Glasa Ave. Poototattanac: ANTON GRDINA, 6187 St Clair Avenue. Vrhovni stfravnik: J. M. BELlflKAR. «117 St CUlr Avenae. Vsi (loplil ln druge uradne stvari, naj se pošiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Svetino glasilo "CLRVBLANDBKA AMERIKA"
Balkanska pesem.
Zora. puca, bit če dana kruta suinost od Slovana Bo za vedno pokopana, Slovan bo gospodar Balkana.
Minuto je že petsto let, •Ko.priseli je v Evropo Mohamed.
Nastalo je krvavo klanje, • Trpeli grozno so Slovanje.
Tam kjer Slovan arol in s'jal Jeprisel Turek in pobral, Tam kjer je bila hiša bela, Drufral je turška prihrumela.
Je bela hišica zgorela. In žena žalosti znorela, Slovana Turki so ustreltii
V	sužnost hčerke odvodili.
Da, res, ubogi ti Slovan, Nad petsrto let si hil vkovan
V	verige groznega Turčina, Prestal muke si trpina.
Prišel je čas, da sveti dan Ponižani, razgaljeni Slovan, In kjer so Turki sekali glave, Slovansko tam bo zdaj polje.
Sinovi Slave zdaj so vstali, Očetov amrti maščeli. Da sp:t dobijo svoja polja, Kjer prej so bila njih do-movja.
Slovanov želja vseh je ta. Da Turka zapodija tja
V	njih azijske hareme, J Rjer pase naj se turško seme.
Kjer sni rt Slovanom vzela Obiliča
Slovanom zvestega kraljiča, Slovan je danes gospodar Narave svoje vliva dar.
Da vsak le svoje naj dobi, To naj- vetja za vse ljuidi * vSlovami mora pripoznat vsak, Ce prav je nenišiki učenjak,
■ Slovani Nenuce so prosili, Dab' tudi fije živet pustili, Slovanu vse so obljubili,
V	petsto letili nič storili.
Dokler Slovan je v mukah bil, Kdo neki se je zanj boril? Sedaj, ko brat se je osvobodil, Pa Nemec bi \e rad zabodel.
Ministri tuji in glavarji Surpvi Nemci in Mažari Skupno so se oglasili Siiovanu z vojsko zagrozili.
,Se tuje želje morajo spolniti Slovan naš mora suženj biti, Slovanom last če mi pustimo, Dohodke svoje izgubimo.
Maiarsko, nemško geslo je Mi rabimo topove, ladije, Denar pa vi Slovani daste vsi, Da tujec vam preliva kri.
Ča» je, da zvejo Nemci in Maiari
Da sužnji njih ne bodo več Slovani
Prenovljen, gromovit stoji, Balkan,	>
6* Ter narod z njim, ki je Slovan.
Fr. Jelerčič.
Polde.v
štefkin.
"Tako", so rekli -gospod ^pmgermajater" Poldetu, občinskemu potu, vaškemu (policaju in rejene matere županje pokornemu slugi v eni osebi — utako, to je oglas* ^Jutri popol-Ej§tn? okoli petih se pripeljejo / skozi našo vas premilostni gospod škof" — Polde se spoštljivo odkrije in prikloni ter pr! tem malodane zadene z nosom ob očetov trebuh — "in ljudje s^^e^ da bodo ^^^^
polo in glej, da vsem to še danes poveš."
Vroč poleten dan se kuha nad vasjo in Polde je truden in kar nekam na spanec se mu huče. Prejšnjo noč je "nadzoroval" pivce pri Spdčk« — nt ravno dolgo! Nasprotno, zelo zgodaj je bil že doma — ob štirih zjutraj. In sedaj, v tej vročini naj leta z oglasom okoli? Ne, tako udarjen Polde zopet ni! On ve, kaj stori! Tamle preko cetste stanuje Lena, lepa vaška vdovica. K nji gre sedaj Polde.
"I, seveda mora ostati tajno. Polde, pred drugimi ljudmi! Meni boš pa že smel zaupati. midva sva si bila vedno dobra! Na, ureii si ii» grlo si zamoči." — Lepa vdovica Leniča je postavila pred Poldeta kos gnjati, dobršen krajec rže-nega kruha in trebušnatc steklenico z*' jaliolčnikom.
"Bog ti povrni, Leniča." -Polde jo je prav lepo pogledal — "ker lačne nasitiš iu žejne rtfrpajaš! — Veš — a raznesti ne smeš okoli!" pristavi, ko je trikrat J!t vrst j o izpraznil kozarec.
"jaz, raznaškti? Mari sem že kdaj kaj ?"
"No, jaz samo tako mislim in kar mislim, to rečem, ne smeš biti huda, Lenka! — Glej, to je oglas; tu imaš, beri!"
"Ježeš, kaj takega! Sam presvetli škof" — Polde se sedaj ni odkril in ne priklonil, marveč je porinil dober zaloga) kruha in svinjine v usta — "sani presvetli škof pridejo k nam in jutri že! —■ Za božji čas! Človek bi skoro ne verjel."
"Je že križ, kaj se če, no," pravi Polde. "Vse hiše bi morale biti v rožah in fanah, pa kako naj ljudje kaj store, če ničesar ne vedo in se ne sme nič povedati."
"Res je tako, res!" vzdihne Lena.
Polde se zalivali za gnjat in jabolčnik, odide zadaj za hišo in preko sadnih vrtov na hrib za vasjo. Gori stoji pod visokim orehom mogočen s tog slame. Nanj se skobali -s silo in težavo Polde, se prav udobno zlekne v senci na mehko slamo in se ozre podse v va«s. — Res! Ces trenutek stopi iz hiše Leniča, lepa vaška udova, zapre za sabo vežma vrata in hiti k sosedi kovačici Čisto novo, ve-lezanimivo novico ji ijna povedati. Ostati 'mora sicer tajna, a ker je kovačica le tako hudo radovedna in je .Lenki najboljša in najvernejSa prijatel:ica v vasi, Slednjič le izve veliko skrivnost. Leniča pa ima še več prijateljic in tudi kovačica jih ima dokaj.
'Poldetu pridejo med tem v hladni senci cisto gorke misli. -Zala bnbnica je še Lenka, četudi vdova — vdova, pravijo, je* za devet deklet — in pri* jaz na, takoj mu je postregla z gnjat jo in jabolčni kom; ali tji tudi komu drugemu ? Koliko je 'stara ? TrideVet jih še nima, u-giblje Polde. In tako lepo skupaj. celo gospodarstvo. Dve kravi, peterd ovac, tri kozače in na polju ne ravno najslabšo setev.
Iz vrtov gori mimo stoga se vrešče pripodi jata otrok.
"Kam pa, vpijati kričave?" za\ipije Polde s svojega ležišča.
"V gozd po smrečino In brš-Ijan! Kaj Polde še ne ve? Jutri pridejo v vas — papež!"
Naslednjega dne se je pripeljal prevzvišeni skozi ovenčano vas in dopadlo se mu je zelo.
Tri mesece pozneje sta Pol-
Kitajci, prvotni na-selniki Amerike.
■v	'	• -i
Večkrat se, je ie trdilo, da i so bili Kitajci prvi naselniki že zdavnej v Ameriki. Najprej so našli dokaze o njih bivanju v osrednji* Ameriki, zadnje čase so pa, učenjaki odkrili, da so bili Kitajci že pred* davnim časom. v tem delu zemlje- Te svoje trditve hočejo tudi dokazati.' Človek bi sfleoro vrjel tem dokazilom, posebno ker je prinesel izvrstno razpravo o tem tudi časopis "Standard", ki je pokkani faktor, da pri-občuje enake stvari.
Angleški, francoski in meks-ikartski .učenjaki so priredili različna arhilogična preiskovanja in sicer v severnem delu Tutihuacana, kjer je veliko starinskih razvalin. V teh razvalinah so dobili ostanke še bolj stare kulture, kot so ostanki prvotnih Indijancev v Meksiki. Našli so raizvalme neke velike piramide, ki je imela 26 metrov dolgo podznožje in ki je bila 55 metrov velika. To je za tedajne čase že precej umetno de'o. Gradivo, s katerega je piramida narejena, in kamenje, je tako ogromno, da se današnji učenjaki čudijo, s kakimi stroji in pomočki so mogli tedajni ljudje take kolose dvigati v zrak.
V bližini te piramide se pa nahaja čudovita zgradba, katero nazivajo "poslikana hiša". Spodnji prostori te hiše imajo šest sob, katerih tla so pokrita z belim, poliranim cementom. Stene, ki so delane z mešanico gline in drobnega kamenja, «0 spodaj prav debele, navzgor ,pa vedno tanje. Prevlečene so !» tenko maso, ki je enaka sadri, toda |>opolnoma rudeča.
Najoblj čudne 9tyari o tej najnovejši znajdbi opisuje vodja ekspedicije. arheolog profe sor VVillia-m Nivan. Vse, kar so dosedoj našli v Meksiki starih razvalin, se pripisuje mdks-ikanski kulturi, ker vsa znamenja kažejo na njo. Toda najnovejše najdbe pa prav gotovo pričajo, da so to znaki kitajske kulture, oziroma kitajskih naselnikov v Meksiki. V nekem grobu je imenovani profesor dobil glinasto figuro Kitajca, kar se lahko dokaže z udrtimi očmi,JUrokimi hlačami in copatami. Ta figura je visoka kakih dvajset centimetrov. Roke so tej figuri .popolnoma odpadle, ima velika ušesa, na glavi pa čepico, kakor jo navadno nosijo Kitajci še danes. Sploh kažejo vsi znaki te figure. da ie popolnoma podobna Kitajcu, kot jih še danes dobimo v sredini "nebeškega kraljestva."
O tej kitajski figuri pravf profesor Nivan sledeče: Te figure niso naredili Azteki (prvotni Indijanci v Meksiki), pač pa je ta figura veiko bolj stara in dokazuje, da so prvotni stanovalci Meksike poznali mongolski t*p. Poleg tega je bila ta figura najdena globoko pod zemljo, nad kulturo drugih narodov, ki so opzneje bivali v Meksiki. Najdčna je bila v prostoru, ki je popolnoma podo* ben grobnici. Stene so vse iz cementa. V sredini je ležala to« banja in kosti nekega človeka. Roke so jako dolge in segajo skoro do kolen, docim je glava popolnoma mongolskega tipa. Okoli vrata pa je imel vrvico, na kateri so bili nanizani zeleni biseri. To je p^ zopet nov dokaz tujega' naroda, kei v Meksiki se do danes še niso našli zeleni biseri nnikjer. Morali so torej biti prinešeni iz drugih krajev.
Profesor Nivan opisuje še druge najdbe, n. pr. lepo cvetlično vazo. Konečno pa se je izrazil sledeče: Starost one kitajske figure je tesko določiti. Vendar se prav lahko sklepa, da so pre& kakimi 5000 leti prišli kitajski mornarji s svojimi čolni preko Tihega oceana v 'Ameriko in so tako odkrili A-meriko pred Krištofom Kolumbom ne da *b,i vedeli za njo, kakor tudi Krištof Kolumb nI vedel tega. Osnovali so torej Kitajci tam svoje naselbine, Ogradili mesta, a v razvainah enega izmed takih mest, je
Pazite na ogenj!
We rabile avtž na božičnem dreveiu. Mi imamo lepe električne priprave za fliko okoliščino. Ali »le Že videH'na-ie pripravo za božično drevo,
' j I* <<#i «	v; ' ' ' ■ n
A AUERBACH.
Hardware, elektrika ln orodje
6508 ST. CLAIK AVE.
a
NAJBOLJ OKUSM KRUH!
Ali veste, kje ga dobite? Pri prvi »lov. pekariji
FXX^TJP PIEC,
1126 E. 68TH ST.
Sveži piškoti, sve*e slaščice vsake vrste, posebnost pa je
TORTA ZA POROKO
Priporočam ne ritn slovenskim drufttvom, posebno pa tn-di ieninom in nevestam. — Naročila iprejemata tudi gro-c*rja Spech in Samieh na Glass avc.
kdor' hoče dela
IW Veliki 8lo%enako > Aiiffleik! Tolmač "VI
diMboUhkal« hitro bres uCttrl|» prlu«! MgleUlac. Kajlf* olwp rtov. an*1. ruxoTor m *Mkd«a>o potrebo, a > vodil« u »nal. plaavo, apUo»nn|t •ncteShih ptacM t« knko m ooitanc amrHkanikl 4ri«vU«a. Vrliutc«« kn)tr« Ima dosdnj a^vcCii alov. «ngl. Ia aaKl. »lov. slovar. Knjig« trdo Ia ohuaso v plataa veaaaa lead «38 straai) ataac W OO ln sc dobi prt;
V. J. KUBELKA, SB w. IS St, *ew T«t, M. 1.
Bdtao ha aajve^e ssMaMivo slov. aagl.la rsanlb slov. kaj g. PlWte poctalk.
............— -_____ ... ... ... ... u.U.U.U.M. U. U. U. U. Ui ...... ... u.U.M.^.U.M.U.
M. GRILL,
5308 St. Clair Ave.
Fino domače igaqje, tropinjevec in britje-vac. Vtem odjemalcem želim srečne božične praznike.
Anton Bašca,
1016 ST. CLAIR AVE.
Naznanjam vtem rojakom, da «e odsedaj naprej dobijo pri meni »uhe in prekajene klobase, špeh, kajzer-flajš, iunke, plečeta, želodci, mast. Cene nizke. Naročila se sprejemajo -tudi zven mesta.
Pozor!
Slavnem občinstvu sč priporočam v nakup izvrstne^m domačega vina. Cene so znatno znižane. Vino je pristno. Doma predano. Za obilna naročila se priporoča
JOSIP BIRK,
6029 GLASS AVENUE, Cleveland, Ohio
Edina slovenska trgovi« na s cvetlicami.
Se »a boii i ne praznike priporoia v obilen po»et. Po »eboo se pri poroča slovenskim pogrebnim zavodom, drn* Hvom nr vsem Slovencem, Vence hdeltijemo od $1 naprej Šopki za ieninc in neveste od 60c naprej,
FVn dnvMsb ftrpmna s cvetlicami
JOSIPINA TURK,
AitlA CT n AID AVC
6O1O 91. CLAIK AVE.
' -M - L .-..i' 'ff.«-	'	Lj	'
Gompanija, ki jc
prijateljska.
Vsnka pametna fvse^a v Clevrb»»4a (moiki ali ienska) je priiazna nt<»proti East OhioGaa Company.
ZAKAJ ?
Ker pošteno ravna z ljudmi^ -bogate in revae enako, daje dober plin za najiitijo oenor vselej govarja na pliitova vprašanja.
Njeni untdniki govori^ vei jezikov in vseh} radi postrežejo občinst* u.
The East CAio Ga-s Ca
1447 E.ai> St	|
Največja Slovtnnka trgovina
X3ST POGhBEBNI ZJZJZTOXD
Raideljena v dva dete hi v pobil mavl k aa|ftn|Hai pUpmal proakrbU«aa. Trgovina m nakap poMNv^ aMM^ pr—a fsas*k barva, atekla ln drugo. Pocrabal zavaA J* a — JWaaJMal »i I ji at—I preskrbi jen. Ml preakibajomo zaJUjia aprwaSa v llnTilJaal Hud I j, aakar Imamo Imi Števila uknL Ba mM akrtad teaaaa Sva ambulanta 1» fina koClJe. Trgovina oSpcta asi Is »aa. Sa nlpa ročan vaem Slovencem ln alovaaaMnt AraMvm
Tal. Princeton 1381 s fafclill VWOWC In WSWIW«, Bell Baat 1881 »*•	IT. CLAIH AVINUE
>»»aooooooeo<ooooa>i>oa»»'>i»a» o o e j »o i > o o o a i ieeeeeee»
Za božične
praznike.
*	J
Priporočamo se vsem našim pryat^jc■» ia rojakona v nakup naiega naturnega domačega vina kakor tudi iganja.
Znižane cene, j
1 '
Za vsako naroČilo od eden galon naprej. Pri re$ naročbi znaten popust
Pristni tropinjevec sodček	CA 5 galonov -91 Va9U
Pristni drožnik sodček	Čl 4 Rfl
5 galonov	^ | OaUtl
Pristna slivovka »odček	Č1Q Rfl
5 galonov ....	f I OaSII
Francoski konjak sodček	9 CA
5 galonov ....	$ I Wa9U
VINA:
Domače naturno rudeČe vino C09 Cft sod 50 galonov
Domače natnrno be o vino	ČOfl A A
sod 50 galonov	^dlleUlf
1 ....... 1 |J' ";■'■""; """■' "i »" ''" ~ !
9 Ako bi ka teri od rojakov rad zvedel ene dfagifc fifrn* katere niso tukaj priobčene, prosimo naj se piiae»o s» nns obrne. V zalogi imamo vse kar kdo rojakov poieli po najnižji ceni. Za obila naroČila m priporoča:
Pi vfl movmmUu družba
——• .	'j JT 1
m OHIO BRANDY DISTILLING i j
6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
v	; '•/! _ .v.v ■ si "	< i
lACin 7CT C SLOVENSKI POGUBE.
Z^JDLCt NIK IN TRGOVBC. x
■
Priporoča se slovenskema občrnsfeva, da ga poaefti ab vsaki priliki. H Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejio opravo in finiii kočijami f Zaloga pobaštva, železnine, posode, barve stekra itd. Oprte noč in daa -
JOSIP 2;ELE, 61Q8 ST. CLAIR AVE,j
' ' ' » |	IliJ
JOHN
PrlporoAMn^aa vaega^ ro^kom^v ^aaJap lepik mwlarag^ei Upal «
Priporočam "uS^svjs 'tSSa^aialiD w? mmT"pa3a | j
«3
er Edini založnik vadi sokoUdb pottabičin.
'Clev Amerika' Dec. ao 191s.
limy 1 ^Poracao naznanjaum. gospod stotnik, da je no-Mabrlj v bolnici umrli"
Sušmik: "Glejteg* no, glejte; saj i« dreecirili ni znal!"
latej marajo vojaki ttmti m jtdni nogi.
Dva kmeta gledata vojake pri vojaških vajah. Naposled teče prvi drugemu: "Nikakor mi ne gre v glavo, zakaj morajo vojaki dvigati zdaj to, zdaj drago nogo in potem dlje ča-
0	stati na jedni nogi!" Drugi odgovori: "To jc kaj pametno; zakaj ie vojak v boju izgubi
* jcdno nogo, (lahko hodi po ako se jc tega že prej dobro naučili"
Težko ime.
•Korporal jednoletnemu ra-.dovolfcu: "Kako se p*ete?'
Radovoljcc: "Miibael Oze-beef*
Korporal; "Kaj ste?"
Radovoljcc: "Koasistent na ginekološki polikliniki!"
Korporal: "Ka-aj? — Odsio-» pite za danes; a to vam povem, »jbenefcoste do jutri kaj takega, z jkar bom mog»cl izreči tudi jaz, jihp* va» zapreti P
Vojaško merilo.
Korporal: "Vi, jednoletni fadovpljec,. vi hočete biti učen ■ človek, pa ne znate niti čez plot skočiti ?'f
g|' '. JUko ee bo čudil!
Dva vojaka sta bila na stra-FVoti jntru jedcn leže ter i zaspi. Komaj pa trdno zaspi, prileti topova krogla ter mit utrga glavo. Ko drugi to vidi, rece: "No, ta se bo začudil, , kb to videl, da nima ifeč gla-
Meščan vpraša tovariša: JK^kaj pa se v našem mestu mo-iki • tako poredkoma ženijo "Tovarrs mu odgovor?: /Temu m krive sedanje mestne gospe in gospice. Zakaj o njih velja to, kar čttamo v svetem 4,-|ifeamn o lilijah: So kakor lilije mi polji, ne šivajo ne predejo, m vendar niti Salamon ni bil v svoji krasoti tako oblečen ka-kor jedna rzmed njih!"-
Kratek odgovor.
a: "Povejte mi, gospod so-•sed, kaj vendar delate, da ste «od dne do dne debelejši?" B:MN1ČT
Slabo naletel
Nt plesni veselici stopi ple-aalec drugemu na nogo. Jezno .'.Teže ta: "Mislite le, da sem noge ukradel?" — Mirno m« odgovori oni: "Tega si nikakor rine morem misliti, zakaj gotovo bi si bili izbrali boljše P Iakuplk.
DVa potepuha gresta mimo Ppjlvft kjer seje kmet. Porogljivo mu rečeta: "Oče, le delajte, le, midva bodeva pa uživala sad vašega truda!" — "To je prav lahko mogoče," odgovori kmet, "ravno sejem konopljo, iz katere prediva se pletejo vrvi za vislice!"
Kmetaka pohlevno*.
Kmet gre k svetem obhajilu. Ravno ko pride izpod kora ma nekdo pljujne na glavo. "Ročakaj, tepec!" prsvi kmet f4tno, "danes nečem kleti; pa luft bi bil drug dan, naj te kar Mič vzame!"
Poet
"Danes," . reče kmet Požiro-vee m veliki petek svoji ženi, '"danes m» napravi samo deset itrakljev, ne dvanajst kot včeraj, pa naj bodo današnji zato . nekaj večji!"
Blaga tem.
Caiper:~*Oh, moja rajna že-m, to je bita blaga žena! če je bila sirota še tako jezna, ■m me pretepla nikdar drugače ■ego z mehkim raetfinim kon-^eaf
. wovi uradniki cleve-
LANDSKIH DRUŠTEV.
1 Ta so označena imena novih
#
uradnikov onih društev, ki so na sporočita izid volitev.
Društvo št. 6 S. D. Z. John Kapndija, predsednic, Frank Ivopatič. tajnik, John Fabec, ' blagajnik. Društveni zdravnik Dr. N. Finki, Nottingham, O. Seje se vrše vsako prvo nede-
1	o v mesecu ob 9. zjutraj
^ Sk>v k N fj)4n P ric fobn Straus predsednik Fr.
Fajfar, podpredsednik, |oKn
Turk, blagajnik, Frank Mak »t prvi tajnik, Frank Lavrič, drugi tajnik, Avgust Vovk, pomožni tajnik, Anton Japel, John Mišmaš, Frank Koračin, nadzorniki, Jos. Tomšič, vratar. Seje se vrše vsako drugo netijo v mesecu v BTateljnovi dvorani.
Društvo sv. Janeza Krstn;-ka, št. 37. JSKJ. Louis J. Pire, predsednik, Anton Oštir, podpredsednik, Ivan Avsec, tai-nik, Anton Zakrajšek, blagajnik, Anton Grrtina, zastopnik, John Zupančič, drugi tajnik, A. Bobek, Frank Ulčar, Frank Milavec, nadzorniki, J. Brodnik, U Šinkovec, pregledoval-ci pri sejah, Jakob Subic, vratar, dr. SeHškar, društveni zdravnik.
"Slovenski SokoP. Fr. Hočevar, starosta. Hinko Bole, podstarosta, Fr. Hudovernik, tajnik, John Pekolj blagajnik, Fr. Kerze zapisnikar, Fr. Be-laj. J. Močnik in J. Marp, nadzorniki. Odbor za SokoLski Dom: Josip Kalan, Ed. Kališ, F. Belaj, Joisip Žele, Al. Levar. M. Kos. Fr. Preveč, Fr. Gornik. Zastavonoša Ferd. Cankar, namestnik Al. Spehek, dr. »Pravnik dr. F. J. Kern.
Društvo "Napredni Slovenci", št. 5. S. D. Z. Fr. Lenče predsednik, Ivan Žlindra podpredsednik, Frank Cvar tajnik, Aftton Centa zapisnikar, Frank Centa blagajnik, Frank B-utala, Anton Kral, Ferd, Koblar, nad'-1 orniki, Srečko, firžen vratar, Josip Prime reditelj, društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar. Društvene seje se vršijo vsako dnigo nedeljo v mali Knausovi dvorani.
Društvo sv. Ane, št.'4. SDZ. Ivana Gornik predsednica,'Roži Jalovec podpredsednica, M; Colarič tajnica, Mary Sile, dru. ga tajnica, Angelc* Zibert, bda-gajiiičarka, Fiančiška FifoU Frančiška žulič, Ana Lehoe, odbornice, Fany Oštir, vrata-rica, Seje se vrše vsako drugo sredo ob pol osmi uri zvečer v Grdi nov i dvorani.
Mali oglasi.
ZAHVALA.
Društva "Orel" izreka is-reka zaltvalo vsem, ki so kaj pripomogli k veselici, 15. dec. v J. Grdinoyi'dvotani v pomoč ranjencem in sirotam na Balkanu. Poselwio zahvalo izreka "Orel" društvu "Lira", vodite-Iju g. Holmerju za lepo petje in pomoč. Zahvaljuje se tudi iskreno g. Grdinatu Jta prosto dvorano in drugo postrežbo. Hvala vsem možem, ki so pri veselici pomagali, hvala gosp. Kardatu za maskiranje. Konečno hvala vs<env udeležencem. Dobička je neknj nad $40., kar bo siromašnim bratom na Bai-kanu gotovo v dobro pomoč.
Društvo "Orel".
» POZOR!
Tem potom opozarjam člane društva "Kras", št. 8. S. D. Z., <Fa se gotovo udeležijo^ »z-vanredne Seje, v nedeljo, 22. decembra ob 2 uri popollne, standard čas pri Franfl< Valan-tu, p. d. Kovaču na 15507 Sa-ranac Rd., ker moramo rešiti več važnih zadev. Prihodnja redna mesečna seja se vrši prvo nedeljo januarja v zgorej o-menjenih prostorih. Z bratskim pozdravom Ignac Medved, tajnik, 15511 Saranac Rd. Soba ae odda v najem za enega Ali dva fanta Brez hran". Vprašajte po 6. uri zvečer pri Frank Smole, 1162 E. 58th St.
103--—
POZOR!
Naznanjam, da razprodajam vsakovrstne fine čevlje. Popravljam točno in ddbro stare čevlje. Se priporočam S'oven-cem in Hrvatota za obilen po-set. Josip Kos, 15406 Calcutta ; ave. CoTlinwood, Ohio.
--I
NAZNANILO.	\
V četrtek, 12 decembra je j bil pmotoma zamenjan zavitek! v trgovini Gornik in Temisto-kle, v Co'llinwoodu, v katerem j j« bila Mproba" od rekleca. Do- . tično osebo set prosi, da pri-i.ese zavitek nazaj, kakor hitro mogoče. S spoštovanjem Gornik in Temistokle, 673 E. b*	v. oinnvv oou, vwo.
doba se odda v najem s hrano
ali brez hrane. Vprašajte pri Mary Suitariič, 6218 S*- Clair ave.	(«W)
Voščilo.
za veself božične praznike in srečno Sovo leto. Vsem svojim odjemalcem, ki so v preteklem letu kupili mene hiše, želim, da bi tudi v prihodnjem letu živeli srečno in veselo, v največji zadovoljnosti in z vedno vtčjim premoženjem. Cenjeni odjemalci, prosim vas, da kadar bodete izplačali prve ali dri^ge tabuliringe, pridite k meni, ker bi bil rad zraven takrat, da vam stvar pravilno uredim in vse to brezplačno. •Voščim tudi vesek boiične praznike in srečno novo leto vsem . svojim . prijateljem in znancem, da bi tudi naprej vsi skupaj srečno živeli v tej mili naši novi domovini in naselbini elevelandski. Objednem se pa tudi priporočam vsem Slovencem, da kadar koli nameravate kupiti hišo, da se oglasite pri meni, ker . imam vedno rrniogo hiš naprodaj. Jaz garantiram svoje delo. Akb kaj narobe naredim, pa s svojim denarjem sani plačam. John Zulich, 1197 E. 61 st St.
- (102)
Hiše naprodaj.
Hiša na Bonna ave. 6 sob, za eno družino, škriljeva strelja, veliko podstrešje in klet. Cena $2700. Hiša na Bonna avli. 10 fcob, škriljeva streha, podstrešje in klet. Proda se na mesečne obroke. Cena $3150 Hiša za tri družine, 9 sob na 58. cesti. Proda se za $2500. Hiša na 49. cesti, jo sob, za dve družine, kopališče, Škrl-Ijeva streha; samo $3100. še več drugih hiš. Vprašajte' pri John ZuKeh, 1197 E. 61st St.
-- CO
IZKAZ
darov za požarno "brambo v Št. •Jerneju na Dolenjskem. Darovali sledeči: Po $2. M. Hra-star, L. Zupančič, po $1.00 J. Zmajdek, A. Ke^hin, F. Jen-škovič, Jos, Luštek, F. Luštek, J. Ferlan, po 75c M1. Pugelj, po 50c F. Miklavčič, Sajevic, A. Colarič, M. Arh, F. Live, J. Luštek, A. Tisovtt, F. Cer-talič, , J. Hosta, po 25c A. Ču-fteel, J. Blatnik, J. Bizjak, G. Travnik ar, F. Ravnikar, A. Cudgel, J. Rakar. F. Lausche, J. Kirhengajst, M. Škitellj, F. Go-dina, J. Cartalič, F. Grubar, J. Blažetič, J. Jene, M. Sepič, po ioc F. OkiČki. Vsem darovalcem iskrena hvrflh. Denar se je poslal polarnemu načelniku v •Št. Jernej na Dolenjskem. L. Zupančič, F. Lustik, M. Hra-
star, nabiralci.. ■ «
CANDLER'S COAL CO.
Tu si lahko prihranite denar pri premogu, pesku, pepelu in opeki. Imamo tudi vozove na razpolago za vsa prevažanja. Telefonirajte Park 309 W. Naš urad je 163iz Saranac Rd. Collinwood, Ohio. "Brick Yard".	" ' (4)
NAZNANILO.
^ f.	Vi J . V1
Tem potom naznanjam cla-
nicam dr. Srca Marije (staro), da se vrši 19. decembra izvan-redna seja, pri kateri se volijo nove uradnice za leto 1913» Prošene ste torej vse sestre imenovanega društva, da pridete v največjem številu na sejo in vsaka sestra na; dobro premisli, koga bo volila, da ne bo nepotrebnih besed po javnih prostorih. Osebno sovraž-tvo naj ostane zunaj, delujmo za napredek društva. S sestrskim pozdravom,
Ivana Pelan, tajnica.
POZOR MOŽJE.
Prvi slovenski trgovec vshod-no od 55. ceste na St. Clair ave. Naznanjam, da sem kupil od naj boljših tvrdk veliko zalogo modernih in trpežnih čevljev. V zalogi imam tudi vsakovrstne moške potrebščine po najnižjih cenah. Se priporočam in zagotavljam, da bo vsak odjemalec ki pri nas kupi, najbolje postrežem	(12) LOUIS GORNIK, 5823 St. CJair Ave.
Ne pozabite zgorejsnjega naslova.
■p tL^LJ^-
Zanemarjen prehlad«
Dr. Ricfaterjev PAIN-EXPELLER
odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omota. 25c. in 50c. steklenice. — Pazite na ime in sldre na omotu.
F.tt norm*NadKmI, lnTirt.I.T.
Dr. RiafaUr)«*« Oonr> niul« oUjU)«. m _<»•. >J1 SOr )	.J
.* 1 i * T . . * . _
I; Aastro- Americana ;
s. s. coJ jt
4'. I t * '	, '	_ , L
J ,/Dlrektsa voSn)a med , f
, j; New Yo-> om tu
Avstr—Ojfrako
H'	't
NIZKE CENE
h- Fina podvorba, električna h- luč, izvrstn« kuhinja, pros-i> to vino, kabine tretjega raz- '<> 2 reda naladiji Kaiser Frans < r / Joseph L'in Martha Wa- ^ j j shington. Govorijo se vsi ; ^ h avstrijski je»*ki.
j; Kompao|ja ima tied«*« dvov^akc:	; *
h > Ksiacr Prana Joseph 1., Martha	- K
H' Wpuhington, Laura, Afka, Aryen-	' h
j; tina, Ocenia, In novt ladij« at le	; £
-i > delajo. Za vsr podrobtioeti ae obr-	; £
h > nit* na generalne agent*.	• h
■t«	'	- K
Phelps Bros. & Co. [
........' ■ -■ ■ 1 «►
tuhiaflM St New Y«rfc,N.Y. ;f
i. -i* i > ali pa na pnsnane agente ■ l-
t Z. D. in Canuila	! h
NASI ZASTOPNIKI.
9ledpčl rojaki ao pooblaACeni pobirati naročnino, naročati Uskorin« in pobirati oglaae v avojlh naa«l-binah.	1
COLORADO. Rockwall«,	'Ant. Bote, Box IS
Pufblo.....L. Vidmar, 903 E. B. St.
Colorado City,	Loula Lauahln,"
314 So. 6th St. Trinidad, J. Novak, 312 W. Main St
CALIFORNIA. Sin Franciaco,	Jakob Laufiln,
. . 2110 — 19th St.
ILLINOIS, Chicago,	Frank Mravlja,
2059 W. 23rd St. Springfield,	Anton Kutnlk,
1201 bo. 19th St. Joliat, John Jevlti 1306 Cora St. ,La Salla, in okolico, A. Štrukelj 1202 Main St South Chicago,	John Ooloto,
3646 — 96th St Waukegan, Fr. Oaredk&r Box 646 No. Chicago, Fr. Oaredkar Box 646 686 No. Broadway,
INDIANA.
Indianapolis,	Al. Budman,
737 HolmeB ave. Clinton,	John Jarc, Box 183
! KANSA8,
E. Mineral, Ik, Schluge, Box 47 Kaniaa City,	Peter Schneller,
613 North 4th St. Breezy Hill, John L&pajnd, Box €1 Frontenac, Leo. Mlinar, Box 614 Mulberry,	Fr. Creplnftek
MICHIGAN. Ironwodd,	Joe. P. Mavrln,
132 Luxmore fit Mohawk In okolioo. J. Kocjan Box 26
MINNE80TA. Ely,	Joe. J. Peehell Box 166
Aurora,	Jac. Aerjak, Box 276
Gilbert	Louis Veeel.
Chieholm,	John Arko, Box 826.
Eveleth,	John Kau&ek Box 616.
MONTANA. Great Falla,	Math Urate,
3396 No. 6th ave. Anaoontfa,	M. J. Kracker,
SIS B. 3rd St. Klein,	Mike Burger. Box II
Roundup, Frank Koren. Box 483. E. Butte, r. Bounthar. 30 Plum St Red Lodge, Louia Jelier, Box 47. OHIO.
Barberton, In okolko. Al. Balant, 113 Sterling ave. Newark,	John Gabroviek,
34 — 13th St
OREGON. Oregon City, ,11. Vidlc. Box 341
PENNSYLVANIA Forest City, John Oeolin, Box 433 Moon Run, Fr. Strmljan. Box 238. Manor, Frank Demiar, Box 263. Crab Tree, John Tome. Box 34. Meadow Lantfe In Cannonaburg,
L. Lenaai, Meadoy Lands. Box 6% Broughton, Inn okolioo, Ant. Demftar,
Box 136.
Braddoek tn okoUoa, I Grm, Box 67. CoiS#maugh, Fr. PreaUvec, Box 174. Steelton, A Hren, 339 So. Front St. Luzerne, A. Voaelj, 833 Bennet Be. Plttaburgh In Allegheny, Ignav Pod-vaantk, 4734 Hatfield St
WYOMING. Rock Springe, A. Justin, Box 663 In Fr. Brien, 760 — 3th St. Superior,,	Ant Vehar. Box 163.
Dlamondfvllle, J, Olobočnlk Box 36.
WASHINGTON. Enum Clew,	Joe. Malnarttoh.
Ravenedale,	Paul Kos. Box 10.
Black Diamond, G. P.orenta. Box 701.
WISCONSIN.
Milwaukee In Weet Allls, Ant Hren, 433 Park St. Milwaukee, i Shebeygen,	John Grandlč,!
1113 North 8th St
-,--3---1
Samo fa.oo za celo leto* tn
dobite "Clev. Ameriko" v hišo , . ,__»i t j
aa leto 1913.
je iaiel ter je dobiti aa 3o< a, poitnino vred. — Koledar je obaeien in ima več slik ter nmogo zanimivosti. Dobite je
pri SLOVENIC PUB. CO.
82 Cortlandt St New York, 6104 St Clair Av. Cleveland, O.
Dobro delo
po nizkih cenah
Naže delo je izvrstno naša postrežba je boljša nase cene so
vedno nizke.
i. ■ . -i _ j,. I east seas t
•	******** j CENT. SS4S K
Pridemo iskat in prepeljemo na dom.
^am
rT.bS" ST- j aT.ctAli avc^^M
izdelujemo nove obleke po pravih cenah.
F. H, Mervar,
' 1336 EAST SSth ST.
ALI STE ŽE PONOVILI N'AROCNINO? SAMO $3.00
■■■ I Q Inhlnnelrill ■HH Je jaDIODSKlJ
|H| SLOVENSKI Mm FOTOGRAF.
mmm »T. claib AVE.
Izdeltije slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 I vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
LJUDJE SI MORAJO MEDSEBOJ
POMAGATI.
-
Naša želja je, chi vam pomagamo in to dokaieroo s tem, da je balo na tisoče bolnikov v naših uradih tekom 18 let. Mnogo izmed teh .ljudij so vaši prijatelji in sosedje, katerih imena in naslove lahko polzveste, da lahko osebno z njimi govorite, če hočete.
Nekaj teh ljudij je trpelo že leta in leta na želode«, plju-čah alfjetrah, imeli šo nosni katar, v grlu, pljulčah, revmati-zem, krvn? bolezni. Ti so že zavrnili vsako upanje, da ozdravijo, teda danes so cdravi, in ti so živi dokazi o na&em izvrstnem zdravljenju. In kar so zdravila naredila za te ljudi, lahko naredijo za vas. Predno se more koga zdraviti, se mora natančno vedeti, kaj je bolnilou, torej se mora vršiti dobra, popolna preiskava. To dtlamo mi popolno, ker imamo v nago pomoč najboljšo, najnovejšo zdravniško učenost, kemične, laboratorične, mikroskopične in X žarke aparate, in vsa ta zdravniška preiskava se naredi za normalno ceno $2.00. Po tako popolni preiskavi ne vemo samo, kakšno bolezen imate, pač pa tudi vemo, če se da ta bolezen ozdraviti, in koliko časa bo zdravljenje trajalo. Če je pa treba mnenja več zdravnikov, jih pokličemo, ne da bi va» to kaj več veljalo. ■ , • Samo eno svarilo: Ne zanemarrite svojega zdravja. Posebno v tem letnem času. Majhen kašelj, prehlad, lahko premeni leta bolezni za vas. Profesor Nothnagel, najslavnejši zdravnik na svetu, je rekel: "Skrivnost zdravja je, da se obvarujemo irajhnih bolezni, da ne nastanejo velike.
Mike Stepic nam je pisal 15. aprila 1912 pismo:
Dragi zdravnik: Ne mor^m se vam zahvaliti dovolj za moje ztlravje. Leta in leta me je tlačil revmatizem, nikdar skoro nisem mogel delati. Odkar ste me pa zdravili, sem zdrav in vsak dan na delu.
Mrs. Helena Kecso, 2641 E. 93rd St. Cleveland, Ohio.
Moja hči je bila eno leto v Warrensville bolnišnici, postajala je vedno slafbejša. Dva meseca se je potem zdravila pri vas, in sedaj je kakor ilovoro-jena. Njene prijateljice ne morejo vrjeti, da je to ista deklica. Mi vsi smo vam hvaležni.
DR. L. E. SIEC.ELSTEIN,
746 Euclid Ave. blizu 9. certe.
Urado- ne ure od l>. zjutraj do 4. popoldne. Od 7. do 8. zvečer. Ob neriel ah od 10 — 12.
LI gjjjjjf,
TRGOVINA Z ŽGANJEM
IN VINOM.
6112-6114 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO
Tukaj je dom najčistejšega domačega vina Najbolje domače vino
JK2T RQ(. *23*
galona za praznike.
Importiran tropinjevec, brinjevec, slivov-ka in vsi drugi likerji. Ne pozabite na božično darilo, ki je dobite če pridete
k nam.
, -v 'A'&pyiifil^H
•«. -A« ■	'i> ~ • • »	• j:JL t» K	i f ..	.' ' t - . ' . ■ ;,,	' "	V	v.	li	••	«1	.i
' ^ _ ..	—	» '	-If
................. 1 11 'I-Jfc	W	W
£ ..7?- W	a A	i
n	■ hi him j!■■■ a a fl b hiahmfcl ijt	a clevelandska
Naročnina $2.00 n« II	■ fl Pf^NI A MS^gk |U| VI	flH AMERIKA
Itto. Izhaja dva krat	^Flill W ■■Mkl VlFlPBmF^ J^^AIWIIhI	Excellent advertising l
g II ., ' III	' II I (j I'hiii ■ I IM|I i[f(iii?jl ft' I I«jtii II' I /........'i Iiiiifi)iii)ir<riliriinr|;i, ii riifiir iii i,'i . y, ^	■ ^ ^ ^ \
ST. 102. NO. joa.—Drugi del.	CLEVELAND, O. PETEK, ao. DECEMRA 191a. __'__Part two. — VOL. V.
Črtica o božiču. ;
Vjenceslav Novak. . j
j B»lo je tisti dan pred Svetim^ |y«čerorn. Sneg se je hitro spu-jŠtčal v debelih in gostih zvez-f-dicah in bela naslaga je hitro iristla po zemlji in po drevju ( I opevala svet v prijetno sli- . gluhe in mirne zime.	t
g Mraz je popustil, vendar je | | bilo prav prijetno opazovati ii- j I ftjenje zunaj iz prijetno tople | sobe: mimoidoče. vki so kora | kali hitro, kakor da se vsem ' l^ppkam mudi, otroke, ki so se ^ | ke^ali s snegom, gozdne in | poljske ptice, ki jih je prvi sneg ( napodil v mestne ulice — in končno to obilno in gluho pa- ( dan je snega, ki ga je M^kso , | dobro razpoložen v svoji ideal1-I ni duši primerjal blagoslovu in sreči* katero pošilja Bog te bo- • žične dneve v naibednejšo kr- j jj Ščansko dušo. To misel je za- . čutil Makso^v sebi, kakor svetel in topel žarek, ki je posijal j v njegovo dušo in ga zaokup-ljal vedno boJj. Ta misel je bi- , ||a zarodek Črtici, ki jo bo na- , I pisal za božično številko časo- ' niša, kateremu je sotrudnik. Že ( o ni bil ničesar napisal. V, ;ovi drugače tako bujni in ( >vitni domišljiji vladala je ^ lji čas puščoba, ničesar se j nogel spomniti, kar bi se ( r umetniško uporabiti. Če-^ se je kaj zmislil, če ravno! e kaj razvnelo za trenotek, j je zopet bledelo in zami-, če je poskusil odeti mi- , / obliko in formo. Včasih je lil zaradi te svoje onemo-ti žalosten skoro do solzil je, da ustvarjajoča sila , fsw umrla v njegovi duši ali ni r lo mogel prebuditi, da se pre-? lije v njegovo bitje, da ga vse-I ga obvlada in da pozabi na vse pdrugo tako zlo, da poznejše, h%to dobi svojo stvar tiskano zo. j? pet v roke. her? to, kakor ne-| jcaj. kar pozna le od daleč, ta-rlco. kakor da to ni napisal on, I ampak nekdo drugi. Zato je bil | danes srečen, ko je začutil v | sebi ono toplino, ki je tako po-| trebna za uspešno delo. Ali :. glej! Komaj je začel malo bolj razmotrivati svojo idejo, vzdi-ppiil se }e s surovo silo glavni | sovražnik njegovega umetniš-ji'1
kega stvaranja.
(Hke v katerih je živel, ni-le prav nič ugodne pisa-emu delu, Skoro cel dan navezan na svojo -službo. Ii draginje stanovanj, je l stanovati stisnjeno, da yoji okolini ni nikdar mo-lemoteno zatopiti v svoj mi (>osel. Zaradi živahno-jegovih šestero otrok, ni liti govora o tišini, v ka-(P svobodno rodijo in raz-> ideje. Ostala mu .je le ia delo. Ko je vse okrog zaspalo, tedaj so priha-z globoke nočne tišine Nikakor mili obiskovalci, ffnakor dobri duhovi, s katerimi W>$jt prijatelj iti ki so enako Iju-pBili njega, kakor on njih. Ali ■nikar se je pred štirimi tedni IfmKlifo njegovo šesto dete, ni ||piogel delati niti po noči. To Sete je bolehalo ka-li, pa jo-Bpji cele dolge ure in ne da se Klikakor umiriti. Včasih sedi Prakso v kasni noči pri pisalni Kjhjzi, pa posluša in posluša — ^n potem se mu zazdi, da kriči ^» drobno otroče iz nekake zlo-Be, da le zato,napenja svoja Spljuča in- gTlo, da moti tišino, |j>rez katere on ne more v tliv-in carstvo domišljije, v krasno društvo svojih idej.
IPa še nekaj. Od zadnjega poroda boleha žena še zdaj; Badravnik jo obiskuje in trdi, da Epe slaba, priporoča nego dobro hrano in mir ter predpisuje Rta^a zdravila... Zaradi svo-|m| bolezni je žena včasih raz-drailjiva, kar ni l)ila prej n i -Pkoli. Najhujše je pri tem, ker |misli Makso. da smatra ona še-^feo dete za nepotrebno breme. IK&o ga zelo boli. Kaj je na-
slova? On sicer ni prepričan, da ' žena tako misli ali sluti in ta shitnja je za njega nekaj stra- t snega. Boji se groze, ki bi ,ga r prevzela, če bi mu žena potrdila in zato se nikoli ne razgor 1 Varja ž njo o čem takem. < \ In potem še nekaj. V to on 1 plfej ni verjel, da ima pravico ( prihajati s svojo surovo po- | dobo v carstvo, kjer vlada duh 1 in vzvišenost misli. To je ma-terijalno in denarno vprašanje, i neprestana i grda skrb, kako j bo pridobil družin«, kar potrebuje za vsakdan}? življenje, j Njegova profesorska plača za- ] dostuje tudi v navadnih prili- i kali sfkoraj vselej: komaj za prve dve tretjine meseca, kadar pa ^se pripeti kaj posebne- I ga. kakor zdaj, ne vesta niti < on, niti žena, kako bi se re- j šila vprašanja: Kako bomo iz- < šli?... Krpal j« in mašil s svo- ] jim literarnim zaslužkom in večkrat ga je bilo samega se- i be sram, da je navdušenje svo- I je duše oblatil z vprašanjem: i Koliko mi bo to dalo?... AH i kljub svoji odvratnosti je bilo to vprašanje že dolgo njegov ] večni spremljevalec, ki se ga 1 ni mogsl rešiti, čegar težina i ga je trdovratno vlekla iz sve- 1 tlega carstva sanj v grdo ta- 1 vanje po nizkih skrbeh v katerih se duši jo ideje... A moral se je ukvarjati s temi nizkimi misli — zaradi svojih o-itrok. Zaradi njih, samo zaradi 'njihove bodočnosti je že davno čutil vrednost svojega življenja. Pa niso res ti otroci, ta priča večnega obnavljanja sveta. živa in najbolj navdušujoča poezija? nositelj idej, ki bodo napoJnjevale bodočnost?
Kljub vsemu je ideja, ki jo je zamislil gledajoč padajoč sneg. ostala živa. Žena je v drugi sobi popravljala lanski lisp za božično drevesce a Makso se je, prevzet ol srečne ideje za črtico za božično številko časopisa, optimistično tolažil, da je našel rešitev nepriliki, o kateri sta z ženo že od ranega jutra razpravljala. Božič je namreč na vratih a pri njih ni bik> niti beliča denarja. Toliko je treba vsega nakupovati, treba je tudi otroke iznenaditi, ko se prižgejo svečice in božičnem drevescu, — to veselje, — pravi žena. — imajo tudi deca naj-ubožnejšega delavca. In ko sta trikrat prečrtavala in križala, kaj vse bi se imelo kupiti, znižala sta potrebni znesek na minimum —• na deset goldinarjev.
Makso je konečno našel vir, od koder jih bo preskrbel. Prositi pojdem, zaključi v sobi, — da mi dajo zopet kaj naprej: saj to ni sramota, saj bom odslužil. ..
To prosjačenje v sili je bilo sicer odurno, ali drugega iz-1 hoda ni bilo. In on se napoti k i uredniku tistega lista.
n.
"Prišli ste ravno o pravem času. kakor naročeni!" pravi urednik in mu stisne roko. "Za božično številko potrebujfem primerno črtico — pa jo nimam. Čakal sem, da mi bo kdo kaj popisal, ali ničesar. Nfihče se ni spomnil na me"
Makso se je razveseKi Jako rad je slišal vsako priznanje svojega pisateljskega d^Ia, posebno pa ga je veselilo, da tudi merodajni sodniki dobro o~ cenjujejo njegove sestavke. Obenem se mu je pa tudi pojavila misel: Mi vsaj ne bo odbil, če ga prosim za "aro".
"Črtico?" pravi on. "Ravno zato sem prišel, da vam jo ponudim." .
'Živijo!" klikne urednik. Ni mog«! zatajiti svojo navdušenost. s katero pozdravljajo gospodje uredniki svoje sotrud-nike ob času, kadar jih rešijo "suše" in neprillke.
"Dajte!" posegne on z obema rokama proti Maksu. "Ta-
i pri neBCl.	,
"Prekasno boF\
"Moja častna beseda, da i-mate črtico jutri do desetih v o rokah."	V
"No, ob devetih bo še šlo. t Drago mi je. Vaše stvari radi čitajo, niste nalezli tiste bo- j lezni, ki jo ima že ves naš mla- v di literarni naraščaj. Vi imate poejzijo, navdušenost, vero v vzvišenost idej."
"Hvala... Ali nekaj bi Vas V rad prosil..." pristavi Makso »i s temnim in negotovim glasom.'
"Izvolite..." Urednikov glas 1 je bil zdaj mrzel in obraz strog, r Iz izkušnje je uganil, kaj po-T meni tak nesigurni "nekaj 1)i * Vas rad prosil" pisateljev.
Maksu je postalo neugodno, j težko čustvo mu stegnilo prsa, da mora zopet prosjačiti. Že t' je hotel molčati in oditi —1 ali j doma ni bilo krajcarja v hiši (1 pred pragom takih praznikov...,1 "Dajte mi deset goldinarjev t naprej," je rekel naglo s su- ^ him glasom, ki mu je tuje do- ( nel v lastnih ušesih, kakor da govori nekdo drugI.	5
""Naprej... To ne pojde. U- -pravništvo je razdalo že toliko < denarja pisateljem za obljublje- s na dela, abonenti plačajo slabo, " pa so zaključili, da se sploh ne * bo več dajalo zalog. Ali bodite ( prepričani, to velja za vse pi- J satelje brez izjeme. List sta- A ne mnogo denarja, izdaja se z j velikim deficitom iz golega pa-15 triotisma... Sploh pa imate j tudi že vi pri nas še nekaj na- * prej vzdignjenega..."	1
"Porod smo imeli v hiši... < in bolezni," je rekel 'Makso s ~ trpkim glasom. V grlu ga je 1 dušilo, vendar se mu je zde- ^ lo, da je s to izjavo vse razjasnil.	1 "Veste kaj? Prinesite mi do; devetih obljubljeno črtico in jaz 1 hbm pri upravništvu rekel, naj vam to pot od Vašega hono- : rarja ničesar ne odbijejo v ime stare zaloge."
Sneg se je še gostejše spuščal na zemljo, iz debelih na- • slag po cesti, drevju in strehah ' stvarjala se je krasna zimska slika, podbbna svetu iz čaTob-nih pravljic. Makso je gledal le kvišku v nizko, sivo, neveselo ■ nebo...
Preveč razburjen je bil, da bi bil mogel z mirnim, bistrim pogledom gledati življenje. Njegova pesniška duša klonila je, kakor vselei, kadar je kdo le količkaj razžalil njegov po-i nos. Bilo mu je, kakor da je I dobil udarec, ki ga bo čutili vedno. ČutiJ se je brez moči, I neznatnim in nevrednim ne le zaradi tega, ker ni dobil denarja, nego posebno še zato, ker si je 'domišljal, daje hoteli reči prednik prav za orav Its to. da mu tiskajo njegove stvari pač zato, ker nimajo 1x>l j i h lin naj ne bo še takb predrzen, tin zahteva honorar naprej... Kako naj napfiše kaj poštenega, ko mu je legel črti mrak na dušo. moreča misel: Vidiš. Makso, vse tvoje ideje niso VTe-dne niti deset goldinarjev!...
A žena je čakala doma na denar — otroci že par tednov pripovedujejo, kaj jim bo prinesel mali Jezus...
Pojde k drugemu časopisu. Tu je malokdaj tiskal svoje sestavke, ali tu nima nobenega starega dolga, ne bodo ga torej pvrnili.
Uredntika še ni bilo ali rekli so mu naj počaka in mu dali par časopisov, da čita. .Čakal je in čital a ni vedel kaj čita. Neprestano mu je kiju vala misel: Tudi ta me bo zavrnil... Ali jaz mu bom povedal, se je grozil v mislih. Ali to je bila grožnja ovce v volkovi obleki.
Čez pol ure konečno je prišel urednik in ga ljubeznjivo pozdravil: "Hvala Bogu. da tudi na nas mislite." je rekel prijazno in očividno čakal, kdaj bo posegel Makso v dep po ro kopis.
"Nekaj bi vas prosil...M je začel Mak*o.	^ f>
"Kaj ne bi mogel dobiti od|jn "Hm..." Na urednikovem v obrazu ni bilo več sledu one š prisrčnosti, s katero ga je -po- t zdravil. "Mnogo?"	o
"Deset goldinarjev..." p "Počakajte malo, bom sani vprašal..."	e
Urednik se ie kmalu vrnil: ii "Oprostite," je rekel. "Jutri se v morn jo izplačati delavci v tis- p karni.... ali pridite po praz- p nikih...	j
Že je bilo Štiri popoldne. Ne- " bo je bilo še bolj sivo in čemerno, ali ulice so. bile žive in n polne ljudi, ki so postajali pred 1; pijajno razsvetljenimi izložbi ni mi okni prodajalen. Maksu se s je zdelo, da je ta vedra slika 1 življenja lažna, da je svet poln V trpljenja in solz. Ves izmučen v je bil v duši, stal je brez pomoči pred resnico, da more pri- r manjkljaj tako neznatne svo- f ti-ce uničiti vso radost in zado- ( voljstvo, ktero je pričakoval z r družino o Božiču.*.
Imajo me za pesnika rn mi- t sli j o, da rodim lahko umetniške r spise, kakor drevo sadje. Ali ( dreve.sa gojijo, obrezavajo, či- i stijo, ovijajo za zimo s slamo i
—	ali za me nima srca nihče.. . Oh, če bi ne bilo teh sedem \ doma, ki živijo od mene! Ideje! t Neumnosti Nikoli več ne bo vzel peresa v roko!,.,	i
Ali žena je čakala na denar a otroci na darove.
Srečal je nekega znanega « odličnega prijatelja in bogate-j: ra gospoda, kateremu je bilo i deset goldinarjev, kakor atom.
—	"a bi mi dal" — je pomislil j pesnik ali zdramil se je v istem hipu: "In ponos?!"	s
Zdelo se mu je. da mu je ] beda ubila že v«e dostojanstvo v duši in brzim korakom je po. hitel dalje.	<
Hiteč tako po ulicah je ob- 3 stal pred sijajno razsvetljeno prodajalnico. Vse polno ljudi ( se je trlo notri. Lastnika so , vsak čas spominjali časopisi, da je daroval toliko in toliko za te i ali one dobrotvome svrhe. Maksova žena je že par let kupovala v ti trgovini yse, kar so potrebovali doma in zato i je prišla Maksu .skušnjava, da stopi v prodajalnico in da naprosi tega trgovca, da mu pomaga s to svotico "do prvega'' itz zadrege.
Znoj je oblival Maksa — dva človeka sta se borila v njem, I dva sovražnika sta bila bitko | na življenje in smrt. — Eden ; je zastopal z živo zgovornostjo Maltsovo ženo in otroke, drugi je dokazoval, da trgovec ni- , i kakor ne bo imel volje priskočiti z malenkostnim posojilom j bednemu pisatelju na pomoč, 'čeprav hvalijo njegovo darež-Ijivost vsi časopisi. Prvi, je silil: Zakaj ga ne bi prosil ? Vselej, kadar prideš plačati račun ti ta trgovec navdušeno stisne roko in ti zatrjuje, kako priljubljene so 'tvoje povesti v njegovi družini. V čast mu bo.. ..
Oni drugi človek v Maksovi duši pa .^e je smejal porogliivo: "Samo pojdi. Boš že videl, kakšno sramoto boš doživel! Ne boš dobil denarja, to je gotOvo a kar je še hujše, trgovec bo prežimo gledal za t-eboj, ko boš osramočen odhajal iz pro-dajalnice in si bo mislil: Glej ga, kako pridem jaz k temu?!.
Ali žena je čakala na denat a otroci na božične darove. In kako bi danes z ogorčeno dušo mogel napisati božično črtico za božično številko časopisa... Kaj danes! Nikoli več peresa v roke!...
"Neumnei?!" ga je zopet sililo nekai v notrinji. "To je bogat človek — mecen k temu ! S hvaležno dušo se te l>o spominjal, da si mu dal priložnost pomagati ubogemu pisatelju !"
Drugti glasbe ni dal zadušiti: "Le pojdi! Le pojdi; ako želiš doživeti še večjo sramoto in razočaranje."
Ali tudi prvi glas se je zopet | oglasil: "Kaj tako nizko ceni? samega sebe, da ti ljudje ne bi poverili niti desetih goldinar-
jev?! To je sramota! Sploh pa n veš, da ni donia počenega gro- s ša a otroci ne govorijo že cel v teden nič druzega, kakor le p
0	božičnih darovih, ki jim bo N prinesel mali Jezus."	n
Prej, pre dno se je mogel še v enkrat javiti oni nepoverljivec č in nezaupnik, je stopil Makso č v prodajalno. Trgovec mu je p prišel nasproti, priklonil se je, d podal mu roko in vprašal ga je s preljubeznjivim glasom: s "Kaj pišete zopet kaj lepega?" t Makso je skomiznil z rama- k mi, njegov pisateljski ponos se s lanes ni dal tako lahko geniti. č "Vaše stvari čitamo vedno z s posebnim užitkom," je nada- t Ijeval trgovec samovestno. "In v kar je glavno, vi pišete s pra- p vim patrijotičnini duhom.z "Prosim, gospod!" je klical r nekdo od množice kupcev tr- k govca in ta da Maksu roko: d Oprostite, danes imamo zelo j mnogo dela.,."
"Prosim vas, samo treno-s tek," zajeclja Makso s strsnje ,| nini grlom, kakor sramežljiv ' ^ dijak, ki je prvikrat prišel k T učitelju opravičevat se, da ni naučil svoje naloge.	'r
"Izvolite naročiti samo tam", \ pokaže trgovec ne svoje ko- i mije.''	(
"Oprostite... ali jaz bi rad [ n.kaj. .. denarja.. ."	(
Trgovčevo lice se je naglo « spremenilo, pred Maksom je | stal popolnoma drug človek: \ j zamišljen, bled, skoro prepla- i i sen.	«
"Samo deset goldinarjev, če i je mogoče, do pr...." i "V tem slučaju mi je zelo , žal, da ne morem ugoditi. Ime- ^ : li smo včeraj velika izplačila... |
>	Veruite. zelo žal mi je..."
Makso je bil zopet na ulici . s čustvom, kakor da so ga vr- ,
•	gli sem. kakor kašnega nevred-
>	neža, ki so ga zasačili pri kra-' dji in goljufiji. Mogočnost hla-
>	dnega, treznega razniišljevanja i je zapustila popolnoma. Na-
>	hajal se je v strašnem obupnem
•	razpoloženju, ki je bilo še sto-t krat hujše, kakor misel, da bo r ostala njegova družina na Bo-
>	ižic brez krajcerja. Makso ni 1 mogel misliti, da mu ljudje kra*
-	tlijo denar, ker ga v resnici ni
■ majo ali pa so rojeni stiskači. Ne! Makso. ki je vsak Ijubez-njivi pozdrav na ulici preso-i jeval iz stališča svojega pisa-. teljskega uspeha, on. ki je to-1 likokrat žrtvoval korist svojo in 1 svoje družine za umetnost — 3 on je zdaj bolestno čutil, da ni vreden niti stoti del tega. kar
-	bi kakor pisatelj hotel biti, ču-
•	til je, da ga nihče ne ceni, ne i ljubi, da je s svojim delom za-
•	stonj izgubljal noči in varal sa-
-	mega sebe. V grenkem razo-' čaranju se je čudil bolj zapo-. stavljen, kakor zadnji človek v
1	njegovi domovini.
Že davno je pala na sneženo
-	belino temna zjimska noč, ko je
-	prišel potrt in žalosten domov, •• Otroci so mu pritekli nasproti i in ga obsuli s Svojim veselim : krikom, da mu čim prej pove-
-	do kakšne darove jim bo pri-" nesel mali Jezus. Njegov ljub
1 Ijenec, dveletni 'sinček, se je;
oklenil njegove noge, uprl svo-3 je prekrasne otroške oč1i vanj in
-	se sladko smejal: Makso ga je j vzdignil k sebi in grenka mi-
•	sel ga je obšla: "Zakaj imajo 1 ljudje tako malo srca zame, 1 ko mi sleherna beda s podvoje-
•	no silo trga prsa?..."
Iu hitro je spustil otroka na " tla, da pokrije oči, ki so se na-: polnile s solzami....
III
z Ali ste že kdaj doživeli —
-	toda kdo še ni doživel! Doži-} veli namreč, da vam je svetel,
-	krasen dan pokazal lice polno
-	žalosti, skrbi in tuge ? — In ali ste že doživeli, da vam je
: pod temnim nebom brez soln-š ca, ko je ves svet zlovoljen in . mrk, srce rajalo od veselja in
i življenja, t Makso sedi pri svoji pisalni š mizri, glavo je naslonil na obe t roke. Že davno so pospali otro--|ci, celo najmanjše je nocoj mir-
no zaspalo v postelji na rokah ki svoje matere. Globoka tišina p vlada v h»$i, soba je ugodno to- jc pla, ulica se beli snega . Pred u Maksom leži bel papir in čakaj v: na njegove misli On jih čuti n v sebi, čuti jih okoli sebe v no- s< čni tišini, ali kadar se jim ho- n če približati, zbeiie kakor pre n plašene ptice. "Ne morem — Ii danes ne morem delati!" —je k zastokal že parkrat. Zastonj 1 p se je trudil ugledati v duši sve- v tlo sliko sreče in blagoslova, ti ki ga čuti najubožneje krščan- z sko srce na sveto noč, ko ne- s čujno izpada izpod neba na o zemljo beli sneg... Namesto n te vedre tolažbe polne podobe, g vidi bedo, bedo: Pi'an delavec z prihaja domov, ves zaslužek je ti zapil in zdaj plane, kakor su- l; rova živina nad ženo in otroke, s ki so ga čakali pozno v noč, 1« da se na'sitijo kruha, ki jim ga p je imel prinesti... I Kletev čuje in jok. udarce v j' sveti tišini božične noči, ko pri- s liaja mali Jezus na svet in bla- 1 'goslavlja ljudi... Makso na- F moči pero, da napiše to sliko... 7-Ali nekaj mu brani pisati. Ne, v 'ne, ne more, ne sme omadeževati sveto noč s tako podobo!... \ V veri izginja tudi taka beda... z O čre so peee na sliki človeš- ' kesra življenja — ampak ven- c dar je nekaj, kar nas veže s ' svetlim kralievstvom duhov, j kar smo prinesli od tam. . . ne- 1 : kaj, kar življenje ne more dati, 1 le ubija, Tn to bomo zmago T slavno odnesli zopet s seboj tja 1 ! nazaj...
Prvotna ideja mu je zopet ^ ' stopala pred oči polna čara 1 poezije, čutil jo je v sebi, ka- 1 ■ kor himno, kakor blagoslov, ki 1 z blago roko odklanjajo misel 1 ' na bedo in kaže očem svete! ''
svet upanja in v večnem .tijan-' ju prikazu:e končno zmago re- ' " snice in dobrote. Čutil je v du- 1 ši, da se ta blagoslov razliva ( 1 obilno tudi tu okoli njega, da I
prihaja od njegove žene in nje-1 povih otrok, ki sanjajo v svoji 1
rajski nedolžnosti divne sanje ) o malem Jezusu, ki prihaja z ' nnbi. da de1 i dobri deci obilne 1 darove... Da. "bodimo kakor
*	otroci!,.." Zdaj je videl jasno sliko boižične črtice, ki se nru
•	je rodila v duši, ko ;e gledal danes, kako se obilno spušča bel sneg na zemljo... Že .se mu ie ogrejalo srce, že se je budilo ono notranje navduše-
1 nje, kt samo o sebi daje oblike umetniškim čustvom. — ko mu a zopet, kakor hladen veter pred-r oči spomin vse ono, kar je doživel danes...
"Zakaj se varani!" je govoril samemu sebi. "Kakšen je svet in kakšnega bi hotel imeti v svoji duši! Kako boli to stra-š-no na.-protje. . . In vse le zaradi bornega, nizkega pomanj-i kanja! Njegova surova sila 'hOj jutri uničila tudi sanje mojih
C otrok o malem, dobrem Jezusu.
> ,
ki nosi darove. .. Zaradi te ne ^ umne sile prihaja žalost in nezadovoljstvo v mirne, dobre družine, najlepše nade, najkras-nejše misli ubija, ona ne prizanaša niti v materinskem sr-
ei
cu...
L
n Zadnja misel se je zgrnila nad njim, kakor mogočen val motne vode. Gledal je svojo ženo izmučeno od zadnjega , bolnega otročiča. kteremu se ne veseli, kakor božjemu daru in blagoslovu, kakor so ji bili drugi otroci, — nego vidi v njeni breme, pod kterim se še večkrat v in 'bolj usiljivo javlja vsakdanje človeka nedostojne vprašanje: Kako bomo izhajali
-	s plačo?... Ona tega ne povt
-	ali zaradi nizkih in odurnih I, skrbi, ki jo stiskajo od vseh o strani, ona gotovo obžaluje, da, n je temu otroku dal življenje,! e ona mu morda skrito v dnu
-	srca želi smrt. .. Ves se je tre* n sel. ko je pogledal s .svojo pre-ii napeto domišljijo tej strašni
misli v obraz. Njegova dobra ii žena, ki jo je tako zelo ljubil e in naredil ž njo tiho gnezdo
-	srečne družine, ona je morda
ko zlečinsko željo zaradi pomanjkanja... To željo, ki se je bal, da tli v njegovi ženi, da umre otrok, ni mogel razliko« ^
vati od pravega umorstva. Črne misli so vstajale, množile se in mu kazale, kako rodi po- i mankanje greh, kako beda polni ječe in postavlja vešala... In tudi njemu jemlje pomanjkanje vse — vse! Navdušenje, ponc.s, spoštovanje, sramežljivost in ženo! Oh in že je čutil kako umira njihova ljubezen, kako se trga sladko edin-stvo družine. Oh, to je hujše od vse sramote, "oči vsega ponižanja in prezira... vse to izginja v strahu, da je s tako zločinsko željo ubita duša žene, s katero je iz najčistejše ljubezni sklenil zakon, blagoslovljen tako obilno z zdravimi, lepimi otroci... niado boljše prihodnjosti...
Ves se je tresel. Kakor da se je hotel prepričati, da bo našel na njenem obrazu napisano to strašno željo, se je splazil po prstih v sobo. kjer je spala z najmanjšim otrokom njegova žena.
V	topli, poltemni tišini slišalo se je enakomerno dihanje žene in otroka. Dete je počivalo še vedno na njeni roki in oboje je bilo potopljeno v globok' spanec.
Mak«o je obstal pri postelji in se zamišljeno zagledal v beli voščeni in oslabljeni obraz, na katerem je počival izraz o-troškega zadovoljstva. Iskal je na tem obrazu, na tem belem čelu ono črno misel — ali čutil je, kako se vedno bolj preliva mir v njegovo srce in dobrota, ki sta bila razlita po njenem mirnem licu. Že je mislil: Glej, a kaj sem jaz sum i čil l ali Še < vedno je nekaj sovražnega bo* dlo v srcu: Največji grešnik i-ma v sumni miren, zadovoljen obraz... Ali čim dlje jo je j gledal s tem otrokom v rokah,
vse bolj se je začel spoznavati: < | Ona trpi — ali ljubi!... Zakaj . sem jo prišel žaliti s tako pe-, klensko sumnjo? — Oprosti?
V	tem se je začelo gibati de-, te v njenih rokah. Da ne moti j njenega mirnega spanca, sklo-1 ni se 'Makso nad ženo in ji po-j lahko vzame otroka, da ga po-j loži v zibko.
; —"Tata!" zakriči ona. "Ta-e ta!... Moj Bog, naš otrok!..."
Makso se zdrgne in obstoji a poleg nje z otrokom v rokah. \ A ona odpre prestrašene oči in _ se zagleda v njega.
"Kaj ti je?*' vpraša Makso.
A ona se na^lo nasmehne s , svojim tihim glasom: "O ti st t M'akso... Pomisli, meni sc je sanjalo, da mi hoče vzeti nekdo otroka... Kako sem se prestrašila!. .."
j Makso jo je pogledal par tre-^ nutkov brez besede, potem se ^ipripogne k nji in poljubi jo na čelo. "Glej," reče sam v sebi, "a jaz — kam sem jaz mislil o nji. .." In duša mu je postala e vedra, polna nežne ljubezni in nagi? sreče. Kakor, da se je začela napolnjevati ta poltemna soba z nebeško svetlobo, kakor da je bil oni tihi smehljaj na obrazu njegove žene an-1 gel i ska prikazen, ki razganja črne misli in daje okrepčila, moči in vero v končno zmago 1 nad vsem, kar je nizko, surovo 1 in zlo. Čutil je, da istodobno s ! surovim materijalnim svetom 1 živi še drugi lepši in višji svet 1 duha, ljubezni, svet idej... da ^ i je. da niora biti sijajno kraljev-1 stvo končne sreče... 1 In bil je preporojen. V du-1 ši se mu je opojno širila nebeš- . L ka luč. ktere ne morejo zatem-i^, 1 niti oblaki nizkih surovih skrfji 1 bi. Sel je k svoji pisalni mizi 1! in zdelo se mu j.e da čuje, ka-' ko se po vsemirju širi odmev 1 veličastne pesmi: "Rodil se
kralj nebeški... In vsa srca " so se združila v mogočen klic: I 1 Slava Bogu na višavi in mir Iju-j dem na zemlji!
)	0
\r
V zimi.
■^BRar*' v	.
- ■ "
BsPiM '	*
»Peter Slivar je vstal že ob treh zjutraj. — Roke so mu bile se okorne, glava težka, kakor da bi bila napoljnena z ledom; nsokretni škornji so ga zadrževali na ledeni cesti, ki je peljala po dolgih ovinkih k tovarni. Sneg je škripal pod nogami; vsak je pospešil korak, kdo je bil primoran kazatt se v takem mrazu na cesto. — Peter je hitel z drobnimi koraki. zavit h trdo suknjo, glavo je stisnil med ramena, roke je tiščal v žepih in komaj čakal na trenutek, da bi se od-počN.
Ko je -ugledal tovarno, ga je stresel nenavaden mraz. Narava je bila vsa mrtva, zakopana pod ostrim lesketajočim snegom, žalostna in pusta. Vse je še spalo, še nikjer ni bilo videti svetlih oken, ko so zaža-rela naenkrat okna tovarne, ži-vordeča in plameneča. Iz dim* nikov se je sipal ogenj, tako pošastno in groozeče, kakor da bi hotel razdejati celo tovarno in okolico. Okna — velike plamteče oči*— prepojene z jezo in brezobzirnostjo, kakor bi hotel poltniti vsakega, ke-dor bi se jim približal.
četudi je bil vajen Peter takega življenja, se je čutil danes nekako brezmočnega, sla* bega, kakor list v vetru, kakoi čoln na viharnem morju. Ta ropot in šum, to pretakanje in žare nje raztopljenega železa, vse urejeno s človeškimi silami. Vse delovanje strojev, parnih in električnih, vse vodi človeška roka, in vendar se je čutil -danes Peter kakor črv, ki ga pohodi noga, pa je po njem.
Takoj ob štirih je moral prijeti za klešče in iti na svoje j mesto. Napol nag in spoten je ' stal pri ograji, ki je delila ve- i liki mašino od ostalega prosto- t ra ter čakal z izbuljenimi oč- ' mi na dolg kos železa, ki se je privrnil izmed vakev, kakor velika žareča kača.
To je bilo njegovo vsakdanje osemurno delo, vsak dan ni bil osem ur gotov življenja, t Doma pri oknu pa je čakala vsako poldne njegova Ana s štirimi malimi. In vselej ke-dar je zagledala Petra še da- c leč na cesti, ji je odpadel ka- r men od prsi, oči so se ji zasve- s tile nad radostjo, da se ji je 11 še vrnil Peter zdrav in živ.
In Peter je čutil, kako izčrpa n tovarna njegove sile, vsaki dan n je izgubljenih par kapelj krvi, tn priti mora čas, ko omahne. Ali o podobnih stvareh je Pe- ^ ter nerad razmišljal, kajti ta- . ke misli so mu bile skoro hujše, nego delo in napor v tovarni. In izkušal se je iznebiti t podobnih misli, samo, da se ne k bi čutil nesrečnega. Mladi nje- 1] govi tovariši so se poleg njega v veselo smejali, kakor da bi bili j na gostiji. In Peter jih ni mo- v gel razumeti. Stradanje in ubo- jj št v o ga ni moglo pripraviti do tega, da bi se bil vsaj enkrat / iz srca zasmejal. Cela družina j visi na njegovih rokah, in če ? bi one omahnile, kaj naj bi sto- v rili potem?	\
In česar Peter ni pričakoval, t se je zgodilo danes... Samo 3 zs trenutek se je bil obrnil o- 1 koli sebe, in že ga jc vdarila k dolga železna palica po nogah in mu prežgala kosti, da je omahnil po tleh. In s tem tre- 1 nutkom se je vtihotapilo v Pe- r trov dom siromaštvo in se kazalo v njhujših oblikah pri vsa- č ki priložnosti.
Peter je vedel, da je sedaj I vse gotovo. Zadovoljnejši bi 1 bil, da bi bil umrl. Uvrščen je i bH sedaj med one siromake in 1 nesrečnike, ki so se pohabili 1 pred njim, in on gotovo ne j ostane poslednji. Kaj ima iz I tega? Za naporen trud tako ! plačilo? Kako ima vrjeti be- j sedam. Vsak trud ti bo stotero poplačan? kakor ga je slitsal « mnogokrat iz ust lahkoživcev. 1 Beseda še ni resnica, kakor ni kamen kruh.
In tudi sedaj ga pomiljujejo 1 tovariši in vsak kedor ga vidi. Toda vse te laskave besede so že zoprne, hinavske, izgovorjene tjavendan, samo da so izgovorjene, In te so hujše, kakor palica in psovka.
Nikogar ni, ki bi se pripo-nudil: "Peter, tu imaš. smiliš I »e mi." Nekaterim so se celo
Izasmejali obrazi, ko so izve-j deli, o Petrovi nesreči, češ, prav
mu je; to je>lačilo za njegovo skoparenje. Peter pa je bil naj-
>	raje oglušel in oslepel, da ne
1 bi slišal priliznjenih besed in
-	ne videl hinavskih obrazov.
t Prilezel je do prve postaje 1 svojega siromašnega življenja, i kronanega z zaničljivim zasme-c hom in škodoželjnosjo brezsrčnih ljudi. Gotovo je še dolga
-	cesta, zato ker poraščena š trnjem in posuta z ostrim pes-
-	kom. Ni skoro mogoče vrjeti,
-	da bi se obrnila kocka na bo-
-	lje, bilo bi nenaturno, kakor da
-	bi prišel iz dežja na solnce. Kadar zadivja ogenj, pokonča najraj-še vse do konca... Kazen za trpljenje, batine za lilap-
; čevstvo.
Potekel je prvi mesec, in go« 1 spodar se je oglasil radi stana-
-	rine. Toda, kje vzeti? Upadli ! in bledi obrazi Petra in njego-
•	ve družine niso omehčali go-
■	spodarjevega srca, dal jim je
■	odpoved...
Ali kam iti v tem mrazu?
>	Brez denarja, brez vsega... " Saj jih ne bodo hoteli nikjer,
•	ker je treba po v sod i samo de-
■	narja...
Pa se je napotila Ana k tr-' govcu, pri katerem je kupo-
■	vala vse potrebščine.
"Gospod, samo deset goldi-
■	narjev, nič več, samo Heset!
•	Vrnem jih. prav gotovo jili ilo-
■	bite!"
"Ja odgovori trgovec s hinavskim glasom, "to bi že šlo, če bi bili plačali vsaj ostali dolg od prejšnjega meseca. Ta- : ko pa... iz srca obžalujem. I Če vam še sedaj kaj dam, po- ; tem bi vrnili še težje. Ni mogo- » če!"
"Samo deset," ponovi Ana z jokavim glasom.
"Kakor sem rekel!" reče trgovec, kako bi se je odkrižal. 1 "Vem, da je bilo dosedaj med 1 nami vse v redu, ali pomislite, ^ če bi moral ustreči na ta način l vsakemu, kam bi pa prišel I"
Njegov glas je bil na zunaj 2 prijazen, ali v srcu hinavski. In 2 Ana mu je videla v srce. Kaj bi trkala na zaklenjene duri? s I«z polena ni mogoče narediti ^ ribe.	(
In šla je dalj>e... "Saj ljudje niso povsod ena- I ki. Tudi med travo se nahaja 11 cvetlica, povsodi plevel," si je mislila Ana, ko je stopala s s sklonjeno glavo po široki, lede- s ni cesti.	*
Pa je prišla k lastniku tovar- n ne in prosila zopet tako ponižno. kakor prej.	^ "Prosim vas, samo deset gol- v dinarjev, nič več... Nimamo v gorke postelje in ne kruha, nič ... Pridem k vam delat..." Ana ni mogla govoriti dalje. Toda Anine solze so padale na z trda tla... "Kdo bi gledal jo- n cavega človeka, če tega ni tre- v >a," si je mislil tovarnar in ji v vrgel v roko krono. "Sicer ste H pa dobili dvajset kron odškod- le nine, imate že dosti! Z Bo- p goni-" In Ana je morala oditi, k In še enkrat je poizkusila si Ana svojo srečo. Napotila se u ;e k sodnikovim. Tam je bila s! že poznana, ker so jo potrebo- ž vali mnogokrat pri raznih opra- b vilih. Zato je šla k njim lažje, s toda ko je bila že pred hišo, U so se ji noge vdirale, ker pri r njih še ni imela enakih oprav- b kov. s "Prosim vas," je zajadikova- g la gospe sodnikovi, "poglejte k moj upad'i obraz, takšno siro- z rnaštvo in bojazen..
"No, kaj? Kar povejte-" reče nestrpno gospa sodnikova. P "Znano vam je gotovo, mi- k lostljiva, da se je ponesrečil n moj Peter, obe nogi je izgubil, iz stanovanja nas bodo vrgli... ® nimamo strehe... in taka zi- )' ma... Samo deset goldinar- J; jev bi prosila, za najhujšo potrebo, da bi plačali stanovanje, d Samo deset..., prosim... le- a po prosim..."	P
"Ej. Ana," vzdih ne gospa l1 sodnikova z navidezno žalost- ' nim obrazom, "vem, da ste *us- r miljenja vredni, če bi bili tu * vsaj pred desetimi dnevi; si- ( cer pa sploh ni mogoče! V • kratkem dobim obleko, grem f namreč prihodnji teden na ples, p in ta me bo stala nič manj ne-j S eo »toinpetdeset goldinarjev! f Plačati pa moram takoj. Kakor vidite ni mogoče!"
"Ni mogoče, oh..." zajoka \ Ana Jn odide brez besed... s j "Stoinpetdeset goldinarjev... c t .ijr" ji! 1 li l 1 V, 1 HČI '	jI ..'jj
, j bl^to vržen$ " v*dl|
0	Morala je oditi domov z ža-j- lostnim srcem. Takoj, ko je sto-e pila v sobo, so jo pogledali vsi
n s poželjivimi očmi, vsak bi rad nekaj dobil. Ali, kaj je mogla e dobiti Ana za eno krono? Pe-1, tru je kupila pol litra vma, da bi si malo opomogel, toda o-troci so hoteli jesti. Zadovoljiti a pa jih ni mogla z drugim nego 1- s kosom kruha, katerega je od-1- trgala sebi od ust. i, "Ali si dobila denar?" je >- vprašal Peter zvedavo, a "Ne, Peter! Ljudje nimajo srca!"
(l "Kaj početi?" vdihne Peter . z solznimi očmi. "Gospodar 1- nam je zagrozil, da moramo do večera ven, drugače nas po-stavijo na cesto. Jaz sem že . popolnoma obupal in otopel... j Glejte, da se preživite sami, . in mene pustite umreti, vsaj . ne bom videl, kako trpite vi." • "Peter, kako govoriš?" se vstraši Ana. "Ne obupaj- Me-? ne imaš poleg sebe, ni treba oupati. Rajši umrem jaz, samo da tebi pomagam. Ona za-. četna ljubezen še ni umrla, vedno sem ista kakor sem bila. . Peter za tebe storim vse! Lju-, dem smo kakor izmečki, toda o nas. ne oslabi. Misli, da ti . stojim na strani, da me ne iz-t gub-ft v najtežjem trenutku. . Čenrn bi se strašil z nepotrebnimi stvarmi, saj nam drugi . polnijo ušesa. Miren bodi, Peter. poglej mi v oči, tako te
1	imam rada, rada..." In Ana . se je sklonila k Petru in ga
pritisnila k ustnicami. Mali pa , so se igrali sredi sobe i 11 kričali, kakor bi se kosali, da pre-vpijejo eden druzega.
Nagloma se odpro vrata v sobo stopi gospodar.
"Razmislil sem si! Odloga vam dam teden dni, potem pa nič več. Da razumete!" reče kratko in zaloputne duri za seboj.
Ana in Peter se zato nista zmenila, samo pogledala sfa ga z zaničljivim pogledom.
In J<o je preteklo teden dni, so morali vsi oditi... Kam? Na cesto. Nikdo jim ni ponudil stanovanja, dokler se jili ni usmilil hišnik, eta so si imeli postaviti streho, na dvorišču med drvarnico in hlevom...
Ana sama in hišnik so zbili skupaj par desk in rraredifi za silo streho, stene pa so bile raztrgane cunje, Ri so dovolile mrazu in vetrir prost vstop...
In tako stanujejo Še danes Peter in Ana ^ štirimi malimi v oni luknji, ki je podobna živalskemu brlogu...
— ■■■■ o
Eksplozija v nemški tovarni za vojaške patrone. V petek r5. nov. je eksplodiralo skladišče vojaških patron v nemški tovarni za strelivo in patrone. Eksplozija je bila strašna, vne : lo se je več kot pol miTijona , patronov. Velikanski plamen, 1 ki se je dvignil nenadoma več ! sto metrov visoko je grozil, da iržge celo tovarno in vsa delavska stanovanja v bližini. Ogrožena je bila cela soseščina, ki je bila razsvitljena v bajni raz-svitljavi. Pogorelo je skoro ce- ! lo skladišče patron in streliiva, rešili so samo patrone, ki so bile naložene .že v vozovih, ki so bili namenjeni v Bolgarijo. Škoda znaša več milijonov kron. Kako je nastala eksplozija, še ni znano].
Pod Čuvajem. Iz Zagreba s
poročajo: V tukajšnjem preiskovalnem zaporu so internirane tri učenke liceja, ki so osumljene, da so sodelovate pri poskusu Jukiča oprostiti. Dijakinje so v celici, v kateri se naTla-jati tudi dve ciganki.
Poslanec — tat. Iz Petrogra-da poročajo: Tajna policija je aretirala bivšega poslanca druge dume. Kttsnecova, ki je bil poglavar tolpe vlomilcev in roparjev. Pred kratkim so vlomili v palačo grofa Strojanova ter ukradli za 80.000 rubljev dragocenosti.
.. 150.000 Arabcev pride pomagat. V Carigradu sanjajo o bem, j da tekom osmih dni pride ubo-igim tako že tepenim Turkom na pomoč qič več in nič manj kot 150.000 Arabcev.
Moža svoje hčere je zadavil v Beli Redji pri Votepierku po-j sestnik Ivan Roneker v hudem domačem prepiru.
NAZNANILO iN
PRIPOROČILO. I
a——	mmmmmmmmmmmmmmmmmmm^^mmmmm^^
• «.
Cenjenim rojakom v Clevelandu in drugod se vljudno priporočam in naznanjam, da sem dobil veliko zalogo Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč in sicer: slovenskih, hrvatskih, angleških, nemških i.td.
COLUMBIA
DOUBLE-DISC RECORDS
Fit Any Machine Cost 65c
It isn't putting it too strong to say that no other records are worth considering! Call in and hear them I Get a catalog!
FRANK ČERNE,
■r*r I. .MM
6034 St Clair Are.
Nadalje se priporočam v nakup zlatnine in srebr-nine, v zalogi imam 14 K. zlate in 14 K z zlatom prevlečene garantirane ure in najboljše vrste Hamilton, Elgin, Waltham, Illinois, Hampden in In-gersoll.
V zalogi imam zlate priveske k verižicam in zlate prstane z znamkami vsih Slovenskih Jednot in Zvez.
Velika zaloga stenskih ur in budilk. Posebnost "Kukavice" iz
stare domovine.
Posebno se priporočam ženinom in nevestam v nakup 14 K. zlatih poročnih prstanov in druge zlatnine.
Točno popravljanje vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine, delo prve vrste, solidne cene in garantirano.
Pridite k meni in oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da lahko dobite pri svojem rojaku česar potrebujete in po nižjih cenah kakor drugod.
Prodajam blago tudi na tedenska in mesečna odplačila. Vsako blago pri meni kupljeno je garantirano.
Vsem cenjenim rojakom in rojakinjam se toplo priporočam in želim vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno NOVO LETO!	:-: :-: S
MANE CERE
SLOVENSKI URAR IN ZLATAR
6034 ST. CLAIR AVENUE.
Tel. Princeton 1835-L	Svoji k svojemu!
. - '-jjR^H
lv?r- v- ••• - *%', . fe » ^	p p. sr^IZJHSJ pv ^SBS sgp ■ wipi'i
mfe] .	• >
PRUCt DEL — PARfT TWO__JOrr. Amerik.' Dec *,. >9».__________
' The TAILOR
ski krojač za moške in ženske.
YOG. WATERLOO RD. STOP 117 SHORE LINE
^ "'........I
h	r
Največje Slovensko skladišče žc{
lek in sukenj. l
Bližajo se božični prazniki in vsak si želi za praznike nekaj novega. Naša tri ložena s finimi zimskimi oblekami za ženske in gospice; v zalogi imamb največjo kih žametastih, suknjenih ali plišastih zimskih sukenj, katere so izdelane po naj svileno podlago, fina ženska zgornja in spodnja krila, dekliške obleke, otročje z
in še mnogo drugih potrebščin za družino. Cene vedno nižje kot drugod! Pridig
f
Objednea se tudi priporočam vstan fan torn M dekletom za nabavo no- I vih oblek ali sukenj. I Pri meni dobite rtdna I najboljši kroj ali bla*or naj si bo zamoikeali I ženske.
*)da ven, jo takoj pri meni dobite. Pri m n-Parisiennes System" pri ženskem kroju.
Znižane cene na vseh ženskih oblekah.
Ako potrebujete lepo praznično obleko ali pa obleko za vsak dan najsibode iz suknja ali volne, dobro premislite in kupite popreje, dokler se niste prepričali o naših oblekah in njih cenah.
Fine težke zimske obleke od $7.50 do $.25.00
12 različnih ženskih sukenj izdelane po najnovejšem kroju v vseh merah in različnemu blagu, kakor žamet, s-ukno ali pliš. Cena od $6.98 do $42.50.
POSEBNOST: Le še m.kaj ženskih zimskih sukenj vredne vedno $25.00. dokler zaloga ne poide samo $19.50
Dekli-
i
Veliko, suknjič je Imamo jih" gu cd $i.igj zimske suk;
' THE TAILOR,
nski krojač za moške in ženske.
r. V06 WATERLOO RD. STOP 117 8BOKKUKK.
T8LXVON wood in b
DAJEMO IN ZAMENJAMO TIKETE IN ROŽNATE ZNAMKE (P,
Posebna
izjema!
Dokler zaloga ne poide, namenili smo se. da razprocfajamo vse zimske ovratnice (mačke) in mufe iz kožuhovine pod kupno ceno. V zalogi pa imamo tudi fine mufe in ovratnice iz čiste francoske k ime ali ruske vidre.
Ako želite vrednost vašega denarja ne zamudite te prilike, ženski in dekliški zimski klobuki tretjino ceneje.
B<
Kazn; v nasi trg darilo za j dalo in £ ovratnice, zna priprs
Lepa
b domače
a
vo. m
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETC
Ženske potrebščine
Ker vsega tukaj ne moremo navesti, kar imamo vedno v naši zalogi, opomnimo samo, da imamo zelo ve'iko zalogo ženskih in otročjih zimskih jopiče v, (sweaters), fino žensko, dekliško ali otročjo spodnjo obleko, mnogo rokavic, nogavic, razne čepice, dežnike, ročne torbice, glavnike, fine nočne srajce, razno blago na jarde za obleke ali bluze, fino narejene svilene ali bele platnene bluze in še na stotine drugih potrebščin.
Naznanilo.
Radi prevelikega vprašanja od strani si. občinstva, namenili smo se, da bodemo imeli otl sedaj naprej vedno veliko zalogo različnih otročjih igrač. Za božične praznike so na ogled in prodajo v naših izložbah in prodajalni in sicer v kleti (Basement).
t
i
Fine mi. nih barvah, ramnice. ovr, gorka volne! plišasti ki ob iz klobnčrjvi $7.50 in še
d se priporočam v obilna čega vina. Nad petnajst \o v skoro vse države, kjer 10 so bili vsi naročniki za-•Letos je grozdje posebno kaplja je taka kot že leta -gje, blago izvrstno.
ANTON KAU<
VELETRGOVINA, fc
• ■ . " 1	\	v j
6202-6206 ST. CLAIR AVENL
V. , .	... t: Vw . ....." - %	.	L
resele in srečne
itike in srečno novo leto!
1 LAUSCHE,
: CLEVELAND, OfflO.
i I
i '.J *Y> W*> r ,>• ' > ; '
■ j Vj^v - i/ V ;	' "'.K ■ N-' ri '	'	''	V
__'Clev. Amerika' Dec. ao. igxa.
■
• ' ■ i- '' 4i■s ' • ■Geo. Boston,;
I PRVA SLOVENSKA
I SLAŠČIČARNA,
i
velika zaloga vsakovrstnega ameriškega <
> i
in importiranega tobaka, sladkorja, pip, < I igrač in razglednic.	<
Priporočam se Slovencem, da me v J I vseh potrebščinah, kar se tiče moje trgo- « I vine obiščejo, kjer jim garantiram vedno !
'	■ ' i	4
I točno in dobro postrežbo. ; K	rt <
■ , • r	' "	<
Velika zaloga igrač za otroke za praz- 'J I nike in nakitja za božična drevesa.
IGEO. BOSTON,!
I 6002 St. Clair Ave.	j
v
I Pozor! Pozor!
I Wis.
Fino urejena, na dot« predelana društvena I dvorana. Slavnim društvom in cenjenemu občinstvu priporočamo našo dvorano take xa društvene seje, kakor za veselice in predelava. Naj-bolja dvorana v slovenski naaelbini v Collin weed Poleg tega imamo dobro urejeni saloon, kjer ate I vedno postrežem s najboljše pijačo, smodkami in tudi • prigrizkom.
Vsi rojaki to uljudno vabljeni, da naa v obil-■ nem številu posetijo. Postrežba vedno prve vrate poštena in izvrstna. Svoji k avojim.
PREJ DAN STANEŠIČ DVORANA,
sedaj	• '
IJOS. GORNIK
na Calcutta Avenue, Collinwood, O.
PR. VEMCOVRH, Poslovodja
Ustanovljeno 1875
A. FISCHER,
Import in iadelovalnica muzikal-nih inštrumentov in strun.
5516 ST. CLAIR AVE.
gesta vrata od Wilsona.
k WST Govorimo slovensko
P Vsakovrstna popravila poceni.
Jos. Kalan,
6101 St Clair Ave.
Prijetno zbirališč slovenske družbe. Rojakom je garantirana vedno dobra postrežba.
"ITesele prazullcQTreeaM.
»
I
* i ■ ■ .1.?' S	I
Glavna trgovina:
6113 St. Clair /Ive, "j
Cleveland, Ohio,
Podružnica:
672 E. 152nd Street,
Collinwood, Ohio
• f
Velika in elegantna trgovina najmodernejšega blaga, popolno založena z mo-škimi oblekami po jako nizkih cenah.
Klobuki raznovrstnih barv in mode, moške
t : i ,
in deške zimske suknje. Najfinejše kape in najboljše. Velika izbera srajc za praznike in za delo.
, I	i	'	, ' ju
V naši krojačnici izdelujemo najmodernejše obleke po meri, po najnovejšem kroju in po nizkih cenah.
Rojakinjam v Colinwoodu pa pripo-ročamo veliko izbero ženskih sukenj, kril in kikelj ter otročjih oblek. Moške in deške obleke so narejene iz najboljega blaga in tudi vedno ceneje ko drugod. Naprodaj imamo vse vrste čevljev, za moške, ženske in otroke. Pri nas dobite sploh vse, kar potrebuje cela družina za opravo. Pri nas nakupujemo blago bolj poceni kot drugje, torej si pri nas hranite denar in čas. Nepozabite torej collinwoodske trgo-
Jyine.. >#§v
' ■	•/	- V (0j<	' l S .	; '	'; ,	t' ,	•	. v ,	' »g, '■'VJ
———mm	l> "	milil ———■tmmrn+mmmi—mmmmm^mmm—-— ' i
JOSIP GORNIK,
6113 St. Clair Ave. 672 E 152nd St
"V" *
'Cev. Amerika' Dec. ao. 19:1.
*	»a	' * 1
Kedar ajda cvete.
I Kt pozabim izlahka tistega ; ^fptemberskega dneva, ko so Pse ločile najinega življenja popit. Jutro je bilo pusto >n jesenih skohladno. Ajda je cvetela na i^polju, ko je visela nad njim še pfosta megla, tako da so se 1 K« 1 neti i žarki zaman trudili, da pfc prodrli in se pridružili ros« Klim kapljicam ter jih tako hi-iPpma pretvorili v milijone ble- i potečih se dijamantpv. iv 1 E Vlak je drdral enakomerno ko polja. Skoro sam sem Ht|l v kupeju fle v kotu sta dre-p'Aala. dva italijanska delavca, <fki sta se bržčas vračala v dalj-
| Na naslednji postaji je imela J|i&topiti Marica. Pred kratkim R sva se vrnila obadva, z juga pčma, jaz s severa, vsak v svoj ||<Somači kraj. Pred dvema leto-p' ma nnju e bila ločila ncizpros-ptia u?odaf daleč, daleč narazen. |'A čim bolj sva bila oddaljena jpdrug drugemu, tem večja je bi-ijla najina ljubezen. Pogostoma, P, skoro vsak dan sva si pisala. ' lift kako lepa so bila njena pi Ksina, koliko vdane in zveste ffi ljubezni je bilo v njih! Kakor P|solnčni žarki so bile. včasih nje-ptie vrstice, vsaka črka, vsaka H& najmanjša piči ca je bita porak i žarek njene ljubezni. Včasih so Bttfle kakor balzam ranienemu, |l tolažile so in hladile bridke bo-^ li> ki so legle tupatam na mojo K&so. Drngokrat so me zopet |f vnemale in bodrile k delu in |f'Vztrajnosti, češ, lepa bo pri-phodnjost, kedar najini ljubezni ! ne bo več mej in ovir.
Takšna torej so bila njena ppisma. Jaz pa sem verjel vsem i njenim besedam, trdna kot najini trša skala je bila moja vera.
In ko mi je po dveh letih pi-■psala, da se namerava za nekaj j$§časa vrniti v rodno vas, sem I aahrepenel po njej « fleodo-pljivo. Bival sem takrat doma Bfia počitnicah. Srce mi je polni-lla sladka zavest, da se moje ko-fernenie kmalu izpolni.
, 'Nekega dne dobim od nje radrofrno pisemce. Le po zavitku Kep spoznal, da ga je pisala že giboma pri svojih dragih. Vsebi-na me je malo razočarala. Pri-gfčakova-I sem kot vedno toplih, Hvdanih besed, namesto njih pa Bite bili napisani ti le dve skro-I mni vrstici:
; "Pridi v torek -z jutranjim glvlakofn v C. Pomeniti se morali va nekaj važnega. Marica.
Z nemirno dušo sem pričako-rval torka. Vlak se je bližal polic, »taji C. Že od daleč sem jo ^spoznal. Nič pričakovanja ni Kbilo v njenih kretnjah; hodila I je mirno na peronu gorindol, Bkot ljudje, ki jim ni drago ni-Pčesar drugega na svetu kakor Etrtjili lastna oseba. Pri srcu me jm|te stisnilo, kot bi me prijel kdo H| žarečimi kleščami. Hladno Ift mi je odzdravila, vsaj meni se BP je zdelo tako. Obadva sva mol-glčala za hip. Mučno mi je bilo, Klo smrti mučno. Menda je to Btfpazila, za to me je ogovorila
k ^Kako se ti godi? Kdaj se
Ehfcopet povrneš v mesto?" I * "Hvala! Crez štirinajst dnij," ■Hpe bil moj odgovor.
Sbltad bi še povedal kaj več, »toliko lepih mislij se mi je bi-Ijlo porodilo doma, a nekaj me Ep. prijelp v grlu, da sem jedva spravil &tiri besede preko usten. I In sedaj se je pričela njena ; izpoved. Ni bila dolga, a vse-plKivala je zame toliko bridkega Krorja, kot mi še ni prizadela ■ftaj človeška beseda toliko
P* tujme sem se vrnila," je Hričela, "v rodno selo, da zo-Hset prežijem nekaj lepih dni Bf krogu svojih dragih. A do-ftvela sem trpko razočaranje. Bfeprvem trenotku sem prišla Ho spoznanja, da zame doma prostora. Domači me ne Hazumejo več in vse okrog na-Hega doma sc mi zdi nekam fti-mZ začudenimi obrazi me gle-Hajo ljudje, pray kot bi mi ho-Beli očitati smrten greh. Ne K>rem dalje vzdržati doma. < Takoj prvi trenotek sem zo-HBt zakoprnela po tujini. Da-| nes se peljem v C., da se po-Kovitn od svo ih prijateljic, da I > poslovim tudi od tebe...'-' I-Ju k.1 i ie hiiKJinii /.a stala Irto-
„ i ■"■■■J"*-- - -	—
bodo učinkovale njene besede.
t "Da, od Tebe se poslavljam danes, kajti najbolje je, da se nikoli ne vidiva več."
"Zakaj, Marica, govoriš tako nevsmiljene in trde besede ?"
"Ne Vprašaj tega, kajti bolje je, da tudi tega ne veš. Prepričan bodi, da sem Te ljubila z zvestim srceip a danes sem morala umoriti to prenežno čustvo, ki je vezalo najini srci že štiri dolga leta. Hvala Ti tudi za tvojo ljubav, tem bolj me iboli, da sem bila primorana storiti ta-le korak, ker sem istota-ko prepričana, da je bila i TVoja ljubezen zvesta in verna. S prijateljskim srcem se Te bom spominjala do konca svojih dni in če bom ketjaj slišala, da ai. našel Jqe, v življenju družico, j1 bo to moja največja sreča..r	• v
Vlak je dospel v C. Hlastno je pobrala svoje stvari ter mi prožila roko v slovo, češ, da jo čaka prijateljica „z vozom. V mehi je kar kipelo in glava mi je bila napol zmedena. Spominjam se dobro še; da sem jo pritisnil k sebi in jo strastno in 'krčevito poljubil na lice. .
Izstopil sem tudi jaz.. Hotel sem jo videti še enkrat, a voz, na katerem jfr sedela Marica s prijateljico, je tyl že daleč -ter je pravkar v tem hipu zavil v stransko ulico.
Marinčino vedenje mi je o-stalo do danes nereSena zago-netka. Črez pol ure je vozil vlak nazaj. Nestrpno sem Čakal njenega prihoda. Se le, ko sem sedel že v kupeju^ mi je malo odleglo.
Nisem se zmenil za sopotnike, temuč nemo sem zrl skozi okno na polje, kjer je cvetela ajda.
Črez tri dni sem dobil razglednico iz Berolina.
"Danes tukaj. Jutri ne vem, kje. Odpusti! Edino tako je bilo prav, zakaj, boš morda izvedel po letih. M."
In vsakokrat, kedar cvete ajda na polju, se spomnim tega žalostnega septemberskega ju-
tr*.
Mati.
Zunaj so zvonili zvonovi, po-trkovalo je svečano in slovesno kakor o Veliki noči; po cesti so hodila v šumečih, pisanih krilih, rdečih bluzah in zidanih rutah rdečelična brhka dekleta, hodili so fantje v svetHh, roža-stih telovnikih s težkimi, srebrnimi verižicami, klobuke po strani, in se veselo smejali; v solncu so se mogočno vihrali krivci, lesketale so se zidane rute in„rdeče bluze.
Mati je sedela sključena in zgrbljena v nizki, mračni, za; tohli izbi kraj polopodrtega okna; ni slišala zvonov, ni videla mimohitečili deklet in fan-tov; kakor ubita je sedela mirno in tiho na enem mestu, stare, razkrpane cunje v naročju,, oči uprte v tla, enakomerno je vbadala vela roka šivanko.
Duri so se nanagloma hrupoma odprle in v izbo je plani la petnajstletna Nilka. Mati se ni genila ,pri tem, še ozrla se ni; kakor prej. je klonila njena glava glolboko navzdol, bo-'esten vzdih se ji je izvil iz prsi.
Nilka si je odvezala staro, ponosno ruto, zagrnila jo je lepo, zavila v papir in jo je položila na poteljo kraj omare.
"Mama, dajte no!"... še ob nedeljah nimate nikoli miru s temi krpami... Zunaj je tako lepo, solnce sije in zvonovi zvonijo... Kajne, da bova šli popoldne v vas?... Stric Martin je rekel, da fnoram priti in vi z menoj..."
Popravila si je z rokama šop kostanjevih las. ki ji je silil na čelo in senca, in je stopila prožnih, lahnih korakov čisto k materi.
"Saj boste šH, kajneda, mama... Zunaj je tako lepo in *tric Martin je tako dober. — Recite!"...
Sklenila je roke na prsih, upo-srniJa-beli vrat in je uprla v mateir velike, plave, sanjajoče oči.
"Recite mama !"
Talrnt rlvifrnila mati t*la-1
.1 - -..........1—-----
vrš? — Kje je pa Franc, da ga ni tolrko časa domov ?n
Nilka se je vzravnala.
"Franc? Menda je šel v gostilno; ravno tako se irii je zdelo, kakor da slišim njegov glas, ko sem šla mimo Kmetiča; do* sti ljudi je danes (ajft."
Mati je z hova vfzdihnila in je povesila glavo y aopet je vbadala roka, šivankov
Nilka Je vzela is'pojjce majhno, zaprašeno kAjlžico, pristavila je stol k oknu, tik maitere; in je pričela čitati. Pa ni čita-! la dolgo; nenadoma se je glar sno zasmejala, zaprla knjigo in se okrenila k materi. *
"Takih neumnosti pa še svoj živ dan nisem brala... zares ne. ; .,Fant in dekle, uboj, roparji, deca in nazadnje vislice... Kdo pa je pustil to knjigo na polici? Aha, gotovo jo je posodil kdo Francu,... že vem."
Zvonko se je smejala, svetla vrsta zdravih zob je belile izza pvežih, rubinastih usten. — "Nilka, ne bodi- otročja!" je rekla mati.
"Kaj bom otročja, saj sem že velika!" je odvrnila Nilka na-mah resno in položila knjigo nazaj na polico. "Kajne, poj-dete popoldne z menoj v vas... Ah, mamica!"
Vstala je, sklonila se je k materinemu suhemu, izžetemu olbrazu in jo je 'prijela rahlo za roko.
"Takrat, ko bo prišel Slavko iz mesta domov na počitnice, bo drugače, kakor je danes; takrat pač ne boste imeli toliko dete... Slavka imam jaz tako rada, vedno kaj zame prinese iz mesta..."
Kakor iz sanj, z napol odprtimi očmi, se je ozrla mati vanjo; hipoma pa je zdrknila njena glava še nižje na prsi in nobena beseda ni mogla iz njenih ust.
"Otrok! Ne veš, kaj je življenje..."
Zunaj je zapihal močen veter in je odprl sunkoma okna na stežaj. V polnih tokovih so se vlili solnči žarki v mračno, zatohlo izbo, glasno, zvene in br-ne so zadoneli in zabučali zvonovi v vetru. Materin obraz se je zasvetil v žarki luči; zasvetil se je, kakor se zasveti na pokopališču izkopana lobanja, če posije solnce vanjo...
Nilka se je naslonila z obema komolcema ob polico in strmela v jasni nedeljski dan, ki je trepetal in drhltel kraljevsko nad vso pomladno, z belim, bla-godišečim cvetjem košatih jablan in črešenj posuto zemljo.
Po cesti sem je prihitela so-sedova Malči; čisto nova je bila, prijetno je šumelo sivo, lesketajoče se krilo, veliki, pisani slamnik je bil ves obišit in okra šne z živordečimi, bingljajočimi rožami. Ko je prišla do okna in zapazila Nilko, je postala in na ves glas se je zasmejala.
"Kaj pa ti tukaj?... Pojdi no ven na solnce, lepo je zunaj ... to človek se ti pa menda nalašč zapre v izibo in zapahne duri, kakor pred tatovi. Bodi no!".
Lepo je znala govoriti Malči; venomer je zibala sem in tja z glavo in kukala s svojimi veselimi, poredno •mežikajočimi očmi izpod slamnika v Nilko; tudi je prestopala nestrpno z nogama, oprla v časih levico ob bok, zamahnila z roko in se ozrla s tihim smehljajem na licih po živahni cesti navzdol, prav tako kakor človek, ki se mu mudi bogvekam, v lepe vesele kraje, kjer zvone vedno zvonovi in kjer sije solnce vedno. ..
Nilka se je zopet vzravnala, položila si je roko na čelo; njene plave oči so se tiho smehljale in začudeno opazovale Malči.
"Povej, kam greš? Čemu si pa tako vesela?"
"Kam grem, sprašaš... ? Kako si čudna... ničesar ne ve, otrok. V trgu bo veselka in moje prijateljice me čakajo tam. Tako je, Nilka; človek mora brti vendar vesel, zato živi. če hočeš jokati, kar daj, nihče ti ne bo branil..."
Zadnjikrat se je okrenila s svojimi živimi očmi in svojim veselim, polnim ^obrazkom do Nilke, zaihtala se je Še enkrat s svojim srebrno donečim, zvonkim glasom, ki se je tresel
iz vasi. Se dolgo se je lesketal j veliki, pisani, z rožami okra- | šeni slamnik v solncu svetil se je, izginil je za ovinkom. , "Kdo pa je bil ?" ^e vprašala šepetaje mati in se ni ozrla in obrnila glave.
^ "Malči je bila;, v tfjg gre na veselico," je odgovorila Nilka z nasmehom; bilo pa ji je do joka pri teh besedah.
. Mati ni rekla ničesar; Še globlje je klonila glavo, še bolj topo so zrle udrte, mrtve oči; roka je vbadala hitreje šivanko, ozke gubice so prepregale čelo in lica.
Nilka je stopila sredi izbe. Kakor tanka jelka je bila, na tilnilou težak val kostanjevih las, mlade prsi rahlo kipeče. Stala je tako, dvignila roke nad glavo in zavzdihnila.
Dalje na 8. strani II. deL {
_, •' • -_
SEST KVORTOV ZGANJA SI,00
ill ^^^^^^^^^^
Dam peljemo naie al« vac likerje t »i<*o drullno, poU.femn "Zanol" pot t nI ne prosto &B3T KVARTOV ZA Sl-O«'. Kur hoCete. rjrt, bnrboi, i nrmnah	fn. rum, j-
balCnlk, mareltevec, konjak, In rasne druge likerje.
Prihranite si velikanske dobičke veletrfovcev.
Poglejte kako. lil »mo »ulenl dlttllerll, ki pokaleiao. kako dona delate igaaje In >4 pnkranlte SO odstotkov cene aa dci*lo s Za-aol livletkom. V dveh ariaatakje nareieno, (lito In okvsao. Zlata kolajna na koinmblj. •ki rasstavl. TI»o4e odjemalce t. Oarantlra. ao po U. a. Hare Pood postavah, serial ao.
naiia-A
Poskusite kvort žganja zastonj I
Poskusite lots al aaiboUe. kar ste kdaj plU. vrnite ostaaek sam aa sale atroftk« In ■I trumo denar Poftljlte aarottlo la mt polijemo
Sest polnih kvortov žganja aa $1
PoAtalaa plafana. Dober savttek. »ar Mit«. Dvanajst kvortov ti.60, M kvortov 93.00. Za sto a) kaHita: Skrivnost la sgo-dovlaa Isdelo vanJa i ga a.* a doma.
Universal Import Co.
S046 Universal BidCiadnuii, Ohio
MAT The TAILOR
Slovenski krojač za moške in ženske.
412 E. 156th ST. VOG. WATERLOO RD. STOP 117 SHORE LINK
\ ' 1 __
i ■ • t Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem svojim odjemalcem in prijateljem. Želim obilo uspeha in pro-speritete v letu 1913
Objedneai m tudi priporočam vsem fantom la dekletam za nabavo novih oblek aH sakeaj-Pri meni dobite vedno najboljši kroj ali blago, naj ai bo a moške al 1 ženske.
Ako pride nova moda ven, jo takoj pri meni dobile. Pri ms rar bimo "Les Parisiennes System" pri ženskem kroju.
MAT THE TAILOR,
Slovenski krojač za moške in ženske
412 E. 156th ST. VOG WATERLOO RD. STOP U7 SHOBK LINE-
TKLKPON WOOD 1IT a	__
Najboljše domače
! m vino. M* ■
Rojakom po Ameriki se priporočam v obilna naročila izvrstnega domačega vina. Nad petnajst let že pošiljam domače vino v skoro vse države, kjer prebivajo Slovenci, in vedno so bili vsi naročniki zadovoljni z mojim vinom. Letos je grozdje posebno dobro obrodilo in vinska kaplja je taka kot že leta ne. Cene so nižje kot drugje, blago izvrstno.
Vsem odjemalcem voščim vesele in srečne
božične praznike in srečno novo leto!
FRANČIŠKA
6121 ST. CLAIR AVE. :
LAUSCHE,
CLEVELAND, OHIO.

Drinopolje v sve-P tovni zgodovini.
(Dr. A Serbin.)
Med mesti evropske Turčije slovi poleg Carigrada najbolj ■testo Drinopolje, kjer so imeli toniti ^sultani včasih tudi avoir residence. Turki sploh imenujejo to mesto "drugo glavno mesto v državi**. Drinopolje se pred Carigradom v prvem pomenu odlikuje v tem, da so fnrki tukaj ohranili še svoje stare običaje, dočim so slednji v Carigradu ie precej pokvarjeni. Evropski veliki promet in njegova zaveznica — železnica, ki prinaša kulturo, se do tika le rahlo Drinopolja. Karakteristično za mesto jc njen vseskozi tursko-tartarski značaj. Mesto pravzaprav ni nič drmzega kot šotorisce prijaznih barak, obda ni m i z vrtovi, in nad vsem tem tse dviga nekaj visokih, poslopij in mošej. Pravzaprav to ni mesto, pač pa velikanska vas, ki šteje 70 tisoč prebivalcev. Pomisliti pa moramo, da razven Carigrada nima nobeno mesto na Balkanu toliko prebivalcev.
Kadar omenjamo stara me- • sla, se radi vprašamo po vzrokih, zakaj se je kako mesto gradilo. Kdor pa pogleda na kemije vid, bo takoj zapazit po- ! men tega mesta. Tri reke zbi- 1 rs jo tukaj svoje vodovje: Ma- 1 jKft in njena dva prit&ka, Tun* 1 dzfc, ti prihaja iz Balkana ter « reka Arda. Poleg tega pa še s obrne Teka Marica svoj tek ■ nri Drmopolju proti jugo-vz-fcotfu, dočim je še v starih časih tekla v Egejsko morje. Ladi je so včasih 1 prihajale do t Ffovdiva ter so tudi se zbirali v okolici trgovci iz vseh kraje*.	4
Zgodovina pravi, da ima Atfrianopel (»slovansko Odrin, . Drinopolje, Jedrenj) svoje hue od cesarja Hadriana, ki ^ fe rad mesta zidal, toda usta-nevnik mesta pa ta cesar ni bil. Se veliko prej, predo je kak \ rimski vojsk stopil na tla, kjer danes stoji mesto Drinopolje, je Malo mesto Uskudama. Ob čase makedonske vlade se je ; mesto svato Orestia, katero ime se bere večkrat it v naj. statejftih bizantinskih pismih. Ko je pa postala Tracija (deželi v kateri stoji Drinopolje), simska provincija, je zopet zacvetelo mesto Uskudama, in ■ cesar Hadrijsn, ki je mestu dal novo ime, je zgradil tam lepe palače, tempelne in'javna poslopja. Leta 323 je premagal pri tem mestu cesar Konstantin svojega nasprotnika Licini-ja, ki je tudi hote) cesar postati. Leta 378 se je pa vršil pri tem mestu silen boj. Cesarja Valensa so napadli zapadni Cofi pod vodstvom Frittigerja ter so ga strahovito potolkli. Dve tretme rimske armade ste padle tukaj, kakor tudi sam cesar VaJens. Gotje so nemškega rodu, in ha rimski strani se je bojevalo mnogo Nemcev, ki so v sredi bitke prestopili k sovražniku, s čfonur je bila rimska vojska uničena. Ta poraz Rimljanov je bil največji, kar so jih doživeli od bitke pri Kanah, leta 276 pred kristom, ho jih je napadel in posekal kartaginskt vojskovodja Hani-bal. Rimska poročila pravijo, da je teklo toliko krvi, da so postala tla močvirnata, in so se vojakom udirale noge do kolen v človeško kri.
Pozneje so se naselili v okolici Bulgari. Mimo Drinopolja so šle prve križarske vojske, in leta 1190 je nemlški cesar Friderik Barbarosa sklenil tukaj mir s cesarjem Izakom Angelos. Leta 1205 pa se je zopet tam vršila veilika bitka, v kateri je zopet padel bizantinski cesar Batduin, katerega je potolkla bulgarska armada pod načelnikom Kolojohane— som. Leta 1361 pa je padlo Dri- 1 nopolje prvič Turkom v roke. Itaki so naskočili mesto pod povefjništvom sultana Murada { I. Tedajni grški poveljnik je I sramotno pobegnil iz mesta. 1 Od tedaj je bilo mesto vedno v
je preselil v mesto turški sultan Murad, in si je tu postavil svojo prestolnico. Pozneje se pa okoli Drinopolja ni godilo nič važnega. Me<sto se omenja le, kadar se govori o turških pohodih po severu. 20. avgust sta 1829 je ruski vojskovodja j si to mesto osvojil, 12. septem-i bra istega leta so pa v istem . mestu podpisali mir. Tekom . krimske vojske, leta 1851 je za-
>	sedlo 15.000 francoskih voja-: kov mesto, leta 1876 so pa pri-„ korakali v mesto Rusi, in sh
>	cer ne da bi sc bojevali. Turki so zažgali skladišče za smod-
[ nik, nakar so vsi pobegniK iz . mesta. Rusi so bili v mestu t do lita 1879, ko se je podpisalo . novo premirje s Turki. . S ponosom pravijo Turki o . mestu: "Mi smo je zgradili. 1 ohranili in ugonobili in noben . gjavr, Alahu bo<fi hvala 1" Kjer so se nekdaj vrstile krasne palače, kjer so počivale odaliske na mehkih blazinah, tam so danes same razvaline. Mesto Drinopolje je bilo zadnjič poprav Njeno i nekoliko prezidano leta 1758, ko je sultan Mustafa III. ukazal mesto zgraditi; bilo je namreč radi potresa podrto. Kdor gleda te stare razvaline, I si mora domišljati, kakšen sijaj I je vladal svoje dnij v Drinopo-lju, ko so bili turški slutani na [vrhuncu svoje moči, Kos Azije he, ki se razprostira pred našimi očmi. Ob času velikih sultanov je bilo Drinopolje prvo I taborišče Osmanidov v Evro-Ipi. Toda vse to je prešlo, in danes je Drinopolje samo še zaspala predstra/a turškega cesarstva. Usoda mesta pa je določena hrabrim balkancem. • ■
Kolera se je pojavila v Carigradu, in sicer so se v družinah. ki so prišle iz Silivrija, pripetili trije slučaji kolere. Neki [avstrijski železniški uradnik je a umrl.
I Velik« železniška nesreča se<i J je pripetila na sibirski železnici. I j Vlak je skočil s tira. Ubiti so .1 trije delavci, ranjenih je nad dvajset.
c| Velika tatvina dragocenosti.
r|V Lisaboni je bil ukraden v nekem hotelu Spanjolcu Josipu JCruz del dragulje bivše kraljice . Marij* Pia v vrednosti 360.000 , frankov. Dofličnik "bi jih (bit I imel na nalog portugalske ban-Ike na dražbi prodati. Sum pada . na neko mlado damo, ki je sta-Jnovala v istem hotelu. I Dvakrat na smrt obsojen. 5. , nov. se je vršila pred vojaškim I sodiščem na Dunaju kazenska I razprava proti beguncu 67. peš-t pdlka Kmanuelu Czibuli, ki je I bil tožen, rla je 13. novembra .1910. umoril pri Severingu dva . J delavca in ju oropal. Obtoženec ,|je bil poprej ohsojen v Budimpešti na smrt na vešalih vsled umora nekega voznika. Bil je pa tedaj pomiloščen in je živel dalj časa v blaznicl. Poniiloščenec je priznal drugi umor in je ravnokar zopet obsojen na smrt na vešalih. Obsodbe pa še niso objavili. k?r še ni potrjena od vrhovnega sodišča.
Umobolni kot zdravnik. V sprejemni sobi nekega berolin skega zdravnika se ie pojavil včeraj tujec in se medtem ko J je bil zdravnik zaposljen v dru- j gi sobi z nekim bolnikom pred- j stavljal za zdravnika. Preiskal j je že tri bolnike in jih odpustil | z recepti. Nato vstopi neka da- | ma, ki je bila že prejšnja leta v zdravnikovi preiskavi. Osupnilo jo je. da stoji nasproti neznanemu Človeku, a še bolj « se je začudila, ko ji je mož j I predpisal za slabokrvnost male- J bonbone in ji izročil recept z S besedami: v štirih urah ste J vendar mrtvi. Sele po daljšem » {razgovoru je izprevidela, da X [ima opraviti z umobolnim, ki { se je na nedovoljen način uti- gj I hot a pil v zdravnikovo stano- » vanje. Ker niso znane dotične gj tri osebe, ki jim je norec raz- £ pisal recepte, se boje, da ne bi neumni recepti napravili kakšne nesreče.	jj;
Prenosno. Iz Grada se poro- j; ča: uradnik nekega potovalne-ga biroa je našel 50 m od obale realca Ivana Faher iz Dunaja 2 nezavestnega na tleh. On je S opozoril zdravnika, ali fant je z umrl predno je prišla pomoč. 2 Med gosti vlada velika razbur- S jertost. ker ys prišel zdravnik j
MIHAEL
SETNIKAR,
SALOON
6131 ST. CLAIR AVE.
Priporoča slavnim slovenskim društvom svoje lepo urejen« dvorane ia seje, igre, veselice, krste in druge prilike. ,
V fino urejenem satoonu dobite vse najbolje pijače, cigare, sval-
čice.
Se priporočam vsem in želim vesele božične praznike.
WATERLOO CAFE.
^iMHfiflMr
ima lepo, moderno urejeno. kegljišče. Priporoča se rojakom v obilen obiak. Želim vsem
srečne praznike in arečao novo leto.
■ ■ ■ , . ■ -
Anton Kos,
16301-3 Waterloo Rd. -:- Collinwood, Ohio
Frank Pire,
5816 ST. CLAIR AVE.
Se priporoča slavnim slovenskim trgovcem v vsakovrstni nakup vseh potrebščin za koqje in vozove. Izdelujem in popravljam žimnice in zofe. Svoji k svojim. Veseli me, če me pridete vprašat za vsako stvar, ki spada v mojo stroko. Vesele praznike vsem.
^fetVW! W	>«- IV tv-g WW pewtv tv tv V*- IV tv t
Jernej Krašovec,
5906 ST. CLAIR AVE.
Čevljar, ki je znan, da zna najbolje čevlja popravljati. Imam nov stroj, s katerim se delo Učno, točno in fino naredi. Rojakom ae priporočam.
Fr. Gregorič,
15402 QalcutU ave. -> Collinwood, Ohio I Grocery* v n a j 1 rpirni redu.
1 n 1	1
VSAKO leto voščim rojakom srečne in vesele božične praznike in tako ponavljam tudi letos moje srčne želje da bi bili vsi srečni in zadovoljni ob teh praznikih.
Rojakom v Clevelandu priporočam svojo trgovino s čevlji za moške, ženske in otroke. Moja trgovina s čevlji, je najstarejša slovenska trgovina v Clevelandu. In številni ocfjemalci tekom dolgih let mojega posla pričajo, da so bili vedno zadovoljni z blagom, ki so ga kupili pri meni. Posebno priporočam za ta letni čas
"ROBER BUTS"
Vse moje blago je dobro in trpežno, po nizkih cenah in se samo priporočile.
Vsem rojakom želim srečno novo leto!
Frank Suhadolnik,
6107 St. Clair Ave.
* *
PRIMOŽ KOGOJ
Včasih so ga drugi točili, toda danes garantiram vsem rojakom, ki pridejo v mojo gostilno, da jim sam lahko postrežem z najboljšo kapljico v popolno zadovo|jnost.
Objednem se priporočam slavnim druitvom za najetje dvoran za veselice ali druitvene seje. Svoji k svojim!
' $
VSEM ROJAKOM SE PRIPOROČAM IN ŽELIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE.
Primož Kogoj,
6006 St. Clair Ave.
H"'. S- ' ' ■ ' . • i- ■ <
MUK •	■ .	<	'. . .	•	■	■	' J	. • .1 1if<
EPS	ir	JJr^"^ ©	1,1 <
Htb-i.	— —	J
__L	I i
Ty	•	|
^^HSra-*?'* . .-.»v %	jp .	nyajij M
.i .■■i—' ,
Kakor zlato bruno gleda \ solnce s svojimi žarki v mojo j sobo. Pravkar sem bral naj- ^ " novejšo knjigo o rimski cesti | ter gledal kar tjavendan v na-I ravo. Naenkrat pa postanem j [ pozoren. Tu pred menoj se, ^ naenkrat pojavi, v jasnih solnč-|nth žarkih, neskončna, večna J Rrimska cesta, velikanska reka i jiveawi, ki mirno sučejo svoje j plcroge po vsemirju. Majhni pra- ^ SjŠki se vlečejo skozi mojo sobo, Jfey. tisočerih in tisočerih oddel-Ifjeih, ki se komaj vidijo v bli-Mčeoih solnčnih žarkih. Dvigujejo se in zopet padajo; tu se jih nekaj zgubi v temnem kotu, Itam pa zopet prihajajo novi. ; Toda tudi ti drobni praški ne J? plešejo radevoljno v solnčnrh žarkih, ne narava jim je poka-Kata pot, po kateri morajo ho-I - diti, da pridejo do svojega cilja in počitka. Seveda majhni | so ti praški, toda če vzamemo nekoliko fantazije, si lahko J i predstavljamo, da je v teh pra-; Skih majhno življenje, po načinu najmanjših bakterij, ki s svojimi prebivalci ravno tako tekajo po zemlji, kakor se ze-'v mlja vrti okoli solnca. In mi pa stolujemo kakor bogovi nad temi malimi praški. Kdo more reči, da ne dela ogromno oz-| ve,*dje nad nami prav tako i mogočnega upljiva na male s plešoče praške, kakor ga dela IS na nas. Odkar živi človek, da »Ipdlcar obstoji' človeški rod. zve-It-Zde so bile in bodejo vedno nad nami. Naši stari prastari očetje I s5 videli "velikega medveda" "bika", "orina" ali sploh kako zverdo, in sicer. ravno tako kakor jih mi gledamo danes, in I ko so Egipčani ob mejah puščave zidali svoje piramide, so I gledali iste zvezde na nebu, kakor jih gledamo še mi dandanes. Če bi veliki egiptovski kral ■ ; Ramzes, pred katerega mumija je veliki Napoleon nekoč stal ves zatopljen v premišlje-f vanje, danes odprl svoje oči. bi - zapazil isto nebo, iste oblake, iste -zvezde. In vendar je preteklo od njegove smrtr že 4000 let! Toda ali stojijo zvezde v resnici na miru, ali potujejo po nebesnem svodu, naprej in na-
Vsa telesa našega solnčnega I sistema, vsi planeti in meseci se premikajo.z neskončno hitrostjo. Ko teče zemlja okoli sohica, preleti skoro v vsaki sekundi do 30 km; naša zvesta spremljevalka, luna, teče I tako hitro naprej, da preteče en kilbmeter, ko naše srce en-I krat udari. Ze v nekaj dnevih lahko konštatiramo spremembo krajev na ozvezdju, ki je to-v liko večja, čim bližje smo zvezdam. M\ naj večna solnca !; tam gori stojijo sama za sebe, 1 večne čase, brez gibanja? če j stojimo ob progi vlaka, vidi-Ii mo, da smukne vlak tako hi-tro mimo nas, da mu skoro n« moremo slediti s-> prostimi oč-I mi; če pa vidimo vlak v daljavi. tedaj opazimo, da se prav I počasi premika. Pa vendar hi-| ti vlak v daljavi ravno tako f hitro kot tedaj, ko ga opažu i jemo pred nami. In kaj bi bilo potem, če bi opazovali vlak kje na mesecu ? Potem bi se I nam .zdelo, da se vlak sploh ne ; premika, pač pa bi opazili še-| ie čez hekaj ur, da se je vlak pretegml iz enega prostora na druzega. Ali je na zvezdah ravno tako? Ali se premikajo I z silno brzino po vsemirju, in so od nas tako strahovito daleč I oddaljene, da njih premikanja spLoh ne moremo opaziti? U-čenjaki so izračunali, da je najbližja zvezda "Alfa Centauri". in ta zvezda je oddaljena od zemlje za celih 40.708.500.000.-I 000 kilometrov, torej 271.000 raj krat bolj oddaljena kert sol mre
Enake opazke je naredilo že I več slavnih zvezdoslovcev, ka-Hkor na primer Halley, ki je speta 17,17 preračunal, da se je gotova zvezda v teku 2000 let premaknila za toliko, kakor je fetuina široka. Dandanes imajp in dobivajo zveaidoslovci vedno boljše instrumente, s pomočjo rib lahko natančno izraeu-
brez^pr e n ehl j a j a ^	^
Na vsak način pa je gotovo, ; da se ozvezdje spreminja, da J celo lahko se zračuna, kakšna 1 je bila zvezda pred tisoč leti 1 in kakšna bo v tisoč letih. Naj- 1 hitreje izmed vseh se premika 1 mala zvezdica na južni strani 1 svoda. V dvesto letih se je to- 1 liko premaknila, kot je luna ši- : roka; ta zvezda teče najhitre- 1 je med vsemi zvezdami. Ona zvezda, ki smo jo že zgorej omenili, "Alfa Centauri" potrebuje za isto pot šesto let. Si- i rius pa, blesteča zvezda, katero vidimo posebno v zimskih nočeh globoko doli pod horizontom bliščati se v vseh barvah. naredi isto pot šele 1500 letih. Seveda mi nikakor ne vemo, kakšna je velikost lune v resnici, toda če vzamemo, da se zvezda §irius premakne vsako sekundo 10 kilometrov, tedaj naredi v 1500 letih ista zvezda 474.000.000.000.000 dolgo pot, in ta silna pot se nam zdi, da je tako velika kakor je luna široka.
Na podlagi genialne mrisli fizikarja Kristijana Dopplerja ie dobila moderna astronomi ja važnega pomočnika pri takih delih, pomočnika, ki naravnost pove, če se zvezda proti nam ali od nas proč pomika. Ta oomočnik se imenuje spektro-kop. V.isokost glasu je odviisna od števila glasovnih tresenj, ki zadenejo naše uho. Če se nam n. pr. bliža kako piskajoče telo z veliko hitrostjo, n. pr. lokomotiva, ki piska, mora postati glas višji, če se pa oddaljuje, je glas vedno nižji, ker pot, po kateri hodi glas k nam,
vedno bolj oddaljuje, in vedno manj pride glasovni zvok na naša ušesa. In ravno tako je 7. lučjo. Če se nam bliža svetlobni žarek, recimo zvezda, tedaj občutimo luč bolj kakor če «e pa oddaljuje. S pomočjo spektroskopa pa lahko opazimo to menjavanje luči. S pomočjo prizem se svetloba zvezde raz deli, da nastane nekaka mavrica. In v tem krogu se potem kažejo črte, ki so povzročene od raznih snovij, kakor železa, ogljenca, natrija. In s pomočjo tega spektroskopa so dokazali, da se nam n. pr. zvezde polar-nica, Sirius in nekaj drugiih nekaj drugih zvezd vedno bolj približuje, zvezde Capella, Voznik. Bik, se pa vedno oda-1 ju jejo.
Vidimo, da se cela vojska teh zvezd premikuje, toda kaj je pa z našim solncem, okol! katerega se suče naša majhna zemlja? Tudi-solnce je zvezda, in nikakor me moremo misliti, da stoji mirno, dočim se vse 'vezdoslovje okoli njega neprestano suče. In v resnici so astronomi preiskovali to vprašanje takoj v začetku, ko določevali zvezde nepremioni-ce. Predstavljajmo si, da stojimo sami na visokem stolpu, ki se nahaja na samem in da opazujemo celo vrsto balonov. Iti so se baš dvignili v zrak. Prav z lahkoto lahko določimo smer in stališče ter brzino posameznih balonov. Sedaj se pa hočemo podati sami v balon ter se peljati svojo pot inaprtj. Takoj se nam bo zazdelo, da je silno teško dognati, kako se baloni okoli* nas v resnici pomikajo.
Če korakamo po noči po veliki ravnini, od enega mesta do druzega, tedaj se nam zdi da luči mesta, od katerega se oddaljujemo stopajo vedno bližje, luči onega mesta pa, kateremu se bližamo, se vedno bolj oddaljujejo. Tudi opazite, da 'uči v vaseh na lesni in levi od nas se neprestano premikujejo, če hodimo, dočim ostanejo luči zadaj in spredaj pred nami mirne. Tako je tudi s solncem. Zvezdoslovec Herschel je že leta 1767 zračunal, da se soln-ce pomika in sicer v ozvezdju Herkulesa. Pozneje je še več astronomov preiskovalo isto stvar, in vsi so našli, da se soln-ce v Tesnici približuje ozvezdju Herkulesa. Kakor trdi New-comb je konečni cil solnca lepa »zvezda "Vega*. Tako j« torej resnica, da drvimo s ti-sočkratmo hitrostjo brzovlaka naprej proti solncu, okolu solnca, ki se samo zopet vrti z nevrjetno hitrico okoli drugih ozvezdij; vsako sekundo smo
rajfcnjega stališča, v enem letu smo se torej zvezdi Herkules
približali za 370 milijonov kilometrov, torej tako daleč, kakor je desetkrat dolga pot od solnca do zemlje. Pri tem pa nastane vprašanje: "Ali hitimo leta in leta vedno naprej med ostale zvezde, mimo drugih nebesnih teles, v svitlobo, potem za zopet v temno? Vsi planeti se sučejo okoli solnca, vse ozvezdje hiti proti solncu, toda solnce pa hiti še proti drugI luči. Torej je solnce pokorno še večjemu planetu, kakor je samo, in mogoče se suče okoli tega planeta v stotisoč milijonih letih? Toda kje naj potem iščemo solnce. središčno solnce? Toda to danes še ni znano ljudem. Danes moramo na onem mestu, kjer smatramo mi središče vseh solne .narediti prazno črto.
Pa vendar vidimo na nebeškem svodu prekrasen, naravni red. Zvečer dvignemo svoj pogled in vidimo zvezde, kako blešče, kako hitijo od kraja qo kraja, kako mirno stoje na enem mestu. Kdo more razumeti to vzorni red, ki vlada med mirijadami zvezd na svodu? Da, res čudovita so narave pota.
-o----------
Napad hčere podpolkovnika na kornega poveljnika. Svoje* časno smo poročali, da je napadla hčerka podpolkovnika Haertla v častniški obednici kornega poveljnika Boroeviča — bila je to velika afera — ker je ta preganjal njenega nezakonskega očeta zaradi občevanja z njeno materjo, češ, da tako občevanje ne pristoja dostojanstvu podpolkovnika. Njen j oče je bil na tem, da ga vpoko- t je. Hčerka nezakonske matere je prosila opetovano za svoje-'ga nezakonskega očeta, toda zaman. Končno je šla v častniško obednico, poklicala je iz dvorane kornega poveljnika, češ, da bi rada govorila z njim. Ker se ta temu pozivu ni odzval, je vdrla pogumna hčerka | v krog častnikov v obednici in 1 vprašala v njihovi navzočnosti kornega poveljnika, če odpusti njenemu očetu in ga pusti na miru. Ker je komi poveljnik Boroetič to zanikal, je skočilo dekle na njega in ga vpričo vseh častnikov udarila v obraz, pljunila pred njim in odšla iz dvorane. Včeraj se je vršila pred sodiščem v Munkaču tozadevna obravnava. Haertlova je nastopila brez zagovornika. Izjavila je tudi predsedniku senata, da se hoče zagovarjati sama. Pred sodiščem dekle ni tajilo svojih dejanj, kar bi bilo tudi brezuspešno. Na vprašanje sodnika, zakaj da je to storila, je odgovorila Haentlo-va odločno: Moj nezakonski oče je bil popolnoma potrt, ko je izvedel, kaj se namerava proti njemu. Posebno pa ga je po-trla vest, da ga hočejo vsled občevanja vpokojiti. On si ni bil v svesti kake krivde proti vsem tem, da je občeval z mojo materjo, je varoval svoje častno stališče kot častnik. Prosila sem trikrat kornega poveljnika, da naj puste mojega očeta v miru zaradi tega, češ, on je kljub temu vesten častnik in izpolni v vsem svoje dolžnosti, ki mu jih nalaga stan. Toda tudi četrtič, ko sem to svojo prošnjo ponovila v pričo zbranih častnikov, je poveljnik mojo prošnjo zavrnil. Bila sem tako ogorčena vsled tega nastopa, da sem se spozabila in udarila na sovražnika očeta. Po kratki obravnavi je bila obto-ženka obsojena samo — zaradi razižaljenja časti na 360 K globe. Zastopnik kornega poveljnika Boroeviča in obtožen-ka Haertlova sta prijavila vz-Idk.
Pretep med dijakom in častnikom. Iz Lvova poročajo: V nedeljo zjutraj je prišlo v kristalni kavarni do prepira med dijakom Valento in nekim stotnikim-avditorjem. Oba sta bila pijana. Kmalu sta- se
začela pretepati. Valenta je potegnil revolver, ter vstrelil proti stotniku, katerega je ranil na desni rami. Stotnik je pa potegnil sabljo ter udaril dijaka po glavi. Valenta se je težko ranjen zgrudU na tla. Njegovo desno oko je tako poškodovano, da bo najbrž je osle-I oe 1. j	a ■ ■	*,
6105 St. Clair Ave.
SREČNI BOŽIČ VSEM SLOVENCEM!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da lahko postrežem vsem rojakom z najboljšimi oblekami iz finega blaga, kakor si sami zberete. Imam polno zalogo lepih narejenih oblek. V naši lastni krojačnici izdelujemo fine obleke, narejene po meri iz blaga, kakor si sami zberete.
Dobra postrežba.
V moji trgovini so vsi rojaki vselej dobro došli-Majhni kot veliki kupci so vsi z veseljem postrežem. Raditega priporočam cenjenemu občinstvu svojo trgovino, zagotavljajoč mu vedno pošteno, prijazno in točno postrežbo.
Moške potrebščine.
Gorko spodnje perilo za moške. Imamo v zalogi fino moško spodnje perilo različnih cen. Bogataje tudi zaloga zimskih jopičev, ki varujejo proti mrazu. Praznične in delavske srajce, kravate, ovratniki, klobuki, rokavice.
Zimske suknje.
Kdor se hoče obvarovati proti mrazu, naj se preskrbi z dobro suknjo, ki ga bo grela. V zalogi imamo zimske suknje raznih mer in cen. Samo blago prve vrste.
JOHN GORNIK,
6105 ST. CLAIR AVE
-- v. ^'Ijimy^j^W'. ** *
mmtma^mmmmmm*
;
| "Tvdi ju bi IK— z« Malči Ibi šla, ki zna tako lepo pripovedovati in se tako veaelo «me-
V tem je vstopil Prane in se je opotelcel k mizi. , 'Trd« ae ti je pretegovati, Nilka... Kdaj pa bo kotilo? Hudo sem že lačen.,."
Ozrl se je s pijanim, zakrva-velim očmi v sestro, oprl se s komolcema ob mizo in skril obraz v dlani.
Nenadoma se je dvignila mati s sedeža in je ila sključena in upognjena preko izf>e.
Prane si jc odmaknil dlani od Kc in jc hripavo zakasljal.
"Ali bo ie kmaln kosilo, mati?... Cel teden se ubija človek, nazadnje pa se strada... kakor da je zapisano: ubijaj se in trudi za prazen nič!...M
'Tudi jaz sem že lačna", je dqjala nehote Nilka in se je ozrla v mater.
S poveaeno glavo je obstala mati poleg mize.
"Na, Prane, tukaj imaš suknjo zašito, ker si silil toliko časa vame. Saj vca, da prej ni liilo časa za take stvari..
Odložila je na mizo zakrpane cunje in je nagnila glavo čisto na prsi.
"Kje pa si bil. Prane?... Si tudi ti videl Mfcrtinka? Ali je zopet pijan?... O saj, ves, Se svojo dušo bo zapil ta člove..." Prane se je nasmehnil. "Vidri tem ga in rekel je, <la naj pridem kaj v. vas: danes bo prav lepo doli pri "Medvedu", veliko ljudi t>o; in novo ^ šentjansko vino imajo, po osem ( 1 m«trideset..."
Mati ni trenila s trepalnfca-
"Ne rečem, je že vse lepo...
#Pa kaj bi s tem?... Tudi ti, '
* ' i
t se mi zdi, si se ga danes malo nalezel, ali ni res? Ali si bil pri Kmetiču 7*	"
Tam sem bil,w je odvrnil 1 Frane in je sklonil glavo. "Ka-; ko tudi ne... Vedno se trudim . in ubijam, ie ponoči nimam ni- J koli mirti; vse iuljave in ras-i kave so moje roke, kakor roke zgrbljenega starca. Pa da bi si ga ne smel malo privoičiti? De-n tiar gre, gre... kakor voda, vse |gre za Slavka... Tako je. Da Pbi ae fant vsaj pridno učil, ker nas vse skupaj toliko stane... Par kozarcev mi ne škoduje; pa čemu? Kakor drugi ljudje , sem, rfvno tolike pravice imam do življenja."
Mati ni odgovorila; * sklenjenimi rokami je stala kraj mize. ni se genila. S tišjim, mirnejšim glasom &Je nadaljeval Prane:
"To je naše življenje: trplje-•n;t. Trudi se človek vse dni, J*: oČ zore do mraka trudi in poti na polju, povsod ga čaka delo. Navsezadnje, ko bi se moral | odpočiti, pa nima revež toliko časa, da bi se popolnoma oddahnil od skrb«; nima ga in ga nt bo imeh k > ves (Tenar. Ici ga prislužimo, gre po vodi. kakor da stoji za hrbtom birič, da venomer priganja: 1>aj, dai. dajl— Kako naj dam, ce pa nimam kje vzeti... če bi izrpreminial kamenje v denar, mislim, da bi ga ne bilo zado-
Sedel je za mizo in se naklonil na stolu.
"Tako je in nič drugače. — Ali bo kmalu kosilo?"
"Počakaj malo, takoj bo," je rekla mati tiho, skoro neslišno. Nilka je globoko vzdihnila. "Jaz bom od 'akote umrla..." Mati se je okrenila. "Takoj bom pripravila..." Naglih korakov je oddrsala, upognjeno glavo na prsih, skozi duri iz izbe v vežo :n nato v kuhinjo. Pri ognjišču je ropotala z lonci H in pripravljala < kosilo. —•	I
V izbi je slonela Nilka na I stohr kraj Pranca; pogovarjala sta se.	j
"Boš sel v Medvedovo krč- i mo k stricu Martinu v vas?" < ga je vprašala Nilka.
"Bom," je odgovoril Prane, "ali hočeš z menoj?"	1
"S teboj bom šla, da... tako pusto je doma in dolgočasno... i Mama nočejo iti."	i
Dolgo sta se pogovarjala to i in ono, dokler ni prinesla mati (Milne sklede na mizo
I
I ' Zajemali so počasi s starimi, ■ nerodnimi žlicami. In so molčali med kosilom. Materi se je roka tresla kakor v mrazu, globoko na tilnik je zdrknila z gla_ ve pikasta nedeljska ruta. Prvi je odložil žlico Prane. "Jej, ne bodi izbirčen 1" je rekla mati in je odložfla tudi sama žlico. Franc je vstal.
"Kako bi jedel?"... Nič , boljšega nimamo db nedeljah kakor ob delavnikih. Drugod i je to drugače; vedno imajo meso na mizi..,"	<
Materi se je roka še bolj tresla nego prej.
"Pa imajo tudi denar," je od- i govorila z rahlim glasom.
"Res, že dolgo nismo jedli i mesa. M'islim, mama, da o Ve- 1 liki noči je bilo..."	1
(Pogledala je v mater s čudnim smehljajem okrog usten, j Trda je bila.	!
Mati si je zakrila obraz z obema rokama, naslonila se je ob zid in solze so ji udrle po licih navzdol.	j
"Saj bi dala, ko bi imela... Se Bog, da je to..., da nismo » lačni...."	t
Temno je zrl Prane vanjo, t "Sam vem, da ne more biti f drugače, a vendar... Zastonj | je trpljenje, nič nima človek od dela, kakor da bi metal denar v vodo..."	1
Nilka sc je nenadoma glasno j zasmejala.	k
"Nikar se ne jezi, Kranc, saj ni vse skupaj nič... Povej če F pojde.š kmalu v gostilno k stri- s cu Martinu?"	s
"Pojdem. Prej grem se malo ležat tja v kolarnico, ker je hlad tam "	R
"Da veš, jez pojde-ni s teboj, \> Pokliči me, ko greš — razu- n mel?"	v
NTe da bi se ozrl v mater, je xlorl Prane duri in odšel... li
Nepremično je sedela mati na klopi, roke na obra-zu, vrat o Mpognjen. hrbet sključen. Silna bolest je presinjala njeno F srce, bolest tako velika, nedo- o povedljiva, da bi zakričal člo- ' Vek od gfozc in okamenel... %
V. opreznimi, tihimi koraki se ji je piibližala Nilka. "Mama, kaj vam je?*' 'J Mati se ni zgenila, tudi ni . odmoknila rok od lic. Zdelo se je, da podrhteva njeno telo v joku. ■J "Al? jokate?" r Takrat je pogledala izza prstov v Nilko in vstala. "Ce si lačna, Nilka, kar jej 'Še: saj je ostalo, ker je Franc
e tako izbirčen... Ti pa kar jej n »»
"Sem sita," je odgovorila Nilka; in ni bila sita, ne, lačna jc bila: nekaj kakor kljubovanje se je dvigalo v nji, zato je n tako govorila... Mati je šla, pospravila posodo v kuhinjo in začela pomivati; ko se je vrnila s praznimi rokami, je vzela i t i omare velika očala in sedla k
*	oknu: pred njo so ležale nove, 1 rdečo-obrezane masne bukve s ^ koščenimi platnicami.
"Malo bom brala, čeprav a imam sla*be oči", je rekla k S Miki obrnjena in nagnila glavo 3 na prsa, —
i Prelep dan je bil zunaj: vi*
•	soko na nebu je gorelo zlato . solnce in njegovi topli žarki so » lili na zemljo v velikih, sve-. tlih plamenih, vsa narava je bi-
■	la prerojena s temnijii ^olnčnim žarki, kipela je od življenji in
■	opojno duhtela. Od pokosenih travnikov za vasjo, od suhega
■	sena je prinašal pihljajoč veter blagodiseč vonj. P& stezi. ]
\ preko travnikov so korakali . fantje in veselo ukali; sem do okna se je razlegala njih po-' nosna, praznična pesem, zvenela jc v opojnoduhtečem oz- t račju, donela in zamrla je v , daljavi...
Iz krčem so se culi živahni i i pogovori, poredno hihitati jc i vmes posamezne hrupne, kri- < , čeče besede, katere je pa prev-pila glušeča niuzika harmoni- > ke in gramofona.	|
"Lepo je danes, prelepo," se I je nasmehnila Nilka sama sebi, l stopila je bližje k oknu. ustnice nejevoljno stisnjene, in si je r zasenčila z levico oči.	t
Mati je dvignila glavo in je s pogledala izpod očal. s	t
"Kaj govoriš. Nilka?" "Lepo je zunaj," je odgovo- c rila Nilka; smeha ni bilo več k na licih.	[J|
Mati se ie sklonila in ie brala č naprej; kakor pa je brala in se
1
l očmi, sc je razlival tih, bla-i žen smehljaj preko njenega . zgtrfbančenega, velega obraza ;
. ustnice so se gibale kakor v spanju, enakomerno šepetaje, prosile so. i Nilka je šla iz izbe in se vr-I nila s polnim vrčem vode. "Tako sem žejna; hočete tudi vi piti, mama?" : "Ne bom!" je odklonila ma-i ti in je zaprla mašne bukvice, I ki so se lepo svetile v solnčni • luči. — "Poglej, oči so me začele skeleti... še brati ne mo-j rem..
Vstala je in je dejala očala z nosa.
"Ali bi ti, Nilka, brala nekaj i iz svetega pisma? Tako rada bi poslušala. Sama ne morem brati, me izačnejo boleti oči."
Nilka je pila vodo v dolgih, globokih požirkih, izpila, postavila je vrč na mizo. "Kje je ?" je vprašala. "Kje da je sveto pismo?"I... Tja v čumnato skoči; v skrinji je in je zavito.. ,**
Ko je prinesla Nilk? iz čum-nate v debel papir zavito sveto pismo in ga je položila na mizo, se je zasmejala na ves glas.
"Kje naj začnem?" "Tam pri kralju Davidu.;.'' Počasi in oprezno je odpirala Nilka list ža listom, iskala je na vseh krajih in je našla končno vendarle pravo mesto.
■Mlati je zopet sedla in si je položila roke na kolena; čelo ( se ji je nabralo v gube in lica so se ji zresnila. "Daj no, beril..."	|
Nilka je položila prst na knji-i go, upognila je vrat in je hotela »že brati. Tedaj je zasumelo nenadoma za hišo, začel se je vesel pogovor.
"Beri... kaj čakaš?" je si- 1 lila mati.
Zunaj tik pod oknom, so se 1 oglasili težki moški koraki. ' "Ce misliš, pojdi!" je zaklic&I ' Franc s hripaVim glasom skozi ' okno in je obstal. V Nilka se je vzdignila in po- ) gledala mater proseče v oči. ' ' "Jaz pojdem se je dvignila: ' "Nilka bodi pametna!" Franc je vnovič poklical, ti "Le urnejel — Ne bova te ' ,e čakala dolgo..." v Zakasljal je, nato se zasmejal: vmes se je oglasil Tone, sosedov Tone, Malčin brat.
Nilka je spoznala Tonetov glas, zardela je v lica, povesila »j oči, pa jih je zopet dvignila k c materi.
:j "Jaz pojdem, mama. Ali ne smem ?"
a Zapirala je mirno sveto pi a smo in vstajala, i- "Ali ne smem?" e "Ne ubogaš me," je rekla i, mati in j; zavzdihnila, n Franc je v tretjič poklical, a "Kod pa se vendar obotav-z Ijaš?.., Celo večnost te je tre-lc ba čakati, pa te še ni ven iz i, bajte... Le brž!" s 'Hudi Tone ie stopil bližje k oknu in se je zasmejal: "Nil-v ka pridi no, da se ka«j pomeniva. Ic Ali me nimaš prav nič rada?"
>	Mati se je naslonila na okno. "Prav treba ti je hoditi v
*	krčmo. Prane... Ali imaš de-i nar za take stvari?"
i "Da bi še v krčmo ne smel!"
-	je vzkipel naniah Fratrc ''Kdo
-	mi l»o branil? Cel teden trpim, i kakor^živina, pa da ne bi smel i izprazniti par kozarcev?!... i Saj gre ves denar za druge. i jaz ga ne porabim dosti; z.a-
•	radi tistih par soldov, ki jih za-, pijem, mi ne sme nihče zame-i riti. Pojdiva Tone!"
>	K oknu je planila Nilka. "'Počakajta. takoj pridem!" Odhitela je k postelji po ruto in si jo začela zavezovati.
"Jaz grem
Mati je sedla za mizo in si ie pokrila z dlanmi obraz; ničesar ni rekla, nikamor se ni ozrla.
"Srečno, mama! zvečer se < vrnemo..." je zavpila Nilka < pri durih, odprla jih je in od- 1 hitela na cesto, kjer sta jo ča- ] kala Franc in Tone.
Kakor da jo je kdo udaril s pestjo po obrazu, je bilo nia- < teri: kri je planila v njena iz- J sušena lito. a samo za hip, nato je izginila...
Vstala je in zopet nateknila r očala na nos. S tresočimi ro- i kam i in s solznimi očmi je od- j pirala sveto pismo, nato pa pri- -čela čitati...	1
■mm. . • j	j	> | «	I	|r1
i, ne jedil in pijače; zdaj pa zdaj je zazveoel v splošnem hrupu
-	Martinkov zvonki klic, zasmejal se je prešerno Franc in je
• zaukal, drug poleg drugega je zaiarel Nilkin in Tonetov
-	obraz, zasvetil se je in utonil v . gnječi.
i
SMESNICE.
'4	' ,	*	.
i	Otroška nedolžnoet.
Trgovec da Ančiki, . katera 1 j. spremlja mater, košček vslad-i korja. Ančika vtakne sladkor ! i v usta. ne da bi se zahvalila. < ' Mati: "No, kako se reče?" < Ančika: "Se jeden košček!" ;
Nič ne maraj f
Mihci lazi po blatu in reče ] tovarišu, ki g>a opazuje: " No J i Cirilček, zakaj ne greš k me- \ ni v lužo?"	j
Cirilček: "Ne grem! Ko bi . prišel blaten domov, pa bi me j L mama pretepli!" j Mihec: "Kj. kaj to! Jaz bom ! tudi tepen, pa ne maram nič j za to!"
Dobro je izračunil.
Oče: "Povej mi. Pavlek, ali 2 si se že učil v šoli računati? (Pavlek: "Že, oče!" Oče: "Izračuni mi torej to! j Dva voznika sta 8 km narazen; oni. ki je spredi, vozi vsako ; vsako -liro 2 km počasneje nego oni, ki je zadi — kje se snide-ta?"
Pavlek: "V krčmi!"
Kaj je Bog?
Nekje na Slovenskem so dobili učitelja, ki ni znal prav slovenski. Ko nekoč z otroci po- ; navija katekizem, vpraša drob- ; no deklico: "Povej mi. Anka, kaj pa je Bog?" Dete ni vede- ; lo. kaj bi odgovorilo. Naposled J si domisli, da pri nji doma oče J jedo, kar jim mati skuhajo. Za- ! to odgovori živahno: "Kar mu ! Marija, Mati božja skuha!" '
Prva zapoved.
■
e Katehet: "Kako slove prva 'bo- * žja zapoved?"	(
-	Učenec: "Ne jej!"	« , Katehet: "Tako!"
Učenec: "Da Ljubi Bog je J ' že v raji Adamu in Evi za pove- , » dal, da ne smeta jesti sadu z « t drevesa na sredi raja; onih de- 1 set zapovedij je dal veliko poz- ' ! neje."	J
Kaj je bil sv. Pavel? J
• ■ <
Učitelj: "Matiček, povej, kaj ,
je bil sv. Pavel?" — Matiček « j '
molči. — Učitelj bi ga rad o- 1 pomnil s početnimi črkami tei ' mu reče: "A'po-" Matiček: ' "SV. Pavel je bil apotekar." J
Otroška logika.	!
i	\
Katehet; "Anka, kaj mora-	,
. mo najprej storiti, da se nam	<
oproste grehi?"	'	*
Marica: "Grešiti moramo."	J
Strela. •	J
V	šoli se je učenec pisal za	( Strelo. Učitelj vpraša nekdaj:	, "No, Zdravko, včeraj sem vam	• razlagal, kaj je blisek ali elek-	1 trika; povej mi zdaj, kaj pa je	t strela?" — "Strela je sosedov	( Matijček z belimi lasmi, ki se-	, di tukaj za mano!" odreže se	< Zdravko.	4
Kako koristi voda.	'
i
V	šoli so dobili nalogo, da	1 bi popisaji, kako koristi voda.	, Učensc konča svoj spis z bese-	, dami: "Konci je voda tudi za-	i to koristna, ker bi brez nje ne	1 mogli do otokov."	]
Malo.	]
V	gostilni na Dunaju je se- ' * del princ P., in natakar mu je ( dal list, na katerem so bile za- , » pisane jedi. Princ pogleda list,	< » pa ga vrne natakarju in zareži:	' * "Drugega nič? To je kaj ma-	1 * lo." — Pri mizi zraven je sedel	, ( dijak: tudi temu da natakar na	, » zahtevo list. Dijak ga pogleda	* » in pravi: "Drugega nič? To je	' ' kaj malo." Zdaj skoči princ ves	i ( razsrjen pokonci ter zakliče di-	% • iaku: "Kako se drznete mene	< ■ posnemati, jaz sem princ P.!"	' *
—	Dijak pa sedi dfilje in pravi	] | hladnokrvno: "Drugega nič?	. » To je kaj malo!"
m a mm"m t'	m*. wv m m v a
■ jk MM Mkt mT Hm ■ Ml m^
H fl B H"H l^ml . fl H H II H I^aI IH .
^I	MtL	I L
v v aa i v	a/ h i \ rm
6025 St. Clair-av. ^^^H 6025 St. Clair-av.
Slovenske
I dvorane in saloon.
Slavnim •lovenskim društvom priporočam svoje obširne in lepe dvorane za vsakovrstne prilike, kakor društvene seje, večje shode, veselice, predstave, svatbe in krščine. V dvoranah je vedno dovoU prostora, ker jih pet in so vse velike
Svoje rojake pa prosim, da me ob božičnih praznikih kaj obiščejo,da se pomenimo k^j o starih časih in spremo eno kaprico novega vina za bojjšo in srečnejšo bodočnost*
Voščim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! :-: :-: :-:
.■	*.	* '" ■ ■ t,'A
FRANK BUTALA,
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI.
6220 ST. CLAIR-AV
PRIPOROČAMO rojakom posebno fine, trpežne | čevlje za praznike in za delavnik. V zalogi imamo samo prve vrste blago. Vsak nas odjemalec je zadovoljen z mojo trgovino. Kadar kupi enkrat, pri« de gotovo se. Priporočamo znane in fine END WELL čevlje. Vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in i otroke.
'■•^Msm m
JZ^	...... : m
_ 1,1
ROJAKE POZDRAVLJAM iN VOŠČIM SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE! w w|
-m
A
m m,	'	____
j ■	hp v	kv	rb^bv ii bki	amcjuka.
1 II v	^ j ^^^BBHBB • ^WP WBBBM^^Bw	B^M TBWH KHi mi^l Exc«iWnt advertk«*
P resen prevdarek cievelandskim Slovencem.
fVCIevelandu imamo dandanes podpornih in drugih Rjpi&tev, ki imajo skupaj do B7000 članov. Med njimi je naj-Eroč jednotnih, to je takih, ki HHtaadajo različnim Jednotam, Jpi mied katerimi jih j* mnogo Hlfcej močnih, imamo pa tudi Hamostopna društva, ki so že Kitara in ki se lahko primerjajo H* najboljšimi Jednotnimi dru-Hki. Ta 'društva skupaj imajo Bgjkitala do $75.000.00, ki leži ■likoma v bankah, dela velike HHptnčke angleškemu narodu, [nič dobička slovenskemu naro-
I Cleveland je centrala slovenskega življenja v Ameriki. Tu He I zbranih največ Slovencev,
Hn ie ponosno dviga slovenska	1
HpMna, tu so zastopane vse	:
f||troke dela, podjetij in trgovi-	1 ■ptie. V Clevelandu je drustver
Hrljenje najbolj razvito, v O	j Hjilandu je največ močij, ki bi
ijpliko delovale z največjo vne-	1
Hb med narodom. Toda kako	1
Elkrbi clevelandska slovenska	j
(naselbina Slovencev v Ameriki	1
Kama za sebe? Bore malo. Ali	j
Kppremo v Clevelandu pokaza-	1
Krka j, kar bi bila lasttnina skup-	I
■Miga naroda, s čimur -bi ka-	1
Mali na narodni ponos v Cle-	;
Bftelandu ? Kje so iste stavbe,	( Ri jih delajo slovenske Jedno-
K (K. S. K. J. in namišljena	1
H^vba S. N. P. J,) in h katerim	(
pstavbam je romal marsikateri	1
^tisočak slovenskih Cleveland-	1
HBplav? Ali je res usoda Cle-	<
Bfcalandkčanov, da morajo vedno	1
Kt rosi ti denarje po drugih me-	t
. stih, ali res nimajo niti centa k za svoj lastni napredek ? Ne, ni 1 res to, pač pa navada, k*r ni bilo glasu o domačih potrebah, pač pa smo ved<no mislili, da 1 živimo s podporo izvanjih mest, da na domačih tleh ne . moremo postaviti zgradbe, ki < 1 bi bila vredna slovenskega na-^ 1 , roda v Clevelandu.	J
V«a čast vsem Jednotam in j Zvezam, ki so organizirane po 1 Združenih difeavah. Toda sami | | uradniki in člani, trgovci in | j posamezniki po drugih mestih < , so nam pripovedovali, da za l , Cleveland pač ni častno, da i , stoji tako osamljen, da ne po- < , kaže večjega napredka na go- ! spodarskem, organizacijskem I i*i političnem polju. Pripove- ! dovali so nam možje: "Da, v 1 Clevelandu vas je veliko, nmo- < go vas je denarnih, toda do < skupnosti tam nikdar še niste i prišli. Če bi se clevelandski Slo- 1 venci v resnici zanimali za svo- ( jo naselbino, tedaj bi takoj pri- | šli do prepričanja, da bi s skup- < nimi močmi nekaj več dosegli, 1 nekai več imeli kot večno su- 1 ženjsstvo drugim mestom, drugim zapovedovalcem.	( Ni namen tega članka krati- i ti pravice komurkoli, ni naš š namen umešavati se v zadeve š izven Clevelanda, toda naš na- « men je pokazati, moč, ki jo ^ ima Cleveland, kadar pride ta- < ko daleč, da bo začel misliti, 1 kaj ima med seboj, kam gre 3 njegov denar, in kaj se naredi f za denar Clevelandcana v dru- 1 gih mestih. 1 V Clevelandu je 39 društev, c ki spadajo k Jednotam izven 1 Clevelanda. Teh 39 društev ima t blizu 4500 članov. Všteti mo- č ramo seveda pri tem tudi take t člane ki spadajo k večim Jed- r notam. Vendar za nas so ravno t take vrednosti kot posamezen 1
član, ki spada k eni Jednoti, ker pri- vsaki mora plačati svoj donesek. Recimo, da plača vsak izmed teh članov $1.00 na mesec, kar bi zneslo v enem mesecu $4.500. Lepa, res velika svota, ki je tudi Resnična. Sedaj pa vzemimo to Število za celo leto. Ta svota bi znesla $53.000 dolarjev na leto. In pomislite, da gre ves ta denar vsako leto izven Clevelanda, da ga ne ostane tukaj nič. Banke po tujih mestih obrestujejo ta denar, banke posojHijejo zopet tujim ljudem ta denar, in kdo ima konečno obresti, procente, dobiček od teh velikanskih tisočakov, ki se derejo vsako, leto rz Clevelanda, od- slovenskih naseljencev. Cleveland nima druzega kot to kar mu gre, da bi pa naredil pri tem kak dobiček, kake procente, da bi si s tem sam sebi pomagal, da bi pomagal 'svojim naseljencem, pri nakupovanju hiš, ali pri nakupovanju posestva, ne, Cleveland ni deležen teh dobrot, pač pa so jih deležni oni, ki denar iz Clevelanda vlečejo.
Toda mi še nismo gotovi. V Clevelandu imamo (izvzeta je Zveza) še 14 samostojnih društev, izmed katerih jih precej šteje nad .200 članov. Pri teh samostojnih društvih je skoro 3000 članov. Vsak član plača 50 centov na mesec, kar znese mesečno $1.500, na leto torej $18.000. K temu pa moramo prišteti, kaj ti člani samostojnih društev plačajo ^za« svoje limrle člane. Pri samostojnih društvih umre na leto kakih 15 članov. Za vsakega je treba plačati dolar. Za petnajst članov torej, 15 dolarjev na leto. In če plača 3000 članov samostojnih društev ta dolar, dobimo zopet iz tega $45.000 na leto. Skupno prišteto k goren-
jemu številu, bi znesla svota, ki jo -plačajo Clevelandčani pri svojih samostojnih društvih, pri Jednotnih društvih, za bolezen, za smrtnino in poškodbo nad 100.000.00 vsako leto. V desetih letih veliko nad en milijon dolarjev. You see the point??
En milijon dolarjev bi lahko Ostalo v Clevelandu pretečenih deset let, če bi clevelandski Slovenci vedeli, da so tukaj, da so sami sebi najbližji, da je v Clevelandu ravno toliko prostora za denar kot v drugih mestih. Toda oči množini teh Slovencev so bile zaprte, sililr so v druga mesta, dokler se na konvencijah različnih Jelnot ni zgodilo, da so pometali vse elevelandske obornike iz uradov, a drugi so si priborili ta mesta ter sedaj zapovedujejo mogočnemu Clevelandu, kakor njih koristi zahtevajo.
'Da, male naselbine, z majhnim številom dobro organiziranih ro:akov narekujejo danes Clevelandu glede (bolniške podpore, glede smrtnine. Cleveland ima pri tem jako malo govora, da«i bi lahko povzdignil svojo mogočno besedo in zahteval pravice za sebe.
Da podamo našim Slovencem v Clevelandu. najlepši pri-pier, vzemimo samo Slovensko Narodno Podporno Jednoto, Ta Jednota ima v Cleveliandu dvanajst društev. Vsa ta društva štejejo v Clevelandu do 1100 članov, torej več kakor eno sedmino cele Slovenske Narodne pocfpdrne Jednote. In če vzamemo vpoštev torej, da tvori ena sama naseFbiha v tujini eno celo sedmino vse Jed-note, tedaj nam jasna pamet mora povedati, da so zastopniki društev^ tako številnih članov na vsak način opravičeni, da ' !j t l, >f f1 ■ »i
'majo besedo pri.-upravi Jedno-te. resnici pa ni tako. Dvanajst zastopnikov iz Clevelan-dk je šlo na konvencijo iste Jednote, toda s pomočjo politike chicaških spletkarjev se niti enemu ni dalo odbora pri glav. nem upraviteljstvu Jednote. Pač pa so dobili v Chicagi naseljeni člani iste Jednote^ibla-ga no in tajništvo, večino odbora, vse, kar so želeli. Dobili so ti uradniki plače, kakor su-perintendenti velikih tovaren, svoj dom hočejo, socijalistom hooejo napolniti korita, sploh jiočejo iz te Jednote narediti deklo chicaškim izvoljenim — Zavrtnik, oče revolucije, Ver* derbar, tajnik s $160.00 na mesec. (ubogi delAvec, ki dela deset ur v vjami dobi največkrat samo $60.00 na mesec) in drugi pajdaši.
Leta 1909 se je vršila v Cle velandu konvencija S. N. P. J Konvencija je tedaj pokazala dobro voljo, in uspeh v Clevelandu ni izostal. Po clevelandski konvenciji je Jednota najlepše napredovala. V samem Clevelandu se je ustanovilo de* vet društev, ki so se priklotpila omenjeni Jednoti. In lepo Število delegatov je odšlo na zo-petno zborovanje, kjer so pa bili i pomoč;o koritarjev iz Cbicage potlačeni v kot. To je bila zahvala ža velikanski napredek omenjene Jednote v ^Clevelandu, ko je tekom treh let nad 600 Clevelandčanov pristopilo k omenjeni Jednoti. Ne. hvaležnost je plačilo sveta.
Zato je pa prišel čas, da pridejo Slovenci v Clevelandu do prepričanja, da imajo sami doma na lastnih tleh največjo por nioč, če se le nekpliko približajo elen drtizemu. V Cleveland-du imamo Slovensko Dobrodelno Zvezo, ki je v kratkem
času svojega obstoja sprejela 8 društev pod svoje okrilje, ki šte> danes že nad 600 članov in ima v blagajni nad $3000.00. Sicer pri tej Zvezi še ni vst tako kakor bi moralo biti, toda konvencija je pred vrati, ir na tej konvenciji se bo naredi lo vse najbolje v največji raz vitek Zveze. Da se pa to zgc di, je treba skupnnega dela Cl« velandčanov. Le poglejte, kak so organizirani drugje, kako s steka denar iz Clevelanda v druge kraje. Zakaj pa denar nc bi ostal doma, v Clevelandu, da si pomore naša naselbina?
Pri društvih S. N. P. J. v Clevelandu vlada velika nezadovoljnost nad glavnim odborom Jednote. Ne da bi rekli kaj glede S. N. P. J., ne, Jed nota Ul je dobra, pač pa so razmere nanesle tako, da je vsak sam sebi prvi, potem šele dru* gi pridejo.
Recimo, da je v Clevelandu samo 800 članov Slovenske Narodne Podporne Jednote. Teh osemsto članov plača vsak mesec $1000.00, kateri denar gre v Chicago. Na leto plačajo ti člani čez $12.000.00 v Chicago Ali ni škoda tako ogromnega denarja, ki roma na tuje, a Cleveland je prazen? Ali ste že kdaj premišljali, kako veličastna organizacija bi se dala napraviti za Cleveland, če bi Slovenci enkrat vendar mislili, da imajo moč v rokah.	»
Kdor torej hoče, da deve-landska naselbina napreduje, kdor misli, da je mogočna organizacija na narodni podlagi v Clevelandu, na pravem mestu, ta naj sklene, da se bo odslej naprej tako ravnal. V Clevelandu se ustanovi lahko organizacija, ki bi dajala $1000 smrtnine, lepo bolniško podporo, a še denarja bi ostajalo.
Onih stotisoč dolarjev, ki gredo vsako leto iz Clevelanda raznim Jednotam, plača 200 smrtnin? In Cleveland ima na eto komaj 45 mrličev istih je-dnot. Za 200 mrtvih pa plačal To ni pravičen del cleve-andskih članov pri omenjeni ednoti. Treba je torej resno omisliti, kako bi se obdržalo >nih 100.000 in še mnogo drugih tisočakov na domačih tleh. avno sedaj ob božiču, ob koncu leta je najlepša prilika, da se o tej stvari nekaj debatira. Ne pri pijači, pač pa pri zborovanjih, na shodih, predavanjih. Kadar bodejo Clevelandčani spoznali, kako ogromno škodo imajo, ker pošiljajo -sto-tisočake vsako leto izven Clevelanda, kadar pride to spoznanje, tedaj pa imamo v Clevelandu najmočnejšo bratsko organizacijo, močno financirano, na narodni podlagi, ki ima vse pogoje, da-postane prava hramba in zaščita domačih članov, domačega denarja za domaČe ljudi, za domače sirote in udo-ve. In želja vsakega pravo in resno mislečeea Clevelandcana je, da se t<o čimprej zgodi.
o
Še jeden tak vzgled.
(V vojaški šoli). Častnik: "Tako, zdaj sem vam povedal, kako se morate vesti, kadar s« vozite po železnici! Rekrut Što-ber, zakaj ne sme vojak pomo-leti glave skozi okno, kadar se pelje po predoru (tunelu)?" — Stober: "Da se predor ne poškoduje!"
—	V'V/
Kopita žrebc.'v je treba večkrat pazljivo pregledati in če je potrebno peljati jih k dobremu podkovaškemu mojstru, da jim kbpita uredi in obreze. ;. • ■ ■ 1 , '
ZJiVAU IN PKIPOMCII«.
Na tem mestu se danes iskreno zahvaljujemo vsem cenjenim slovenskim trgovcem za njih vsestransko naklonjenost, ki so nas podpirali takoj ob pričetku naše trgovine in so s tem sijajno pokazali, da raje PODPIRAJO DOMAČE PODJETJE nego tuje, ker domače podjetje lahko ravno tako dobro postreže in po istih cenah kot tuje.
'1	nt'	\ .	.	'i *-' f	- ■ S	.	,	»
Cenjeno slovensko občinstvo opo-zatjamoin prosimo torej, da podpirajo vedno le domaČa slovenska podjetja. Ker
s telil zagotovljen napredek
slovenskega naroda v največji našel-
i"- * ■
bini. Vedno še držite: Svoji k svojim.
Zeleč vsem slovenskim trgovcem 1 kakor tudi celemu občinstvu in vsem posameznikom vesele božične praznike in srečno novo leto. Prva in edina
s
slovenska trgovina v Clevelandu za konjsko klajo.
• i,'/ -
FRANK KERZE COMPANY,
4602 ST. CLAIR AVENUE,
• "».- i .	! 1	-p i f.t' ^	*' . »	yi"	(' >' ■ "• •	.	/	'	,	1 .
Telefon trgovine: Central 4361 R.	Telefon stanovanja: Central 8339 K
,1	V ./.'...••" Tl	'. ,■	f-	*■ ■	--.s '	.	MBf".	"	r	>•»; !='}.. rft % Jv' . .	t.
- Tihi vožiga. j
Bita sem po opravkih* v me-Zamw4'la s »cm precej
i. dotgp; zvonilo je ie "Zdravo Marijo", ko sem sedla zopet na voz. da se popeljem domu.
Melodični zvoki zvonov so plavali pod mano v mračnem zraku, ko smo počasi krenili iz mesta ven tja proti, Savi. Ko
n taatop'jeno'srebro je ležala voda pod mostom, lila dalje in dSJje ter se izgubila v neskon-
•	čni da'javi. Zadnja zarja, ki je še razsvetljevala zahodno ne-
v ? bo>, se je igrala na valčkih ter
.. jih požlatila s svojim sijajem.
•	Trepetala je svetloba na yodi, valovi so šunleli. a zvonovi so
■ peli t oz no svojo večerno, pesem.	t
Bil je krasen večer v oni predj>omladni dobi, ko srce ze sluti prihajajočo pomlad. Tihi je bila še loža in grmje ob cesti; ni se se bilo obudilo ptič- i je petje. Le rahlo, čisto rahlo I in boječe sc je začelo gibati | noVo življenje v mahov ju pod t . grmičevjem. Ni še videlo oko. Ie du£a je slutila, kaj se skri i ve pod »ivo rušo.	1
, 4 Nebo je bilo pokrito tu pa r tam z lahkimi oblački; a ko je ! legel mrak bolj na zemljo, so ? se svetlikale izza njih zvezde, ? »daj »e prikazujoče, zdaj spet ti izginjajoče za oblakom.	r
Slonela sem na vozu ter uzi- n »vala krasoto prirode; na desni t temna loža, na levi šumeča Sa- j< va a nad mano vedno se izpre- c rdnjajoče nebo. Kar se pri- n kaze ravno nad menoj zvezda, s beži po nebu nizdolu ter izgine ipet v brezmejneirt azuru. z Lepota te nebeške prikazni d me je tako zavzela, da nisem l< mogla molčati. »Poklicala sem j< voznika, rekoč: "Lojze, kaj ste ji videli, zvezda se je utrnila!" Počasi se okrene okoli, dvigne |t obraz proti nebu ter vpraša l> malomarno: "Kje?" Pokafala p .som smeV, kjer je zginila zve- g zda. "Tod je švignila, pa se je k zopet skrila!"	t«
Pomemfbno pokima Lojze z n glavo. "Je bila coprnica." In ni še bolj' se ukenivši proti meni > reče tajinstverto:' "Znajo, Če grem včasih pozno zvečer do-mov, jih vidim vse polno. Prec di ko krenem če« most, pa jih je »1 »koz za Savo."	te
Stvar me je zanimala, rada Im bila zvedela še kaj več o tej dn stvari, za to sem vprašala z ne-•dolžnim obrazom: "Kakšne pa P< vendar?" "No luč; v tra- r« vi čepi lučka, ali pa šviga po oi zraku."	5
Ravno smo se peljali mimo v< jarka, ki je od ceste globoke rezal v gore. Lojze je pokaral vi z bičem tja. "Tukaj notri jih P' je še največ. Kar švigajo sem in tam, da skoraj vid jemlje."
"Kako visoko pa letijo? vprašala sem dalje z zaniman- M jem. "Kak je? včasih čisto pri P1 tleh, včasih visoko gori po zra« si leu. Najraje so. pa držijo tam, g kjer si pastirji kurijo. Okoli tistih ognjišč jih zmerom čepi v< po klicih šest ali sedem!" h
Res me je zanimalo. Tudi ne naleta človek vsako dobo na tako vernega pripovedovalca kot je bil moj Lojze. Skušala sem tedaj izkoriščati priliko ter izvabiti iz njega kolikor , moeočjc.
"Ali pa hočejo kaj človeku?" sem ga vprašala.
"No, tak ravno ne. Ali vča- .
*	r
sih pa dobijo vendar moč nad ^ katerim, da ga vsega zmešajo, da še sam za sebe ne zna." Zvil
ri
si je cigareto, zapalil ter par-krat zapuši!. Potem je nadaljeval s pripovedovanjem.
Saj poznajo onega starega Viranta: čisto pameten in tre- ^ zen človek je. Ali enkrat so ga pa vseeno dobile coprnice v roke. Tako so ga vsega zme- , šale. da še domu ni znal."
"Pa kako se je moglo to ven-dar zgoditi T
"Pil je zvečer pri Hribar-ju. Onda je točila še tista Reiika. Saj se zmisUjo na njo. Hudo je b znala pri drža vati ljudi, da to K
„ jgmfrfriil. Tisti večer je pa res n pS tudi on do jedenajite. A po- B tem, ko gre domu. — saj gre p naravnost po vrfiki cesti, pa »o k se ga lotile coprnice in so ga K tak« mešale,-da se po cesti mip
~ ■ 1 Hl.i-----r- - - ~
kor če bi tt^el teiki tovor na rami. Tako ga je Hlčllo.'
plečih- Ves je . bil moker od same mu We, pa skoro tfihatl mij c- ni dajo. Ze proti jutru je trkaj
ej pri nas na okno. A kje smo nti o v stran od ceste. Pa je prasal, :t kje da je; tako so ga bile zmešale. da tii kar nič znal kje je. o Pa toliko ur so ga obračale po n tisti koruzi, pa ni mogel najti, iz kje bi izšel iz nje ven. To je
0	strašno, če dobijo copernice >- moč nad kom."
n Zamislil se je' zopet v svojo i- cigareto ter puhal ' modre ko-e lobarčke v čisti nočni zrak.
Skominalo me je, da bt ga bi-r la vprašala' ni-li onegavi Vi-i. rant. nekoliko pil čez mero pri i, lepi Reziki, toda nisem hudo« [) niušna, nikakor ne, zato sem
-	rajši molčala ter čakala, je-li še kaj z v l m o tej prežanimivi
1	snovi.	:
r In res ni bilo dolgo, kar se
-	obrne Lojze zopet k meni. Ko-> biia, ki je to pot dobro poznala
-	in je hria sploh mirna in zanes-) I ji va. je tekla kar sama na-• prej. Držal je le ohlapno vaje-
ti v roki ter pripovedoval.
"Doli na Hrvaškem, tam za Savo je vas. Bil je gospodar, ki je /e dlje časa zapazil, da v njegovem hlevu nekaj ni prav. Nek večer, ko vstopi v hlev, i zagleda notri kobilo. Takoj je znal kaj to j«. Copernica se je bila spremenila v kofbilo. On, bodi len zagrabi brž oglav-tiik, ga vrže kobili čez glavo ter jo priveze k jaslam. ,Zdaj je pa tako, da kakor hitro ima coprnica oglavnico na sebi, se ne more več spremeniti v žensko, ampak mora ostati kpbila.
Celo noč je bila tam prive zana. Zjutiraj pa pride gospodar spet v hlev, odveze kobilo ter jo odtira k kovaču. Da jo podkovati, ko je podkovana ji pa sname oglavnik ter jo spusti na prostost. Takoj se j je spremenila v žensko, a glej, j bila je sosbda njegova, a zdaj j podkovana na rokah in na nogah. Dobro so se držale pod-kove, niso se dale dol. Sla je tedaj podkovana domu. Mož j njen, spoznavši da mu je že- J na coprnica,.se je pa tako raz- ! .ezil, da jo je s sekiro ubil."
Lojze je umcHknil; nagnal jc ' svojo kobilo, ki je, izrabljajoč duševno odsotnost svojega go- j spod&rja ubrala prav komodni j tempo.
Vendar me je zanimalo vedeti, je-li ima ta žalostna hi- ; storija /nabit kak zločin za podlago. Vprašala sem ga to- i rej še: "Ali je bil kaznovan oni človek, ker si je ženo ubil?" Skomizgnil je z rameni. "Ne vem."
Ali za hip\ še dostavi ži- I vajino: "O, menda ne, saj co-prnico slobodno, ubije 1"
Na argument nisem vedela i odgovora.
Dospeli smo zdaj med hiše. ' Moj Lojze je moral ledaj bolj paziti na kobilo. Kmalo na to smo obstali pred domačim pra- j goni.
Skoda! Takp lepo se je bilo voziti po tihi noči in tako rada j
bi bila še kaj poslušala.
---- ;
Junaški krojači. V Parizu jer j
nastala kriza v velikih krojaš- i kih delavnicah. Ravno zdaj, ko ; si Panižanke pripravljajo no- j ve zimske obleke, je delo v naj- ; večjih delavnicah zelo zaosta- i lo. Zanimivo je, da se je to zgo- : dilo vsled balkanske vojne. Pri 3 nas najbržje ni znano, da tvo- * rijo večino krojaških delavcev j v Pariz tujci, med katerimi je i zopet mnogo Jugoslovanov, * Bolgarov in Srbov, ki jih po- : sebno cenijo kot dobre delavce, i Sindikat pariških krojačev ce- ] ni njih število na 20.000 oseb. i In ti junaški krojaški pomoč- i niki so odšli v domovino, da se | bojujejo proti Turčinu, vsled <
česar primanjkuje delavcev. 3
3
Nesreča na vozu. Ravnatelj budimpeštanske tvornlce voz , Karol Zsigmondy je peljal 4. t novembra domov iz občine j Bicske svoji dve hčerki. Med 1 potjo se je pa voz na nekem 1 klancu zaletel preko ceate ift||
fS^St National Drug Store f) ■ lliroff« -t wr^.fa UttM / I
fflfllH^ *—>S«.Cfa>4r A^toSI-—U /_ I
I^Sss^Xm Mr Srtčen' božič in Tetelo novo ; leto itevilnim naiim odje-jemalcem in prijateljem, ki ao nas tako darežljivo podpirali v pretečenem letu. Priporočamo se tudi t prihodnjem letu ia vse, kar potrebujete glede zdravil, toaletnih potrebičin, bolniikih priprav. Dobro zdravje v novem letu.
J^attonal Drug Store,
SLOVENSKA LEKARNA vogal St. Gait Ave. m 61. cest«.
I__'____?
""'-■ 1 * 1	iii	<1	' ■....!■	. 1. . "m..nw.""
^mmmmrn'mmmmmmimmmaamai as m m ai as as m
JOSIP ROSSEL,
532 E 152nd St.
Fino urejeni »aloon. Se priporoča rojakom
0-0-0-0-1r
Vesele praznike!
, k
Kaaaeasaeeseeaaaeasaseaaeaa»»aea»#*eeaaa»eae»aaaia<
L. TURK,
Slovenska trgovina s modnim blagom. Slovenska krojaČ-nica Vesele praznike vsem
3956 mt Oifalr Ave.
• -......— ......i;
Vtffffff.	9f9fff#l#lll99#MI#*W9M9MtMMI
■^".LJ.tL.lUl1!- '-U " J-L- . . . 11 1. ' ■	,	iii,
OOOOCOOOOOOOOOOOOOOOFOOOOOOOOOOOOOOOOOOOfOOOOOOOOOOi
PQB^LV1NQ
v Nottinf hamu te dobi samo pri
A. DRUGOVIČU, na stop 125,
po domače pri ."Ciganu" Se priporoča rojakom is želi srečne praznike*
►oooooooooo»>ooooooooooe#oopooeaooo<of>ooooaoooo<oei
Frank Kenik/
6301 ST. CLAIR AVE.
, , 1*	• i '■«'!
Slovenska trgovina z moškim !
blagom in čevlji. - j
t-------
.r
Rojaki dobijo pri men! vedno najbo^jlo postrežbo^ ; pridite k men!. 2elim Slovencem Vesele in srečae božične praznike in srečno novo leto.
Chas. Karlinger
'	JAVNI NOTAR	'f
3942 St Clair Ave.
Popolna zaloga vseh pisalnih potrebščin, sladkarij, tobaka in cigaret. Igrače za božič. Pri meni lahko plačate račune * za plin«
SREČNE PRAZNIKE SLOVENCEM.
M. MANDCL,,
16702 WATERLOO RD.
9 I 7 WOODLAND A VE. VOCAL 9. CESTE.
i" ' U V	■' ■ ', ■* >f	' < * w ''V
AuiU^tlUJUli
__ [Prodaja zganja, vina, likerjev na debelo in drobno.
.	»	' 'pilil	W»'«l I III < m I..I——. il.i.i i
' _ ' * . -••4S
•	vj-
Se priporoča cenjenim Slovencem za božične praznike, da si nabuvjjo dobre pijače po nizkih cenah. Imam ved-no v zalogi najbolj raznovrstne pijače. 1 Moje poslovanje s Slovenci nad 20 let J Li^^p priča, da sem vselej vsem z zadovojj- 1 stvom postregel in pomagal vselej, kakor jI /r jjšI 7	sem mogel. Slovenci, ki so po kupčiji
v mestu, priporočam svoj dobro urejeni r; saloon, kjer bodejo vedno prijazno po-streženi z dobro pftačo. Priporočam se , vsem v obila naročila.
... '
. Želim Slovencem vesel božič in srečno, zdravo novo leto !
JOS. H. MILLER,
917 Woodland Ave. vogal 9. ceate. Cay. Central 8044 R
X S. Jablonski,
■	Vn. m ^SM ,1, i ;/ ^	-H
SLOVENSKI FOTO&RAF
Se priporoča slavnim slovenskim društvom v izdelavo najlepših in naj* cenejših društvenih slik.
Nadalje izdelke line poročne in krstne slike, kakor kdo želi. Vedno točna, poštena postrežba, cene , ,|
Velika naklonjenost, ki jo mi Slovenci skazujejo,jc najboljši; dokaz, da so pri meni, vedno dobro in poceni postreženi.
Vsem dosedanjim prijateljem želim vesele in srečni božične praznike ter zdravo in veselo novo leto.
KJ.	- m	\ ' '	-p- -V	■
■ r	- 1	iV.]
1 M mBmŠ I1 I:	fe ^ i ^	m	y
V w J^fc m	l
V^ •	j
AINTOIN
: „ i ■' ii {.< •> r štrA ■ >>: v . • v •
GRDIM
'""-i »jjv ' f5 ■ ■ v	• i,,
Za božič in novo leto.
■ t • ' '	r- v 5'f ' >•,,•'	I	rt'.'.!	H .. v I - ■ ".i .
, f	.	/ _	I	'	'	•	• . '
Zopet smo doživeli veselih praznikov, gospod urednik so nam razširili list, da si tako lahko eden druzemu voščimo srečne praznike in veselo novo leto, kar tudi jaz želim vsem svojim odjemalcem in prijateljem.
Ob tem času sem se namenil podati kratko poročilo o minulem delovanju v tem listu. Dasi je hitro minulo dvanajst mesecev, vendar smo marsikaj doživeli, kakor vojna, ki gre naprej, za rjo pa gredo posledice.
Lansko leto sem objavil, da sem imel 255 slučajev smrti, letošnje poročilo od h decembra 1911. do 1. decembra 1912. pa znaša 307 smrtnih slučajev. In sicer sem ppkopal 195 otrok v starosti od rojstva do 2. leta, od 2 do 24 leta je umrlo 45 oseb in od 24 leta naprej 67 oseb. Največ izmed teh je Slovencev in Hrvatov in vsi so pokopani na Calvary pokopaliču.
Kakor število rastlo to leto, tako smo prepričani, da bo tudi v prihodnjo rti dosti dela. • Pridejo zopet raznovrstni slučaji, katerih seveda ne moremo preprečiti. Tu in tam se oglasi nepričakovana novica, da je umrl najboljši prijatelj, ljubljeni sinko ali hčerka«; Ne želimo si takih slučajev, toda smrt prihaja vedno in nekdo mora pokopati. Naš pogrebni zavod je vresnici založen z vsem potrebnim. Dovolj je uslužbencev, dovolj avtomobilov, dovolj vozov, ki služijo v ta namen. Številne zahvale pričajo, da delamo v zadovoljnost vseh. In radi s&ušenj v preteklosti bodemo v prihodnjosti še bolj delovali. Povejte nam ali hočete imati fine, srednje ali najceneje pogrebe, v*e naredimo po vaši želji. Če je pa družina v revščini smo pripravni pomagati brezplačno ali za malo plačilo. Ne pozabite, da imamo oba telefona vedno na razpolago, ponoči in po dnevu za slučaj, da potrebujete ambulanco ali bolniški voz. Mi storimo to delo vsak čas.
Naša trgovina je tudi fino založena s pečmi, pohištvom, orodjem, posodami. Ako kupujete pri meni, bodete vedno zadovoljni, ker vam damo blago, ki je vredno denarja. Marsikdaj drugje neveste, kaj kupite in ste ogoljufani., Mi zamenjamo vsakp blago, če niste zadovoljni. Posebno jamčimo peči, katere #tudi popravljamo, brezplačno, če so bile kupljene pri nas. Kadar je kaj navskriž, obrnite se do mene
in vse bo urejeno. ZELEC MNOGO SREČE V BODOČNOST SE PRIPOROČAM
B«U Phone
EAST 1881
ANTON GRDINA,
Slovenski trgovec in pogrebnik.
6127 ST. CLAIR AVE.
' » ter• ?	•• s \m	#• 1 i'.-.■
Cuy Phone
Princ.
1381
—otran 4—	. ___ _ ,.: . •>*• ' :	*.	_ mjcc.. . 9
.............mmm«——— ■	1 ■' '"J	......... ""..................."L«. • '•T*'	TM
IVftD mIIW«
Nartt VfMoooja.
Jaz sem ga videl in se mi ni smilil, se mi ni smilil, ker se }e smehljal, videl sem ga, ko se je smehljal bolesti in skrbi, ko se je smehljal po toliki žalosti in joku.
Vsi so se jokali. Stara mati at je jokala, zena, Sest otrok je jokalo in jokal je sam go-špodar.
"Kaj bo zdaj ?' Kakor brez glave je hodil o-koli njiv in travnikov; vse Jt bilo v najlepšem cvetju in zelenju, vse se je svetlikalo v pomladnem solncu — zato mu je bilo še težje pri srcu, še bolj nejasno mu je brnelo v glavi, še bolj ga je peklo v prsih.
Mlalo posestvo je imel ob železnici, ženi ga je kupil, a sam je bil železniški čuvaj. S trudom in skrbjo je zbiral krono "Jezeš, da te vendar spri enkrat človek vidi," mu kliče Leniča s praga naproti. "Le ' stopi v hišo in sedi! Kaj mi 1 prinašaš?"
"Jaz? Prinašam? N«č ne pri- 1 našam. Samo tako, sem dejal, 1 da moram enkrat malo pogledati k tebi, ker grem ravno mimo. Pri "starem" sem bil" 1 — Polde čyti svo ega predpostavljenega samo, kadar stoji pred njim — "ravnokar je pri-i'a važna novtea, ki pa mora za sedaj ostati it tajna."	c
"Pojdi, kaj ne poveš! Tako j važna I Kaj pa je prav zaprav?"
"Mora ostati tajno!" pravi ' Polde.	«
ti kroni, d« je kupil posestvo P ob progi in ga obdeloval. — n Ne, obdelovala ga je žena, po- b i na ga I i so otrpel — on jih jt P samo gledal, ob progi je stal, zasenčil oti in mahal z bander-cetn v pozdrav. Gledal je na njive in travnike in zdelo se mu, da je vae njegovo, vse, tudi naprej do reke, naprej do Iffoada. Zato se ni mogel uve-t-iti, da je res, kar je slišal, se ni mogel uverlti, da je res, kat je iital. Kakor da bi dal del svojega srca te mnjivam, s svo. jimi žul i je kupil posestvice in tudi s svojo krvjo, s svojo ljubeznijo ga je kupil, Pa saj ni verjel!... Tisti dan je prejel odlok, da* je premeten. Čital jp tiho, či-tal na glas, čitala je žena, ker je bilo tako pisano...
"Il .službenih ozirov premeščam Ivana Slivarja..."
Tega ni verjel, ker sploh ni moget verjeti.
"Šest otrok! — Ali ne vedo, da je plača premajhna za vse. Ob posestvfcu so sc že preživi!!, trdo sicer, a živeli so vendar..."
Kakor brets glave je hodil okrog njiv; rad jih je imel kot otroke.
"In v škrbino! — Ozka so teska zapira pogled na vse strani, samo nebo se vidi, tisto mokro nebo sc vidi, niti sotace hise ne obsije." / 'Mislil je Slivar in pri srcu mu je bilo teško; na njive je mislil, otroci so ga skrbeli.
"Kaj pa otroci? — Sami tudi ne bodo imeli solnca. — In ko-niu pustiti njive..."
Oglasil se je zvonec ob čuvajnici: mimo je moral prisopihati brzovlak.
Vzel je rdeče banderce in ne postavil ob tračnici. Zamišljala so okna; Slivar je pozdravil.
"Za par dni! .. si je mislil. Tisti dan so se mu zdeli vsi potniki ialostni in potrti. Se strojevodji je rezala skrb na čelo brazdo. .. Se kolesa so tisti dan žalostno pela. še dim je dišal po žalosti.
"Janez", mu je rekla pri večerji žena. "Kaj, ko bi šel prosit! — Ko bi jim rekel: posestvo imam. ki me redi in me plača, bi rekel. Otrok imam prev č — kaj so te krone za družino, bi rekel... Prosit poj-|<IU*
Slivar je že davno to mislil, a ni si upal izgovoriti, a ženin sklep je bil njegov sklep. Položil je žlico na mizo, za njim hq odlagali žlice otroci, le najmlajši je vtaknil roko v mleko in lizal prste.
"Tako bo najbolje, prosit pojdem. Otroke imam, njive i-mam: vse bom povedal." i - Tisti večer ni šel po progi; 'Jired čuvajnico je le^el v travo
I
in mislil vie prek in- sploh ni
mislil.
Nad dolini je bila pomlad. Rahel šepet je šel čJz zelenje,
živ vonj „e visel v zraku, ki oproiti človeka vsega. Njive in t travniki so se kakor valovi dvi-3 gali v poltemi, kakor bi dihali in vsrkovali pomladno življe-. nje. Akacije in jeseni so v do* gledni daljavi stali kot temno i ozadj:, kot črne maroge kraj i poPsvetle ravani.
"In v Skrbini je zdaj še sneg," je nevede vzdihnil Slivar. "Prezebovali bomo.'' Skozi okno so prihajali gla-. sovi- žena je molila z naj-. mlajšim večerno molitev. r "Po,dmo spat, i z Bogom spat, : v sveto hišo r prebivat..."
Slivar se je obrnil v travi; kakor .bi ga nekaj sunilo, sc . mu je zdelo. l "Sveti križ,
božji križ, i mene doli položiš..."
iSlivar je vstal, sklonil se ne-opaieno in tiho pokleknil ob oknu, V sobi je klečal na po* i steljici najmlajši s sklenjenima ; ročicama kot droben angelček in ponavljal.	j
"Tam je zlati roč; .	I
Jezus in Marija od pekla proč..."	i
"Od pekla — proč..." j # * *
Kdo ga je videl ?	|
Z upognjenim hrbtom, na lice si je sam napisal, krivdo, ki je ni imel.
"Njive imam, gospod, otroke t imam... Zdaj še izhajam, pro- t sim! — Pustite me na mestu, f prosim! — Sknbina ni za me, ni za moje otroke! — Stradali y bi, prezebavali bi; šest jih je, fi prosim..."
Kdo ga je videl?	e
IProšnja j«; bila vsaka njegova beseda, še njegova stopinja ^ je prosila in pogled je pro-sil...	•
Začel j« pri nižjem uradniku, ker ni vedel, kdo največ uka- z že.	' (
"Mi ni znano," je rekel u- ^ ratjnik ena^ "Ne vem," je rekel uradnik dva. Uradnik tri je re ± kel: "Ne morem nič zato, pojdite naprej!" Mnogo je rekel uradnik tri.
In šel je naprej — in potrkal slednjič na zadnja vrata, pravzaprav ni potrkal; sluga v u-radnem jopiču ga je sprejel in tudi sluga je hotel izvedeti zadevo natančno. Ko sta stvar pretresla, je sluga zmajal z glavo in uradno izjavil: "Težko bo..." Vendar ga je naznanil.. Vstopil je z zadnjim upanjem v srcu... "Kaj bi rad?..." "Njive imam", je začel, "go. spod svetnik, prosim." 'Kaj bi rad?"
Gospod je sedel v naslonjaču, a se ni ozrl, ampak kadil in pisal.	. ;
"To sem prejel, gospod svetnik!" Slupa ga je naučil. Ia vlekel je odlok iz žepa.
"Že prav!" je rekel ravna telj. "Kar preselite ,se!"
"Rad bi ostal!" se je izvilo Slivarju
"Saj je pač isto; plača ista. stanovanje isto."
"Njive imam, žena jih I-ma..."
"Kavno radi njiv morate proč, če jih imate; to je dokaz, da zanemarjate sliržbo."
14Ne, gospod, prosim, službe pa ne." Sinila mu je misel v glavo, ki ga je spekla. Ovadili so ga, si je mislil.	&
"Ne zanemarjam, kdor to tr. j di, laže."	r
Ravnatelj pa je pogledal ka- J kor ranjen gad in dvignil ro- I ko.	;
"Po'dite!"	I
"Pros i m, gospod svetnik, še S enkrat radi otrok, prosim. V I šolo je daleč..I Ravnatelj pa je že spet se- \ del in se sklanja! nad akti in ^ kadil.	_
"Pa grem..." si je rekel Sl«-var. ko se je zavedel.	J
Stisnil se je v kot v rostilni i ;n gledal skozi okno, gledal v -strap in bogve še kam je gle- . dal.	J
"Kakor osa me je odvrnil." g si ie mislil. "Komu zdaj nji* g ve ?" — In še bolj se je stisnil ■ v kot; hudodelec se je zdel sa- g memu sebi. Vsakdo — in deset g potepuhov je sedelo prav pri «
1. do ozrl in bral na obrazu, da 6» ga je ravnatelj zapodil, vsak-ci do, a deset potepuhov ni gle-n dal nihče...
i- "Kakor psa..." in z neki Ii slastjo je ponavljal: "Kakor
!* psa..."	»
h "Pit, gospodje, 'tiho, tiho!"
0	je miril debeli krčmar potepu-ij he.
"Tiho?" se je osmelil eden. e "Res je; tem gospodom je sa-• mo za naslove, a mi, mi se borimo za kruh in če ga ukra-
-	demo tam, kjer ga je preveč,
-	smo kaznovani..
In zaklel je, da je res in nihče mu ni zameril. "Nas pa pustite pri miru..."
In osmelil se je drugi pote-puh.
; "Da, nas pustite pri miru!" ; In zaklel je, da je to res in I nadaljeval.
"Mi pa trpimo in delamo za druge in smo hlapci in klečeplazimo in prosimo za kos kruha tiste, ki jim je samo do na-. slova. Mi ne smemo prositi,
1	mi ne smemo krasti, ker smo niije vr*te, a oni nas love, da zakrivajo sebe. Hlapci smo!./
Krčmar je spet oddrsal in m jim rekel zalega, tudi potepuhi niso več govorili glasno...
Slivar pa se je spet spomnil in se še bolj stisnil v kot in pil in šepetal.
"Hlapci smo! — Kakor psa..."
Kdo ga je videl? * * *
"Kaj bi i njivami? — Samo trpljenje je in davki so. Toliko ti dam, več niso vredne..." In ponurjali so n»u polovico.
Tako je šel o"d kmeta do kmeta, tako so odhajali od njega kmet za lemetom in ponujali polovico. Povsod isto, vsak enako, kakor bi bili zmenjem A njemu ni kazalo drugače, kakor vse prodati in ker jih je moral prodati, so mu ponujali pod ceno...
"Naj pa pusti, da mu osat zaraste njive", se je pridušil Cibavs. "Zlato je v njivah, kajpak..."
"Sami cekini bi* ne bili dra-ižji; Slivar,' je godrnjal CiV in dvignil svojo leseno nogo. "Pa imej jih, če jih ne daš."
Ni kazalo drugače; prodal je in z njimi je prodal svoje veselje in svojo jasno misel. Začutil je sedaj odvisnost od ljudi, neprijetno čustvo hlapčevstva mu je tisčak) rame in prsi Jh roke. Kar je bilo njegovega še na svetu, še to je izgubil.
Ponoči se je odpeljal na novo mesto, ker bi podnevi ne nvmgel.
Na Skrbini je bil Slivarjev nov dom. Ker je bil mraz na progi, je drugi >dom bila žgan-jarna. Nevede je zašel v njo prvič, nehote drugič, tretjič, da se ogreje, da se pogovori, četrtič in petič ni imel več izgovora. Na Skrbini je bil Slivarjev nov dom in po treh me* secili je postala žganjarna. čutil je, da mu škoduje, vedel je, da otroci stradajo in vsak dan je napravil trden sklep, da ne pojde več in vsak dan je šel.
V soteski pa je bil mraz po zimi in otrobi so stradali, žena je jokala.
Uvidel je svojo pogubo in še enkrat je šel na ravnateljstvo.
'Vi 'iiogoče sedaj; tiered bi bil ''
Mlajši uradnik je sedel n« ravnateljskem stolu. "Ni mogoče! — Pa vendar plača je že
dovolj velika za družino, samo I zapravljati le ne sme..." k
"A tam ni mogoče živeti; šest nai je. Ko bi povtfali plačo, prosim, gospod."
"Razumete, človek božji, da bi bil to nered; drugi so ttidf potrebni. Cemu pa Vas je toliko?"
Slivar je šel in stopil iz jeze v krčmo, spet in pil in pil.
V kotu so igrali štirje razca* pani ljudje in na misel so pri-šle Slivarju nehote spet bese- , de: "Hlapci smo, klečeplazimo in prosimo."
Slivar je pil in mislil nejasne, negotove misli in zato ker ' so bile misli nejasne, je pil. • Proti večeru se je prigugal j domov.	]
"Čemu pa Vas je toliko?" A V čuvajnici so jokali otroci, pajmlajši je bil z ročicami o-| koli sebe in ihtel. "Ne, ne moliti! Lačen!" Zena" je slonela na postelji in gledala skozi okrto, stara matt pa je tešila dete. "Moli dete!,— Kruhek spi." Slivar je stopil v sobo in se zasmejal.
"Ti, žena, koliko jih je pa! — j Olej, vse polno... Čemu jih j je toliko?... Saj tu ni niti pro. ! štora zame..."
Obrnil se je. pograbil naj-mlajtšega za lase.
"Kakšno številko pa imas ti, I ali si desetnik?" » 2ena mu je iztrgala dete, ki j je trepetalo v zraku in ga pa- ! lvnila iz sobe.	1
"Janez!"
Slivarju pa je vse vrelo po glavi. Po progi je šel in zagledal bič v zganjarni. Jasnih misli je hotel in zato je stopil v { njo. ,Ob žganju je zaiutil ču- |! dno žalost v srcu, preko prs ga e žgalo in tiščalo in ga poniže- i; valo. Kakor bi mu sipal kdo žerjavico na prsi, se mu je zde- ; I o. To žerjavico je gasil in prednjim je vstajala vedno bolj ja- ' sna misel, vedno bolj natančno ' ' je sliial.
^ "Progo razdenem; ali ni re-. kel, da se nocoj pelje mimo?"" i; | In bil je preverjen, da je re- ;;
' kel.
Prel zganjamo je našel luc, '' prižgal jo je in vedno bolj se 1 mu je zdela znana, dokler m « 1 bil prepričan , da je njegova, ^ dokler se ni preveril, da je v J služfbi.	j
Postal je ob progi. Zvonec $ je v daljavi naznanjal vlak. V ? glavi mu je vse. brnelo. Zakaj r ni ob čuvajnici? Odpuščen bo jr — pognan po svetu. Spet se je J spomnil besed potepuha.
"Hlapci smo in klečeplazi- S mo..."	/ f
Tistikrat je Slivar .vzel debel J ko!
n dleto, ki je ležalo ob ti-1J ru in začel odvijati vijak in i dvigati šino,..
Po dolini je že ropotal vlak.. V Slivarju je vse gorelo; dvo- j -je žarečih oči se je bližalo, ka- !• kor bi sesalo iz njega zadnjo !• zavest, tako živo so bile vprte 1* vanj... -	•
Blazno se je nasmejal, pri- * žgano luč je dvignil visoko nad * glavo, sedfcl sredi šin in se ' smejal...	*
Po dolini je že ropotal vlak... [ Strojevodja je pravočasno še \ zapazil luč. Našli so SHvarja, t' a ni bilo besede iz njega, Ie jt režal se je izza belih zob in rdečega, pijanega lica in sme- Jf-hljal...	,	t
Vsak trgovec bi moral imeti svoj pisemaki papir, kuverte in računske listine. Vse to naredi . j raša tiskarna po nizkih cefiah. _1_ U
Vesele božične praznike :

Ms Dry Cleaning Co,
Čistilnica oblek.
: ,	... -.mm
Sposobnost naših delavcev, ko je vsak pri f
%	/s
svojem poslu, vas bo vedno zadovoljila. 1
IZDELUJEMO TUDI NOVE OBLEKE PO J PRAVIH CENAH, DA PRAV PRISTOJE 1
• -	J
Oba telefona: EAST 3625 L CENT. 6646 K
i
Prepričajte se,
F. H. MERYAR,
1336 E- 55th ST. ZRAVEN ST. CLAIR AVE.
Slovenska trgovina.
■ ■ ■ . 1 i i«» ' .i* 11 •|I" ..... './ ' 1 ' ''"l, 1 f ....... '
NAŠA TRGOVINA JE NAJBOLJ PRIPRAVNA
ZA NAKUPOVANJE VSEH POTREBŠČIN ZA
* * BOŽIČNE PRAZNIKE. * *
de nikdar poprej ni bila trgovina tako bogato založena z vsakovrstnim blagom, kakor letos. ! Objednem so pa cene vsemu blagu tako zniža-1 ne, da more vsaka slovenska gospodinja, mož I ln žena kupiti vse potrebščine za božič.	I
Nadalje imam polno in lepo zalogo moških srajc, hlač, posebno za praznike9 klobuke, rokavice, nogavice itd. Vsakemu je znana moja trgovina, ker ima najrazličnejše blago po nizkih cenah-
Zahvalujem se vsem odjemalcem v preteče-J nem letu za njih obilno naklonjenost in se priporočam tudi v novem letu za obilen obiski moje trgovine. Želim vsem srečne božične praznike in veselo novo leto*
An t. Vehar,
SLOVENSKA GOSTILNA.
n
Vesele praznike rojakom!
3377 X*a.3rasid.e .A"tre.
innKnmmmtiiimmmikitafaaaaMaai
FRAN POJE
Slovenski krojač. Lepo izdelane obleke po meri. Svoji k svojim!
1374 EAST 40th STREET.
■
Dr. Ivan Lah,
Ženske v kuhinji »o sc čudile. I>ebela kuharica se je zado-voljno smejala, pomivalka se J« ozirala zamišljeno skozi o-fcno. Kdo bi si bil mislil. In vendar ni bik) nič nenavadnega. Vsem se je tako zdelo, in so se vendar čudile.
V gostilni so imeli deklo. Bila je dolga, visoka, nerodna. I Imela je majhne sive oči in | pust, brezizrazen obraz, Toda | l>Ha je marljiva in hišni gosipo-^dihji je bila po volji. Vstajala }e agodaj zjutraj in je pospravljala po vseh prostorih; po | dnevi je stregla gostom v kme.
čki sobi; zvečer je delala do | zadnjega in je mimo odšla I spat. Komaj so čutili, da je pri h Mi in je zalegla za več ljudij.
Le včasih zvečer je prišel v gostilno bled, suh človek z velikimi kodrastimi lasmi. Nikoli ni šel v gosposko sobo; ostal je v kotu v kmečki $obi. Takrat jo bila dekla kakor izpreme-i njena; obraz je bil rdel, oči so »e svetile, roke so se ji tresle, spregovorila je z njim nekaj p. besedi, postala je i njim v veži pat trenutkov, predno je odšel •n ga je spremila do vrat. Takrat so vselej mnogo govorile /enake v kuhinji in so »e n* •glas smejale.
Tako je prišla zima, ko je | nastal zunaj v parkih in na ulicah mraz. Takrat je prihajal bledi človek vsak večer usedel i Je v kotu »n je gledal predse t vefikimi zamišljenimi očmi. Vedeli so o njtm, da je muzikant in da igra v predmestnih go« I stilnah Bil je zanemarjen in slabo oblečen. Takrat so prišle ; genske na sled celi zgodbi. Dekla je ijubHa imizikanta in mu je dajala denar. Ko je bil lačen in raztrgan, je prišel k nji ( ju ga je nasitila in oblekla.
Kdo ve, kod se je potem vlačil " cele noči in kod je popival po dnevi. Nekoč je dekla prosita * pomivattco, naj ji posodi dve kroni. Ni imela več denarja. Pomivaika ji ni hotela poso-. -drti in ji je očitala, da je ne-^ »pametna, ker daje denar človeku, ki popiva bogve kje t drugimi ženskami. Dekla je cel večer jokala.
Nekoč zvečer so videle ženske, kako je stala dekla z mu-zikantom na dvorišču. Stala . >ta v kotu in on ji je pretil. - Iztrgala se mu je in je zbežala f:-preko dvorišča. Sel je za njo in |j je zaloputnil vrata, da so z vso Krilo priletele v njen hrbet. Toda drugi večer je zopet prišel Rysrdel se je v kot In dekla mu 6rje stregla, kakor vselej.
Zvečer je dekla izročala go-L«pej denar in je manjkalo za i eno večerjo.
; "Nekdo mi je ostal dolžen," ? ie rekla dekla, "plačala bom Jjaz od svčje plače." Roka se ji l je tresla in vsa je prebledela.
Takrat )o je gospa pogledali. "Vse vem," je rekla, "ni tre-nia prikrivati. Ne maram takih 1 Afoidij v hiši. Tudi ne pustim, Bplr bi ti raztepala z denarjem. ^"Falot je, ki te zlorablja." '
i Cez teden je prinesel pismo-jjtioša denar z nakaznico, ker ni feliogel najti oseibe, loi ji je bil JijjUnar poslan. Dekla je bila podala'a muzilcantu denar.
.Takrat se je gospa razjezila. • prbklicala je deklo in ji je odpovedala službo.
r Prvič se je takrat ponosno pvsp«la nefoilna postava, sive Elj|$i so zasijale na praznem o-iPbrazu in kakor Iz neznanih glo-g|b<?cin se Je iztrgal: stavek. pGrem, kajti v tej hiši ste lju. sije brez srca." f|£>rujj-i d^n je odšla. RKženske v kuhinji so se čudi-. | Mg Debela kuharica se je za-pdovoljno smejala, pomivaika pa Ilir zamišljeno gledala skozi o-
. Višinski rekord zrakoplov- *
pkinije. I?. Berolina poročajo: jpa letališču v Johanistalu se jle vzdignila zrakoplovkinja Ga- t Hftčnikova 2400 m visoko. r
DruStveni oqlasi. j
■1 > ..... - 1 i
prvi torek v mesecu v Setni-j karjevih prostorih ob & uri *v. Sta ros tka Zofija Birk, 6029 Glass ave. tajnica Mary Smock 1564 E. 41 St. blagajnica Mary Poz ni k 1259 E. 59 St,
i. avg. 13.
Slovensko Narodno Pevsko " Podp. Sam. društvo "Edinoet" ima svoje redne seje vsako ' drugo nedeljo v mesecu v Bra-
*	dells Hali vogal 31. ceste in St. Clair Ave. in pevske vaje
' vsak torek in petek. " Predsednik Fr. Vihtelič, pod-1 predsednik A, Znidaršič, blag. 1 nik F. Pavšič, I. tajnik Frank Makse 4229 St. Clair ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik.
marc 29. 13
Slov. Lovsko Podp. društvo
*	ima svoje redne seje vsako lru£*o nedeljo v mesecu in sicer ofc 2. uri popoldne v John Grd'novi dvorani. V društvo se
'	^prejemajo člani od 16 do 45.
"	leta. .Vstopnina po starosti
1	Rolnrftm podira znaša 00
1	na teden. Predsednik Jos. Rus,
1	1306 E. 55 St.; tajnik Jakob Požun, 1164 E. 61 St.
*	i. jan. 13.
Društvo sv. Janeza Krstnika,
it. 37 I.S.K.T. Predsednik Fr. Milavec, 1031 E. 61 St.; tajnik ; Iv. Avsec 3858 St. Clair ave.; 1 i)lag. Anton Prijatelj, 401S St.
Clair ave. zastopnik, Louis Lah : 1033 E. 62 St. Društvo plačuje iepo tedensko bolniško podporo in je eno najmočnejših društev. Seje se vrle vsako tretjo t icdeljo v mesecu v John Grd -- lovi dvorani. 6021 St. Clair ave t Dr. zdravnik J. M. /Selivkar, '>127 St. CUir ave. 1 apr 12
1
*	Društvo "Sava" št. 87. S. S.
*	P. Z. ima svoje redne seje vsa-' ko tretjo nedeljo v mesecu pri
John Grdini, 6oai St. Clair ave. Predsednik Anton Lefcan 6307 Bonna ave.; tajnik A. Naglič, 991 E. 79 St. blagajnik Tom 1 Jereb, 1268 E. 55 St. — V drU-1 štvo se sprejemajo rojaki od
*	16. leta do 55. Torej imajo rojaki, ki so preporačili 45. leto,
' lepo priliko, stopiti v društva, ' ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 smrtnine.
x. febr. 13.
i
K. K podp. dr. Srca Jezusa
m a svoje redne seje vsako dru-:o nedeljo v mesecu ob i. uri ,»opoldne v Knausovi dvorani Hradniki za leto 1912 so: John Pekolj, preds. 6011 Bonna ave. (ernej KraŠevec, podpred&ed. Vfatlil Oblak, tajnik 1761 E. 41 St.; J. Brus rač. taj.; John l.evstek blagajnik; F. Levstek in F. Komidar odbornika. Maršal A, Skulj. Društveni •dravnik F. J. Schmoldt, 5132 Superior ave. Uradne ure od *—K zvečer.	30. dec. it
K. t. P. dr. Srca Marijinega
/staro), ima redne mesečne se ie vsak drugi četrtek v mesecu v >b pol 8. zvečer v mali Kau-•ovi dvorani. Vstopnine od 17 »In 30 leta $1 50; od .30 do 45 •eta $1.75. Me sečnina je 40c 1 in bolniška podpora po $5.00 ( ■a teden. Katera želi pristopit? •nora biti vpisana en mesec prei , ►o. društveni sestri. Predsedni :a Ana Stepec. 1204 E. 40 St.:
tajnica Ivanka Pelan, 6131 , >t. Clair ave.; rač. tajnica He- < 'ena Mali; blagajničarka Ana ( Povž, 4426 Hamilton ave. , ,"	ig. marc 12. j
Samostojno K. K. P. dr. sv. { Jožefa ima redne mesečne seje j •etrto nedeljo v mesecu ob ^ • uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od ,18. do 30 leta «1.50 od 30 do 35 $2.00 in od tf do 40 leta $2.^0. Predsed Frank Koren. 1583 E. 4! $t 1. tainik Fr. Kosmerlj, 4^5 E. f^znd St. Collirrwood: II. tai Anton Bolha, 1131 E. 63 St. , vllagaj lohn Grm, 1080 E. 64 Rojaki «e vabijo k obilnem •tristopti.	.(i. jan. 13
Sam. pod. dr. "Žuiemberg" ima redne seje vsako žadnjo ( nedeljo v mesecu v Brateljnovi j dvorani, vogal 31. ceste in St. Clair ave. Kdor hoče k društvu pristopiti, naj se ofcrne na Ro- 1
E. 43rd St. Leopold Koren, j \
■ 1 -u----
•	Društveni zdravnik je Dr. Sil-bermart, E.. in St Clair
>	ave.	a$jult2.
p j Društvo "Delavec" it 51. S. D. P. 2. ima redne seje vsako
-	zadnjo nedeljo v mesecu, ob 2 pop. na 6006 St. CUir ave.
*	Društveni uradniki: Jos. Žele, 61 ob St. Clair ave. predsednik,
>	Primož Kogoj, 6006 St. Clair ■ ave. tajnik. John Svete, 6120 1 St. Clair ave. blagajnik. Dru-
-	št veni zdravnik za pristop je dr. Wh te. V društvo se spre-
' jemajo Slovenci od 16. do 55.
leta. Za $1.25 na mesec se za-: varujete za $7.00 bolniške pod-1 pore in $500 smrtnine. Za na-daljna pojasnila se obrnite na \ društvejv odbor.
15 marc 13.
>
>	Dr. sv. Vida, It. 25. K.S.KJ.
-	ima svoje redne mesečne seje k prvo nedeljo v mesecu v Knau-e sovi dvorani. Preds: Mike Set-,. nikar, ^131 St. Clair ave. 1. taj,
Jos. Russ, 1306 E. 55 St. društ. J zdravnik J. Sliškar, 6127 St. . Clair ave. Jer. Knaus, zastop-
>	nik, 6129 St. Clair. člani se sprejmejo od 16 do 45 leta.
< Cšnirtuina $500 ali Siooo. in $6 bolniške podpore na teilen. .Vovovpisani član mora prinesti zdravniške liste t tajniku : pred sejo, nakar se pošljejo , vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji l šefi glasuje o njegovem spre-. jet ju. Isto Velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pri-, stopu.	1. avg. ta
>	Dr. Slovenija ima svoje re-
-	dne seje vsako prvo nedejo v s mesecu ob 2. uri popoldne v , prostorih na 3044 St. Clair 1 ave.
Kdor želi lahko pristopi brez . da bi bil pred mesecom dnij
-	upitsan, vstopnina od 17) do 2$. i leta prosta, od 25 do 30 let . ustoptiMia $1.00. Bolniška pod-r pora je $6.00 na teden, vpra-, šaj pri predsednicu F. SpeHco, 1 3504 St. Clair ave. ali Frank
Russ, tajnik 6104 St. Clair ave.
Za nove brate kateri pristopajo je zdravnik Dr. Jakob Sil-berman ns 3957 St. Clair sve.
JI. dec, IX.
>' * f ■ ■,
Si. ml. pod. dr. žal Matere Božje ima redne mesečne ;eje vsako trejo nedeljo v me-( ecu v Knausovi dyorani ob 2. uri pop. in redne vaje vsak , pondeljek v mesecu ob sedmih zvečer v veliki Knausovi dvorani. — Predsednik Jak. žele 1 1233 F,. 60 St.; tajnik Jos. Gla-vjq. 1126 E- 61 St.; blagajnik Matija Glavič. 6131 Si Clair ave., načelptk F. H. Mrvar 1336 E. 55 St. Društvo sprejema osebe od 16 do 30 leta. in plačuje $6.00 bolniške podpore. Udnina znaša 50c na me-j sec.	• (1. avg. 12.
Dr. sv Frančiška, št. 66, K. S.K.J. ima .svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu na 2695 E. 79th St. Predse«' «ik, Egidij Vrhove 2562 ,E 7Q. cesta, prvi tajnik. Josip Perko. 6014 Grand Ave., zastopnik Anton Sušteršič, 1618 Otter ave., Rojaki se Vabijo k 1 obilnem pristopu. t. marc 11
Tel. in pod. dr. Slov. Sokol, ustanov. 3. jun. 1897 ima svoje '-edne mesečne seje vsako 3. »ledeljo v mesecu na 6131 St Clair ave ob 2. uri pop. s.,č. Starosta Jos. Kalan 6101 St. Clair ave.; tajnik Fr. Hudover-nik 1243 E. 60 St.: blagajnik Ivan Pekolj, 6011 Bontia ave.: dr. zdravnik J. M Seliškar6i27 St. Clair ave. — Tel. učitelj Iv. Levar. Telovadne vaje se vrše vsak 1. in 3ji torek v mesecu in vsak petek, za naraščaj od 7. do za telovadce od 8 do 10, zv. s. č. na 6131 St. Clair ave.	1. jan. 13.
K. S. K. pod. dr. sv. Alojzija
v Nevvburgti ims svoje rednr 'neverne seje vsako prvo ne-leljo v mesec« v Mike Phitovi .Ivorani na 3611—81 St
Predsednik John Lekan 3559 S. 80 St. S. F.., tajnki Josip' Trček 3596 E. 78th St. S. E. Shirajnik Anton Fortuna 3503 E. 81 St. S. E. 1. jan. 13. 1
Mlad. pod. dr. sv. Antona Padovanskega v Vewbwrgu i frna svoje redne mesečne *ejf |
'Cle*. Amerika' Pec» so. 191a,
Predsednik Jos. Lekan 3556 E. 80 St; tajnik Dom. Blatnik 3538 E. 8) St.; blagajnik Fr. Plut 3611 E. 81 St.; Nsčelnik Louis m»ha 3572 E. 82 St.
1. jan. U
Dramatično 2n podp. društvo Lunder-Adamič, it ao S.S.F.Z. ima redne mesečne seje vsake drugo nedeljo v mesecu v velik: Knausovi dvorani dopoldne ' Društvo daje $8.00 bolniške podpore na teden in $500 smrtnine. Reden mesečni asesment je $1.00 Predsednik J. Mam 6401 Bonna ave. 1. tajnik Ig Smuk„ 6312 Carl Avenue blag-gajmk A. Bolka 1131 E. 63 St. Natančnejša poročila daje tajnik. Rojaki so vabljeni k obii nemu vstopu. Sprejemajo se tudi ženske. ... (t. jan. it
Slov. K. Vit. dr. sv. Aloj-
■	zija, ima svoje redne mesečne > seje vsako 4. nedeljo pop. ob * 2. uri in redne vaje vsaki 2. in
četrti torek ob b. uri zv. v Knausovi dvorani. Predsednik John Gornik. 6105 St. Clair podpred. Frank Gornik, bla* ' Jak. Mauser; I. tajnik Frank Makse, 4034 St. Clair Avennue t Društveni zdravnik J. M. Se-tiškar. Vsa pojasnila daje prvi
■	tajnik.	t. jan. 13
1 K. S. P. dr. sv. Barbare, št
' 6. spadajoče k gl. post. v Fo-
■	rest City, ima svoje redne me-1 sčne seje vsako prvo nedeljt
v mesecu in sicer ob 10. dop V Grdinovi dvorani V društvo se sprejemajo člani od 16 ck 45 1. Vstopnina je po starosti ' Bolniške podpore se plača S7 na teden in takoj po vstopu Predsednik M. Colarič 118P E. 61 St.; tajnik J. VVidervol 6127 St. Clair ave.; blaga j. M Vintar, 1141 E. 60 St. Pojas-1 nila dajeta predsednik in tajnil
jni.i*
Slovenska Narodna Čitalnica ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitaliiiških prostorih na 1157 E. f>ist St.. Knjige se izpo soj« te jo vsako nedeljo od *) do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do o z več. Vsa pojasnila dajejo; perdseduik Peter Pikš 6305 Glasi ave.; I. tajnik Tg Smuk, 6312 Carl avenue. Bla-i gajnik Jakob Požun. 1164-E 61 St.	(1. jan. it
Samostojno Pevsko la podp dr. Vrh Planin, ima svoje red ne seje rsako prvo nedeljo \ mesecu in pevdke vaje vsak to rek in petek zvečer ob S.tin Predsed. Maks Temistokfe, 672 E. 152 St; podpredsednik F črdadolnik 5706 Waterloo Rd. tajnik Carl Lampe 15809 Waterloo Rkl.; blagajnik Martin Janežič 5^06 Waterloo Road.
i. april 12.
Ciril Metodova Podružnica
št 24, ustanovljena 25. februa rija, 191 o v pomoč onim sloven •»kim otrokom, katerim groz* nevarnost, da postanejo Nem oi ali pa Italijani ker ne mo rejo prtti v slovenske šole Le tni prispevek za člane je 50c Seje so vsako drugo nedeljo » mesecu ob c>. Uri dopoldne t Knausovi dvorani. - Predsed nik. L. J. Pire. 6110 St. Clar ave - tajnik John Vidervol. 612* St. Clair ave. Mike Setnikar 6131 St. Clair ave. blagjanjik 4- avg. 11
Slovenski politični klub im. svoje redne seje vsaki drug torek v mesecu v Knausove dvorani Odborniki so: Predsednik, Josip Jarc, u40 Norwood ave.; podpredsed. Iv St Clair ave: podpreds. Ivai t,ulic. 5704 Bonna ave.; tajnih Ivan Pekolj, 6011 Bonna ave.: blagajnik Jos. Žele 610R St Cferr ave.: zapisnikar Ivan Av sec 1858 St. Clair ave Rojak Slovenci se vabijo k temu khi bn. Pojasnila dajejo vsi urad nik i kluba.	4 avg. 11
Žensko podporno društve "Clevelandske Slovenke", spa dajoče k S. D. P. Z. v Cone maugh. Pa. imajo svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v meseci* v prostorih g Smrekarja na 82. cesti. Dru štvo daje $7.00 bolniške podpore na teden tn $500 smrtnine. Slovenke se vabijo za pristop. Marija Pblončič predsednica 8100 Union ave. Fran |
Glavni stan božiča za zlatnino in fonografe.
Diamantni prstani od	flfl
naprej......^VaUU
Gumbi za manlete z diamanti
nsprej od.....vU
Ženske ure, gold tilled, majhna mera, z dia-	J 7t%
mantom, ssmo zs nekaj dni) . . . ^ 1 I
Ce kupita tukaj uro, ai lahko prihranite denar, a katerim si kupite verižico.
1
111 1 "
Izbers toaletnih potrebščin od	Qfti^
' nsprej	vOv
Krožniki, porcelanasti z roko slikani od	JIO0*
naprej	....	"Ov
VSAK NAPIS NA URO. ALI NA DRUGO ZLATNINO JE ZASTONJ.
Krasili kolendaxji za leto 1913. zastonj.
JOHN C. HLJETER,
Odprto s večer. 5372 ST. CLAIR-AV. Oba telsfeea.
Iv	H 4 4	j	v
Izvolite si lekarno kakor svojega bankiija.
Prvi ima opraviti z vašim življenjem drugi pa z vašim denarjem. Vi vedno
pazite, komu izročite svoj denar. Bo-
■
dite torej ravno tako previdni, koga si zberete ža lekarnarja.
Naša zaloga zdravil, drogeru, toaletnih potrebščin je popolna. Naš oddelek za zdravila vam nudi delo popolnoma zmožnega lekarnarja, ki je popolnoma skušen za izdelovanje modernih zdravniških receptov.
"	^Ss	i	v	e
Mi zvršimo vsa zdravniška naročila. Prinesite jih k nam, in zadovoljni bodete.
Za božič imamo popolno zalogo finega parfuma, cigar in finih sladsčic.
Guenther- Ldkarna,
^ .«Mkf L ii; vi • V- 1 ■ -1—
icter vaški crm*"*
HfflRRJv ■	t ' V.hLJX
MP
Kadar je na naših gričih topel vdcj jposrehal tudi poslednje siedove dolg.e	»»dar Je
oxrJeuei go*i xacvela trata-in oživelo polje, tak*** j« Peter vacl svojo polico in svoj rog, zaprl vrata svoje koč« ter se napotil doli v vas.>In postavil ac je na sredi vasi m zatrobil, t.a se jc zgani! temni les;.da so ostrmeli griči in vtrepetala se-noact.
Skoro *ol leta se ni oglasil Petrov rog, skoro pol leta je požirat p rak v n\tk\ bajti in molče opazoval svojega gospo-tlarja, ki je tmČas rezljal možice , konjičke m vozičke na veselje vaški deci. Ko pa je spomladi zopet zapel svoj mogočni klic v naravo, takrat se j« od ranili strani zbrala pisana dražba, dinike, čade in ruse so se pozdravljale z veselim mnkavjem in »tajsi plavčki in sivčki so iz gole radosti nad božjim solncem poskakovali po vasi, da je imel Peter dovolj dela, predno je spravil svojo družino v red.
Peter je Vit vaški čednik in čeda je bila edina njegova družina. Kdo ve, je li kdaj z otro. ško ljubeznijo tepregovoril besedo "oče", Mmati"?l Gotovo pa nikdar ni slišal, da bi mu kdo rekel brat kli stric, nikoli, «e ni vrnil domačin iz tujine, da bi mo sporočil: "Tvoj brat, tvoja sestra ti poSilja pozdrave iti te vabi k sebi..Nihče ni vedel ni vedel, da bi bil pismo- ; no*a stopil v Petrovb bajto z ; bdim pismom,,jcaj le a denar- ; no nakaznico. PetcT ni imel ži-i e duše na svftn.
Ko tem se ja* natančneje eznanil z njim, je Wal okoli tirideset let. Takrat jc bil ia-Dsten podzimsln ihm, mračen1 n deževen, zdel se mi je kakor wivcl starec, ki pUlca za mla-dosto. Sedeli smo V gostilni in !«rafi domino, da sj prežene-dolgočasne misli. Prijel je P? ter v krčmo — zeloredko se sicer to zgodilo — in se «am pridružil. Igral je jako po-tati, nerodno je s svojimi trdi-
mi prsti prebiral kamenik« in polglasno govoril sam s seboj:
"Aha, to4e moram preštudirati... Ta-le bi bila, nak, tale bo boljlši, pa ne, to-le bom dal."
In po tem premišljevanju je še-le priložil kamenčfk k dm^ *gim.
"Ob, ali <ste počasni, Peter?" se je jezila krčmarjeva Mahi-ca, rgleče, polnoprsno dekle, ki je sedela pri nas, ker ni bilo drugih gostov. "Po smrt bi vas poslala."
"E, beži, beži," je odgovoril Peter zategk) in zdelo se mi je, da mu je od solnca zarjaveli obraz postal temnordeč, "kaj bos "mislila na smrt, na ženi-tev misli raje, na ženitev!"
Manica je napravila zelo žalosten obraz, sklenila roke čez prsi in vzdihnila: "OU, saj mislim, pa kaj, ko me neče no-bfdent" i
Peter je vzdignil glavo in začuden vprašal: "Kaleo, da te ne bi hotel?" P/>tem pa je sklonil glavo in pristavil tise: "Seveda, če ti nočeš..
"Kj, morda bi me vi, Prter
... r
Naslonila se je na mizo pred	i -njega, podprla polnolaso glavo i
z obema rokama, do komol-	i cev golima in tako neznano
belima, in zrla Petru v oči. Tre-	1
nutek ji je gledal Peter v sveži	i
obraz, ni vedel ali je smeh to	s
v njenih očeh, ,ali je lepa, ve-	j
sela resnica, in tako neumno	1
mu ie postalo pri srcu... Po-	I
vesil je glavo, od solnca opeče-	i no, in tiho odgovoril: "Kaj te
J ne	In z nevrjetno na-	<
glico je pristavil na mizi se<l-	i
mičo k. osmici.	'
; Tisto »|ino je bil Peter' nena-	i
tadno mnogo v gostilni. Pri-	<
sej je kdaj popoldne, se vsedel	<
kam v kot k samotni mjzi, si	i
Ifunil ta pro* žganja in sedel	f
pri njem do mraka. In tih je	j
bil, jako tih, ni se mešal v po-	<
govore bahatih vaščanov, slo-	i nel je tam in gledal Manico,
poslušal njen smeh in ves sre-	t čin je bil. če ga je ogovorila
^li celo sedla k njemu; žalosten	r
se je vrnil v samotno kočo, ka-	l dar je opazil, da se Manica ša-Jl
: zopet in zopet vračal v krčmo, s čudnimi, neumnimi mislimi v ircii.
i Pred božičem enkrat s« je
zgodilo, da je bil Peter y .Jptf?, misatn. Molčal je še bolj kla-kor navadnd iti 'Alp pit je, kar ptrfliffa Vina je poklical naenkrat. Takrat je prisedla k njemu Manica s pletivom v naročju in vprašala.
"No, Peter, kaj pa tako tiho? Povejte mi kaj lepega, veselega,#da bo krajši čas!"
Peter ni odgovoril takoj. Uprl je oči v polprdzni kozarec, katerega je vrtel z levico, in pdtfprl z desnico glavo, tu-piatam ze pretkano s svetlimi lasmi, potem pa je naglo izp-praznir kupico, prijel Manico za roko. ' se zagledal v polne grudi dekleta in počasi, poIglAs" no izpregovoril: "Kaj bi ris, Manica. krj bi ti res* . .
Manica je razumela. Nagajivo dekle je bilo to, ki v cvetu življenja ni poznalo nobenih bolečin, iti fcakdr smeha vreden dovtip se ji je zdelo, da jo ima Peter dal, kakor se imajo radi mladi fantje in dekleta... In tako je odgovorila: "Bi, Peter, bi, pa kaj, ko nimate prostora za dva!"
"Ne boj se, Manica," je odvrnil Peter z obrazom, na ka-trrem se je poznalo boječe ve-sel'e, "napravim ti prostor, grad ti sezidani, lep in velik, kakor niti Bog nima pri' nas' takega. O, jaz bom l>ogat, še nocoj, Manica!" , .
Na vrlvu griča nad vasjo, so dejali, <Fa je aaklad. V turških časih so bežali prebivalci iz vasi in tam zakopali svoje boga- < stvo. Toda ljudje s£ niso vrnili, priselili so se drugi in tako je ostal zaklad zakopan. Na tistem me^tu je ležala siva ?kala in. če si potrkal- na-njo, se je « slifolo Čudno zvonenje. V lepili poletnih večIHli se je iz vasi na ; onem kraju vjdel višnjev pla- ! men. ♦	<
Tja gori se napoti Peter Še : tisti večer.-
"Izkopljem zaklad in sezidam ti s?raH, Manila, da bocješ « kakor kraljica! In V»ele konje « konje ti kupim, kakor dva go- r
Tako jje govoril - 'Peten »h; i sreče i poln blaiettčišrih, se je
■ vrnil j$,krčnje v tvojo'kočo. -..Najlepšo obleko je poiskal v »tarV skrinji,- vzel, rpžju vene«' : in steklenico blagoslovljene vp* ' rfe in v ftoči je odšel na grič.
Jasna zimska noč je bila, b«* lo in modro blesteča. Z griča • se ie vjdela vi s, ki Je spayala zavita V svetli 6deji» počivala je prostrana poljana, v sinjah je šepetal gozd. Peter se je vstavil ob beli skali, poslušal tiho pesem potoka, ki itiu zima ni pokvarila dobre volje, in čakal, da pride duh, čuvar za-i klada. Tiho so se gibale njegove ustnice in počasi So polezle jagode molka med žuljavimi prsti. Molil je Peter itt mislil na Manico.
"Ravno na teni mestu ji postavim grad, cela vas bo iz doline strmela nanj".
Dolgo, dolgo je čakal Peter zdelo se mu je, da bi že davno; moralo biti polnoči. Noge so se utrudile in naslonil se je ob skalo. Roki sta postali težki kakor svinec in s težavo sc je branil, da ni zaprl oči. Spomnil se je, da ne sme misliti na posvetne stvari, in skušal za ta cats pregnati tudi misli na Manico. Toda misli so se vračale in se niso dale odgnati..,, ... 1 In tedaj' je Peter zasanjal lepe sanje. Peljal se je z Manico skozi Vas v zlati kofciji z belimi konji, kraguljčkf s 6 žvenketali i(n godba j'c'ierala, da je čudo, da niso plesali giri-či naokoli.	r • <
Polagoma so se pitapljale1 zvezde in končno utonile drrtga za drugo.V^lo je mlado solnce polno -avetloW, in uprlo blesteče žarke v Petra, kakor bi ga' hotelo ogreti... Toda^PieteV j« ostal mrzd kakor skala po->' leg njeea, žarki zimskega solnca so bili kakor Petrova ljubezen do Maniče-. J. .
i \.'.
Vsak trgovec bi moral i^eti «vr»i pisemski nam**« kuverte i« računske listine; V*e to naredi tiskarra no nizkih cenah. '
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA Z BLAGOM
ZA MOŠKO IN ŽENSKO OPRAVO.
1 1 '' . ' ' 11 ' , 11
Se priporoča si. občinstvu za nakup raznovrstnega zimskega blaga za ženske obleke. V zalogi imam tudi lepo izbero su* knenih in žametastih črnih sukenj za dame ter mklih suknjič za otroke in deklice,-v različnih hojah. Velika ižbera toplega volnenega spodnjega perila za moške, ženske in otroke. Preskrbel sem pa tudi za moške fine kakovosti belih ter pisanih srajc po različnih cenah« Svilene kravate, ovratnike, gumbe, naramnice. Za deževno in slabo vreme pa se lahko omisli, dobre dežne plašče, zimske čepice ter rokavice.
Priporočam se tudi za izdelavo ženskih oblek po najnovejšem kroju ter zmernih cenah.
Svojim ocjjemalceta ter prijateljem pa ,;
• '*''"• ^ '	f • i' i i'	• "	*	i	.	j ■ -4. ' 1 | ■ ."' '
voščim vesele božične praznike ter srečno-novo teto.
y	,	4	.	.: i "JjtžSM
■	f . ':	,.. . i-tj&n
.	I	.1	i "■■
ANTON ANZLOVAR,
6111 ST. CLAIR AVE.
r ' ■ • ■ . •	" •, <
BELAJ & MOČNIK.
SLOVENSKA KROJAČA IN ZALOGA VSEH MOŠKIH POTREBŠČIN.
Za praznike priporočama cenjenim rojakom najino popolno zalogo moških oblek in finih, trpežnih sukenj najnovejše mode, dobrega blaga in dela. Izdelujemo tudi moške obleke točno po naročilu, moderne in po zmernih cenah. ,
Rojakom priporočamo našo popolno zalogo perila, ovratnikov, kravat, nogavic, žepnih robcev, pasov, klobukov, čepic, kakor tudi vsakovrstnih narejenih oblek za dečke vse starosti. Okoli 15 januarja dospejo novi vzorci za spomladanske obleke.'
Slavnemu občinstvu izrekava zahvalo za fetošnjo naklonjenost Enako se priporočama vsem odjemalcem za prihodnje leto.
' ■	«	»	v •	. . ■ ■ " : ''	"...	■ ■ ■ t a1-' u, ' ■ rf :s • ■'/
Zeleč vsem rojakom vesele praznike ter srečno novo leto, ostajava s spoštovanjem
BELAJ & MOČNIK, 6205 St. Clair-av.
TELEFON PRINCETON 1944-R
I.	"PRVO • ' '""'''''"
' • ■ ' .	'..„■■. f. k l v	^	,	• , .
II h fl	I ^ ^^^ l^ft I •	s	Im
H ■ ■ ■ ■ II ■■■	■ ■■ ■ ■	■ Wm ■ ■ ■ ■ ■■ ■ ■ ■■
m m ■ mM m ■ ■	■ mM m m VI ■ ■	■ ■ ■ ■ ■ H I m I m ■ § m
m k H ■■ ■ HI I ■ mm m m k H H	HHHMHHHHI m H H H- H
ll	II	r	I I i	Ilir
\ ,1	^^^^^^B ^^^B	^HHI	^HF . ■■F >••. - ^SBBK« -	' -	■■■■■P
ZA PRODAJO VSAKOVRSTNIH PIJAČ NA DEBELO!
. ?	•>,,H »wfrftsft oiliiWfR^iCT ^sfcni^	4 •» x	^i*	■	r<< .;
^ 1 r • nV^nA|.AXj|n Z največjo zadovoljnostjo se moramo zahvaliti slo-| fr^P*^ in pnpuriicua venskim in hrvatskim gostilničaijem v Cleveland*,
okolici in po združenih državah, kjer so slovenske in hrvatske naselbine, ker so nas skozi celo |	leto podpirali s tako obilnimi naročili.. Priporočamo se pa tudi za v prihodnjosti in garantiran
j	mo, da bo od nase strani postrežba vedno poštena, točna in po zmernih cenah.
P • . • LJnJpvpr je tako priljubljena pijača, da prihajajo Vsak dan večja naroala rnsull Pnnjevec zanj pravi prigtni brinjevec, iz pravih staro-krajskih jagod, je le
oni, ki ga prodaja naša družba. Vlada Zjedinjenih držav nam sedaj podeli varstveno znamko, I	da se lahko varujete yseh ponaredkov.
7 1	7rrania ria rlpKpln Mi vam seda« lahko postrežemo z vsakovrstnim
LalOga Zgallja Ilq. OcPclU* žganjem priznane kakovosti po najnižjih cenah.
Prodajamo na galone, majhne sodčke ali na barelne. Točna postrežba vsem naročilom,
Fatar KiiPinnvn o^Arfilrn trinn je fadi svojegadobr^a dknsa, nizke L a tci micipuvu gXCllIVU YllIU cene in zdravilnih sredstev jako za-
slovelo povsod. Ljudje ga radi pijejo radi zdravja. Poskusite ga pri našem gostilničarju.
A Za božične praznike posebno priporočamo naše**«* v steklenic*
zjuzane cene. ali na galone> kakor tadi pristno doma& vino ^ najn^a, ^
> > . ■
Pišite nam po cene in vam takoj odgovorimo. Nadalje priporočamo tropinjevec, drožnik, ki-met francoski konjak, cordials in vse ostale pijače.
Vesele božične praznike in srečne novo leto Slovencem!
'	'	. -"'Vx ■	"	. - v	» ' ' «	'	; ;	• jj .,( U;	'	'.;0
Prva slovenska družba za prodajo pijač.
I	"'
6102-6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
. ,	' v.. • s	... ■	.	■ ' • '	• ••
Mojim slovenskim prijateljem:-
Ker ne morem vsakemu izmed mojih tisoč odjemalcev v preteklosti in sedaj piiati razglednico, ne vidim boljšega sre&tva, kot da govorim z vami vsemi kot časopis "Clevelandska Amerika". Ob tej priliki torcsj voščim vsem svojim prijate-$en in bolnikom najsrečnejši božič in najbolj veselo irt dobro novo leto.
Velika hvala vam gre, ker ste pomagali povečati posle vašega slovenskega urada, ker ima ta urad danes največ obi-skovalcev, kar se tiče zobozdravništva pri inozemcih v tej državi in marsikateri drugi.
Letos sem imel bolnike iz bližnjih mest, dobival sem pisma iz drygih držav, v katerih so me prosili nasveta. Prišli so bdhuki iz ColHnwocda, Newburga, Gates Mill, Nottingham, iz vzhoda. Kaj to pomeni? To je vsekako prepričevalen dokaz, da je kilo vaše delo zadovoljno narejeno, da ste povedati svojim prijateljem o vašem uradu, kjer se vam prav postreže od valih lastnih ijudij. Vem, da mi vaš dolar ravno toliko plača kot milijonaijev, ker ste ravno toliko dobri kot milijonar, najbrž pa še ^ ker lahko s ponosom rečem, da so Slovenci pošteni ljudje. In zakaj naj za svoj denar ne dobijo najboljšega. Oni hočejo a*jb»lje delo po srednjih cenah, in ravno to je, kar tukaj dobite. Jaz nimam posebnih ceh "samo za en teden". Ena cena za ved«®. V« ne morete kupiti za $5.00 zlata nikjer za $2.00, če pa to naredite, morate blago prej poskusiti. Moj urad je zdrav-stvea kjer meje v preteklem letu obiskalo 9360 bolnikov. Dajmo, da bo leto 1913. še večje. Pridite sem, da pregledamo zobe zarto^j. Pripeljite otroke. Konečno se zahvaljujem "Clevelandski Ameriki" za hjeno prijaznost in želim vsem Slovencem
srečno novo leto.
Ostajem hvaležni
Dr. A. A, KALBFLEISCH, zobozdravnik,
*	, 6426 St. Clair Avenue.
■___;—.—~———r.-H...... ...... "' '•■ 1 ■■■■———----~------
■ft* 1 »	t m	.	- i	-	jh '	t&mč ^H
v	i.-J f. v .	I .'r a "jJ- rf&wHp. i'aWW-^iif'1; ■ • '	i	v*	•	Vi	. ■	/	- ^	*
Moje geslo1: pošteno delo, pošteni ljudje, poštene cene. Vse delo garantirano za 10 let. Garancija je dobra kot zlato ki ga rabim
•.	'	'	•	'	' •	■ • h * |	.	•	f ... ,	„ »	■%,.'.	. t	..... „	- 'gi
I Zgodovina amerii-1' kih držav« ,
,4. New Jenm
I Neki angleški dvorjanik, po i iasenu Cart t ret jc sprejel svoje jMnij pod svojo streho nekega abcglega kraljevega princa, in I le v svoji .trdnjavi tudi branU} froti tedanjemu tiranu' na Angleškem, Oliverju Cromwell. 'Tjoda tiran je pro.padcl,uUcgl> jaiac jc postal kralj Karol II , ^ da bi skazal svojo hvalez-.nost napram Carttretu, mo je podaril velik kos Amerike, kateri kos zemlje se je nazval "New Jersey", v spomin na o-'tqk, na kaUretn je Carteret 'jfrejcl in braail poznejšega angleškega kralja.
New Jersey je bil pravzaprav last nizozemske kolonije, lu je imela svoj glavni sedež •m New Amsterdamu (New MYorkii.) Pozneje so pa Angle-i» pregnali Nizozemce iz New Yorka in so jim zajedno vzeli tsdi New Jersey. Toda Nizo-amei so še vedno prebivali v "New Jersey u. Posebno na severnem delu New Jerseya so 'ee Holandci dobro obdržali. I-sneli so svoje poglavarje, ki so vladali nad prebivalstvom ab-aelutno, in sele nekaj let nana) je bilo, ko so znali skoro wsi farmarji v severnem New Jerseyu po»eg angleškega govoriti tudi nizozemsko. • New York in Philadelphia tie Kali tedaj dve največji a-meriški mesti, in vsako mesto je dknftalo zalagati New Jersey a živežem. Po pravici je tedaj : Benjamin Franklin rekel, da Ja New Jersey na dve strani j**rt sod. '
Tudi indijanski boji so se vršili v New Je^eyn. Da v tej 4HEavi javila prva indijanska j*zervacija, to je kraj, kjer so Indijanci skupno prebivali pod. »nadzorstvom države. Davki in wpcane so precej stiskale prebitke New Jerseya, torej so bi-,!i eni izmed prvih, ki so se Ir ožili bojevnikom za svo-
klo 40 državljanov za Indijance, nakar so naskočili angleško jadijo, ki je pripeljala čaj, jo navrtili in potopili.
Nobena druga država v celi Uniji ni plačala svoje svobode tako drago kakor jo je plačala New Jersey, k^er je bilo središče vse revoucije. Več kot sto bitk se je bojevalo v New Jerseyu, izmed teh so bile znamenite bitke pri Trentomi, Princetonn in, Monmouthu. Mesta so bila požgana, farme uničene, državljani klani in zapiram. New Jersey je plačala strašanski davek za svojo pa-trijotično navdušenost. Teško jc kje najti lepšega vzgleda domovinske navdušenosti, kakoi °o jo pokazali ravno prebivalci New Jerseya ,ted*j, ko se je bilo otresti angleškega jarma.
Po revoluciji pa li je država' hitro pomagala in splošen napredek so zaznamovali na vsej črti, Aleksander Hamilton si je največ prizadjal, da so nastala mesta Jersey City in Pat-prson. Prva železnica, ki jc dobila dovoljenje ?a vožnjo, je Sla no državi New Jersey. Velikanski napredek New Yorka in Philade^pbije ni mnogo ovira napredka New Jerseya. Vse je napredovao v skupnosti in slogi-
Ko so se severne države bo-:evale proti fužnim, je New Vrsey postavila go.ooo vojakov na boiisče in žrtvovala nad % miliione. Od leta 1865 je pa državno borotstvo in napredek silno se dvignil. V zadnjih 25 letih se je prebivalstvo podve.-:ilo. Lewi obrežni krati v državi in lepi gorski prizori so privabili tujce iz vseh krajev.
15. Nevada.
Trikrat toliko ljudi) je v Clevelandu kakor v celi državi Nevada. V resnici je država Nevada najmanj naseljena v celi Uniji, dasi je po povtfini',ena . izmed največjih. Na vsakih de-i set kvadratnih milj pride le 7 prebivalcev, manj kot ena o-seba na miljo. V samem New Yorkta je petstokrat toliko Ijudij kot v celi Nevadi. In Neya-
0 štirideset let nazaj večje kot deset let nazaj. Med drugim pa je Nevada tudi ena izmed o-nih držav, katere prebivalstvo se je v teku zadnjih deset' let podvojilo.
Številke pravijo, da so suhe. Toda številke prebivalstva države Nevade so skrajno zanimive. Lfcta 1870 ni bilo v celi Nevaidi 7000 oseb. Leta 1880 jih je bilo 42.000, leta 1885 2e 60.000, leta 1900 pa samo 40.OCO, torej v petnajstih letih se }? zmanjšalo število prebivalstva za 20.000. Leta 1910 so pa našteli v državi 82.000 prebivalcev.
Prebivalstvo države Nevada se je ravnalo po tem, koliko se je dobilo tam zlata, srebra in druge rudnine. Več so ga dobili, več Ijudij je prišlo v državo, kakor hitro se je pa raznesla novica, da je srebro ali zlato v kaki jami rginilo, so zginili tudi ljudje iz dotičnih. krajev in se preselili v druge države. Tako je torej zgodovina Nevade zvezana s pridel kom, ki je prišel iz jam na površje.
Ko so odkrili srebro v Ne« vadi, so začeli ljtadje iz vse* krajev v Nevado To se je izgo-dilo leta 1859. In v dveh letih potem je postala Nevada že teritorij. Dotedaj pa jc bila Nevada del Caifornije, pozneje pa del Utah.
Nevada je prišla pod oblast Zjedinjenih lržav po meksikan-ski vojski. Tedaj je bila le peščica Ijudij v državi, kakih 300 ali 40a Bili so divji lovci in trgovci s kožuhovino. Država sploh ni .imela nobenega pomena, dokler ^niso našli tam zlata. Ljudje so začeli priha jati iz Californije, ker tam niso do<bili, kar so iskali. Leta 1870 je bilo v državi že kakih 50.000 Ijudij, seveda ne stalnih naselnikov, in tekom desetih let so dobili iz nevadskih rudnikov $137.382.000 vrednosti srebra. Nevadski državljani so za časa državljanske vojske poslali okoli tisoč mož, da pomagajo Uniji in okoli $50.000 v srebru.	-i, »
da v državo pod imenom "Wa-| shoe". Večina prebivakev Nevade je bila svoje dnij v Washoe County, California. K« so pa prebivaki Npvade zvedeli, da bo nova država naložila velike davke na srebrne jame, so zavrgli prvotno idejo. Ker so pa republikanci v državi Washington potrebovali dva posebna senatorja, so prebivalci Nevade konečno privolili, da postane njih ozemlje država, riakar sta bila odposlana (iva republikanska senatorja v kongres. Nevada je postala država leta 1864.
Ko so dobili v Nevadi srebro, je mnogo Ijudij obogatelo. Toda prvotna špekulacija je kmalu ponehala. Vendar je država Nevada bogata n araznih rudninah. V teku desetih let je napredovala za 42.000 Ijudij. Slovenci v Rock Springs, Wyo. imajo veliko tisoč delnic, f ki so izdane v korist nevadskih rudnikov, in tudi radi zahajajo v nevadske hribe. Kadar bo Nevada .bolj obljudena, kadar se bo kultura tam toliko razširila, da bodejo povsod ugodna prometna sredstva, tedaj bo tudi Nevada napredovala.
Sladkor je jako hranilen. Neki francoski učenjak je dokazal, da 176 gramov sladkorja ©d-tvega v hranilni vrednost 730 gramov najboljšega mesa. Sladkor je lahko prebavljiv, pa ga zato zdravniki / sploli priporočajo večjim otrokom in bolnikom. Seveda ni treba hrustati sladkorja kar v kosih, boljše je, če ga pomešaš v jed, če da& bolniku kuhanega Sadja, posi-panega s sladkorjeih, otrokom sladke močne jed'. Debeli ljudje pa naj se sladkorja ogib-
Ijejo, ker dela mast.
" """»j1
Mleko z medom je zešlo zdravo in posebno slabokrvni ljudje bi morali to zavživati vsak dan. — Radar ■ si kdo odrgne kožo ali siploh rani, naj si do-tično mesto dobro opere in na-
*	.	KbI!« A/vm T).
Gosp. Jacob Wahcic, Cleveland, O.
Te lepo pozdravim in te prosim, da mi pošlješ zopet take tinkture kakor zadnjič za lase, zgubil sem skOro že vse lase in sedaj, ko sem se začel s tvojim zdravilom mazati, so mi začeli lepa gosti lasje rasti. Vam se lepo .zahvalim Vaš rojak
Joe Slkraba, O. Bo* 142, EJy, Mmn.
Dragi rojak J. Wahcic.
Lepo se Vam zahvahijem, ]asje so mi popolnoma narastli, oprostit«, da sc Vam nisem preje izahvalU, k** sem čakal tako dolgo, da sem se popolnoma prepričal. Se enkrat se Vanj lepo ^zahvalim in Vas bom vsakemu priporočal, Vas pozdravim Vaš Vojak	'	1	Profaca, Old Dominion Line S. S. Co. Norfolk, Va.
Ceqjeni rojak J. Wahcic.
Prosim, da mi pošljete še en lonček Vaše Alpen Pomade, ravno take kakor-šne ste mi poslali, ker ta Pomada bo za mojega prijatelja. Meni so brki lepo nara- J stli za kar se Vam lepo zahvalujem. Vas pozdravim, Vaš dofrro želeči
Mike Novich, $7* Waticins ave. ^illmerding, Pa.;M
i/i, Aii,-.. ..*■■	> JirJB.-ffim^ :	'ffil
Cenjeni g. J. Wahcic.
Danes sem imel priliko viditi mo>ega prijatelja, s katerim sem govoril in ka-1 terqga ste Vi od Revmatizma popolnoma ozdravili, po imenu Josef Kalamir, on ^ Vas meni jako priporoča, radi tega Vas prosim, da mi takoj pošljite eno stekleni- . co "Wahcic"* Fhiid" za Reflmatiz-em, pošljite po E*pressu C. O. D. Vas pozdra- > vim Vas rojsfc	Peter Stritof, 2229 Washington St. Gary, Ind. g
i ...
Gosp. Jacob Wahcic, Cleveland, O.
Prosim pošljite mi še eno flašo Vaše čudodelne tinkture za lase, ker je ona, ki ste mi jo prvič poslali jako dobra. Odkar rabim Vašo tinkturo, so moji lasje ve- . • liko lepši in mnogo so porastli, zakar Vam ostanem vedno hvaležen in Vas po«lra- ^ vim	? John Stupid 15209 Columbia Avenue, Harvey, 111. ||
Spoštovani gosp. J. Wahcic.
la* Steve Br**č sem naročil od Vas en lonček Alpen Pomade za brke, m jc pomada jako koristna in brtci so mi popolnoma narastli za kar se Vam lepo za-
hvalM. Pcfijite^.ie «. *** «
Cenjeni rojak J. Wahcic.
Naznanim Vam, da sem dobit Vaše zdravilo « kurje oie.«, za,katere Vam^ bom vedno hvaležen, pfav resnično je kar pjiete v Us.u; v treh dneh^em odpr vi! popolnoma n~j» k»rja ofiesa ra kar « Vam lepo	m Va.
Ijam z vsem »poitovanjem	Mart.»Jalovec. P.O. Vancouver. B. C.