UDK 811.163.6"15"
Erika Kržišnik
Filozofska fakulteta v Ljubljani
JEZIKOVNO IZRAŽANJE KONCEPTUALNE METAFORE BESEDA JE V BESEDILIH 16. STOLETJA
Protestantizem ima pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika tako rekoč brezprizivno ključno vlogo. To je bilo potrjeno že z mnogimi jezikoslovnimi analizami. V prispevku se raziskuje, kako je v besedilih, ki jih je v slovenski prostor v 16. stoletju prineslo to duhovno-zgodovinsko gibanje, jezikovno izraženo področje jezikovnega sporazumevanja. Ciljna domena v prenosniški metafori (conduit metaphor), krovni metafori za to področje, je poimenovana kot BESEDA. Pri tem imamo v mislih večpomenskost leksema beseda, kakor jo izkazuje Slovar slovenskega knjižnega jezika in je izkazana že v besedilih 16. stol. Gradivo za analizo predstavlja kolokabilnost tega leksema v izbranih slovenskih protestantskih besedilih. Na tej podlagi je bila opravljena konceptualnometaforična analiza, kakor jo razume kognitivna semantika.
Protestantism's key role in the development of standard Slovenian is unquestionable and confirmed by many linguistic analyses. The paper discusses the field of language communication which the aforementioned movement brought to Slovenian lands in the 16'h century and how that is reflected in the texts of the period. The target domain in a conduit metaphor, the main metaphor of the field, is named as the WORD comprising of the polysemy of the lexeme »word« as defined by the Dictionary of Standard Slovenian and also expressed in 16'h-century texts. Material for analysis represents the collocation patterns of this lexeme in selected Slovenian Protestant texts, on which basis a conceptual-metaphorical analysis as understood by cognitive semantics was conducted.
Ključne besede: konceptualna metafora, prenosniška metafora, stalne besedne zveze, protestantizem 16. stol., svetopisemska besedila
Key words: conceptual metaphor, conduit metaphor, fixed phrases, 16'h-century Protestantism, Biblical texts
1 Glede na vlogo protestantizma pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika se zdi vprašanje, čemu ravno analiza pojmovanja jezikovnega sporazumevanja, kakor se kaže v slovenskih protestantskih besedilih 16. stol., skoraj odveč. Pomembnost ugotavljanja strukture tega kompleksno zgrajenega mentalnega področja še dodatno potrjuje dejstvo, da je bilo jezikovno sporazumevanje med prvimi področji, obravnavanimi v kognitivni semantiki. M. Reddy je leta 1979 - še pred izidom Lakoff-Johnsonovega programskega teksta o pojmovanju konceptualne metafore Metaphors We Live by leta 1980 - na to temo objavil obsežno razpravo The Conduit Metaphor: A case of frame conflict in our language about language, dopolnjeno z zelo bogatim gradivom iz angleškega jezika. Krovno metaforo za to področje je poimenoval conduit metaphor, kar slovenimo kot metafora kanala ali prenosniška metafora. Na podlagi angleškega jezikovnega gradiva se je kasneje o tej temi razpravljalo še v dveh večjih razpravah. Leta 1998 je Reddyjevo razpravljanje dopolnil J. Grady v članku The »ConduitMetaphor« Revisited: a Reassessment of Metaphors for Communication in leta 2005 E.
Semino z izrabo okvira iz teorije govornih dejanj v The Metaphorical Construction of Complex Domains: The Case of Speech Activity in English. V slovenski jezikoslovni literaturi je bila o jezikovnem izražanju prenosniške metafore doslej opravljena le raziskava na frazeološkem gradivu (Kržišnik 2007). Ugotovitve le-te so izhodišče za analizo gradiva, zbranega iz slovenskih protestantskih besedil.
1.1	Gradivo za raziskavo smo omejili na minimalna sobesedila, ki izkazujejo ko-lokabilnost (povezovalnost) leksema beseda v izbranih besedilih 16. stol. Pregledana so bila naslednja:1 Dalmatinova Biblija (1584), ki je dostopna v digitalizirani obliki, in Trubarjeva besedila Katekizem (TC 1550 in TC 1555), Abecedarij (TA 1550), Ta evangelij svetega Matevža (TE 1555), Novi testament (TT 1557),2 Novi testament - Ena dolga predguvor (TT EP 1557), Cerkovna ordninga (TO 1564) in Hišna postila (TPo 1595). Tako z izbiro leksema in njegovega povezovalnostnega okolja kakor tudi z izbiro besedil seveda tvegamo, da je na tej podlagi opravljena analiza izbranega področja nepopolna, vendar že sama količina pojavljanja leksema beseda v slovenskih besedilih sploh - z iskanjem leme beseda dobimo v korpusu Fidaplus 298 719 zadetkov -3 in v analiziranih posebej - Biblija 1339, Cerkovna ordninga 326, in Hišna postila ok. 1000, iz preostalih besedil so bile zbrane samo vzorčne pojavitve - zagotavlja razmeroma bogat nabor gradiva. Dejstvo, da je v frazemih govorjenja beseda najpogostejša (stalna, variantna ali fakultativna) sestavina (prim. Kržišnik 1994 in 2007), tudi zagotavlja, da v zbranem gradivu lahko pričakujemo prve pojavitve konvencionaliziranih stalnobe-sednozveznih izrazov s to sestavino.
1.2	Splošna teorija metafore, kakor jo razume kognitivno jezikoslovje, v slovenskem jezikoslovju ni zelo sprejeta in tudi ne splošno znana, zato naj na tem mestu za boljše razumevanje predstavimo vsaj temeljna izhodišča, več o tem prim. Kržišnik, Smolic 1999 in 2000 ter Kržišnik 2004, B^dkowska - Kopczyk 2004, tudi Kante 1998. Kognitivno jezikoslovje premika metaforo iz prostora jezikovnega v prostor pojmovnega, zato se govori o konceptualni oz. pojmovni metafori. Na ravni jezika obstajajo jezikovni metaforični izrazi, ti so jezikovna uresničitev metafore na pojmovni ravni. Konceptualna metafora je razumljena kot sredstvo, ki človeku omogoča, da eno izkušenjsko področje razume in doživlja s pomočjo oz. v okviru drugega: mnogi za človeka pomembni pojmi so namreč abstraktni in v njegovi izkušnji ne dovolj natančno zamejeni (npr. ČAS), zato jih mora doumeti s pomočjo drugih pojmov, ki so natančneje zamejeni (npr. PROSTOR). Gre za »čezpodročne« preslikave enega mentalnega področja na drugega (Lakoff 1998: 272) in smer preslikave ni naključna, temveč poteka v smeri od bolj konkretnih pojmov k manj konkretnim. V primeru konceptualne metafore ČAS JE PROSTOR,4 se deni-
1	Vsi navedki iz Dalmatinovega prevoda Biblije so opremljeni z oznakami, običajnimi za izbiblične citate in rabljenimi tudi v digitalizirani obliki besedila na zgoščenki Biblia Slovenica (2004). Navedki iz Trubarjevih besedil so označeni s krajšavami, ki so navedene v Slovarju jezika slovenskih protestantov (2001: 34, 35).
2	Pregledan je bil samo prvi del. Predgovor k temu delu navajam posebej, ker je bil pregledan podrobneje. Razlog za to je seveda razumljiv, gre za neprevodno besedilo. K oznaki TT dodajam EP.
3	Iskanje septembra 2008 - brez izločitve šuma, torej brez morebitnih nerelevantnih zadetkov, kot so npr. ponovitve.
4	Dogovorjen način zapisovanja konceptualnih metafor.
mo pojem prostora preslika na pojem časa. Obstoj konceptualne metafore dokazujejo metaforični izrazi nekega jezika,5 v slovenščini za navedeno metaforo prim. izraze iz dneva v dan, (kaj) sega v čas (romantike), na pragu (česa)^ idr. Z njimi dokazujemo, kako človek dojema čas (več o tem v Kržišnik, Smolic 2000). Jezikovni metaforični izrazi so oblikovno lahko bolj ali manj ustaljeni, prim. razliko med iz dneva v dan in podati se v preteklost (= v pretekli čas). Pri konceptualni metafori gre torej za usmerjeno preslikavo, z jezikovnimi metaforičnimi izrazi pa je mogoče pokazati način, na katerega ta preslikava poteka oz. način konceptualizacije področja.7
Izbrano teoretično izhodišče torej po eni strani omogoča zagledati, kako je mentalno področje jezikovnega sporazumevanja doumevano v duhovnozgodovinskem obdobju, ki je bilo za slovenski jezik in slovenski narod tako ključnega pomena. Ker so bili rezultati analize frazeoloških metaforičnih sredstev, s katerimi se kompleksna konceptualna metafora izraža v sodobnem slovenskem jeziku, že na voljo (Kržišnik 2007), je mogoča tudi primerjava današnjega stanja s stanjem v besedilih 16. stol., in sicer tako na ravni opazovanja konceptualizacije izbranega področja kakor tudi na ravni ugotavljanja jezikovnih sredstev, s katerimi je to izraženo. Jezikovna sredstva, s katerimi so konceptualne metafore jezikovno uresničene, so se namreč v 500 letih nekatera bolj, druga manj ustalila. Dejstva, da je bila večina analiziranih besedil prevedenih, ne bomo aktualizirali, saj bi za to potrebovali kontrastivnoanalitično raziskavo.
2 Prenosniška metafora kot krovna konceptualna metafora za področje jezikovnega sporazumevanja
M. Reddy (1979) na podlagi 141 besed in stalnih besednih zvez v angleščini ugotavlja, da si jezikovno sporazumevanje predstavljamo kot »poštno pošiljko«:8 (1) govorec vloži vsebino, tj. misli, čustva, občutke, v jezikovni izraz, tj. besedo, besedno zvezo, poved, besedilo (To idejo vključi v besedilo na koncu); (2) to »zapakirano« pošlje poslušalcu (Pesem je ljudstvu prinesla idejo osvoboditve); (3) poslušalec iz jezikovnega izraza (posode, paketa) vzame vsebino (Prav potruditi sem se moral, da sem iz besedila izluščil njegove misli). Tako pojmovan proces vso odgovornost za uspeh sporazumevanja nalaga govorcu: če le-ta dobro zapakira vsebino v ovoj, potem poslušalec nima drugega dela, kakor da ovoj odpre in že ima vsebino. Pravi problem nastopi, ko zgodba »poštne pošiljke« postane toliko samoumevna, da poleg metonimične dvojnosti vseh izrazov »posod«, kakorjih imenuje (Reddy 1979: 178-184), prim. Beseda/pesem/ stavek/besedilo ...je skoraj nečitljiv/a/o - IZRAZ/POSODA, Beseda/pesem/stavek/besedilo ...je nesramna/o - VSEBINA POSODE, postane konvencionalizirana tudi raba, ki pravzaprav ne govori več o jezikovnem, temveč o »telepatskem« sporazumevanju,
5	Lahko se seveda konceptualna metafora izraža tudi na kak drugačen način, npr. s sliko, arhitekturo itd. Prim. op. 15.
6	Prag predstavlja mejo prostora med znotraj in zunaj. Prim. SSKJprag 4. pomen: 'izraža čas pred bližnjim nastopom česa'.
7	Kognitivisti ugotavljajo, da je kognitivni ustroj, znotraj katerega človek misli in deluje, po svojem bistvu metaforičen. Jezik pa razumejo kot ustroj, ki je komplementaren kognitivnemu ustroju.
8	Seveda ves čas govori o rojenem govorcu angleščine.
kakor se zgodi npr. v izjavi Izpovedal ji je svoje misli in čustva, Poslušanje pomeni odprtost za misli in čustva drugega človeka.'9
2.1 Konceptualnometaforična analiza frazemov govorjenja v Kržišnik 2007 je pokazala notranjo strukturiranost tega področja za slovenščino (prim. shemo 1). Vprašanje, ali gre za strukturiranost znotraj ene same nadrejene in krovne metafore, ali drugače: ali vse podrejene metafore sodijo v prenosniško metaforo, je v analizi frazeološkega gradiva ostalo nerazrešeno ob metafori BESEDA JE ŽIVO BITJE,10 medtem ko sta BESEDA JE JEDENJE in BESEDA JE POSEST vanjo vključeni preko metafore BESEDA JE DOBIVANJE.
BESEDA JE _
POSODA
prazne marnje
PREMIKANJE
nesti na ušesa
JEDENJE POSEST
obrati do kosti imeti besedo
ŽIVO BITJE
beseda zamere na ustih
PROSTOR obstati sredi besede TEKOČINA beseda teče o čem LINIJA (VERIGA) povedati naravnost OROŽJE ustreliti mimo
DRAGOCENOST
škoda besed
Shema 1
V zapisu imena konceptualnih metafor za področje jezikovnega sporazumevanja je uporabljen izraz BESEDA (JE _), s katerim se nadomeščajo vse prvine sporazumevanja: jezikovni izraz, govorjenje in sporazumevanje. Pri tem se sklicujemo na pomenski opis gesla beseda v SSKJ: 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov, 2. misel, izražena z besedami, 3. izražanje misli z govorjenjem, 4. govorni ali pisni nastop v javnosti, 5. izmenjava mnenj, misli, pogovor, govor.
9	Reddy ob tem opozarja, da matematična informacijska teorija sporazumevanje opisuje na bistveno drugačen način: tisto, kar teče po kanalu, so izrazne podobe znakov, ne vsebina (misli ali čustva). Nesporazumi, ki jih lahko povzroča neozaveščeno zamenjevanje obeh paradigem, imajo lahko usodne družbene implikacije.
10	Tudi v tem prispevku nas to vprašanje ne bo zanimalo, čeprav se zdi, da je ključ do odgovora ravno v teh besedilih, prim. ugotovitve v 4.3.2 v zvezi s prenosnikom in ugotovitev v Kržišnik 2007: 196/197 o povezavi med jezikovnimi metaforičnimi izrazi za področje ROJEVANJA in prenosniško metaforo (priti na svet - PREMIKANJE, porodni kanal - PRENOSNIK).
3 Konceptualna metafora BESEDA JE ^ in jezikovni izrazi zanjo v besedilih 16. stol.
Za analizo ni nepomembno, da večpomenskost leksema beseda izkazujejo že protestantska besedila: 1. Ifsekaj fi dve kamenate Table, kakor fo te perve bile, de jeft te Befsede na nje pifhem (2 Mz 34, 1), 2. Inu fkusi veliku tacih priglih je on nym to befsedo pravil (Mr 4, 33), 3. Veliku pak teh, kateri fo to befsedo pojlufhali, je vernih poftallu (Apd 4, 4), 4. Vletih beffedah S. Paula vfaki famerkai letei duei beffedi (TT EP 1557, o 2b).
3.1 Analiza gradiva
Izhodišče za analizo je bila v shemi navedena struktura metafore BESEDA JE dobljena z analizo frazeološkega gradiva sodobnega slovenskega jezika. To sicer pomeni, da s tem ni nujno pokrita celotna slika jezikovnega sporazumevanja, dana z jezikovnimi metaforičnimi izrazi v slovenščini, je pa obenem zanesljivo v tem naboru dan najbolj in najdlje konvencionaliziran del le-teh.11 Za primerjavo skoraj 500 let starih besedil je to poveden podatek. Omogočil pa je v nadaljevanju izločiti tiste večbesedne izraze, ki so se pojavili že tedaj in so stalni (še) danes, in po drugi strani tiste, ki od današnjega stanja kakorkoli odstopajo. Jezikovni metaforični izrazi katerekoli konceptualne metafore so namreč izrazno lahko bolj ali manj ustaljeni ali sploh neustaljeni, le besedilno uresničeni. O ustaljenosti večbesednih jezikovnih izrazov v jeziku 16. stol. na podlagi te analize ne moremo zanesljivo trditi dosti drugega kot to, da obstajajo (ali ne obstajajo) še v sodobnem jeziku.12 Veliko pa lahko ta analiza pove o doumevanju jezikovnega sporazumevanja oz. jezika sploh v besedilih, tako pomembnih za slovenski kulturni in družbeni prostor, kot so protestantska besedila 16. stoletja.13
I. BESEDA JE POSODA (ZA MISLI
Satu nej enaprafna befseda, de ta (TPo 1595, II/299)
Inu koku fe ie on nom vti nega beffedi dal nafnane (TO 1564, 59a)
Tu fo kratke bej^ide, oli veliku vfebi dershe (TT EP 1557, ff a)
Kai, inu kakouiga lefika, ie ta beffeda, Euangelium, inu kai vfebi dershi (TT EP 1557, f4b ) De bife ta befseda dopolnila, katero je on govuril (Jn 18, 9) Inu je no očistil skazi to vodnokopel vti bessedi (Ef 26) Leta sgul sakrite bej^ede govory (Ezk 21, 5)
Nesapezhati te Beffede tigaPrerokovanja, v'letihBuqvah, sakaj tazhasje blisi. (Raz 22, 10)
11	Razen seveda tistih, ki bi jih morda razkrila šele etimološka analiza.
12	Za stalnost bi bila potrebna statistična obdelava zbranega gradiva, za kar bi bilo treba vzpostaviti elektronski korpus teh besedil. Droben in »na roko« narejen poskus take vrste je opisan v članku Kržišnik 1986, kjer se prvič v slovenskem jezikoslovju obravnava stalnost večbesednih izrazov na podlagi medsebojne povezovalnosti (čeprav termin kolokabilnost v njem ni uporabljen) besed v besedilu.
13	Še več bi o tem povedala primerjava z drugimi prevodi Biblije, ki je kot nadaljevanje te raziskave mogoča.
II. BESEDA JE PREMIKAJOČI SE PREDMET (POSODA) - metafora vsebuje več vidikov: povzročitelj, sredstvo, smer in hitrost (sila, moč) premikanja.
1. Povzročitelj premikanja je prisoten v vlogi izvajalca govornega dejanja ali pa se besede premikajo same na sebi:
a)	Besede same na sebi
Kadarpak ta befsedapride (TPo 1595, II/240)
Is muih vuftpuide ena beffeda te Prauice (TO 1564, 14a)
Takove befsede so timu /^/ditetu eno erdezhuftpernejle (TPo 1595, In/64)
inu obena njegovih beffednejpadla na Semlo (1 Sam 3, 19)
Sakaj vfiga Israela befseda je bila pred Krajla prifhla (2 Sam 19, 11)
njegova beffeda hitru tezhe (Ps 147, 15)
ta nema fvoje befsede nasajpojti (4 Mz 30, 2)
inu puftite moje befsede fkusi vafha ujhejfa noter pojti (Apd 2, 14)
Tedaj je meni na mifsal prifhla GOSPODNIA befseda (Apd 11, 16)
ampak moje befsede neprejdeo (Mt 24, 35)
b)	človek in beseda:14
-	človek in beseda se premikata
na njegovo Befsedo gledamo, inu sletemi ludmy sa njo gremo (TPo 1595, I/176) Boshjo befsedo preganjajo (TPo 1595, I/239) Zheftukrat enimu vyde ena beffeda (Sir 19, 20)
inu vus Svejt je sa to edino befsedo Jhal, katera letukaj ftoji (TPo 1595, 111/150)
-	človek premika besede
Bug je fvojo Befsedo na moj jesik polushil (TPo 1595, I/17) Satu pela ta GOSPVD lete befsede (TPo 1595, I/105)
Toifto befsedo je Chriftus fvojem logrom /^/vta ufta polushil (TPo 1595, 11/27)
kadar on nam fvojo befsedo pofhle (TPo 1595, 11/300)
inu bejfede staui na lafshe (TT EP 1557, bb a)
inu ieft hozhopoftauiti muye befsede vnega vufta (TC 1550 84)
Poftauite ui lete bejjede ute vashe ushefa (TT 1557, 195)
fo lete befsede falsh na en kriu faftop preobernili (TO 1564, 23a)
inu Pravizhnih beffedepreobrazhajo (2 Mz 23, 8)
inu nym tamkaj nyh beffedo smefhajmo (1 Mz 11, 7)
Ieftpoloshim mojo beffedo v'tvoja ufta (Iz 51, 16)
-	človek se premika v (mirujoči) besedi ^ vsebovana metafora BESEDA JE PROSTOR
De nihzhe is njegove befsede ne ftopi (TPo 1595, II/31) de fo v'Boshji befsedi obftali (TPo 1595, 111/151) Ieft fim prenagel bil v'moih beffedah (Job 39, 37) koku bi lesufa vjeli v'befsedi; (Mt 22, 15) de bi ga v'beffedi vluvili (Mr 12, 13)
14 Sem sodi tudi zveza izreči besedo = reči besedo ven (iz ust) = povzročiti, da se beseda premika iz ust ven.
Dal se v besedi spoznati (TC 1550, 158) de nam Bug vrata te befsede odpre (Kol 4, 2)
2.	Sredstvo premikanja
-	po trdni podlagi (prim. zgoraj)
Kadarpak ta befsedapride (TPo 1595, II/240)
-	po zraku
inu njegova beffeda fepovsdiguje do nebes (Sir 13, 23)
Naredi /pet Zion, de tamkaj/pet tvoja beffeda gori pojde (Sir 36, 13)
-	premikanje v tekočem stanju - vsebovana podrejena metafora BESEDE SO TEKOČINA
njegova beffeda hitru tezhe (Ps 147, 15)'^
Ta befseda lA, tezhe njemu vnjegovu/erzej (TPo 1595, I/165)
Bef^ide v'eniga Mosha u/tih,/o kakor globoke vode (Prg 18, 4)
Boga tiga ner vi/higa beffeda, je Modru/ti ftudenez,inu is vezhne Sapuvidi ona
isvira (Sir 1, 5)
3.	Smer premikanja
-	ravna ali neravna linija: vsebovana podrejena metafora BESEDE SO ČRTA/ PALICA/VRV:
skratkimi befsedami (TPo 1595, I/183)
Inu te beffede S. Paula /^//e nemaio vlezhi (TO 1564, 69b)
inu je to befsedo savlejkel noter do pulnozhi (Apd 20, 7)
-	krog
inu s'to bessedoflissig okuli hodimo (Apd 20, 7)
4.	Hitrost premikanja
-	vsebovana podrejena metafora BESEDA JE OROŽJE oftra befseda (TPo 1595, I/163)
Nyh beffede /o mehke/he kakor Olje, inu /o v/aj nagi mezhi (Ps 55, 22)
Kateri /voje jesike brufsio, kakor en Mezh, kateri/vojemi /trupovitimi beffedami
namerjajo, kakor s'ftrelami (Ps 64, 4)
inu ta mezh tiga Duha, kateri je befseda Boshja (Ef 6, 17)
de fo moje beffede (^) vajhe Ozhete sadejle (Zah 1, 6)
sakaj tiga GOSPVDA beffeda nebo falila (Tob 14, 6)
-	vsebovana podrejena metafora SPOR JE VOJNA/SPOPAD inu sbeßedo Bosyo ftati fubper (TO 1564, 152a)
15 Metaforični izraz beseda teče v slovenščini opisuje dve sliki: hitro premikanje in premikanje tekočine. Prekrivno mesto v Lutrovem prevodu se glasi sein Wort läuf schnell, kar implicira hitrost premikanja. A ker so slovenski jezikovni metaforični izrazi za hitrost premikanja besede praviloma uresničitev konceptualne metafore BESEDA JE OROŽJE, tudi (BESEDNI) SPOR JE VOJNA, zveza beseda teče pa to ni, in ker je po drugi strani v slovenščini jezikovno uresničena tudi metafora BESEDA JE TEKOČINA (in to ne osamljeno, prim. druge navedene zglede ali frazema leno cediti besede skozi zobe, sliniti se okrog koga, več v Kržišnik 2007: 192), se zdi ustrezneje uvrstiti zglede v okvir te metafore.
III.	BESEDA JE JEDENJE/HRANA
de en zhlovik ima duji kruh. Ta pervi inu buljhi, kir is Nebes pride, je ta Bojhya befseda (TPo 1595, I/156)
ta zhlovik nei samuzh od kruha fhiu, temuzh od fledne Befsede (TPo 1595, I/155)
temuzhper nyh o/tati, nyh Jkusi fvojo befsedo vardevati (TPo 1595, III/150)
de ta befseda na/higa lubiga GOSPVDA lesu/a Chri/tu/a, katero on/vojem lubim logrom,
v ta ujta daje,/e nemore s'rokamiprieti (TPo 1595, II/28)16
Tvoja bejfeda je moim u/tam Jlaj/ha, kakor Med (Ps 119, 103)
de on sa volo hi/he mora takove beffedeposhreti (Sir 29, 28)
gori srejen v'befsedah te Vere (1 Tim 4, 6)
inu /o pokufsili, to dobro Boshjo befsedo (1 Tim 4, 6)
IV.	BESEDA JE POSEDOVANJ PREDMET (a) s podrejeno metaforo BESEDA JE DRAGOCENOST
(a)	POSEDOVANI PREDMET
kadarje/t to befsedo imam, taku je/tv/e imam (TPo 1595, I/106) V Tim /azhetku ie bila ta Be//eda, inu ta Befseda ie bila per Bugi (TT 1557, 255)17 kadar on to befsedo fgubi (TPo 1595, II/34)
INu GOSPVD je /vojo beffedo darshal, katero je k'nam govuril (Bar 2, 1) koku bi Boshjo befsedo dobru inu terdnu mogli dershati (TPo 1595, II/175) Sakaj te befsede, katereß ti meni dal,/m je/t nym dal (Jn 17, 8) je Bug narpervizh/vojmu Folku fvojo Befsedo dal, inu oblubil, De (TPo 1595, I/22)
(b)	DRAGOCENI PREDMET
Ali Boshja befseda je en vezhni fhaz (TPo 1595, III/3)
inu ena draga beffeda, kir ie vredna (TC 1550, N2b)
vuzhi na to beffedo merkati (TT EP 1557, dd 3a)
hozhemo Boshjo befsedo pred ozhima vfelej imeti (TPo 1595, II/180)
ty Modri pak/voje bef^ide na slati vagi vagujo (Sir 21, 24)
kateri s'Boshjo befsedo kupzhujo (2 Kor 2, 19)
Pu/tite Cri/tu/evo befsedo bogatu mej/aboprebivati (Kol 3, 16)
V.	BESEDA JE ŽIVO BITJE
Inu Boshja beßeda je rafla (TPo 1595, III/23)
ta vom bode lete troshtliue beffede utim ua/him/ercei shiue inu gorezhe fturil (TT EP 1557, ee a)
muie beffede ne pogino (TT 1557, 239)
sku/i to shiuo beffedo Bozhyo (TO 1564, 3b)
Dershi/e tiga furma sdravih befsed;/kerb tiga Svita (2 Tim 1, 13)
/kerb tiga Svita, inu golufia tiga blaga, sadufhy Befsedo (Mt 13, 22)
de Boshja befseda nebo hudu flifhala (Tit 2, 5)
16	Prim. tu Tellu inu ta Kry Chri/tu/eva bode nam fkusi krafft njegove befsede vkruhi inu u'vini k/hpi/hi inu h'pytiu, vnafha Vuftapolofhena (TPo 1595, III/195). Hostija je v tem smislu metaforični izraz, ne v jezikovni obliki, temveč kot materialni predmet (verske) kulture.
17	biti pri (kom) = (kdo) imeti, prim. Vidovič 2000: 243-275.
3.1.1 V besedilih je najti tudi kombiniranje več konceptualnih metafor, npr.
BESEDA JE PREMIKANJE + ŽIVO BITJE
Ali GOSPODNIA bejjeda je k'meniprijhla, inu rekla (1 Krn 23, 7)
BESEDA JE TEKOČINA + ŽIVO BITJE (RASTLINA)
Tukaj on hozhe, de njegova befseda nikar le na jesiku ne gre, kakor ena pejna na Vodi, ali ena Jlina vufiih, katera fe vunkaj plune, Temuzh de ona bode noter vferze vtlazhena, inu enu takovu snameinje oftane, kateriga nihzhe nemore isprati, raunu kakor de bi ona bila vnim frafla, inu ena naturfka reizh, katera fe nepufty vun isprafkati. (TPo 1595, I/49)
3.2. Interpretacija z analizo dobljenega stanja
Analiza je pokazala, da so v analiziranih besedilih rabljena izrazna sredstva za vse konceptualne metafore, ki so v sodobnem slovenskem jeziku jezikovno izražene s stalnimi besednimi zvezami. Zato bomo v nadaljevanju najprej pokazali, kaj je pogojno stalnega na ravni jezikovnih metaforičnih sredstev, nato pa še tisto, kar jezikovno lahko tudi ni izrazno ustaljeno, a je za analizirana besedila značilno.
3.2.1. Stalne zveze
Kot v 3.1 rečeno, o tem, ali in v kolikšni meri so bili ti izrazi stalni že v slovenščini 16. stoletja, ni mogoče trditi nič določnega, lahko pa seveda upravičeno domnevamo, da ustaljevanje jezikovnih sredstev traja dlje časa. Pri tem je zgovoren tudi podatek, da so se stalnosti večbesednih jezikovnih enot avtorji teh besedil dobro zavedali, kakor nam sporoča Trubar v Hišni postili (TPo 1595, I, ):( 2a): My tudi v'navadi imamo, de pravimo: Ena dobra beßeda, enu dobru mejftu najde, aku pak lih nikar vfa mejfta nejfo dobra, taku fe vfaj imajo nekatera dobra, inu nikar fgul huda, najti.
Pogojno stalne besedne zveze so navedene po pripadajočih metaforah BESEDA JE _ _ POSODA:
dopolniti besedo (izpolniti /dano/ besedo),18 prazna beseda',
_ PREMIKANJE
1.	povzročitelj
a)	besede same na sebi: beseda pride iz čigavih ust, beseda gre iz ust (komu), beseda pride na misel, beseda je padla na zemljo (na kamen), beseda (glas, novica ^) se širi/je razširjena,
b)	človek in beseda:
-	človek in beseda se premikata: beseda uide komu, uloviti/ujeti koga v besedi (loviti za besedo k.),
-	človek premika besede: položiti/polagati besede v usta, položiti besedo na jezik, preobračati besede, besede staviti na laž (na laž postaviti koga),
-	človek se premika v besedi (^ PROSTOR): prenagel v besedah (prenagliti se);
2.	sredstvo
-	po trdni podlagi (gl. zgoraj),
-	po zraku /
-	tekoče (^ TEKOČINA): beseda teče komu;
8 V pokončni pisavi so dodane danes bolj ustaljene sestavine ali zveze.
3.	smer
-	linija (črta): zavleči besedo, s kratkimi besedami (na kratko),
-	krog /
4.	hitrost (^ OROŽJE): besede zadenejo koga, ostra beseda; ^ POSEDOVANI PREDMET
imeti besedo, dati besedo komu, iskati (pravo) besedo, najti besedo, držati besedo, zapopasti besedo, jemati (vzeti) besedo komu, priti k besedi (do besede), (^ DRAGOCENI PREDMET) paziti na besede, vagati (tehtati) besede; ^ JEDENJE/HRANA
sladke besede, požreti besedo (npr. požreti očitke = 'besede očitanja'), človek ni samo od kruha živ (človek ne živi samo od kruha); _ ŽIVO BITJE
žive besede, modre besede, beseda nas uči (knjiga ...).
3.2.2 O pojmovanju BESEDE, posebej značilnem za analizirana besedila, več kot tisto, kar je stalno, pove tisto, kar je ali drugačno ali opazno pogosto.
3.2.2.1 V analiziranih besedilih leksem beseda nastopa tudi v zvezah, ki so uresničitev konceptualnih metafor, kakršne v shemi 1 niso zaobjete. Ker v tej shemi dani nabor temelji zgolj na frazeološkem gradivu, statusa dveh »novih« metafor, BESEDA JE KAŽIPOT in BESEDA JE OPORA, ni mogoče natačno določiti. Mogoče je reči le, da se jezikovni metaforični izrazi zanju v slovenščini besednozvezno niso konvencionalizirali kot stalni.19 BESEDA JE KAŽIPOT
moja befseda ima tebi ta pot v'Nebu kasati (TPo 1595, 11/263)
TVoja Beffeda je fvejzha moji nogi, inu ena Luzh na moim potu (Ps 119 105)
Tuia beffeda ie ena Luzh tim muim nogom (TO 1564, 52b)
kadar bi Bug s'to luzhjo fvoje befsede nikar ne bilprijhal, bi oben zhlovik ne bil mogel isvelizhan biti (TPo 1595, II/303)
To metaforo bi pravzaprav lahko vključili v prenosniško metaforo, in sicer v BESEDA JE PREMIKAJOČI SE PREDMET z razlago »kar kaže pot, se premika pred tistim, ki sledi« (= človek in beseda se premikata). Po drugi strani pa je v izrazih, s katerimi se uresničuje, težko spregledati, da ponujajo tudi drugačno rešitev, namreč odločitev za metaforo BESEDA JE LUČ/SVETLOBA, prim. v TC 1550 199: pofvezhui nas JkuJi tuyo befedo stuyem fuetim Duhum. V tem primeru gre za kombinacijo z drugo temeljno konceptualno metaforo VEDETI JE VIDETI (prim. jasno je komu, posveti se komu 'kdo spozna kaj').20
Ob naslednji metafori je treba vnaprej opozoriti na razliko med držati besedo, ki je izrazilo konceptualne metafore BESEDA JE POSEDOVANJE, in držati se besede ali držati se na besedo. Zadnji zvezi sta v analiziranih besedilih pogosto rabljeni, vendar z današnjega vidika nista stalni. Opisujeta sliko oporne palice ali stebra, zato:
19	Več bi pokazala analiza leksema besede v korpusu Fidaplus, mogoče pa tudi že primerjava s stanjem v sodobnem prevodu Svetega pisma.
20	Na tesno povezavo med doumevanjem govorjenja in mišljenja, ki jo kažejo jezikovna sredstva, je bilo že večkrat opozorjeno, pri nas v smislu konceptualno-metaforične povezave prvič v Kržišnik 1994: 185-190.
BESEDA JE OPORA
temuzh fe na to Befsedo Chrijtujevo dershati (TPo 1595, I/187)
Takova Befseda je ta Paliza bila, na katero fe je on opiral inu dershal (TPo 1595, I/258) de fe my cillu tar Jiher/ na to befsedo bofhyo naflonimo/ koker na ano terdno fteno oli
podpurno oli koker na aden dober ftanouiten grunt (TC 1550, 210)
ta befeda ye/ ta grunt/ na kateri fe ta Vera /^/inu cimpra oli fida (TC 1550, 211)
3.2.2.2 Opazno pogosto in z bogatim naborom izraznih sredstev je v analiziranih protestantskih besedilih v zvezah z leksemom beseda uresničena konceptualna metafora BESEDA JE ŽIVO BITJE, tako da je mogoče govoriti o samostojnih vsebovanih podrejenih metaforah in vzpostaviti med njimi hierarhično razmerje:
-	BESEDA JE RASTLINA:
bessede, katere fo uveniga zhloveka ferzej frafle (TPo 1595, I/41)
de ima Boshja Befseda tudi taku vnafhih ferzih fe vkoreniti (TPo 1595, I/49)
Tu Seme je ta Befseda (TPo 1595, I/131)
ker tu pravu dobru Seme, ta Befseda Boshja, venim dobrimpolej ali Nyvi leshy (TPo 1595, I/118)
aku lih nikar ta Befsedapoufod fadu nepernefse. (TPo 1595, I/130)
vnyh ferzi je GOSPVDI Chriftufseva befseda en fhpizhast, bodezh tern (TPo 1595, I/308)
Tu je ta pravi sad, kateri ima is te bessede priti (TPo 1595, II/214)
vsame prozh to befsedo, katera je v'nyh ferce bila fejana (Mr 4, 15)
-	BESEDA JE ČLOVEK s podrejenimi metaforami
a)	BESEDA JE GOSPODAR/VLADAR
temuzh le ta befseda Boshja ima velati, inu regirati (TPo 1595, III/143)
pod Bugom inu njegovo Befsedo biti, kakor nyh podlojhniki, inu njega flufhati (TPo
1595, I/172)
inu fe pruti Bogu inu njegovj befsedi nej hotel ponishati (TPo 1595, III/135) kateriga otroci fo fposhtenem pokorni tei bejjedi (TC 1550, L7) inu tvoji beffedi, ima vus moj Folk pokoren biti (1 Mz 41, 40) inu te ifte shtraiffa fto nega beffedo vti Poftaui (TO 1564, 33a) Kateri Boshjo beffedo zhafty (Sir 4, 17)
b)	BESEDA JE UČITELJ
Boshja Befseda vuzhy nas (TPo 1595, I/148) kateri iepoduuzhen fto beffedo (TC 1550, L8) Tvoja beffeda je en pravi vuk (Ps 93, 5) te befsede, kir je gvifhna, inu vmeje vuzhiti (Tit 1, 9)
c)	BESEDA JE ZDRAVNIK
Temuzh reci fto beffedo inu mui hlapez bodefdrau (TT 1557, 181) temuzh tvoja beffeda, GOSPVD, katera vfe osdravi (Mdr 16, 12)
č) BESEDA JE BOGČLOVEK:
Criftufeua bejjeda inu obluba ie vezhna (TO 1564, 162 b)
Inu taifta BeJJeda je Mefsu pojiala, inu je prebivala mej nami (Jn 1, 14)
Sakaj tvoja beJJeda mene oshivy (Ps 119, 50)
oshivi me po tvoji beJfedi (Ps 119, 107)
VSAZHETKI IE BILA BESSEDA, inu Beffeda je bila per Bugi, inu ta Beffeda je bila Bug. (Jn 1, 1)
V gradivu ni jezikovno izražene konceptualne metafore BESEDA JE ŽIVAL. Med stalnimi besednimi zvezami je v sodobnem jeziku ena sama, in sicer kaj nima ne repa ne glave, a še ta je brez sestavine beseda, tako da odsotnosti besedilne (nestalnobe-sednozvezne) uresničitve v analiziranih besedilih ni nujno treba razumeti kot kak relevanten podatek. Nasprotno pa je mogoče in nujno interpretirati konceptualno metaforo BESEDA JE BOGČLOVEK, ki je pogosto jezikovno izražena in značilna prav za ta in tovrstna besedila. Njena uresničitev je vezana na pojmovanje tako krščanskega boga kakor tudi na pojmovanje jezika (BESEDE) oz. prav na razmerje med njima, saj najprej »Bog ima besedo pri sebi tako tesno, da je beseda hkrati Bog« - pojma IMETI in BITI se poistita, zato je učlovečenje Boga tudi učlovečenje Besede. Prim. v TPo 1595, II/100: Kakor Iohannes vfvojem Evangeliu sufseb lipu na Moisefsa gleda, ker on GOSPVDA Chriftufa sa njegoviga vezhniga Royftva volo, to Befsedo imenuje.
4 Sklepne ugotovitve
4.1	O slovenskem jeziku: Z analizo povezovalnosti leksema beseda lahko v izbranih protestantskih besedilih 16. stoletja ugotovimo obstoj izrazil za vse konceptualne metafore, ki imajo v sodobni slovenščini stalni večbesedni izraz. To ni povsem nepričakovano, saj je oblikovna ustalitev proces, ki poteka v (daljšem) času. Poleg tega sta v njih jezikovno uresničeni dve novi konceptualni metafori, opazno pogosto in notranje strukturirano pa metafora BESEDA JE ŽIVO BITJE, ki med drugim vsebuje podrejeno metaforo BESEDA JE BOGČLOVEK.
4.2	O odnosu do jezika: V protestantizmu kot duhovnozgodovinskem obdobju ima jezik poseben status, kar dokazuje tudi status BESEDE kot pojma in jezikovnega sredstva. BESEDA je povzdignjena v eno od treh božjih oseb. Prim. v Dalmatinovi Bibliji, 1Jn 5, 7-8:2' Sakaj trye fo kir prizhujo v'Nebefsih: Ozha, Befseda, inu fvetiDuh, inu lety trye fo enu. Inu trye fo, kir prizhujo na Semli, Duh, Voda inu Kry, inu letu truje je enu vkup. Enako tudi v Lutrovem prevodu: Denn drei sind, die da zeugen im Himmel: der Vater, das Wort und der Heilige Geist; und diese drei sind eins.^^ Isto mesto se v sodobnem prevodu (SSP 1996) glasi: Trije namreč pričujejo: Duh in voda in kri. V opombah v SSP (1996: 1832) pa o tem mestu preberemo: »Po ugotovitvah besedilne
21	Mogoče pa bi o posebnem statusu besede kot temeljnega pojma in tudi jezikovnega sredstva lahko govorili znotraj besedila Svetega pisma sploh, ne le v protestantskih prevodih le-tega. Kvantitativno dejstvo je tudi, da se leksem beseda v Novi zavezi pojavlja opazno pogosteje kakor v Stari zavezi.
22	Podatek z internetne strani www.biblija.net
kritike nepristna različica, ki pa je prišla v Vulgato in zato imela pomembno vlogo v krščanski teologiji, se glasi: Trije so, ki pričujejo na nebu, Oče, Beseda in Sveti Duh, in ti trije so eno. In trije pričujejo na zemlji, Duh, voda in kri, in (ti) trije so zedinjeni. Teh besed ne najdemo v nobenem gr./škem/ rokopisu pred 16. stoletjem.«
4.3 O razumevanju prenosniške metafore kot krovne metafore za področje jezikovnega sporazumevanja je raziskava dala vsaj dve ugotovitvi.
4.3.1	Glede na mesto, ki ga ima besedilo Svetega pisma v evropski in ameriški kulturi,23 in glede na vpliv, ki ga je to besedilo imelo na evropske jezike, je skrajno nenavadno, da v literaturi o konceptualni metafori za področje jezikovnega sporazumevanja ne najdemo metafor BESEDA JE HRANA in BESEDA JE ŽIVO BITJE. To velja tudi za vse tri na začetku omenjene razprave na to temo (Reddy 1979, Grady 1998, Semino 2005), katerih jezikovno gradivo je bilo izključno (sodobna) angleščina.
4.3.2	Zdi se, da bi bilo mogoče s svetopisemskim besedilom, zlasti pa na podlagi razlag le-tega v protestantskih besedilih razrešiti na začetku omenjeni temeljni Reddyjev problem, ki se nanaša na metonimično dvojnost vseh izrazov »posod«, oz. vsaj pokazati vir za to samoumevno dvojnost. Prim. odlomka iz Trubarjeve Hišne postile:
Kakor lohannes vfvojem Evangeliu sufseb lipu na Moisefsa gleda, ker on GO-SPVDA Chriftufa sa njegoviga vezhniga Royftva volo, to Befsedo imenuje. Sakaj tukaj gre Moises letaku fem noter, De je Bog pred vfo Stvarjo eno befsedo per febi imel, katera je Vfigamogozha bila, kakor on, inu de je Bug fkusi toifto befsedo vfe ftvaril. Tukaj more enu Boshje Bitje ali Stan biti mej Bugom inu to Befsedo, Sakaj ona oba, Bug inu njegova befseda, sta vezhna inu Vfigamogozha, inu fta vfaj, ta, kateri to befsedo govory, inu ta befseda, katera bode govorjena, dvej reslozhene Perfone. (TPo 1595, II/100)
Sakaj Chriftufeva beffeda nej njegova befseda, ona je tiga Ozheta befseda, kakor on fam pravi: Te befsede, katere vy flifhite, neifo moje befsede, temuzh tiga Ozheta, kateri je mene poflal (TPo 1595, II/87)
če je prenosniška metafora temeljna metafora za jezikovno sporazumevanja,24 potem iz navedenih odlomkov izhaja, da se svetopisemski Bog s človekom sporazumeva skozi dvojni prenosnik: Bog deluje skozi besedo (PRENOSNIK;), ki gre skozi Božjega sina (PRENOSNIK2), toda Božji sin je hkrati tudi Beseda, kar pomeni, da PRENOSNIK1 = PRENOSNIK2, ali drugače BESEDA je tisto (POSODA/IZRAZ), skozi kar teče vsebina, in hkrati tudi tisto (VSEBINA), kar teče skozi to posodo. Tako pojmovanje je pojmovanje metonimične dvojnosti.
23	Tudi kot vir za druga besedila.
24	Prim. tudi op. 10.
Viri in literatura
Agnieszka B^dkowska Kopczyk, 2004: Jezikovna podoba negativnih čustev v slovenskem jeziku. Kognitivni pristop. Ljubljana: Študentska založba. Biblia Slovenica. 2004. Digitalizirana izdaja. Jurij Dalmatin, 1584: BIBLIA. Wittenberg. Fida Plus - Korpus slovenskega jezika, http://www.fidaplus.net
Joe Grady , 1998: The »Conduit Metaphor« Revisited: a Reassessment of Metaphors for Communication. Discours and Cognition: Bridging the Gap. Ur. J.-P. Koenig. Stanford: CA: Center for the Study of Language and Information. 79-100. Božidar Kante, 1998: Kaj je metafora? »Kaj je metafora«. Ur. B. Kante. Ljubljana: Krtina. 7-42.
Erika Kržišnik , 1986: Poskus razvrstitve stalnih besednih zvez v Trubarjevi Cerkovni ordningi. Obdobja 6: 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. B. Pogorelec in J. Koruza. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 435-445.
—	1994: Slovenski glagolski frazemi. Doktorska disertacija. Ljubljana.
—	2004: Pojmovanje metafore v kognitivnem jezikoslovju. Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih. Ur. M. Jesenšek. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 56-74.
—	2007: »Metafore«, v katerih govorimo v slovenščini frazeološko - konceptualnometaforična analiza frazemov govorjenja. Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah. Ur. E. Kržišnik in W. Eismann. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko. 183-203.
Erika Kržišnik, Marija Smolič, 1999: Metafore, v katerih živimo tukaj in zdaj. 35. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. E. Kržišnik. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 61-80.
—	- 2000: »Slike« časa v slovenskem jeziku. 36. seminar slovenskega jezika, literature in kul-
ture. Ur. I. Orel. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 7-19. George Lakoff, Mark Johnson, 1980: Metaphors We Live By. Chicago and London: The University of Chicago Press. Michael J. Reddy , 1979: The Conduit Metaphor: A case of frame conflict in our language about language. Metaphor and Thought. Ur. A. Ortony. Cambridge: Cambridge University Press.
Elena Semino , 2005:The Metaphorical Construction of Complex Domains: The Case of Speech
Activity in English. Metaphor and Symbol 20/1. 35-70. Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Poskusni snopič. 2001. Sestavila Majda Merše in France Novak s sodelovanjem Francke Premk . Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika.1970-1991. Ljubljana: SAZU in DZS.
SSP = Sveto pismo stare in nove zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. 1996.
Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. TC 1550 = Primož Trubar, 1550: Catechifmus. Tübingen
TA 1550 = Primož Trubar, 1550: Abecedarium vnd der klein Catechifmus.Tübingen.
TC 1555 = Primož Trubar, 1555: CATECHISMVS. Tübingen.
TE 1555 = Primož Trubar, 1555: TA EVANGELISVETIGAMATEVSHA. Tübingen.
TT 1557 = Primož Trubar, 1557: TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen.
TO 1564 = Primož Trubar, 1564: CERKOVNA ORDNINGA. Tübingen.
TPo 1595 = Primož Trubar, 1595: HISHNA POSTILLA. Tübingen.
Ada ViDovič Muha, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete. Internetna stran www.biblija.net
Summary
16'h-century Protestant writers provided the Slovenian people with foundational and some of the most prestigious texts, such as Abecedarium and Catechismus or the Church Order and the translation of the Bible. A spiritual-historic movement that in the history of a given community held such an important position, which eventually gave rise to the most representative of linguistic forms, i.e. the standard language, needed first to treat language and verbal communication as an essential part for forming all kinds of relationship, primarily (since this was a religious movement) between man and God. The paper analyses the manner in which verbal communication was perceived in 16'h-century Slovenian Protestant texts by using conceptual-metaphoric analysis.
Conduit metaphor as the main conceptual metaphor of the field was analysed among the first (Reddy 1979). Analysis based on fixed expressions (Kržišnik 2007) was conducted for the Slovenian language - the results of this analysis are metaphors (scheme 1) representing verbal communication conceptualisation structure in contemporary Slovenian, also serving as the starting-point of the analysis that is the subject of this paper. The material was limited to the collocations of the lexeme »word« and was acquired from seven Protestant texts, including Dalmatin's translation of the Bible. The analysis reveals the following results:
1.	Regarding the Slovenian language: 16'h-century texts contain phrases of the lexeme »word« representing linguistic realisation of all conceptual metaphors with pertaining conventionalised polysemic expressions in contemporary Slovenian, also revealing two additional metaphors that are nowadays not linguistically expressed through fixed expressions. Clearly evident is the frequent use of a linguistically realised metaphor THE WORD IS A LIVING BEING with two subordinate metaphors _ PLANT and _ HUMAN BEING - the latter with other subordinate metaphors ^ MASTER/RULER, ^ TEACHER, ^ PHYSICIAN and THE WORD IS GODHUMAN. Based on the acquired material it was possible to make a list of fixed expressions, but this does not, however, validate their 16'h-century fixedness, only that their use was documented.
2.	Regarding relation towards language: Special status of the language in the 16'h-century (also held by Protestant writers) - together with frequency and collocational variety of the lexeme 'word' - is expressed also in a declarative fashion by elevating the Word into one of the three Godly entities in the translation of the Bible, e.g. 1 John 5:7: 'Sakaj trye /o kir prizhujo v'Nebe/sih: Ozha, Befseda, inu JVeti Duh, inu lety trye fo enu', the same with Dalmatin and also Luther: 'Denn drei sind, die da zeugen im Himmel: der Vater, das Wort und der Heilige Geist; und diese drei sind eins.' As claimed by textual critique, this cannot be found in any of the Greek manuscripts dating before the 16"" century, and also not in the contemporary translation of the Bible.
3.	Regarding conduit metaphor: It seems that analysed texts reveal the solution of the basic Reddy problem (Reddy 1979) concerning the metonymic duality of the so-called 'container' expressions. Trubar's explanation of the communication between God and man in Hišna postila (TPo 1595, II/100 in II/87) explicitly reveals the duality of the channel through which connection is formed: God works through the word (channel1), which goes through the Son of God (channeli), but the Son of God is simultaneously also the Word, which means that chan-nel1 equals channeli. This could perhaps be seen as the starting-point of metonymic duality.