Podjetništvo Ptuj • Zadnji čevljar v mestu: naslednikov, ki bi prevzeli posel, ni O Stran 5 V Štajerski Aktualno Ptuj • Za inšpektorje dva dixija ob avtobusni postaji zadovoljiva rešitev O Stran 2 Ptuj, petek, 9. aprila 2021 Letnik LXXIV • št. 28 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR GLENN CLOSE: Največja oskarjevska osmojenka. Ji bo letos uspelo? IgorjE/Bergant »Preveč je praznega kričanja in govoričenja« Sojenje Christine Keeler Škandal, ki je zrušil britansko vlado i, J Aktualno Slovenija • Zdravstvenih delavcev vse več, a še vedno premalo O Stran 3 Podravje Središče ob Dravi • 100.000 evrov iz naslova južne meje O Stran 4 Kmetijstvo Slovenija • Manj kmetij kot pred desetletji, a z več zemlje in živine O Stran 9 Ljudje in dogodki Otroci pojejo • Veselile so se: Kiara in Zarja, Klara, Vita in Lana O Strani 10 in 11 Kidričevo, Ptuj • (Ne)dosegljivost zdravstvenih ambulant med epidemijo Ali telefoni res zvonijo v prazno? Svetniki občine Kidričevo so na seji v marcu negodovali zaradi otežene dosegljivosti zdravstvenih ambulant v Kidričevem in Zdravstvenem domu Ptuj. »Ne dvigujejo telefonov in so neodzivni,« je povedala podžupanja Anja Rajher. Direktorica Zdravstvenega doma ptujMekapeek Uhan pojasnjuje, kje so razlogi za težjo dostopnost zdravnika. Večina strani 3 Foto: Črtomir Goznik Spodnje Podravje • Veliko staršev samotestiranja svojih otrok ne bo dovolilo Načrti o plinovodu Še druga energetska avtocesta do Madžarske 2 Štajerski Aktualno torek • 6. aprila 2021 Spodnje Podravje • Med starši osnovnošolcev malo interesa za samotestiranje Samotestiranje otrok razburja širšo javnost Starši učencev, ki obiskujejo osnovne šole v Spodnjem Podravju, niso pokazali večjega interesa za samotestiranje njihovih otrok. Osnovne šole so morale namreč do srede zbrati informacije o številu učencev, ki bi se želeli prostovoljno samotestirati na virus covid-19. Ponekod so bili starši zelo razburjeni in so od ravnateljev zahtevali dodatne informacije glede same izvedbe samotestiranja. Predvsem so navajali, da se šolski delavci ne smejo dotikati njihovega otroka. »Očitali so nam, da smo neodgovorni, nam grozili z izpisom učenca iz šole, zahtevali so dokaze in informacije o tem, kakšno testiranje to sploh je in čemu služi,« je pojasnila Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, kjer se je za samotestiranje odločilo 53 učencev. Po njenem mnenju bi bila ta številka vsekakor veliko višja, če bi osnovne šole prejele dodatne informacije o tem, kako in kje se bo testiranje izvajalo, s katerimi testi in na kakšen način. Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič, meni, da se bo najverjetneje veliko več staršev odločilo za samotestiranje otrok, ko bodo imeli več podrobnejših informacij pristojnih institucij. Kot je povedala Ocvirkova, nekateri starši že sedaj podobna testiranja izvajajo doma. Tako meni tudi Milan Fakin, ravnatelj OŠ Breg, kjer sicer večjih nestrinjanj staršev ni bilo. Za samotestiranje se je odločilo slabih 30 % vseh učencev tretje triade. Širovnik: »Starši otrok ne bodo izpostavljali neznanemu« Ravnatelji pogrešajo predvsem komunikacijo s šolskim ministrstvom in pravočasne informacije. Temu pritrjuje tudi Bogomir Širov- Število staršev, ki se je odločilo za samotestiranje otrok OŠ/št. otrok Vseh otrok v 3. triadi Št. otrok, ki se želijo samotestirati OŠ Ljudski vrt 282 53 OŠ Olge Meglič 111 27 OŠ Mladika 120 20 OŠ Breg 111 33 OŠ Destrnik-Trnovska vas 125 10 OŠ Cirkulane 69 8 OŠ Zavrč 39 2 Coronavirus (COVID-19) Home Te Thank you for taking the time to complete your_e testing kit and helping to keep you Please read these instructions th to help ..^iietethe home test Book the free courier collection of your home test sample ---nnccibl^) Samotestiranje otrok se bo izvajalo doma. ® ti i Foto: Dreamst¡me/M24 nik, ravnatelj OŠ Mladika, ki je sicer samotestiranju otrok naklonjen: »Podpiram akcijo šolskega ministrstva glede samotestiranja otrok na domu, vendar je žal bil celoten projekt izpeljan zelo netaktno. Vodstva šol do danes nismo prejela nobenih dodatnih informacij. Staršem nismo znali odgovoriti na kup vprašanj, ki so jih od nas zahtevali oz. pričakovali. Verjetno je bil namen ministrstva dober, vse skupaj pa je izpadlo zelo slabo. Naše izkušnje s starši so take, da je določena skupina takih, ki pač vsemu nasprotujejo. Večina pa se ni odločila izključno zato, ker ni bilo na voljo pravih informacij. Starši svojega otroka pač ne bodo izpostavljali nečemu neznanemu. Za starše in za šole je pomembno samo to, kako se bo testiralo, kje in s čim. Ne pa koliko testi stanejo in koliko jih je vlada naročila.« Na OŠ Destrnik-Trnovska vas je željo po samotestiranju izrazilo le osem odstotkov staršev otrok zadnjih treh razredov. Starši po besedah ravnatelja Draga Skurjenega niso burno odreagirali, tudi ni bilo nobene polemike na omenjeno temo, ampak se pač za to obliko testiranja niso odločili. »Informacije glede oblike samega testiranja so bile zelo skope. Sam sicer podpiram možnost izvajanja takih testov doma. Starši pa bodo potem tisti, ki bodo morali pravilno ukrepati v primeru pozitivnega testa,« je še dodal Skurjeni. Veliko staršev samotestiranja ne bo dovolilo Na spletnih omrežjih je že veliko staršev izrazilo nestrinjanje glede Učenec bo lahko obiskoval pouk v razredu, četudi se doma ne bo testiral. samotestiranja otrok. V civilni iniciativi Otrok ne damo, ki jo je do zdaj podpisalo več kot 20.500 ljudi, sporočajo, da tovrstnega samotes-tiranja ne bodo dovolili, saj da med drugim pomeni kršenje temeljnih človekovih pravic. »Šola dokazano ni in ne more biti generator okužb, zato je testiranje otrok prekomeren in neustaven ukrep, ki posega v najgloblje pravice otrok, ki jim mora biti zagotovljena nedotakljivost človeške, telesne in duševne celovitosti,« so zapisali v peticiji. Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, intenzivno usklajujejo vse podrobnosti projekta z vsemi deležniki. Trenutno potekajo dogovori in usklajevanja z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, minis- trstvom za izobraževanje ter vsemi odgovornimi v javnih šolskih zavodih glede same izvedbe. Testi naj bi se po zadnjih informacijah izvajali doma. Samotestiranje naj bi bilo prostovoljno in nikakor ne bo pogoj za obiskovanje pouka v šoli. Sam odvzem brisa naj bi bil zelo enostaven in neboleč. Vsi starši in učenci naj bi v kratkem prejeli film in zloženko z navodili, kako test izvesti. Samotestiranje v drugi polovici aprila Med drugim so navedli še, da je pomen takšnih testiranj v tem, da so izjemno dostopna in lahko ponovljiva. »V skupinah, kjer se dela v mehurčkih, dokazano prinašajo koristi. Študije potrjujejo, da to velja predvsem pri prepoznavanju asimptomatskih okužb, s čimer se hitreje prekine veriga prenosa okužbe.« Samotestiranje naj bi se po zadnjih informacijah začelo v drugi polovici aprila. V ponedeljek se otroci vračajo v vrtce, dijaki in učenci pa v osnovne in srednje šole, je v četrtek sklenila vlada. Po besedah ministrice Simone Kustec bo pouk potekal na enak način kot pred zaprtjem javnega življenja, to pomeni, da se v šole vračajo vsi učenci in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, dijaki prvih treh letnikov pa se šolajo po modelu C. Dodatnih obrazložitev glede sa-motestiranja pa v četrtek ravnatelji še niso prejeli. Estera Korošec Foto: CG Ptuj • Kdaj ponovno sanitarije na avtobusnem postajališču? Za inšpektorje sta dva dixija zadovoljiva rešitev Štirinajsti mesec teče, odkar so pri avtobusnem postajališču Ptuj z uradno oznako, da gre za pomembnejše postajališče, postavili dva dixja za tiste, ki se želijo oz. morajo olajšati. Do takrat pa nekaj let ni bilo nobene druge možnosti za potnike, razen seveda bifejskega wc-ja, če so bili njegovi gostje, in bližnjega grmičevja, ki pa ga sedaj ni več, kot izhod v največji sili. Korona pa je tudi to onemogočila, da bi lahko uporabili spodobne sanitarije. Najmanj varuhi zdravja bi morali biti v teh korona časih na okopih, ker so dixiji brez vode in razkužil, torej ne morejo biti v nobenem primeru zdrava in higienska rešitev. V zadnjem času so vsaj očiščeni in imajo papir. Pristojni inšpektorji, ki so se seznanili s stanjem, so se zadovoljili s postavitvijo dixijev, ki se sicer praviloma postavljajo ob različnih prireditvah, in razlago, da bo mesto nekoč imelo novo avtobusno postajo. Razumi, kdor more. Tudi za sanitarije potrebno gradbeno dovoljenje Decembra lani so v MO Ptuj na vprašanje o tem, kako daleč so s postavitvijo montažnega wc-ja (modularnih enot), odgovorili, da aktivnosti potekajo, da so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ker februarja letos gradbenega dovoljenja še ni bilo, so dodatno pojasnili, da morajo pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti potrebna mnenja, soglasja vseh pristojnih za izdajo le-teh (Direkcije za vode, Elektra, plinarne, za kanalizacijo itd.), da bodo imeli popolno vlogo, ki jo bodo posredovali na Upravno enoto Ptuj. Po najnovejših podatkih, ki jih je posredovala Stanka Krajnc Letonja iz MO Ptuj, naj bi tačas potekale aktivnosti za reševanje oz. ureditev javnih sanitarij tudi pri Arrivi. MO Ptuj tako še vedno vodi vse potrebne aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja v okviru modularnih enot na svojem lastnem zemljišču, ker ne morejo vlagati v tujo lastnino, pojasnjujejo. Podjetje Arriva • vil • razmišlja o prenovi obstoječih zaprtih WC Arriva naj bi prav tako preučevala različne možnosti za končno rešitev tega več let trajajočega sanitarnega in javno zdravstvenega problema. Ena od teh je, da bo prenovila obstoječe sanitarije, MO Ptuj pa naj bi zanje plačevala najemnino/uporabnino. V tem primeru pa bodo morali urediti tudi dostop za invalide, ker do sanitarij, ki so jih uredili pod postajališčem, vodijo stopnice. Povsem nerazumljivo je, da so urejena javna stranišča problem v 21. stoletju, in to problem pri javnih objektih, kot so avtobusne postaje in pomembnejša avtobusna postajališča z več sto potniki vsak dan. Še več, če je že do njega prišlo, bi ga morali čez noč rešiti, ne pa zanj porabiti skoraj enkrat več časa kot za projekt ureditve tržnice, ki je bil megalomanski, če štejemo samo zadnji dve leti, odkar je tudi javnost bolj seznanjena s tem problemom. Denar pa sploh ne bi smel biti pro- blem; že samo pri urejanju Peršono-ve ulice se je zaradi podražitev porabilo za 200.000 evrov več oz. za štiri modularne sanitarne objekte. MG petek • 9. aprila 2021 Aktualno Štajerski 3 Kidričevo, Ptuj • (Ne)dosegljivost zdravstvenih ambulant med epidemijo Ali telefoni res zvonijo v prazno? Svetniki občine Kidričevo so na seji v marcu negodovali zaradi otežene dosegljivosti zdravstvenih ambulant v Kidričevem in Zdravstvenem domu (ZD) Ptuj. Javni zavod ZDRAVSTVENI DOM PTUJ SPLOŠNA AMBULANTA KIDRIČEVO ZOBNA AMBULANTA KIDRIČEVO PATRONAŽNA SLUŽBA J -1 Mladinska ulica 9, 2325 Kidričevo Podžupanja občine Kidričevo Anja Rajher je izpostavila nezadovoljstvo občanov zaradi oteženega dostopa do zdravstvene ambulante v Kidričevem. Razpravo na to temo je začela podžupanja Anja Rajher, njene besede je v nadaljevanju podprlo še nekaj drugih svetnikov. Lokalna skupnost je o težavah v zvezi z ne-odzivnostjo ambulant že predhodno pred sejo obvestila vodstvo ZD Ptuj, z odgovorom, ki so ga dobili, pa podžupanja Rajherjeva ni bila zadovoljna. Opozorila je na neod- Možnosti kontaktov: telefoni, e-pošta, nabiralnik, klasična pošta, osebni obisk »Poleg obeh komunikacijskih poti (telefon in elektronska pošta) lahko pacienti dokumentacijo in sporočilo svojemu zdravniku pustijo v nabiralniku pri ambulanti ali pa mu ga pošljejo po klasični pošti. Kot rečeno, seje možno oglasiti tudi v ambulanti, kjer se sestri izroči izvide, naroči recepte oziroma sporoči, zakaj je potrebna obravnava pri zdravniku. Če pacienti po elektronski pošti ne dobijo odgovora, naj pišejo na naslov tajnistvo@zd-ptuj. si. Kljub vsem odprtim komunikacijskim potem ne razumemo očitkov o naši nedosegljivosti. Res pa je, da so telefonske linije zelo zasedene, saj nas ljudje ogromno kličejo. Dela imamo ogromno, ne želimo, da bi bili nedosegljivi. Odprtih je veliko komunikacijskih vhodov: od telefonov ambulant do telefonov na centrali in v tajništvu ZD, elektronski naslovi ambulant (in tajništva ZD), klasična pisemska pošta, pisno sporočilo v nabiralniku pri ambulanti ali pa ne nazadnje tudi osebni obisk,« je poudarila direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Zdravstveni dom Ptuj ima v Kidričevem tri ambulante splošne medicine. zivnost kidričevske zdravstvene ambulante po telefonu. »Ne dvigujejo telefonov in so neodzivni. Tudi po deset dni ni odziva, niti po elektronski pošti,« je poudarila Raj-herjeva. Njene besede je podprlo še nekaj drugih svetnikov, Boris Kmetec, ki je član sveta zavoda ZD Ptuj, je dejal, da lahko o tem povpraša na seji sveta zavoda, vendar mora imeti za to v rokah trdne argumente. Zato je Rajher-jevo in ostale svetnike zaprosil, da če poznajo konkretne primere, mu lahko posredujejo elektronsko pošto, na katero ni bilo odziva, in predajo informacije, ki pa morajo biti verodostojne. Direktorica ZD Ptuj pojasnjuje očitke Za pojasnilo o očitkih, ali telefoni v kidričevski zdravstveni ambulanti in ZD Ptuj res zvonijo v prazno, kot so opozorili svetniki občine Kidričevo, smo zaprosili vodstvo ptujskega zdravstvenega doma. Direktori- ca Metka Petek Uhan je poudarila, da imajo pacienti na voljo več različnih poti, da lahko kontaktirajo svojega zdravnika. Če ambulante kdaj ni moč priklicati po telefonu, je to pripisala prezasedenosti linij. »V občini Kidričevo imamo tri ambulante splošne medicine, v katerih dela 3,5 medicinske sestre, kar je več, kot je normativ. V občini Kidričevo je očitno več starejše populacije, ki ni vešča komuniciranja preko elektronske pošte. Zato je več klicev in posledično zasedenih linij ambulant. Sestre iz ambulant pokličejo paciente nazaj. Če so linije zasedene oziroma ambulante ni moč priklicati po telefonu, imamo na spletni strani ZD Ptuj objavljeni telefonski številki naše ptujske centrale in tajništva. Številka centrale je 02 787 15 00 in tajništva 02 787 16 22. Iz centrale ali tajništva bodo klic posredovali naprej do ustreznih ambulant. Pacienti lahko pridejo tudi osebno do ambulante, prinesejo izvide in nam jih predajo. Pri vratih pozvonijo in lahko tam izvide izročijo sestri. Po telefonu smo dosegljivi več časa, kot je priporočilo države, ki je štiri ure. Telefonsko smo dosegljivi med 7.30 in 14.00. Želimo si, da teh pritožb ne bi bilo in res se v največji možni meri trudimo pri svojem delu. Paciente prosimo za potrpežljivost, saj nam bo le s skupnimi močmi uspelo premagati epidemijo. Če pacient po telefonu ne uspe priklicati svoje ambulante, naj pokliče tajništvo ali centralo ZD Ptuj. Ali pa se oglasi osebno. Ne bi se smelo dogajati, da v ambulantah niso dosegljivi. V Kidričevem je celo več sester, kot je normativ. Čeprav imamo v splošnih ambulantah 30 odstotkov več dela, kot smo ga imeli prej, se ne bi smelo zgoditi, da je ambulanta nedosegljiva. Kot rečeno, če pacientom oziroma njihovim svojcem ne uspe priklicati matične ambulante, sta na voljo še telefonski številki centrale in tajništva ZD Ptuj: 02 787 15 00 in 02 787 16 22.« Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je povedala, da so ambulante po telefonu dosegljive celo več časa, kot je od države priporočen normativ. Tudi komunikacija po elektronski pošti po njenih besedah teče nemoteno. Na elektronsko pošto odgovarja odzivnik Direktorica Petek Uhanova tudi ne more pristati na očitke o neodzivnosti po elektronski pošti. »Urejen imamo avtomatski odzivnik, ki pošiljatelju odgovori, da smo sporočilo prejeli. Odzivnik sporoči, da bo termin na elektronski naslov posredovan naknadno, če gre za naročanje za pregled. Če so naročeni recepti, bodo le-ti pripravljeni v treh delovnih dneh. Če gre za druga vprašanja, pa odzivnik sporoči, da bodo odgovori pripravljeni v najkrajšem možnem času,« je pojasnila sogovornica in ostro zavrgla kritiko, da pacienti odgovora po elektronski pošti ne bi prejeli v desetih dneh. »Če bi se to že zgodilo, potem je treba preveriti primer, kaj in zakaj je šlo narobe. Morda bi se lahko odgovor zamaknil, če je pacient čakal na termin za obravnavo v ambulanti. Na očitek, da od nas ni nobenega odgovora, ne morem pristati, ker avtomatsko odgovarja odzivnik. Nikakor ne drži, da na elektronsko pošto v desetih dneh ni odgovora.« Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Foto: CG Slovenija • Zdravstvo v številkah Zdravstvenih delavcev vse več V Sloveniji je bilo v zdravstvu konec leta 2019 zaposlenih skupaj nekaj več kot 31.000 zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Zdravnikov je bilo 17 odstotkov več kot leta 2015, medicinskih sester 49 odstotkov več in zdravstvenih tehnikov štiri odstotke več, navaja državni statistični urad. Zdravnikov je bilo leta 2019 6812, zobozdravnikov 1514, medicinskih sester 7996, zdravstvenih tehnikov 13.468, diplomiranih babic 282, farmacevtov pa 1516, so zapisali na uradu pred svetovnim dnevom zdravja, 7. aprilom. Četrtina vseh zdravnikov je bila konec leta 2019 zaposlena v osnovnem zdravstvu, 35 odstotkov jih je delovalo na klinikah in inštitutih, 21 odstotkov pa v splošnih bolnišnicah. Število zdravnikov, zobozdravnikov in medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev je bilo konec leta 2019 najvišje v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 463, najnižje pa v primor-sko-notranjski regiji, in sicer 136,3. S katerimi profili nad in s katerimi pod povprečjem EU Slovenija sicer po številu zdravnikov in medicinskih sester na 100.000 prebivalcev zaostaja za številnimi članicami EU. V letu 2018 se je med 21 članicami, za katere je bil na voljo ta podatek, uvrstila na 17. mesto. Po številu medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev, pa se je med 16 članicami EU, zajetimi v primerjavo, uvrstila šele na 13. mesto. Po skupnem številu zaposlenih medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in diplomiranih babic na 100.000 prebivalcev je Slovenija presegla evropsko povprečje in se uvrstila v prvo tretjino. Po številu zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev pa je s 317,8 zdravnika na 100.000 prebivalcev skoraj dosegla povprečje EU. Na prvem mestu je bila sicer Avstrija s 524,1 zdravnika na 100.000 prebivalcev, na zadnjem pa Združeno kraljestvo z 284,1 zdravnika. Največ diplomantov medicine leta 2017 V obdobju od leta 2014 do 2018 je bilo diplomantov medicine največ leta 2017, ko jih je bilo 361, število diplomantov dentalne medicine pa je bilo najvišje v letih 2015 in 2016, ko jih je bilo 69. Diplomantov farmacije je bilo največ leta 2016, in sicer 184, diplomantov in diplomantk za opravljanje poklica medicinske sestre pa je bilo največ leta 2016, in sicer 776. Srednjo strokovno izobrazbo s področja zdravstvene nege je v omenjenem obdobju zaključilo letno povprečno približno 1100 zdravstvenih tehnikov vključno z babicami s srednjo strokovno izobrazbo. Najbolj zdravi tisti z višjimi plačami ... Od desetih prebivalcev EU-28, starih 16 let ali več, jih je v letu 2019 povprečno sedem menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro ali dobro. V Sloveniji jih je bilo takega mnenja 66,6 odstotka. Deleži tistih, ki so poročali, da so zelo dobrega ali dobrega zdravja, so se tako kot v večini drugih držav tudi v Sloveniji zelo razlikovali med dohodkovnimi skupinami. Med osebami v najnižjem dohodkovnem razredu, ki znaša 20 odstotkov populacije z najnižjimi dohodki, je bilo v letu 2019 le 48,8 odstotka takih, ki so poročale o dobrem ali zelo dobrem zdravju. V najvišjem dohodkovnem razredu, ki predstavlja 20 odstotkov populacije z najvišjimi dohodki, pa je bilo takih ljudi 79,1 odstotka. V obeh skupinah je bil delež nižji od povprečja v celotni EU, ki je v najnižjem dohodkovnem razredu znašalo 59 odstotkov, v najvišjem pa 79,8 odstotka. Sta, Sm 4 Štajerski Podravje petek • 9. aprila 2021 Sp. Podravje • Obmejne občine dodatni državni denar porabile za ceste Središču ob Dravi 100.000 evrov iz naslova južne meje Obmejne občine so lani prejele dodatna sredstva od države z naslova t. i. »južne meje«. Vlada se je namreč julija lani odločila, da občinam na zunanji schengenski meji povrne del stroškov, ki so nastali zaradi povečanega nadzora državne meje, kije bil potreben zaradi povečanega števila nedovoljenih prehodov državne meje. Denar so občine lahko namenile za obnovo občinskih cest, ki so dodatno obremenjene zaradi nadzora južne meje, postavitev razsvetljave in za nakup tehničnih sredstev, katerih namen je večja varnost občanov. Na višino zneskov so vplivali število nezakonitih prehodov, število prebivalcev in dolžina meje s sosednjo Hrvaško. Večina haloških občin je prejela med 40.000 in 45.000 evrov. V občini Cirkulane so sanirali lokalno cesto v Brezovcu v dolžini 130 metrov in asfaltirali javno pot v naselju meje v dolžini 230 metrov. Vrednost gradbenih del je znašala nekaj več kot 49.000 evrov. Na podlagi sklepa vlade za povračilo stroškov občinam zaradi povečanega nadzora države meje pričakujejo sofinanciranje v višini okoli 41.600 evrov. Na višino dodeljenih sredstev so vplivali število nezakonitih prehodov, število prebivalcev in dolžina meje s Hrvaško. Promocijsko sporočilo Aprilsko vzdušje in ugodnosti v Qcentru Ptuj Velikonočni prazniki, pa naj ste jih preživljali v znamenju proslavljanja najpomembnejšega čudeža krščanstva ali iskanja okrašenih jajčk v družbi dolgouhih zajčkov, so za nami. Čas je, da se s Qcentrom Ptuj ozremo proti izzivom in priložnostim, ki jih bodo prinesli naslednji tedni. April smo bolj ali manj nasmejani začeli z dnevom norcev, za nami pa je tudi največji krščanski praznik leta. A dogajanje v tem mesecu spremenljivega vremena bo vseskozi pestro tako v Qcentru kot tudi v ostalih kotičkih sveta. Konec meseca se bomo v deželi na sončni strani Alp spominjali dneva upora proti okupatorju, na globalni ravni pa se bo svet z mislijo na boljšo prihodnost združil 22. aprila, na svetovni dan Zemlje. V drugem tednu aprila smo praznovali še dan slovenske zastave, preko luže pa april velja za mesec ozaveščanja o prosto-voljstvu, jazzu ter matematiki in statistiki. Četrti mesec leta 2021 se ni začel prida obetavno. Vladni ukrepi, povezani s preprečevanjem širjenja pandemije, so športno, akademsko, kulturno ter vsesplošno javno življenje skrčili na omejeno število medčloveških stikov, kar pa večini ni preprečilo proslavljanja velikonočnih praznikov v krogu svojih najbližjih, ustavilo pa ni niti življenja v trgovskem središču Qcenter na Ptuju. Supermarket Tuš je v nedavnih dneh s široko ponudbo vedno svežih ter lokalno oziroma slovensko pridelanih izdel- kov poskrbel, da so se mize šibile pod težo velikonočnih dobrot, tudi sicer pa boste kupci v Qcentrovi izpostavi slovenske trgovinske verige zmeraj našli izdelke po ugodni ceni ter, kar je najpomembneje, po vašem okusu. Z enim obiskom našega nakupovalnega centra lahko ob tem opravite še poštne, bančne ter mobilne storitve. Kmalu, ta- koj ko bo to znova mogoče, vas že nestrpno pričakujemo tudi med nakupovalnimi policami trgovin z obutvijo, oblačili, opremo za dom, športnimi rekviziti in drugih prodajaln ter kavarnami Qcentra Ptuj. Obiščite nas v Qcentru Ptuj, nakupovalnem središču zadovoljnih kupcev. Zneski za občine ob zunanji schengenski meji, 2020: Občina Št. nezakonitih prehodov Število prebivalcev Dolžina meje z RH (v metrih): Višina sredstev (v evrih): Središče ob Dravi 629 1.951 18.944 98.290 Ormož 132 11.968 24.148 72.084 Zavrč 123 1.533 10.783 46.295 Žetale 213 1.297 7.097 45.642 Podlehnik 213 1.790 5.110 41.857 Cirkulane 133 2.362 9.968 41.639 Videm 11 5.587 6.482 19.370 Gorišnica 0 4.097 466 1.353 Podatki o ilegalnih prehodih so za obdobje od 1. 1. do 3. 12. 2019. Vir: Ministrstvo za notranje zadeve 45.000 evrov so prejeli v občini Žetale in jih porabili za vzdrževanje občinskih cest na obmejnem območju. Vobčini Podlehnikso prejeli nekaj manj kot 42.000 evrov. Denar so namenili za asfaltiranje cest in ureditev razsvetljave ob meji s Hrvaško. Občina Središče ob Dravi je z naslova sredstev za »južno mejo« prejela 98.000 evrov, ki so jih porabili za gradnjo javne razsvetljave v naseljih Šalovci in Obrež (35 solarnih svetilk v vrednosti 70.000 evrov). Preostalo so namenili za vzdrževanje in utrjevanje makadamskih cest in poti ob meji za boljši dostop policije do meje ter lastnikov zemljišč in gozdov. Sredstva z naslova schengenske meje je prejela tudi občina Ormož, in sicer v višini nekaj več kot 72.000 evrov. Z njimi so modernizirali javno pot Mali Kog v dolžini 400 metrov. Skupna vrednost izvedenih del je znašala 81.257 evrov, razliko v višini 9.172 evrov je občina zagotovila iz lastnih sredstev. Število ilegalnih prehodov med letoma 2016 in 2020 Foto: CG Policijska postaja/ Leto 2016 2017 2018 2019 2020 Gorišnica 29 51 144 272 334 Ormož 7 83 162 750 347 Podlehnik 17 6 133 356 259 Vir: Ministrstvo za notranje zadeve Dodatna sredstva za obmejne občine letos še niso zagotovljena V tem trenutku sicer še ni znano, ali bo dodaten denar na voljo tudi letos. Kot so sporočili z notranjega ministrstva, si bodo za ta sredstva ponovno prizadevali in nanje nikakor ne bodo pozabili. Ministrstvu za notranje zadeve se je v lanskem letu odprla nova proračunska postavka z imenom Povračila občinam ob zunanji schengenski meji - povečan nadzor državne meje. Na postavki se je za vse občine ob južni meji nabralo za 2,8 milijona evrov, občinam pa je bilo skupno izplačano 2.762.221 evrov. Estera Korošec Ormož • Za večjo mobilnost Centra za duševno zdravje Zdravstveni dom bo okrepil vozni park Center za duševno zdravje, ki je oktobra 2019 začel delovati pod okriljem ZD Ormož, nudi oskrbo za obsežno območje. Storitve zagotavljajo tudi na terenu oz. na domovih pacientov, za prevoz pa uporabljajo službena vozila, ki pa jih je bilo po novi razširitvi programa premalo. Osebe, ki jih pestijo duševne, čustvene ali vedenjske težave, se lahko po strokovno pomoč obrnejo na ormoški Center za duševno zdravje odraslih. V marcu so program centra razširili z novimi zaposlitvami psihiatrinje, socialne delavke in dveh medicinskih sester. Posledično so se srečali z nujo po nakupu dodatnih vozil. Pot do pacientov bo lažja Kot regijski center storitve nudijo pacientom iz lendavskega, ljutomerskega in seveda ormoškega področja. »V okviru Centra imamo tudi skupnostno obravnavo na terenu, ko gre ekipa pacientu na dom. Z novimi zaposlitvami je potreben nakup dodatnih osebnih vozil,« je pojasnila direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko. Za potrebe centra naj bi zadostovali dve dodatni osebni vozili, ker pa sta dve vozili, ki ju uporablja patronažna služba, dotrajani, bodo skupno nabavili štiri osebna vozila. Vozila naj bi bila bela, s petimi vrati, s petimi sedeži, s prostornino motorja do 1200 ccm in minimalno močjo motorja 60-52 KW. Kot je Vasta Zupanič Domajnko pojasnila Zupanič Domajnkova, gre za osebna vozila za potrebe terenskega dela zdravstvenih delavcev, pri čemer posebna dodatna oprema ni potrebna. Vozila se namreč ne bodo uporabljala v službi nujne medicinske pomoči. Vozila je ponudilo le eno podjetje Sredi marca so zato v ZD Ormož objavili javni razpis za nakup vozil, do konca razpisnega roka pa so prejeli zgolj eno ponudbo. Odzvalo se je le podjetje Avto Skrbiš s Pragerskega, ki bi za ceno 47.000 evrov dobavilo štiri vozila Suzuki Swift s hibridnim motorjem. Ponujeno vozilo je po besedah Zupanič Domajnkove izpolnjevalo vse razpisne pogoje, prav tako pa naj bi bila sama ponudba dopustna. Denar za investicijo bo zagotovil ZD Ormož. Karmen Grnjak petek • 9. aprila 2021 Podjetništvo Štajerski 5 Ptuj • Že skoraj 50 let tradicije čevljarstva Ilič Iz zadnje čevljarske delavnice v čevljarski muzej Stare tradicionalne obrti, poklici, počasi izumirajo. Med njimi tudi čevljarstvo. Na Ptuju je trenutno aktivna le še čevljarska delavnica, Ekspresno čevljarstvo Pavla Iliča, ki bo 12. junija leta 2022 praznovalo 50 let dejavnosti. Ko se je nosilec obrti Pavle Ilič upokojil, je nosilka obrti postala žena Marija, da bi mesto še imelo čevljarja, ki bo poskrbel za manjša popravila obutve in popravila usnjene galanterije, saj tudi torbarja na Ptuju ni več. Avgusta leta 1968, ki ga večina pomni po češki pomladi, se je na Ptuj iz vasi Gornja Sipulja pri Šab-cu v Srbiji na Ptuj preselil 15-letni Pavle Ilič. Prišel je, da bi se izučil za čevljarja. Takrat je na Ptuju že imel čevljarsko delavnico njegov stric Branko Djurdjevič, ki je na Ptuju odslužil vojaški rok in si tu tudi ustvaril družino. Omogočil mu je vajeništvo, na Ptuj pa je Pavle prišel s svojim bratrancem, ki je tudi želel postati čevljar. Poklicno triletno šolo sta oba obiskovala v Žireh. Po končani šoli je nekaj časa še delal pri stricu. Takrat so še delali nove čevlje za tovarno Lilet in tudi zaščitne čevlje za več podjetij. Naslednikov, ki bi prevzeli posel, ni Ko je odšel na svoje, pa z ženo Marijo, ki se je tudi naučila čevljarskega dela, nista imela več časa za izdelovanje novih čevljev po meri. Še vedno pa je tako, da je največ čevljarskih opravil vezanih na menjavo pet na ženskih čevljih. Prihodnje leto bo obratovalnica imela že 50-letnico, Marija Ilič pa 10 let od prevzema obrti. Oba pravita, da bosta delala, dokler bosta lahko. Prevzemnika ni na vidiku, njune tri hčere so vse že pri kruhu, v izbranih poklicih, obrt jih ni zanimala. Zadnja leta sicer pogosteje kot v preteklosti v obratovalnico prihajajo mladi iz osnovnih šol, ki se želijo seznaniti z delom čevljarja. Vesela sta vsakega obiska mladih. Mladim predstavita delo čevljarja nekoč, kako se je šivalo, kako se je čevelj nadel na kopito ter orodja, ki so jih pri tem uporabljali, od kladiva, šila, šivalnega stroja, luknjača, olfa noža itd. Čevljarska obrt v zadnjih izdihljajih Čevljarjev danes ni več tudi zato, ker ni več tovrstnih šol, nič pa se tudi ne dela na tem, da bi se mlade usmerilo v tradicionalno obrt, saj si tudi kot čevljar lahko zelo uspešen Foto: Črtomir Goznik Čevljarska delavnica je že danes pravi muzej v malem. V uporabi so še vedno tudi stroji, stari čez 100 let. Pavle in njegova žena Marija, ki je po njegovi upokojitvi postala nosilka obrti, resno razmišljata o tem, da bi delavnico po njeni upokojitvi, če ne bo nekoga, ki bo obrt nada-Ijeval, preuredila v muzej oz. prikaz dela čevljarja. in spoštovan ter dobro živiš. Premalo je promocije, kot se tudi premalo dela na ugledu posameznih poklicev. „Napaka je, ko se mladim govori o tem, da naj gredo v šolo, da jim ne treba delati. V šolo naj bi šli zato, da bodo lažje živeli. To bi jim morali znati povedati. Nekdaj je že bilo tako, da brez dela, ni jela," je prepričan Pavle Ilič, ki je v 53 letih, odkar živi na Ptuju, postal že pravi Ptujčan in zaupanja vreden obrtnik. V prostem času pa je tudi uspešen kegljač. Ko bo enkrat čevljarske obrti v Krempljevi 10 nepreklicno konec, pa lličeva resno razmišljata, da bi njuna obratovalnica postala mini čevljarski muzej, v katerem bi lahko obiskovalci spoznali še eno nekoč tradicionalno obrt, ki je žal izumrla, ker ni imela naslednikov. Zgodba, ki bo zagotovo zanimala tudi domače in tuje obiskovalcev Ptuja. MG Čevlji so prepoceni, da bi se popravilo izplačalo Razmah obutvene industrije in slepo sledenje modi z uporabo manj kakovostnih materialov seje negativno odrazilo tudi na področju tradicionalne čevljarske dejavnosti. Čevlji so danes prepoceni, dobiš jih že za 10,20 evrov, zato jih marsikdo niti ne popravlja več. Medtem ko je nekoč človek prišel v čevljarsko delavnico po nove čevlje, je danes obisk vezan le še na popravilo. Pavle pravi, da sicer ljudje še vedno občasno pridejo in vprašajo, ali bi naredil čevlje po meri, a je to postalo predrago, da bi se tega lotil. V trgovinah danes čevlje že dobiš za ceno čevljarskega popravila. Včasih so se čevlji nosili nekaj let, danes le sezono ali še manj. Včasih je bilo na Ptuju deset čevljarjev, pa so vsi imeli delo. Danes vztraja le še eden, pa še ta dela v kriznih razmerah, tudi zaradi covid stanja. \ 1 II M l Foto: Črtomir Goznik Pavle Ilič je samostojno čevljarsko pot v Krempljevi ulici 10 na Ptuju začel 12. junija leta 1972. Obratovalnico je registriral za popravilo obutve in usnjene galanterije. Starše • Razpisane občinske subvencije 120.000 evrov za kmetijstvo in gospodarstvo Po vzoru preteklih let so na občini Starše rezervirali denar za pospeševanje malega gospodarstva in za podporo kmetijstvu. Na voljo je skupno 120.000 evrov, kmetije in manjša podjetja pa se bodo za svoj delež javnega denarja lahko potegovala na javnih razpisih vse do konca oktobra, razen če bo denar prej razdeljen. Z javnima razpisoma bo občina podprla investicije, zaposlovanje ali druge razvojne aktivnosti, ki se izvajajo v času od novembra lani do konca oktobra 2021. Pretežni del denarja je namenjen spodbu- janju razvoja malega gospodarstva, kjer je rezerviranih 80.000 evrov; do 3.000 evrov lahko prejmejo podjetniki v primeru samo-zaposlovanja ali zaposlovanja. V primeru zagona novega socialnega podjetja bo občinska spodbuda znašala do največ 4.000 evrov, z enako višino pa je določena maksimalna podpora podjetjem v primeru investicij v nepremičnine ali opremo. Zaradi velikega interesa kmetov za občinske subvencije letos v Star-šah z razpisom omogočajo 40.000 evrov. Sofinancirali bodo posodo- bitve kmetij, nakup opreme, naložbe v trženje kmetijskih izdelkov in celo izobraževanje. Finančna spodbuda lahko doseže tudi do 100 % vrednosti investicije, zgornja meja finančne podpore pa ne sme preseči 4.000 evrov. Postopek za dodelitev pomoči bo vodila tričlanska komisija, ki jo bo imenoval župan. Komisija bo pripravila predlog upravičencev do pomoči, direktorice občinske uprave Mojce Kacjan pa bo odločila o višini odobrenih finančnih sredstev posameznemu prosilcu. Karmen Grnjak Spodnje Podravje • Načrti o plinovodu Še druga energetska avtocesta do Madžarske V spodnjepodravski regiji ta čas poteka ena od največjih državnih naložb v energetsko infrastrukturo v nacionalnem merilu - gradnja 2 x 400 kW daljnovoda, ki bo služil prenosu električne energije med Slovenijo in Madžarsko. A to ni edini energetski projekt, ki bo posegel v pokrajino ob spodnji Dravi, saj se že pripravlja dokumentacija za gradnjo plinovoda med Ljutomerom in Kidričevim. Foto: CG Med Ljutomerom in Kidričevim bodo predvidoma zgradili 38 kilometrov novega plinovoda premera 0,6 metra. Trasa novega plinovoda je predvidena skozi občine Ljutomer, Sveti Tomaž, Dornava, Juršinci, Hajdina, Videm, Ptuj in Kidričevo. Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta (DPN) za gradnjo 38 kilometrov plinovoda je vlada potrdila na seji 18. marca. Enako kot 2 x 400 kW daljnovod Cirkovce-Pince bo tudi plinovod služil meddržavni distribuciji energenta. »Osnovni cilj prenosnega plinovoda R15/1 Ljutomer-Kidričevo je zagotovitev povezave slovenskega in madžarskega prenosnega plinovodnega sistema, ki bo omogočala prenos zemeljskega plina v smeri Slovenija-Madžarska in Madžarska-Slovenija. Obstoječi plinovod R15 Kidričevo-Lenda-va je na odseku od Kidričevega do Ljutomera premajhne dimenzije (premer 0,25 metra) in ne more zagotavljati razvoja zmogljivosti za čezmejni prenos med Slovenijo in Madžarsko, ki bo omogočen po predmetni povezavi slovenskega in madžarskega prenosnega sistema,« je med drugim zapisano v sklepu vlade. Foto: Novice.svet.24 Projekt na listi Evropske komisije Investitor gradnje bo podjetje Plinovodi, enako kot daljnovod Cirkovce-Pince je tudi prenosni plinovod od madžarske meje do Kidričevega na listi energetskih projektov skupnega interesa (PCI) Evropske komisije. »Načrtovan je prenosni plinovod s premerom do vključno 0,6 metra in načrtovanim tlakom do vključno 100 barov v dolžini okoli 38 kilometrov od obstoječe merilno regulacijske postaje Ljutomer do obstoječe kompresorske postaje Kidričevo. Izgradnja plinovoda obsega polaganje plinovodne cevi, preureditev obstoječe merilno-regulacijske postaje Ljutomer, izgradnjo odcepa prenosnega plinovoda DN100 za merilno regulacijsko postajo Ptuj v dolžini 1,5 km in razširitev merilno-regulacijske postaje Ptuj, gradnjo dveh zapornih postaj in navezavo na obstoječo plinsko instalacijo na lokaciji obstoječe kompresorske postaje Kidričevo s pripadajočo plinovodno infrastrukturo. Predlagani prenosni plinovod poteka po trasi prenosnega plinovoda R15 Kidričevo-Lendava. Izjemoma se od trase prenosnega plinovoda R15 Kidričevo-Lenda-va odmakne na območju Ptuja, kjer med Spuhljo in Kidričevim sledi trasi načrtovanega plinovoda M9 Lendava-Kidričevo,« se glasi kratki opis projekta, strnjen v sklepu vlade. Občine lokalni nosilci urejanja prostora Za projekt bo treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), med udeleženci postopka državnega prostorskega načrta so tudi občine Spodnjega Podravja, skozi katere je predvidena trasa plinovoda. Občine Ljutomer, Sveti Tomaž, Dornava, Juršinci, Videm, Ptuj, Hajdina in Kidričevo so v sklepu vlade navedene kot lokalni nosilci urejanja prostora. MZ 6 Štajerski V središču petek • 9. aprila 2021 Slovenija • Hrvaška aktivno v trženje obale T i «V 1 • • V v Letos pričakujejo se vec slovenskih gostov Hrvati letošnje poletno sezono pričakujejo z optimizmom, a se zavedajo, da bo veliko odvisno od epidemioloških razmer. Ministrica za turizem in šport Nikolina Brnjac ob bolj ugodnih razmerah in pospešenem cepljenju pričakuje več obiskov slovenskih turistov kot lani, zagotavlja tudi, da je Hrvaška pripravljena na glavno turistično sezono. Zagotovila je, da je hrvaški turistični sektor povsem pripravljen na začetek bolj množičnih potovanj. Na Hrvaškem se zavedajo, da bo epidemiološka situacija ključna za turizem ter da jih pričakuje boj za vsakega gosta. Kot je izpostavila Brnjačeva, si Hrvaška intenzivno prizadeva zagotoviti optimalne varnostne in zdravstvene pogoje za turiste. Zato so v začetku leta zagnali projekt Safe Stay in Croatia (Hrvaška, vaša varna destinacija), s katerim so določili varnostne protokole v turizmu in povezanih dejavnostih. »Oznako Safe Stay in Croatia dobijo vsi deležniki v turističnem sektorju in verigi potovanj, kot so prevozniki, letališča, železniške in avtobusne postaje, navtična pristanišča in marine. Gre za potrditev in jamstvo o spoštovanju in izvajanju aktualnih zdravstvenih in varnostnih priporočil za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom,« je pojasnila. To oznako lahko pridobijo tudi hoteli, zasebni apartmaji, kampi, gostinski lokali ... Foto: arhiv M24 Rahljajo omejitvene ukrepe ob vstopu v državo Hrvaška si prizadeva, da bi turistom olajšala potovanja. S 1. aprilom je omogočila vstop v državo potnikom, ki predložijo potrdilo o negativnem testu PCR, velja pa tudi negativni antigenski test, ki je na seznamu odobrenih antigenskih testov v EU. Vstop je možen tudi ob predložitvi ustreznega potrdila o prebolelosti covida-19 ali o cepljenju. »Slovenski turisti so naši stalni gosti in veseli me, da Hrvaško že leta prepoznajo kot zaželeno destinacijo. Verjamem, da bomo ob ugodni epidemiološki situaciji v obeh državah kot tudi večjem številu cepljenih državljanov letos priče tudi večjem številu slovenskih turistov na različnih koncih Lepe naše,« je dejala. Navedla je, da so z namenom iskanja možnosti za olajšanje potovanj začeli dvostranske pogovore z diplomatskimi predstavniki iz držav, s katerih na Hrvaško prihaja največ turistov. »Verjamem, da bo eno naslednjih srečanj tudi s slovensko stranjo«, je napovedala. Za zdaj na to temo ni bilo formalnih stikov s slovenskim ministrstvom za gospodarstvo. Hrvaška bo sicer maja začela proti novemu koronavirusu cepiti turistične delavce, pripravili bodo tudi dodatne točke za testiranje v turističnih krajih, s čimer bodo turistom omogočili testiranja tako pri vstopu na Hrvaško kot tudi pri vrnitvi v domovino. Več letalskih in železniških povezav Ministrica je še povedala, da je Hrvaška zaradi svoje dobre prometne povezanosti želena destinacija za turiste, ki potujejo z osebnimi vozili: »To bo zagotovo pozitivno vplivalo na naš turizem tudi letos, ko v prvi vrsti pričakujemo goste iz Slovenije, Nemčije, Avstrije, Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske in Italije.« Krepitev letalskega prometa pričakuje v drugi polovici leta, ko so polete na Hrvaško napovedale številne letalske družbe. Prav tako verjame, da bo v prihodnosti še bolj zaživel mednarodni železniški promet, posebej proti manj znanim hrvaškim krajem. Sta, Sm y Že zdaj odprtih 300 hotelov in 50 kampov Ministrica za turizem Nikolina Brnjac je povedala, daje na Hrvaškem že odprtih približno 300 hotelov in okoli 50 kampov, v katerih beležijo zadovoljivo število rezervacij: »Ko gre za rezultate v predsezoni, smo v prvih treh mesecih beležili 335.285 obiskov in 1.093.269 nočitev, kar je 53 % števila obiskov in 59 % števila nočitev v primerjavi s prvim trimesečjem lani ter 37 % števila obiskov in 49 % števila nočitev v primerjavi s prvim trimesečjem rekordnega leta 2019.« Spodnje Podravje • Ptujska porodnišnica porod na domu odsvetuje Nizozemke, ki največ rojevajo doma, V Sloveniji narašča število načrtovanih porodov doma, toda natančnejših podatkov o tem nimamo. Gre sicer za dovoljeno prakso v slo-samo štiri samostojne babice in en zavod z nosilko zdravstvene dejavnosti). Stroka je sicer porod na domu v času epidemije prepovedala. Zdravstvena stroka porod doma odsvetuje zaradi številnih zapletov, ki lahko ogrozijo tako življenje otroka kot matere. Tudi v Porodnišnici Ptuj se v zadnjem času pogosteje soočajo z vprašanji porodnic glede poroda doma. Po besedah Damijane Bosilj, predstojnice ginekološko-porod-nega oddelka, porode na domu odsvetujejo. »Gre za osebno odločitev porodnice, ki se mora zavedati tudi morebitnih zapletov, kot so izpad popkovnice, zastoj poroda in poporodna krvavitev. V primeru slednje lahko ženska, ki je pravkar rodila, izgubi en liter krvi na minuto. To pa je življenjsko ogrožajoča situacija, v kateri je treba ukrepati takoj.« Kljub dvajsetletnim izkušnjam na področju porodništva Bosiljeva ne bi upala biti del načrtovanega poroda doma. »Razlog je predvsem ta, da sem seznanjena z vsemi možnimi komplikacijami. Med porodom lahko pride do različnih stisk otroka, ki jih brez podatkov o dogajanju pri plodu težko zaznamo. V porodnišnici pa imamo ves čas možnost nadzora, s čimer lahko preprečimo različne zdravstvene zaplete.« Pred tremi leti so bile pripravljene strokovne usmeritve za porod doma, čeprav ga tudi vse slovenske stanovske organizacije odsvetujejo. Po priporočilih stroke je porod na domu, če se zanj že odločimo, primeren izključno za zdrave ženske, nekoliko bolj za mnogorodni-ce, ostale skupine pa so že precej tvegane. Med drugim priporočajo še, da bi registrirane babice morale vzpostaviti ustrezno komunikacijo z najbližjo, ne več kot 30 minut oddaljeno porodnišnico. Čakanje na prevoz, morebitna gneča na cesti in oddaljenost od porodnišnice so pomembni dejavniki v primeru zapletov in pomenijo večje tveganje. Temu pritrjuje tudi Bosiljeva, ki dodaja, da so ženske doma prepuščene same sebi. Velika težava je tudi ta, da babice v primeru zapletov nimajo pooblastil za dajanje zdravil. V porodništvu pa lahko predpisana terapija rešuje življenja. Na terenu se pojavljajo tudi tako imenovani »ilegalni« porodi na domu, pri katerih ne sodeluje babica z dovoljenjem zdravstvenega ministrstva. V teh primerih se ne ve, kdo je nudil pomoč ob rojevanju, prav tako se ob zapletih velikokrat zgodi, da porodnice ne želijo izdati imen oz. poteka poroda. Težava nastane tudi zaradi vpisa otroka v register, kar lahko opravi samo babica z dovoljenjem. Na Nizozemskem je začelo število rojstev doma upadati Pred desetletji so ženske sicer rojevale doma s pomočjo vaške babice, ampak je bila smrtnost tako novorojenčkov kot porodnic bistveno višja kot danes. Slovenski peri-natalni rezultati so zadnja leta v samem evropskem vrhu - predvsem zaradi rednih pregledov nosečnic ter primerne oskrbe ob porodu in po njem. Tudi na Nizozemskem, kjer se okoli tretjina vseh porodov zgodi doma, je začelo število rojstev doma upadati. Ženske se selijo v porodni- Število porodov v ptujski porodnišnici se povečuje V Porodnišnici Ptuj je bilo v lanskem letu 836 porodov, kar je 1,5 odstotka več kot leta 2019. V zadnjih dveh letih je porast števila porodov petodstoten. Smrti otroka ali porodnice med potekom poroda v lanskem letu niso imeli. Lani seje sicer rodilo 13 otrok z oceno 5 ali manj po Apgarjevi lestvici, s katero se ocenjuje vitalnost novorojenčka. V ptujski porodnišnici opažajo, daje v drugem valu epidemije manj stisk porodnic kot v prvem valu, saj so partnerji pri porodu lahko prisotni. »Zagotovo novopečeni starši pogrešajo bližino prve dni po porodu, kar skušamo vsaj nekoliko ublažiti s hitrejšimi odpusti domov,« je pojasnila Bosiljeva. šnice zaradi vse slabših perinatalnih rezultatov. »Ob tem je treba vedeti tudi, da je njihova koordinacija med babicami na terenu, najbližjo porodnišnico in reševalno službo urejena, ker gre za dolgoletno prakso. Takega sistema, ki je nujno potreben za kakovosten porod doma, mi ne poznamo,« je pojasnila Bosiljeva. Eden izmed razlogov za naraščanje števila porodov na domu je po mnenju Bosiljeve najverjetneje tudi brezoseben odnos v slovenskih porodnišnicah. »Stroka je bila še pred petnajstimi leti premalo pozorna na želje in potrebe porodnic. Danes si zato prizadevamo, da jim skušamo prisluhniti, jih spoznati in jim predstaviti različne možnosti poteka poroda. Če je mogoče, upoštevamo tudi njihove želje. To seveda vedno ne gre, zato v teh primerih sprejmemo tisto odločitev, ki prinaša najmanj dolgotrajnih zdravstvenih težav (inkontinenca, raztrganine ...). Predvsem pa je pomembno vzajemno sodelovanje in zaupanje.« V manjših porodnišnicah, kot je ptujska, je prav gotovo veliko lažje vzpostaviti osebni stik. Najboljše je po nasvetu Bosiljeve izbrati tisto ustanovo, v kateri se posameznica počuti dobro in prijetno. »Porodnišnice si prizadevamo, da bomo z našim individualnim pristopom, strokovnostjo, domačnostjo in srčnostjo tisti prostor, ki ga bodo ženske najprej izbrale za svoj porod. Ta odločitev bo vsekakor veliko bolj varna kot rojevanje doma, ki je sicer lahko zelo lepo, dokler ne pride do zapletov.« V primeru zapletov se lahko porod na domu konča tragično. Foto: CG petek • 9. aprila 2021 V središču Štajerski 7 V • 1 «v • se vračajo v porodnišnice venskem prostoru ob pomoči registrirane babice (v Sloveniji imajo dovoljenje zdravstvenega ministrstva Kljub temu pa se pojavljajo posamezni primeri - tudi s pomočjo oseb, ki za to nimajo ustreznih dovoljenj. Damijana Bosilj, predstojnica ptujskega ginekološko-porodnega oddelka, si prizadeva povezati stroko in domačnost. V ptujski porodnišnici »kot doma« V ptujski porodnišnici so se zato že pred leti odločili, da bodo poskušali prostore urediti tako, da bodo čim bolj spominjali na porod doma. »Moje vodilo je, da bi se ženske pri nas počutile tako, kot da rojevajo doma. Skušamo torej na nek način povezati strokovnost in domačnost. Hkrati pa ženskam znova omogočamo svobodo pri tem zelo intimnem dogodku.« V zadnjih desetih letih so za lajšanje porodnih bolečin in poroda samega vpeljali različne sodobnejše pristope. V porodnih sobah so uredili samostojne sanitarije in tuše. V času popadkov so porodnicam na voljo kad, pručka, različne blazine in ostali pripomočki, s katerimi lažje premagujejo bolečino. V času začetnih pripravljalnih popadkov dovoljujejo tudi gibanje izven porodne sobe, podobno kot doma. Že pred leti so uvedli porod v vodi, za katerega se na letni ravni odloča kar nekaj žensk. Med porodom je lahko ženska v tistem položaju, ki ji najbolj ustreza, prav tako varujejo presredke, dokler je Jia/M24 V evropskih državahje porod doma reguliran Največ žensk rodi doma na Nizozemskem (manj kot tretjina), v Veliki Britaniji skoraj tri odstotke, približno dva odstotka v Kanadi in skoraj dva odstotka v Avstriji. V vseh teh državahje reguliran način dela diplomiranih babic pri načrtovanem porodu doma, napisani so strokovni standardi in priporočila, prav tako je omogočeno zbiranje perinatalnih podatkov in analiziranje izidov porodov. to mogoče. Novorojenčka ne umivajo in ga takoj po rojstvu položijo materi na trebuh. »Na voljo imamo dve sobi, v kateri lahko takoj po rojstvu biva tudi partner. V prihodnjih letih pa načrtujemo ureditev posebnega apartmaja, v katerem bo lahko bivala celotna družina, tudi sorojenci. Želimo storiti nekaj več za tiste, ki pogrešajo tak koncept porodnišnice. Prav tako bi radi v prihodnosti realizirali idejo glede izbire babice na željo porodnice.« Bosiljeva: »Smejočega poroda brez učinkovite analgezije ni« Porod na domu postaja vse bolj priljubljena praksa tudi zaradi številnih zvezdnic, ki so se odločile zanj. Razne vplivnice in družbena omrežja imajo namreč velik vpliv na širšo javnost. Ker je porod ena izmed tem, ki zanimajo veliko število ljudi, se ukvarjajo tudi z njim - velikokrat v idealizirani obliki. Dejstvo je, da so bolečine ob porodu prisotne tako doma kot v porodnišnici. »Vsaka porodnica porodno bolečino doživlja drugače, gre namreč za enkraten in edinstven dogodek. Smejočega in prijetnega poroda brez učinkovite analgezije ni. Naša naloga je lajšanje teh bolečin in porodnici pomagati, da porodi čim bolj naravno in brez trajnih posledic. Da pa vidimo nasmeh pri porodu pa je potrebna učinkovita metoda lajšanja bolečine. Pred nedavnim sem ravno pri porodu porodnice, ki je rojevala z epiduralno analgezijo poudarila, kako lepo je videti žensko, ki rojeva z nasmehom na obrazu. Vedno pa je izbira o načinu poroda in lajšanja porodne bolečine na strani ženske. Naša naloga pa je, da jim omogočimo vse možnosti izbire. Porodništvo je lepo zato, ker večina porodov poteka brez hujših komplikacij, v nasprotnem primeru pa je izjemno težko in boleče,« je povedala Bosiljeva. Estera Korošec Ptuj, Podravje • Finance in plani Doma upokojencev Brez presežka iz preteklosti spet rdeče številke Ptujski Dom upokojencev bo leto 2021 glede na finančni plan zaključil s precej nizkim zaslužkom. Presežek prihodkov (okrog 16 milijonov evrov) nad odhodki naj bi znašal pičlih 2.753 evrov. Če bo sprejem novih stanovalcev v enoto Juršince tekel hitreje od pričakovanj, bi to sicer lahko pozitivno vplivalo tudi na njihove finance, a so plane raje zastavili realno. Leto 2021 prinaša veliko negotovosti, a naj bi ga vendar zaključili z majhnim presežkom prihodkov nad odhodki. V vseh petih enotah Doma upokojencev Ptuj v prihodnjem letu planirajo izvedbo 258.835 oskrbnih dni in 247.177 dni zdravstvene nege. Številke, ki se zdijo precej visoke, pa očitno, kljub vnovičnemu polnjenju posteljnih kapacitet zaradi koronavirusa, še ne bodo prinesle velikega dobička. Da bodo leto končali v zelenih številkah, bodo porabili tudi del presežka iz preteklih let. Plane so po navodilu ministrstva namreč morali nastaviti tako, da bodo poslovali pozitivno. Navodilo ministrstva je, da mora finančni načrt izkazovati najmanj uravnotežen poslovni izid. Ker se enota Juršinci odpira šele sredi leta, so se odločili, da del presežka iz preteklih let namenijo za vzpostavitev delovanja v tej enoti, in sicer za nakup delovne obleke za novo zaposlene in drobni inventar. Šele v začetku naslednjega leta naj bi namestili vseh 90 stanovalcev, do takrat pa bodo seveda prihodki nekoliko nižji. ■ v* • • , » «i Juršinci: investicija vredna 6,9 ali 5,1 milijona evrov? V letu 2021 se bodo v domu tudi kadrovsko okrepili. Januarja so imeli na podlagi delovnih ur 425 zaposlenih, plan za leto 2022 je povečanje števila zaposlenih vsaj na 460. Dodatne zaposlitve bodo potrebne predvsem v enoti Jur-šinci. Dozidava te enote bo sicer dražja, kot je bilo pričakovano. Zadnji aneks, podpisan letos, je težak 117.000 evrov. Član sveta Igor Kopše je na seji zatrjeval, da se je vrednost gradnje v Juršin-cih povečala na kar 6,9 milijona evrov: „Po investicijskem progra- mu je bila ocenjena vrednost 5,1 milijona evrov. Zdaj pa smo že na 6,9 milijona evrov za 90 postelj, seveda, če jaz to pravilno razumem." Dosedanjemu vodstvu je še očital, da je ves investicijski ciklus v zadnjem mandatu potekal netransparentno. Da njegov izračun ne drži in da je končna vrednost gradbenih del 5,1 milijona evrov, pa je pojasnil Mitja Lešnik, predstavnik zaposlenih in skrbnik pogodbe za investicijo. Letošnji aneks, težak nekaj manj kot 120.000 evrov, naj bi zajemal zunanjo ureditev, višji strošek projektiranja ter ureditev opornega zidu ... Brez denarja iz preteklih let bi poslovali negativno Člana sveta Borisa Kmetca pa skrbi dejstvo, da bi bil domski načrt poslovanja za leto 2021 brez porabe presežka iz preteklih let negativen. Izrazil je dilemo, ali ga bo ministrstvo sploh potrdilo. Da jim je prav tak način, torej porabo dela presežkov, predlagalo socialno ministrstvo že leta 2018, je zatrdila pomočnica direktorice za finančno računovodsko področje Sergeja Meznarič. Prepričana je, da je tudi tokrat to prava poteza: „Dejansko je tudi nelogično, da bi lahko iz tekočega rezultata pokrivali primanjkljaj, ki bo nastajal zato, ker bomo juršin-sko enoto napolnili šele jeseni. V tako kratkem času pa je nemogoče pokriti stroške za celo leto in smo želeli zadeve prikazati realno." Direktorica Doma Vesna Šiplič Horvat sicer upa, da bodo dodatne kapacitete napolnili pred koncem leta, kar bi lahko vplivalo pozitivno na poslovanje, a kot je dejala, so se pri finančnem načrtu odločili za „varno" varianto. Ojsterškova: »Kje je denar?« Roziko Ojsteršek, ki je bila doslej predstavnica lokalne skupnosti, je zanimalo predvsem, koliko sredstev iz presežkov preteklih let se je doslej porabilo: „To se je počasi črpalo, bilo je kar 12 milijonov evrovna računu. Koliko pa je zdaj?" Meznaričeva je izpostavila nekatere večje projekte, ki so se financirali iz tega naslova: 3,5 milijona evrov so namenili za investicijo v Juršincih, s tem denarjem so plačali tudi ureditev mansarde v Kidričevem, ki bo vredna okrog 450.000 evrov, pa tudi ureditev kavarne, ki jih bo stala okrog 400.000 evrov. Opremo za kavarno naj bi jim dostavili naslednji teden, a seveda zaradi ukrepov kavarna svojih vrat še ne bo odprla. Direktorica je še pojasnila, da je saldo na transakcijskem računu okrog sedem milijonov evrov in niha glede na dnevne prilive in odlive: „Država pa nam za refundacijo stroškov v povezavi z epidemijo covid-19 dolguje še okrog milijon evrov." Dejansko gre za sredstva, ki so jih zastavili in čakajo povračilo. Ljubico Šuligoj, predstavnico stanovalcev v Domu upokojencev Ptuj, pa je vztrajanje Ojsterškove okrog milijonskih presežkov razjezilo: "To je zadnja seja v takšni sestavi. Sedem let vas poslušam, kje je ta denar. Pojasnili so vam že neštetokrat, pa očitno ne poslušate!" Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 9. aprila 2021 Dornava • Aktualno iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja Kljub epidemiji naložbeno bogato obdobje Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornavaje v ob koncu lanskega leta skrbel za 441 uporabnikov in zaposloval 428 sodelavcev. Jedro zavoda je v Dornavi, dejavnost pa izvajajo na kar 17 lokacijah v podravski regiji; poleg Dornave še v Mariboru, Ptuju in Ormožu. Od lanskega avgusta je na čelu zavoda Ivanka Limonšek, ki ustanovo vodi kot vršilka dolžnosti direktorice. Začasno vodenje zavoda je prevzela po nenadni smrti dotedanje direktorice Ide Jurgec. Kljub zahtevnemu letu in zaostrenim situacijam, s katerimi so se v lanskem letu srečevali v dor-navskem zavodu, so bili kar dobro kos vsem nalogam. Pričeli so gradnjo nove kuhinje in izvedli nekaj drugih investicijskih projektov. Pripravili so tudi vloge za izvajanje vsebin in naložb, s katerimi bodo bodisi izboljšali bodisi nadgradili že obstoječe dejavnosti. Med pomembnejšimi investicijami velja omeniti obnovo strehe na centralni stavbi zavoda v Dornavi in energetsko sanacijo objektov (menjava kotla in oken, namestitev toplotne črpalke, varčnih svetilk in termostatskih ventilov). Oddali Če bo šlo use po načrtih, bi nova kuhinja u zavodu zaživela avgusta letos. »Računamo, da bi bilo do takrat vse končano in preseljeno,« je dejala Limonškova. Vrednost ureditve nove kuhinje je 1,7 milijona evrov. so vlogo za pridobitev sredstev za nakup nepremičnin (hiš) za uredi- Vodenje ZUDV Dornava, ki pod svojo streho združuje blizu 900 ljudi, je lani poleti začasno prevzela Ivanka Limonšek. Leto dni trajajoče vd-jevstvo se ji izteče 13. avgusta. Nova sestava sveta zavoda V ZUDV Dornava seje marca oblikoval nov svet zavoda, v katerega je vlada imenovala dva svoja nova predstavnika (Marjana Megliča in Eriko Masten Toplak), pri čemer je Meglič postal predsednik sveta zavoda. Člani sveta zavoda pa so Masten Toplakova, Ervin Kelemina, Metka Jurešič, Milena Novak, Marina Krajnc in Simona Lacko. tev petih stanovanjskih skupnosti , kamor bi namestili 30 oseb. Pripravili so dokumentacijo za selitev dveh bivalnih skupin v Žabjak, kjer gre za integracijo s sorodno organizacijo Sožitje Ptuj, in za ureditev novih delavniških prostorov v Dornavi. Kupili so CNC stroj za uporabnike, ki jih oskrbujejo po poškodbi možganov. Čakalna vrsta iz leta v leto daljša Tudi v ZUDV Dornava se srečujejo s čakalnimi vrstami. Te so iz leta v leto daljše. Pred štirimi leti (2017) je bilo na čakalnem seznamu 38 prosilcev, leta 2018 53, predlani 89 in lani 90. »Pri uporabnikih, ki so na čakalni listi je v zadnjem času vedno več takšnih, ki bi potrebovali posebno in individualno obravnavo zaradi vedenjskih in čustvenih motenj. V lanskem letu smo intenzivno pristopili k reševanju problemov na tem področju. Konec leta 2020 smo začeli z aktivnostmi za pripravo posebne delovne enote, ki bi imela ustrezne prostorske, tehnične ter kadrovske pogoje,« je pojasnila v. d. direktorice Ivanka Limonšek. 230 okužb s covidom-19, cepljenih več kot 300 Skozi lanski prvi val epidemije so v dornavskem zavodu šli brez okužb. Tudi v začetku drugega vala so jim uspešno kljubovali. Pozno jeseni je bil virus močnejši od preventivnih ukrepov in se je razširil tako med zaposlenimi kot med uporabniki. Po besedah Limonškove je bilo vdor virusa obvladljiv in so situacijo glede na zdravstveno stanje uporabnikov, ki je zaradi pridruženih in kroničnih bolezni bolj kot ne krhko, tudi relativno dobro prestali. Od novembra do januarja je bilo na korona virus pozitivnih 123 uporabnikov in 107 zaposlenih. Februarja so se okužbe pri uporabnikih ustavile in ni bilo več nobenega s pozitivnim testom, med zaposlenimi so potrdili le še eno okužbo. Od lanskega decembra do vključno letošnjega februarja so proti covid-19 cepili 176 uporabnikov in 146 zaposlenih. Mojca Zemljarič Juršinci • Odmera komunalnega prispevka Bolj zakonodajna uskladitev kot podražitev Stari odlok o odmeri komunalnega prispevka v Juršincih je iz leta 2012, zato se ni več skladal z veljavno državno zakonodajo. Novi odlok, ki so ga potrdilijuršinski svetniki, je usklajen z zakonodajo, spreminja pa le način odmere komunalnega prispevka, manj oziroma skoraj nič pa njegovo višino. Z drugimi besedami to pomeni, da se komunalni prispevek v Juršincih naj ne bi podražil, čeprav bodo zaradi drugačnega načina odmere nastale minimalne spremembe, ki pa ne bodo višje od nekaj deset evrov, zagotavlja župan Alojz Kaučič. Odlok, ta je pripravljen na vrednostih, ki višino komunalnega prispevka na območju občine Juršinci poskušajo uravnotežiti z obstoječo obremenitvijo, prinaša še nekaj drugih novosti. V primeru, ko bo občina na novo komunalno opremljala obstoječe objekte, bodo lahko občani komunalni prispevek plačali v mesečnih obrokih, vendar največ v 24. Upoštevana bodo tudi pretekla vlaganja, kar v praksi pomeni, da v primeru rušitve obstoječe stavbe in gradnje nove na njenem mestu ne bo treba poravnati celotnega komunalnega prispevka, temveč bo V Juršincih bodo komunalni prispevek po novem sicer drugače odmerjali, a naj ne bi bil dražji. ta nižji, lahko celo ničen, odvisno od vsakega posameznega primera. Da je bila razprava o predlogu novega odloka na odboru za gospodarstvo zelo živahna, je povedal predsednik odbora Alojz Herga. »Novi način odmere komunalnega prispevka se nam je namreč sprva zdel zelo zapleten, a smo nato razumeli, kaj prinaša, zato smo predlagali, da ga je občinski svet sprejel,« je dejal. Kar se je tudi zgodilo. Sicer pa svetnikom niti ni ostalo kaj veliko manevrskega prostora, saj so o odloku odločali tik pred zadnjim rokom za uskladitev dosedanjega občinskega akta z zakonodajo, ki se je iztekel zadnji dan v marcu. SD Ormož • Praznik KS Velika Nedelja Virtualna proslava ob obletnici kraja V Veliki Nedeljije velikonočni ponedeljek še posebej praznično obarvan. V tem času namreč poteka tradicionalno praznovanje krajevnega praznika ob spominu na bitko v daljnem letu 1199. Lanskoletna prireditev je odpadla, tokrat pa so se odločili, da bodo praznovali na drugačen način. Foto: KG »Veseli me, da imamo v našem okolju veliko novogradenj, kar pomeni, da se mladi odločajo, da ostajajo doma ali se vračajo v naše kraje. To nam nalaga še večjo odgovornost, da še bolje poskrbimo za primerno in urejeno bivalno okolje,« je povedal Meško in se krajanom zahvalil za sodelovanje, predloge, kritike in spodbude. Tradicionalno praznovanje krajevnega praznika v Veliki Nedelji bi zaradi ukrepov, tako kot lani, kaj hitro splavalo po vodi, če se v KS ne bi odločili za virtualno prireditev s kulturnim programom. Tako so izvedli vsaj osrednjo proslavo, s kulturnim programom in nagovorom predsednika KS VN Janka Meška. Izpostavil je osnovno šolo in učence, ki predstavljajo prihodnost kraja. »Lahko smo ponosni na OŠ Velika Nedelja, ki je poleg uspešnega vzgojno-izobraževalnega dela nosilka številnih kulturnih prireditev in je vedno pripravljena na sodelovanje z našo KS. Naši učenci pa s svojimi uspehi na tekmovanjih in tudi pri nadaljnjem šolanju najbolje soustvarjajo prepoznavnost našega kraja,« je dejal Meško. Pohvalil je tudi vključevanje mladine v razna društva, ki v dovoljenih okvirih ustvarjajo na najrazličnejših področjih družbenega življenja. Uredili bodo mrliško vežico »Dolgo je trajalo, da nam je uspelo pridobiti vsa potrebna soglasja za začetek gradnje, ki je planiran v juniju, zaključili pa bi do konca leta,« je povedal Meško. Meško je kot ob vsaki prireditvi doslej predstavil investicije zadnjega obdobja. Tokrat je izpostavil večje investicije zadnjih dveh let, nato pa se ozrl k načrtom za letos. Prva in največja letošnja investicija bo prenova mrliške vežice. Med investicijami pa je izpostavil še začetek večletnega projekta oskrbe s pitno vodo v porečju Drave (1. del), začetek večletnega projekta izgradnje namakalnega sistema (5. faza), investiralo naj bi se v OŠ Velika Nedelja, v načrtu pa je tudi nakup nepremičnine, v kateri je delovala Pošta. Trenutno je v pripravi dokumentacija za izgradnjo kanalizacijskega omrežja na trasi Velika Nede-lja-Drakšl-Senešci, prav tako pa naj bi modernizirali kar štiri odseke javnih poti, sofinancirali naj bi izgradnjo gasilskega doma v Trgovišču, uredili pa naj bi tudi prostor pred stavbo krajevne skupnosti. Na prireditvi je spregovoril tudi župan Danijel Vrbnjak, ki je krajanom ob prazniku čestital. Za kulturni program pa so poskrbeli osnovnošolci OŠ Velika Nedelja, David Stanič in Maruša Toplak na harmonikah ter Maj Meško na kitari. S solo nastopi so gledalce popeljali v svet melodije, prireditev pa so popestrili tudi Ljudski godci. Karmen Grnjak Foto: MZ Foto: MZ Foto: SD petek • 9. aprila 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 Slovenija • Novela zakona o kmetijstvu Zadružniki zahtevajo izjemo V predlogu novele zakona o kmetijstvu, ki gaje vlada pripravila konec prejšnjega meseca, o njem pa bodo v kratkem razpravljali tudi poslanci, je kar nekaj sprememb, večinoma takih, ki bodo poenostavile doslej zapletene birokratske postopke. Če bo novela potrjena, bo manj administracije pri izvajanju kmetijskih ukrepov, vzpostavljeno bo sistematično spremljanje stanja kmetijskih tal, natančneje bo določeno vodenje zbirk podatkov, poenotil se bo način izbire in izvajanja javnih služb, spremenili pa se bodo tudi ukrepi inšpekcije. V veljavo bo stopila tudi uredba o ekološkem kmetovanju, ki se začne uporabljati prihodnje leto. Nadzor nedovoljenih praks Najpomembnejšo zakonsko novost pa bo predstavljala vključitev evropske direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Ta dodatno ureja plačilne roke v verigi preskrbe s hrano in nedovoljena ravnanja deležnikov, Javno agencijo za varstvo konkurence pa določa kot izvršilni organ. V praksi to pomeni, da se bodo nedovoljene trgovske prakse nadzorovale. Zadružna zveza Slovenije po besedah predsednika Boruta Florjančiča podpira prenos evropske direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi v novelo zakona o kmetijstvu, saj je njen namen »zaščita kmeta in spodbujanje krepitve moči kmeta oz. dobavitelja v odnosu do kupca z znatno tržno močjo«. Foto: Profimedia/M24 Kmet hkrati član in lastnik zadruge Vendar se zadružniki ne strinjajo s tistim delom, ki enači odnos kme-t-zadruga in kmet-trgovec. »V odnosih znotraj trgovskih verig je bilo doslej veliko neenakopravnosti, saj je prevladovala pravica močnejšega. Med kmetom in trgovcem prihaja do čudnih praks, izsiljevanj, poslovnega odnosa brez sklenjenih pogodb. Če kmet nima pogodbe, se dogaja, da mu trgovec blago vzame, ko ga potrebuje, ko ga ne, pa ga odslovi, kar pomeni veliko negotovost in brezpraven položaj za kmeta. Novela zakona naj bi vsaj delno omejila te nedovoljene prakse, denimo s pogodbami, ki pomenijo neko varnost. V pogodbenem odnosu ne sme biti nihče podrejen drugemu,« razlaga Branko Valenko, direktor ptujske KZ, ki obenem opozarja, da pri tem ne bi smeli enako obravnavati odnosa, ki vlada med kmetom in zadrugo. »Tam je kmet hkrati član in lastnik, torej ne gre za klasičen odnos med kupcem in prodajalcem, saj prvi - kmet - soodloča pri delovanju zadruge. Zato smo prepričani, da je treba še naprej ohraniti izjemo, po kateri določbe zakona ne bodo veljale za razmerja med zadrugo in njenimi člani, kar evropska direktiva tudi dovoljuje.« Proti enačitvi odnosa kmeta do zadruge in trgovine Po doslej veljavni zakonodaji je specifično razmerje med zadrugo in njenim članom upošteva SURSpredlogu novele pa je očitno prišlo do napačnega pojmovanja tega odnosa, meni Florjančič, zato tudi poziv h korekciji in upoštevanju izjeme. Za zadrugo je značilno, da jo ustanovijo kmetje s skupnimi interesi, ki so njeni dobavitelji in kupci, upravljavci in nadzorniki. Odnos v zadrugi po njegovih besedah temelji na načelu enakopravnosti, solidarnosti, znanju, spoštovanju in delovanju po sistemu en član en glas in ga ne gre enačiti z ostalimi odnosi. »Seveda se strinjamo, da je treba urediti razmerja znotraj verige, saj bi bilo paradoksalno, če se ne bi. Osnovni namen direktive je zaščita kmeta, prav zadruge pa predstavljajo temeljno obliko, v kateri se kmetije povezujejo. Če izjeme v zakonu za zadruge ne bo več, bodo te v istem košu kot drugi akterji na trgu, poleg tega bo več tudi birokracije in nadzora posameznih institucij nad odnosom zadruga-član zadruge, kar pa bi kmeta lahko odvrnilo od povezovanja in opravljanja dejavnosti. To pa je v nasprotju s stališči EU, ki gre v smeri primarne zaščite kmeta in njegovih oblik združevanja.« Senka Dreu Slovenija, Podravje • Kmetije v številkah pred desetletji in danes Manj kmetij, a z več zemlje in živine Slovenska kmetija v povprečju obdeluje sedem hektarjev zemlje, v hlevu pa ima šest glav živine, kar je za dobrega pol hektarja več kot pred desetimi in skoraj poldrugi hektar več kot pred dvajsetimi leti. Število velikih živali je v tem času v povprečju naraslo za približno pol glave. Kljub spodbudnim statističnim številkam pa slovensko kmetijstvo doživlja veliko preobrazbo. Kot je razvidno iz prve tabele, je bilo lani v državi registriranih 67.927 kmetijskih gospodarstev, kar je devet odstotkov manj kot pred desetletjem, ko jih je bilo 74.646, in 21 odstotkov manj kot leta 2000, ko jih je bilo še 86.467. Največ srednje velikih kmetij Kaj se torej dogaja? Če kmetijska gospodarstva po velikosti razdelimo v tri skupine: na tista, ki obdelujejo do tri hektarje površin, od tri do dvajset hektarjev in nad dvajset hektarji, ugotovimo, da se je v zadnjih desetih letih precej spremenila njihova struktura. Povečalo se je število kmetij v zadnji skupini, torej tistih z najmanj dvajset hektarji površin, kar je posledica naraščanja intenzivnega kmetovanja, medtem ko se je v ostalih dveh skupinah zmanjšalo. Največ kmetij, 55 odstotkov, obdeluje od tri do dvajset hektarjev zemlje, kar je 57 odstotkov vseh kmetijskih površin. Velikih kmetijskih gospodarstev z več kot dvajset hektarji je sicer samo šest odstotkov, delajo pa na 34 odstotkih vse obdelovalne zemlje. Čeprav se trend upadanja majhnih kmetij vztrajno nadaljuje, pa je med nekaj več kot 67.900 kmetijami v Sloveniji z 38 odstotki še vedno največ malih kmetov, ki nimajo več kot tri hektarje zemlje in obdelujejo samo devet odstotkov vseh kmetijskih površin. Največ obdelovalne kmetijske zemlje oziroma več kot 30 odstotkov vseh površin je bilo tudi lani v pomurski, podravski in posavski statistični regiji. Padec v prašičereji, porast v perutninarstvu Reja živine je v zadnjem desetletju upadla za tri odstotke, in sicer s 421.553 na 408.683 glav velike živine (GVŽ), z 79 pa se je na 66 zmanjšal tudi delež kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo. Upad števila živali je najbolj očiten na manjših kmetijah z manj kot dvajset glavami živine, medtem ko je bilo v hlevih velikih kmetij živali več: leta 2010 je bilo goveda skupno 472.333, leta 2020 pa 476.382. Se je pa v tem času za kar 44 odstotkov povečalo skupno število perutnine, in sicer z dobrih 4,9 milijona na več kot sedem mi- rejo goveda ukvarjalo 21 odstotkov manj kmetij; z rejo perutnine 25 odstotkov manj, z rejo prašičev pa kar 54 odstotkov manj. Prehransko odvisni od uvoza Slovenija je pri večini kategorij agroživilskih proizvodov še vedno odvisna od uvoza, saj doma ne pridelamo dovolj hrane. Stopnja samooskrbe je tako najnižja pri zelenjavi, kjer, kot prikazuje tabela 2, ne dosegamo niti 50 odstotkov, z 48 odstotkov leta 2000 pa je na skoraj 75 odstotkov narasla samooskrba z žiti. Medtem ko smo bili na prelomu stoletja z mesom več m Foto: Profimedia/M24 sati slabim vremenskim pogojem za pridelavo medu. Iz tabele 3 pa je razvidno, da smo v zadnjih letih porabili manj žit, krompirja in medu, rahlo povečali potrošnjo mesa in jajc, bistveno več pa porabili zelenjave: leta 2000 smo je pojedli manj kot 80 kilogramov na prebivalca, devet let kasneje pa že dobrih 117. Ključno povezovanje živilskih verig Kot pojasnjujejo državni statistiki, sicer stopnja samooskrbe po posameznih kategorijah niha glede na spremembe v obsegu pridelave in porabe. Samooskrba Število kmetij, Slovenija, 2000-2020 lijonov primerkov. Drastično pa je upadlo število v nekdaj slovenski paradni prašičereji, saj se je v desetih letih zmanjšalo za 38 odstotkov in z nekaj več kot 382.000 živalmi padlo na manj kot 236.000. Upadla je tudi reja ovac (za 17 %) in koz (za 21 %). Padec števila živali gre tudi pripisati dejstvu, da številni kmetje opuščajo vzrejo. Tako se je lani z kot 90-odstotno samooskrbni, se je do leta 2019 ta delež znižal za dobrih deset odstotkov. Skoraj za polovico se je zmanjšala pridelava krompirja, in sicer je padla z dobrih 83 na 46 odstotkov. Le z jajci ostajamo na približno isti ravni, torej smo z njimi 95-odstotno sa-mooskrbni. Največji padec beležimo pri medu, a ga je treba pripi- Stopnja prehranske samooskrbe v odstotkih Leto Žita Meso Zelenjava Krompir Jajca Med 2000 48,0 91,6 47,2 83,3 95,4 111,7 2005 60,0 88,4 45,0 74,1 94,5 75,0 2010 56,6 84,2 30,1 62,9 92,7 73,9 2015 72,1 73,9 39,6 58,8 93,1 70,7 2019 74,9 81,0 43,2 46,6 95,1 44,2 Vir: SURS Potrošnja kmetijskih proizvodov (v kg ; na prebivalca) Leto Žita Meso Zelenjava Krompir Jajca Med 2000 129,8 88,5 78,5 90,2 10,8 1,0 2005 124,0 97,3 91,3 76,8 6,5 1,1 2010 121,1 93,7 91,8 70,3 10,2 1,1 2015 120,9 88,3 109,9 68,3 11,1 1,4 2019 120,4 90,8 117,5 62,0 11,7 0,7 je postala predmet razprav zlasti v času epidemije, ko so na plan privrela razmerja znotraj posameznih agroživilskih verig, ki so z redkimi izjemami precej neurejena in nepošteno razporejena. Zato bi veljalo slovensko prehransko samooskrbo po besedah agrarnega ekonomista Aleša Kuharja urejati predvsem skozi povečevanje konkurenčnosti kmetijsko-živilskega sistema, torej povezovanje in sodelovanje kmetijstva kot pridelovalca surovin in živilskopredelo-valne industrije, ki izdeluje končne izdelke. Poglavje zase, ki mu bo v prihodnje treba posvetiti več pozornosti, pa je tudi na ozavešča-nju potrošnika glede kupovanja lokalno pridelane hrane in glede zavržene hrane. Količine odpadne hrane se namreč povečujejo, več kot polovica pa je nastane v gospodinjstvih. Po podatkih Sursa smo je namreč leta 2013 zavrgli 57 kilogramov na prebivalca, leta 2019 pa že 67. Senka Dreu Vir. SURS Vir: SURS 10 Štajerski Naše prireditve petek • 16. aprila 2021 Ptuj • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona - drugi del Veselili so se: Kiara in Zarja, Klara, Vita in Lana V tem dnevu so se na odru pevskih talentov projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo predstavili učenci OŠ Mladika in OŠ Breg. Nastopilo je deset pevk, med njimi pevski duet, in en pevec, ki so tako kot vedno razveselili s petjem slovenskih pesmi. Pesem iz njihovih ust še posebej lepo zveni. Sponzorji prireditve Sponzorji so bili: MO Ptuj, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor - največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Sazas, Talum, Klima Ptuj, Anprotehnik, Teleing gradnje, Kemovod, Čisto mesto, Betonarna Kuhar Dušan - beton in betonski izdelki, Biro 33 Stanislav Arnuš, Kaass avto Ptuj in Avtoservis Turnšek Ptuj. Peli so: OŠ Mladika: Ljupka Mia Marin, Katarina Strelec ter Kiara Žohar in Zarja Palir v mlajši kategoriji ter Gea Palir, Pia Samobor in Klara Hvaleč v starejši. OŠ Breg: Ana Lackovič in Vita Stanovnik v mlajši kategoriji ter Lana Kostanjevec in Enej Stanovnik v starejši. Razveseljivo je, da je med njimi vsako leto tudi nekaj novih, najbolj vztrajni pa svoj pevski in glasbeni talent pilijo že več let. So zgled vsem tistim, ki šele stopajo na ta oder, da je treba vztrajati in da prvi nastop ni vedno tudi uspešen. Zagotovo pa je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo eden tistih projektov, ki na široko odpira vrata pevskim talentom in še posebej tistim, ki se nekoč vidijo na pevskih in glasbenih odrih, ker bo to njihova življenjska izbira. Posnetke z njihovega letošnjega predizbora, predizbori zaradi zdravstvenih ukrepov potekajo v studiu Radia Ptuj, si je mogoče ogledati na Facebook in YouTube strani Radia Ptuj. V polfinale sta v mlajši kategoriji iz OŠ Mladika napredovali Kiara Žohar in Zarja Palir, ki sta zapeli pesem Za Slovenijo živim, v starejši pa Klara Hvaleč s pesmijo Nisi sam. Osnovno šolo Breg bo v mlajši kategoriji v polfinalu predstavljala Vita Stanovnik s pesmijo Kdo še verjame, v starejši pa Lana Kostanjevec s pesmijo Ne bodi kot drugi. Tudi v novi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so imeli mladi pevski talenti MO Ptuj oz. ptujskih osnovnih šol polno podporo ptujske županje Nuše Gajšek, ki je vsem, ki letos sodelujejo, zaželela veliko uspeha. MG Foto: Črtomir Goznik Kiara Žohar in Zarja Palir, 5. b-razred, OŠ Mladika, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda): „Sodelujeva prvič. Pesem sva skupaj izbrali. Pomagala nama je tudi učiteljica Marta Skrbinšek." Kiara v šoli še posebej uživa pri likovnem pouku in glasbi. V prostem času se ob petju posveča tudi igranju klavirja. Tudi pleše. Z Zarjo sta si že pred nastopom želeli, da bi se uvrstili v polfinale. Za sodelovanje v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo jo je nagovorila sestra. Zarja ima rada matematiko, glasbo in slovenščino. V prostem času veliko bere in se ukvarja s športom. Želi postati veterinarka. Doma ima mačko, ribo in dva konja. Posveča se rekreacijskemu jahanju. AKCIJA ZBIRANJA OVNIH ODPADKOV Akcija bo potekala v aprilu in maju po sistemu od vrat do vrat. Za brezplačen odvoz se uporabniki prijavite z obrazcem, ki ga prejmete na položnici za mesec marec. Uporabnike vabimo, da odpadke, ki se ne zbirajo v posodah ali vrečkah doma, pripeljete v katerega izmed šestih zbirnih centrovv upravljanju Čistega mesta Ptuj. Informacije o lokacijah in odpiralnih časih najdete na spletni strani https://cistomesto.si/zbirni-centri/ oz. skenirajte QR-kodo. Vašzbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj \ S w B Na voljo mobilm Radio Ptuj in Sla je CO -4—' Q. O T3 ca C/3 'c T3 (D p* Google play petek • 2. aprila 2021 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 11 Foto: Črtomir Goznik Ljupka Mia Marin, 5. b-razred, OS Mladika, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki): „Pesem, ki sem jo zapela, mi je bila všečne od samega začetka, ko sem jo slišala. Všeč pa mi je tudi skupina Čuki. Zelo rada poslušam Ulo Ložar. Njeno pesem bom pela v prihodnji sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Šport in glasba sta moja priljubljena predmeta. V prostem času igram tudi klavir. Želim si postati pevka in odlična pianistka. Rada tudi pomagam pri domačih opravilih." Foto: Črtomir Goznik Katarina Strelec, 5. b-razred, OŠ Mladika, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki): „Letos sodelujem prvič. Navdušile so me sošolke. Pesem poznam in mi je všeč, zato sem si jo izbrala. Tudi pesem Za Slovenijo živim, ki jo poje Nuša Derenda, je ena od mojih priljubljenih pesmi. Zelo rada pojem. Glasba, šport, matematika in angleščina so moji najljubši predmeti. Igram tudi klavir. V prostem času se družim s prijateljicami iz naše ulice. Postati želim slaščičarka. Najraje pripravljam čokoladno klobaso." Foto: Črtomir Goznik Enej Stanovnik, 9. razred, OS Breg, pesem Tam, nekje (Omar Naber): „To pesem sem pel že pred dvema letom. Takrat je nisem najbolje zapel, zato sem se odločil, da se z njo predstavim letos, ker sem prepričan, da jo sedaj bolje zapojem. Rad imam vso glasbo, odvisno od razpoloženja, še posebej pa obožujem Beatlese. V prostem času tudi slikam, se ukvarjam s športom, treniram gimnastiko. Petje pa ostaja moja posebna ljubezen. V jeseni se bom vpisal na Tehniško gimnazijo Maribor. Zelo me zanima robotika." Foto: Črtomir Goznik Gea Palir, 6. a-razred, OS Mladika, pesem za Slovenijo živim (Nuša Derenda): „Pesem je lepa, zato sem jo izbrala. Vesela sem, da letos sodelujem. Poskusila sem že večkrat, sodelovala na šolskih avdicijah, a nisem prišla naprej. Rada pojem različne pesmi, bolj angleške kot slovenske. Nekaj zelo lepih pesmi imata Klara Jazbec in Nina Pušlar. Rada imam šport. Ko so bili še treningi, sem igrala košarko. Igram harfo. Veliko berem, tudi v angleškem jeziku, ker se s prevodom pogosto uniči stil. Dolgo je bil moj izbor II. Gimnazija Maribor, sedaj pa sem odločena, da bom policistka." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Pia Samobor, 7. b-razred, OS Mladika, pesem Prva ljubezen (Lina Kuduzovič): „Že lani sem sodelovala. Morda sem letošnjo pesem izbrala tudi zato, ker je prva ljubezen že za menoj. Prinesla je otročje izkušnje in malo žalosti. Najbolj pa sem si želela, da bi izbrano pesem kar najbolje zapela. Najbolj mi ležijo pop pesmi. V šoli imam najraje angleščino in matematiko, sicer pa mi gre odlično. V prostem času se rada družim s prijateljicami. Rada bi bila kozmetičarka." Klara Hvalec, 6. b-razred, OS Mladika, pesem Nisi sam (Ula Ložar): „Letošnji nastop je moj četrti v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pesem sem si izbrala tudi zaradi lepega besedila, ker veliko pove. Najraje imam slovenske in ameriške pop pesmi. Všeč sta mi Nina Pušlar in Jan Plestenjak. Treniram judo in tudi uspešno tekmujem. Imam že več zlatih medalj. V šoli mi gre odlično. Slovenščina in šport sta moja izbrana predmeta. Želim postati pevka ali plesalka." Foto: Črtomir Goznik Ana Lackovič, 4. razred, OS Breg, Mlade oči (Ditka Haberl): „Za sodelovanje v tekmovanju pevskih talentov so me nagovorile moje prijateljice. Sodelujem prvič. Da bom nastopila, sem izvedela šele dva dni pred nastopom. Potrudila sem se, imela sem malo treme. Lepo je peti. V šoli mi gre dobro, moja predmeta sta likovna umetnost in šport. V prostem času obiskujem balet in ure klavirja. Ko imam čas, se družim s prijateljicami. Rada bi bila pevka." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Vita Stanovnik, 5. razred, OS Breg, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar): „Letos sodelujem že petič. Izbrana pesem mi je zelo všeč. Pela sem jo že nekaj časa, nekaj sem morala na hitro izbrati, zato je bila ta pesem tudi najboljša izbira. Moja letošnja želja je bila, da bi čim bolje zapela. Rada imam vesele in zabavne pesmi. Všeč mi je Nina Pušlar. Likovna umetnost, gospodinjstvo in šport so predmeti, pri katerih še posebej uživam. V prostem času najraje pojem, tudi šivam igračke. Zanimajo me lesarstvo, petje in slikarstvo." Lana Kostanjevec, 7. razred, OS Breg, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Že šestič sem pela v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Rada pojem, zato vztrajam in se vedno znova vračam. Pri izbiri pesmi mi je pomagala učiteljica Maja Botolen Zorko. Za svojo dušo rada pojem pesmi iz muzikalov. Rada imam pesmi, ki jih pojeta Nika Zorjan in Nina Pušlar. Slovenščina je moj izbrani predmet. Veliko berem, igram klavir in se družim s prijateljicami. Moja velika želja je, da bi prišla naprej, najprej v polfinale projekta." OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vse posnetke oddaj lahko najdete na FB in YT strani radia Ptuj ■ ■ ■ ■ ■ www.otrocipojejo.si 12 Štajerski Kronika petek • 9. aprila 2021 Haloze • Občine porabile večino denarja za zimsko službo Desettisoče evrov za pluženje in posipavanje Haloške občine vsako leto v zimskem času poskrbijo za prevoznost občinskih in lokalnih cest ter javnih poti. Zimsko službo v večini občin izvajajo podizvajalci Cestnega podjetja Ptuj, ki poskrbijo za prevoznost in posledično za varnost cestnega prometa v zimskih razmerah. Nekaj več težav je v višje ležečih predelih, kjer zapade več snega in je tudi večja možnost poledice. Asfaltne strme haloške ceste so lahko hitro neprevozne. Asfaltne strme ceste so namreč zelo hitro neprevozne, hribovitega terena pa velikokrat ni mogoče splužiti naenkrat. Ker se podizvajalci ponekod menjujejo in zato ne poznajo terena, se lahko tudi kdaj zalomi. V takih primerih je treba o tem obvestiti pristojne, ki bodo plužne stroje poslali tja, kjer mo- zimski sezoni je bilo snega precej, predvsem na višje ležečih točkah v občini. Zaradi pogostih poledic so izdatno posipavali cestišča. Za zimsko službo so predvideli 45.400 evrov, porabili pa 35.000 evrov. Ostanek sredstev bodo namenili za vzdrževanje občinski cest. »Če je v zimskih mesecih stroškov manj, je vzdrževanje v preostalem delu leta lahko na višjem nivoju,« je pojasnila županja Darinka Fakin in dodala, da sredstva porabijo v celoti. V pretekli zimi je večkrat zapadel sneg, predvsem v višje ležečih predelih: »Bilo je tudi zahtevno Neporabljena sredstva za izvajanje zimske službe občine večinoma namenijo za investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture. obdobje vlage in nizkih temperatur, ko je bilo treba večkrat po-sipavati proti poledici, kar pa je dražje od samega pluženja snega. Tako da o velikem prihranku ne moremo govoriti, saj smo že porabili polovico vseh sredstev. Ostala sredstva bodo porabljena v preostalem delu leta za košnjo trave ob cesti, vzdrževanje bankin, krpanje jam in obnove krajših dotrajanih odsekov cest,« je še pojasnila županja. V majšperški občini imajo glede na velikost občine in razgiban teren kar 56 kilometrov lokalnih cest in 111 kilometrov javnih poti, na katerih zimsko službo izvaja koncesi-onar domačin Jože Žolger. Tako v občini Zavrč kot Cirku-lane imajo sklenjeno pogodbo za zimsko službo s Cestnim podjetjem Ptuj. V Cirkulanah za zimsko vzdrževanje 132 km cest namenijo okoli 80.000 evrov. V občini Zavrč skrbijo za prevoznost 75 km cest, za izvajanje zimske službe pa so porabili 45.000 evrov. Kot so sporočili iz završke občine, snega ni bilo veliko, je pa bilo treba izvajati posipavanje asfaltiranih cest s posipnim materialom. Estera Korošec Sp Podravje • Vse več sodnih obravnav na spletu Zaslišanje prič prek videokonference Epidemija je vplivala tudi na delo sodišč. Obravnave, seje in zaslišanja se namreč v tem času pogosteje izvajajo vide-okonferenčno. Tako je tudi priporočilo Vrhovnega sodišča RS v primerih, ko so za to možnost izpolnjeni tehnični in prostorski pogoji. Predpogoj je tehnična opremljenost na obeh straneh, zato je izvedba obravnav na tak način možna le s soglasjem strank. Slednje prejmejo povezavo do posebne videokonferenčne platforme. Na sodnem okrožju Ptuj razpolagajo s tremi videokonferenčnimi dvoranami. Kot so sporočili iz Vrhovnega sodišča RS, varovanje osebnih podatkov ali zasebnosti ni kršeno, ker stranke predhodno podajo soglasje za izvedbo dela obravnave na tak način. Sodišča za opravljanje narokov, zaslišanj ipd. preko spleta uporabljajo videokonferenčno platformo Polycom. »Gre za varen sistem, ki ga zagotavlja Ministrstvo za pravosodje. Snemanje s telefonom ali drugimi napravami je sicer hipotetično možno ravno tako kot v sodni dvorani. V obeh primerih pa gre za zlorabo.« V lanskem letu je bilo na vseh sodiščih v Sloveniji izvedenih 121 vi-deokonferenc s tujino in 615 znotraj slovenskega prostora. »Ob tem je nujno opozorilo, da ne gre nujno za izpeljavo celotne obravnave ali seje. Lahko gre na primer za zaslišanje katere izmed strank; preostali del pa nato poteka v fizični obliki,« so še pojasnili na Vrhovnem sodišču RS. Splet je omogočil sodiščem dostop do starostnikov Na sodnem okrožju Ptuj razpolagajo s tremi videokonferenčnimi dvoranami. Na vsakem sodišču je po en sistem, in sicer na Okrožnem in Okrajnem sodišču na Ptuju ter v Ormožu. Kot je pojasnila Albina Hrnec Pečnik, predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju, se je treba za vsako videokonferenco vnaprej dogovoriti za termin: »Najpogosteje se uporablja za videokonferenčne povezave do prič, ki so v zaporih, ali sodnih izvedencev po krajih po Sloveniji in tudi tujini. V času epidemije pa se videokonference pogosteje uporabljajo za povezave med sodišči in domovi upokojencev ter med sodišči in Psihiatrično bolnišnico Ormož.« Na narokih, sejah in zaslišanjih, ki se ne izvedejo videokonferenčno, mora biti razdalja med sodniki, sodnim osebjem, strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami, ki niso iz istega gospodinjstva, vsaj 2 metra, razen v primerih nameščenih varnostnih pregrad (na primer iz pleksi stekla). Vsi morajo nositi zaščitno opremo, prostor pa mora biti razkužen in prezračen v skladu s strokovnimi priporočili. Med drugim se vodijo tudi seznami prisotnosti s kontaktnimi podatki vseh prisotnih oseb. Estera Korošec rebiti ceste še niso prevozne. Kot je povedal Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik, imajo velikokrat boljše razmere kot na avtocesti, saj pluženje izvajajo že, ko zapade okoli tri centimetre snega. Prav tako se trudijo, da so ceste ob vsakem času prevozne. Ob tem je treba poudariti, da zimska prevoznost ne pomeni, da so ceste popolnoma kopne in prevozne kot v drugih letnih časih. V času sneženja je namreč nemogoče pričakovati, da bodo ceste v vsakem trenutku /črne". V podlehniški občini v sklopu zimske službe vzdržujejo 43 kilometrov lokalnih cest in 61 km javnih poti. Zimsko vzdrževanje je prevzel režijski obrat s pomočjo podizvajalcev (lokalni kmetje, Cestno podjetje Ptuj). V pretekli Posipavanje je dražje od pluženja V občini Žetale sredstev za zimsko službo ne planirajo na sezono, temveč na koledarsko leto. Letos so v proračunu za pluženje in posipavanje okoli 100 kilometrov cest predvideli 70.000 evrov, kar je bistveno manj kot v predhodnih letih. »Sredstva smo v veliki meri že porabili, nekaj pa mora ostati za november in december,« je povedal župan Anton Butolen. Koncesijo za izvajanje zimske službe imajo sklenjeno s Cestnim podjetjem Ptuj. Občina Majšperk sredstev za vzdrževanje cestne infrastrukture ne deli posebej na stroške za zimsko in letno vzdrževanje. Skupna vrednost je okoli 270.000 evrov. Več ko ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni. Danes se bo zlasti v zahodni in osrednji Sloveniji pooblačilo, drugod bo delno jasno. Pihati bo začel jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, na Goriškem in ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 8 do 15 °C. OBETI: V soboto in nedeljo bo zmerno, v zahodnih krajih občasno tudi pretežno oblačno. 4-dnevna napoved za Podravje Sobota 10 04 2021 Nedelja 11 042021 * Ponedeljek 12.04.2021 0 4 6 8 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 12 15 17 17 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan i> i> i> V Hrrxti'clrallTVo Hi1nretvetra3.2ntfs Hitrost veba4.2m/s Hitrost vetra4.4m/s Foto: CG Foto: CG Foto: CG Vir: ARSO petek • 9. aprila 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 13 Luan Starova: Čas koz Pri Cankarjevi založbi že od leta 2001 izhaja zbirka Moderni klasiki. V njej vsako leto izide po šest romanov sodobnih pisateljev iz celega sveta - tistih, ki pomembno zaznamujejo književnost svojega naroda in ki že sodijo med sodobne klasike, saj gre za velikokrat nagrajevane ustvarjalce. Ko stoosma knjiga je v tej zbirki izšel roman makedonskega pisatelja Luana Starova Čas koz. Če imenujemo Starova makedonskega pisatelja, je to pravzaprav delno res. Rojen je bil namreč (leta 1941) v Albaniji, na albanski strani Ohridskega jezera, a so se s starši leta 1943 preselili na poznejšo jugoslovansko (makedonsko) obalo jezera (iz danes albanskega mesta Pog-radec v makedonsko Strugo, pozneje pa v Skopje). Ni šlo za medvojni ilegalni prebeg, saj je bilo celotno Ohridsko jezero med drugo svetovno vojno albansko, po vojni pa razdeljeno med obe državi in so Starovi postali Makedonci. Pisatelj piše v obeh jezikih, makedonščini in albanščini, a kot pravijo, njegova dela nastajajo najprej v makedon-ščini, pozneje pa jih sam prevede v albanščino. Roman Čas koz govori o življenju v mestu (Skopju) po koncu druge svetovne vojne. Na humorno-satirično-kri-tičen način se pisatelj posmehuje tedanjim novopečenim oblastnikom, ki so želeli dotedanje kmečko prebivalstvo kar z odloki spremeniti v delavski razred - vaščani naj bi čez noč postali meščani. Pastirjem z bližnjih hribov ukažejo selitev v mesto, in ker je bilo življenje na vasi težko, revno, v mestu pa naj bi se cedila socialistični med in mleko, so vaščani ubogali oblast. Toda prišlo je do neprijetnosti, ki je strategi socialističnega razvoja države niso predvidevali: vaščani so s sabo v mesto pripeljali svoje edino bogastvo - koze in se skupaj z njimi naselili v mestnih stanovanjih, ki so jim bila dodeljena. Če so lahko dotlej živeli na vasi v skromnih enoprostornih hiškah skupaj s kozami, zakaj ne bi mogli biti skupaj še v mestu - v Kozji četrti, kot sojo poimenovali! In nastal je ne civilizacijski, pač pa politični problem, ki so ga morali reševati na vseh nivojih - od lokalnih do federativnih organov oblasti. Koze so za odgovorne politike postale razredni sovražnik. Pa čeprav so ti politiki z veseljem od kozarjev prejemali kozje mleko, kozji sir, tudi kakšen kos kozjega mesa, saj je bila v tistih časih ena osnovnih značilnosti socializma v mestu - lakota. Kako so se lotevali težav s kozami, mogoče pojasni geslo: »Smrt kozam, svoboda narodu!« Prišlo je do prave 'bratokozomerne vojne', iz katere se pisatelj norčuje skozi celoten roman. Takole opisuje, kako se je oblast lotila popisa koz (ker je bil v državi nekaj mesecev prej popis prebivalstva, so uporabili isti obrazec): »Uslužbenec si je nadel očala in z zvišanim glasom postavil prvo vprašanje: ,Ime družine?' Namesto, da bi odgovoril, je oče vprašal: ,Na katero družino mislite?' Šef je takoj posegel vmes: ,Pazi, nemarnež, to so obrazci za popis ljudi, ne koz, kolikokrat ti moram to povedati.' /.../ ,Koliko koz imate?',Tri.',Ime in priimek, očetovo ime?' Začeli smo se smejati. Celo otroci smo se smejali. Nekdo od nas je rekel: ,Naše koze imajo samo ime!' Šef se ni mogel obvladati: ,Seveda imajo koze samo ime. Tako je, ko imam v komisiji nepismene kadre.'« (Str. 81.) Vabljeni k branju. Nasmejali se boste - čeprav včasih z malce grenkim priokusom. Še zlasti, če ste dobršen del svojega življenja preživeli v socialističnih časih in ste še danes prepričani, da vam je bilo takrat lepo. Jože Šmigoc Ptuj • Ekonomski tehniki s prepričljivimi učnimi podjetji Ko dijaki sklepajo posle Dijaki ptujske Šole za ekonomijo, kmetijstvo in turizem so se udeležili virtualnega mednarodnega sejma učnih podjetij, ki ga vsako leto organizira Centrala učnih podjetij Slovenije v sodelovanju z Ekonomsko šob Celje. Na sejmu sta sodelovali dve učni podjetji tretjega letnika program ekonomski tehnik (Palčiče in Mladi Poetovio kooperativa). Foto: Sola za ekonomijo, kmetijstvo in turizem Sodelovanje v učnih podjetjih mladim omogoča pridobivanje različnih znanj in kompetenc. Kot je povedala mentorica Pa-tricija Koler, v tretjem letniku učno podjetje posluje že drugo leto, ko imajo dijaki že veliko znanja glede opravljanja poslov, ki vodijo k navezavi poslovnih stikov in sklepanju kupoprodajnih pogodb z domačimi in tujimi partnerji. »Na mednarodnih sejmih lahko naši dijaki teoretična znanja, ki so jih pridobili pri pouku, uporabijo v praksi, in sicer pri poslovnih razgovorih, predstavljanju ponudb in sklepanju poslov. Dijaki pri tem razvijajo najrazličnejše kompe-tence, ki so v tem času pri delodajalcih cenjene in iskane. To so uporaba spletnih orodij, komuniciranje, samoiniciativnost, načrtovanje in organizacija, reševanje problemov, komunikacija v tujem jeziku, timsko delo, prilagajanje in fleksibilnost. Vse to pa vodi do njihovega osebnostnega razvoja,« je pojasnila Kolerjeva. Na sejmu tudi 17 učnih podjetij iz tujine Na sejmu so prav tako sodelovali dijaki drugih letnikov programa ekonomski tehnik v sodelovanju s kmetijsko-podjetniškimi tehniki. Svoja učna podjetja so ustanovili v letošnjem letu in so še začetniki na tem področju. Gre za tri učna podjetja, ki so nastala na podlagi trajno- stnega razvoja turizma na Ptuju: UP Goldendreams, UP Tineri Romani in UP Kletovio. Na omenjenem sejmu so obiskali vse stojnice in navezali kar nekaj stikov, ki jim bodo prišli še kako prav v prihodnjem letu poslovnega sodelovanja. Sodelovanje na mednarodnem sejmu, na katerem je sodelovalo 24 domačih in 17 tujih učnih podjetij iz Indonezije, Kanade, Švice, Bolgarije, Črne gore in Hrvaške, je edinstvena priložnost za dijake, da se preizkusijo tako v domačem kot tujem poslovnem komuniciranju. Vsi sodelujoči in drugi obiskovalci so se lahko virtualno sprehodili med stojnicami, opremljenimi s posebnimi spletnimi klepetalnicami, kjer so lahko opravili »nakup«, pregledali ponudbo oz. poklepetali z zaposlenimi. Estera Korošec Učni podjetji 3. letnika Šole za ekonomijo, turizem Zaposleni (dijaki) UP Palčice, d. o. o., so na poslovnih razgovorih sklepali posle z desetimi prijavljenimi učnimi podjetji. Poslovno sodelovanje je skrbno načrtovano, učna podjetja pa iščejo poslovne partnerje tako doma kot v tujini. Prav tako so zaposleni obiskali vse stojnice na sejmu. UP Mladi Poetovio kooperativa, z. o. o., je zmagovalno učno podjetje šolskega predtekmovanja. Na sejmu je sodelovalo kot razstavljavec s svojo stojnico. Zaposleni so se trudili prodati čim več svojih storitev in izdelkov. Kot stacionarno učno podjetje so izvedli 11 poslovnih razgovorov z 11 učnimi podjetji, od tega z dvema iz tujine. Bistvo teh poslovnih razgovorov je doseči trajno sodelovanje med poslovnimi partnerji. Prav tako so obiskali ostale stojnice oz. poslovne partnerje, s katerimi sodelujejo že drugo leto zapored. in kmetijstvo: Foto: Sola za ekonomijo, kmetijstvo in turizem Mednarodni sejem učnih podjetij je letos zaradi epidemije potekal virtualno. Podravje • Omejitev vpisa na programih s področja zdravstva Na študij medicine le najboljši dijaki Ministrstvo za izobraževanje je objavilo številke prvega prijavnega roka za vpis v prvi letnik na dodiplomski in enoviti magistrski študij za študijsko leto 2021/22. V prvem prijavnem roku je bilo na 17.547 vpisnih mest oddanih 15.279 prijav za vpis. V primerjavi z lanskim prvim prijavnim rokom je bilo letos oddanih več prijav (lani: 15.117). Omejitev vpisa za novo študijsko leto ima 96 študijskih programov oziroma smeri (lani: 92). Med njimi so že tradicionalno študijski programi vseh treh akademij Uni- verze v Ljubljani (Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademija za likovno umetnost in oblikovanje), študijski programi obeh Medicinskih fakultet (Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru), pa tudi veliko študijskih programov s področja zdravstva in socialne varnosti. Zanimivo je, da se je zmanjšalo zanimanje za študij Študijski programi Univerze v Mariboru z omejitvijo vpisa • Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko: medijske komunikacije, računalništvo in informacijske tehnologije • Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Fakulteta za strojništvo: mehatronika • Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo: arhitektura • Fakulteta za strojništvo: strojništvo • Fakulteta za varnostne vede: informacijska varnost, varnost in policijsko delo, varstvoslovje • Fakulteta za zdravstvene vede: zdravstvena nega • Filozofska fakulteta: psihologija • Medicinska fakulteta: dentalna in splošna medicina • Pedagoška fakulteta: likovna pedagogika, predšolska vzgoja Foto: Sta/M24 Omejitev vpisa za novo študijsko leto ima kar 96 študijskih programov (na fotografiji je Filozofska fakulteta v Mariboru, kjer je omejen vpis na psihologijo). prava, saj na seznamu fakultet z omejitvijo vpisa ni ne mariborske in ne ljubljanske pravne fakultete. Univerza v Mariboru je sicer razpisala 4.693 vpisnih mest in prejela 3.172 prijav. Drugi prijavni rok bo potekal od 20. do 27. avgusta. Podatki o še prostih mestih za drugi prijavni rok bodo objavljeni na spletnem portalu eVŠ in na spletnih straneh visokošolskih prijavno-informacij-skih služb. Za bodoče študente je v prihodnjem študijskem letu sicer na voljo 18.520 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij. Število mest je povečano na medicinskih fakultetah in na ljubljanski fakulteti za računalništvo. Estera Korošec 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 9. aprila 2021 Tedenski mikroskop . Zdravstveni nasveti Cepljenje: Najpogostejša vprašanja in odgovori Zakaj je cepljenje pomembno Novih okužb ne moremo dovolj učinkovito preprečevati samo z zaščitnimi ravnanji - pričakujemo, da bomo to dosegli z ustrezno pre-cepljenostjo z varnimi in učinkovitimi cepivi. Kako cepiva delujejo S cepivom, ki ne more povzročiti bolezni, spodbudimo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju bolezni. Če kasneje pridemo v stik s povzročiteljem bolezni, ga naš imunski sistem prepozna in uniči, še preden bi povzročil covid-19. Ali so cepiva varna Skrb glede varnosti in učinkovitosti cepiv je odveč. Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi. Ča-sovnica je bila res strnjena, vendar se je upoštevalo vse pomembne vmesne korake, spremljanje in ocenjevanje varnosti cepiv pa se bo nadaljevalo tudi, ko bodo cepiva v splošni uporabi. Komu je cepljenje namenjeno Cepljenje je brezplačno in bo zagotovljeno vsem odraslim prebivalcem, ki se bodo želeli cepiti. Najprej bodo cepljeni oskrbovanci in zaposleni v domovih za starejše občane, najbolj izpostavljeni zdravstveni delavci, starejši, kronični bolniki in zaposleni v nujnih službah. Postopoma pa se cepljenje razširi na vse prebivalce. Kako cepiva delujejo S cepivom, ki ne more povzročiti bolezni, spodbudimo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju bolezni. Če kasneje pridemo v stik s povzročiteljem bolezni, ga naš imunski sistem prepozna in uniči, še preden bi povzročil covid-19. Lahko zaradi cepljenja zbolimo za covidom-19 Cepivo proti covidu-19 ne vsebuje virusa in ne more povzročiti bolezni. Če zbolimo po prejemu prvega odmerka cepiva, smo bili najverjetneje okuženi že v času cepljenja in še nismo imeli simptomov ali pa smo se okužili v naslednjih nekaj dneh. Se moramo cepiti tudi proti covidu-19, če smo se že cepili proti gripi? Cepljenje proti gripi nas ne zaščiti pred covidom-19, saj gre za cepljenji proti različnim virusom. Med enim in drugim cepljenjem je vseeno priporočljiv razmik 14 dni, a le zato, da se izognemo napačnemu pripisovanju morebitnih neželenih učinkov. Naj se cepimo tudi tisti, ki smo že preboleli covid-19? Cepljenje je smiselno tudi po prebolelem covidu-19, saj pričakujemo, da bomo po cepljenju boljše in dolgotrajnejše zaščiteni, kot če bi bolezen preboleli. Se bo treba po cepljenju še vedno testirati? Ko je zaščita vzpostavljena, testiranje v naslednjih treh mesecih ni potrebno, razen če opazimo simptome oz. znake bolezni Ali po cepljenju virusa ne bomo mogli prenesti na svoje bližnje? Za zdaj nimamo dovolj dokazov, da virusa po cepljenju ne prenašamo, zato še vedno upoštevajmo priporočena zaščitna ravnanja in si tako prizadevamo, da preprečimo morebitno širjenje. Smo lahko zaradi cepljenja na testiranju pozitivni? Cepljenje proti covidu-19 ne more povzročiti pozitivnega rezultata PCR-testa ali hitrega antigen-skega testa, saj merita prisotnost virusa, v cepivu pa virusa ni. Metka Petek-Uhan, dr. med., spec. družinske medicine ZD Ptuj Literatura: NIJZ informacije o cepljenju proti covidu-19. Na intenzivnih oddelkih vse več mlajših pacientov Vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana Matjaž Jereb je razkril, da se tudi v Sloveniji kaže trend, da na intenzivne oddelke sprejemajo vse mlajše covidne bolnike. »V tem trenutku je najmlajši bolnik star 38 let, povprečna starost covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih v Ljubljani je sicer 69 let. Starost na intenzivnih oddelkih pa je nekoliko nižja kot na običajnih oddelkih,« je pojasnil. Razložil je še, da kar zadeva starost in sočasne kronične bolezni, večina covidnih bolnikov na intenzivnih dializi, sladkorno bolezen, visok krvni tlak, bolezni srca in pljuč ...), imunske pomanjkljivosti, kot so denimo rakave bolezni (zlasti limfomi, ki se zdravijo z biološkimi zdravili), presajen organ in druge imunske motnje, pomemben nevarnostni dejavnik pa je tudi debelost. »Pred kratkim je v UKC zaradi covida-19 umrl 35-letni bolnik, ki sicer ne imel nobenih drugih bolezni, je pa imel 160 kilogramov. Debelost je gotovo slab na-povednik tudi pri mlajših. Zdravniki vzroka za to, zakaj denimo grlo, kjer naš sistem lahko obstane ali pade. Na vrhu drugega vala smo bili blizu. V enem dnevu smo imeli največ 216 kritično covidnih bolnikov, ki so potrebovali mehansko predihavanje. Prav veliko dodatnih postelj nismo več imeli.« Spomnil je, da razmere glede intenzivnih postelj v državi niso ravno idealne. V obdobju pred covidom-19 so operirali s 15 intenzivnimi posteljami na 100 tisoč prebivalcev. V Nemčiji je to število višje od 30. Pridobili so sicer dodatne postelje za covidne bolnike, največ v UKC Ljubljana, a vendarle oddelkih spada v starostno skupino od 50 do 70 let. »Večina od njih ima sočasne kronične bolezni, najpogosteje gre za povišan krvni pritisk. Redki so tisti, ki so mlajši od 40 let in nimajo kroničnih bolezni. Kot dejavnik pri teh pa izstopa povečana telesna teža,« je povedal. Še vedno velja, da je starost najpomembnejši dejavnik za hujši potek bolezni in smrt. Kot je dejal infektolog iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tomažič na potek bolezni vpliva tudi to, ali ima bolnik še druge, zlasti kronične bolezni (bolezen ledvic, posebno bolniki na hemo- neki 45-letnik zaradi covida-19 pristane na ventilatorju, drugi ga bo pa zlahka prebolel, v celoti ne poznajo,« je poudaril Tomažič. Slabše nam gre Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike, je izpostavil, da se razmere v bolnišnicah v zadnjih dnevih poslabšujejo. Po njegovih besedah so skrb vzbujajoče predvsem razmere na intenzivni negi, saj je število oseb, hospitaliziranih na oddelkih intenzivne nege, konstantno zvišuje: »Oddelki za intenzivno zdravljenje so ozko Foto: Sta//M24 gre pomemben del navadnih in intenzivnih postelj na račun postelj za necovidne bolnike. »S tem se odlaga določena diagnostika, odlagajo se kirurški posegi. Druge rešitve in poti kot to, ki smo jo izbrali, žal nismo imeli. Vsi pa vemo, da odlašanje z drugimi zdravstvenimi storitvami, ki jih bolniki z necovidnimi boleznimi potrebujejo, v nedogled nikakor ne gre in ni vzdržno,« je opozoril. Smrtnost zaradi covida-19 pri bolnikih, ki so jih zdravili na intenzivnih oddelkih v prvem valu, je 31-odstotna, v drugem 27-odsto-tna. PK, AS Pomagajmo si Klamidija ni nenevarna - povzroči lahko neplodnost Klamidija je najpogostejša spolno prenosljiva okužba, ki jo večina preboli, ne da bi se je sploh zavedala. Nevarna je zlasti za mlajše ženske, saj prizadene mlade ženske od začetka spolne aktivnosti naprej. lahko povzroči neplodnost. kami) pri novorojenčku, lahko pa zboli tudi za pljučnico. Evropska zdravstvena agencija opozarja države, da se morajo bolj posvetiti preprečevanju prenašanja okužbe predvsem zato, ker ta večinoma Tea Dečman Kar 75 odstotkov okuženih žensk se okužbe ne zaveda, enako velja za 50 odstotkov okuženih moških. Ocenjujejo, da je med okuženimi več žensk kot moških, a ta ocena je posledica tega, da se več žensk testira na rednih ginekoloških pregledih. Bakterija se prenaša z neposrednim stikom sluznice partnerjev med vaginalnim ali analnim odnosom, zelo redko med oralnim. Znaki, če se sploh pojavijo, se razvijejo v enem do treh tednih po okužbi. Običajno so dokaj blagi. Pri moških se kažejo z izcedkom iz sečnice in bolečino med uriniranjem, pri ženskah pa z vaginalnim izcedkom, pekočim občutkom med uriniranjem, bolečino pri spolnem odnosu, tudi bolečino v trebuhu ali križu, sla- bostjo, vročino in krvavenjem sredi mesečnega ciklusa. Redkeje se pojavljajo tudi bolečine v predelu zadnjika in krvavitev med analnim odnosom. Posledice so lahko zelo hude Pri večini okužba mine brez kakršnihkoli težav, pri nekaterih Foto: Profimedia/M24 ženskah pa lahko pusti trajne posledice, ki so nepopravljive. Okrog 40 odstotkov nezdravljenih s klamidijo okuženih žensk zboli za vnetno medenično boleznijo, kar je glavni vzrok za neplodnost. Pri okuženih moških so zapleti manj pogosti. Okužbo najlažje preprečite z varnim spolnim vedenjem, to so spolni odnosi z enim zvestim spolnim partnerjem, ki je neokužen. Sicer tveganje lahko zelo zmanjšamo s pravilno uporabo kondomov pri vsakem spolnem odnosu. Nosečnice, pozor! Posebej je treba opozoriti, da lahko okužba pri nosečnici povzroči okvaro plodu. Predvsem se razvije vnetje oči (sluznice pod ve- Bolezen pri moških povezujejo s prizadetostjo sklepov Če se zaplete ali če klamidija ni zdravljena pravilno, se pri ženskah okužba lahko razširi na maternico in jajcevode ter povzroča vnetje, ki privede do trajne okvare rodil z dolgotrajnimi bolečinami v medenici, do neplodnosti in nevarne zunajmaternične nosečnosti. Lahko se pojavi cistitis (vnetje sečnega mehurja) ali vnetje materničnega vratu. Zelo redko je lahko končna posledica tako »nedolžne« okužbe celo smrt. Pri moških so večje težave, povezane z nezdravljeno klamidijsko okužbo, redkejše. Okužba se včasih razširi na obmodek ali prostato, vendar klamidija redko povzroča moško neplodnost. Znana je tudi povezava okužbe s klamidijo in prizadetostjo sklepov. Razširitev v trebušno votlino lahko povzroči tudi nevarno vnetje ob jetrih. Nezdravljena okužba s klamidijo lahko pomeni večje tveganje za okužbo ali prenos HIV. Foto: CG petek • 9. aprila 2021 Za kratek čas Štajerski 1S nekd. prodajalna monopolnega blaga pritisk mn02ice, naskok simbol za selen pripravniška doba zdravnika nekdanji perujski indijanec rešitelj, odrešenik (»grški religiji) del stola; zadnjica član manjšinske rasne skupine IGRALEČ kevin costner kirurg slajmer boksarka kozin domovina terana in pršuta trava z velikimi klaski kraj pri kočevju naselje pri rakeku brit. violinistka (vanessa) simbol zalitu it. avtomobilski konstruktor (enzo) znamenitost BAS. NAG. trener (ivica) skandi-navec tv voditeljica (misa) film vlada škafarja sosed irana šahovski položaj za remi KELTSKA skupnost policist, «meri hitrost oluščeno proso vojaško stranišče PRIPRAVA za prenos bolnika kraj pri zadru Stefan seme plakat s sliko idola ameriška agencija za raziskavo vesolja orient praznik kristusovega vstajenja plesalka v japonski čajnici udarjanje s prsti po vratih slovnično število, singular luka v izraelu roman alekseja tolstoja pevka hren ječa, zapor vital ahačič nekd. avs-tral.teni-sač(rod) fr. pisat. (alphonse) tanja zajc kavboj-skavrv z zanko oče rek vgrsh mitologiji sklada-teu hača-turjan grška črka igralka hurley del teniške igre nočna ptica ljubitelj, amater turčije svedska igralka (lena) mestni predel kranja ob savi prikritje dohodkov finančni upravi avtor: marko dresček kropilni, zobni, ledvični ? ^ DAUDET, Alphonse - francoski pisatelj, ljudski humoristični pripovednik (Tartarin iz Tarascona), LAVER, Rod - nekdanji avstralski teniški • igralec, ONASSIS, Aristoteles - pokojni grški ladjar Slovenija • Izsledki raziskave med epidemijo Manj cenimo plačo in dopust, bolj dobre odnose Po raziskavi o mobilnosti in preferencah iskalcev zaposlitvenih priložnosti, ki stajo v Sloveniji izvedla zaposlitveni portal Mojedelo.com in družba Boston Consulting Group, so Slovenci v letu 2020 na prvo mesto vrednot postavili dober odnos s sodelavci, kar se v prejšnji raziskavi leta 2018 ni pojavilo na lestvici desetih najpogosteje izpostavljenih vrednot. Ravno tako med prvimi desetimi prioritetami ni bilo vrednote usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja. Ta vrednota se je v letu 2020 povzpela na drugo mesto. Sledil je dober odnos z nadrejenimi ter učenje in razvijanje veščin. Slednje sicer Slovencem ostaja pomembnejše kot udeležencem raziskave na globalni ravni, kjer opažajo, da pomembnost pridobivanja tovrstnih veščin upada. V primerjavi z odgovori na globalni ravni sta Slovencem manj pomembna varnost delovnega mesta in občutek, da so na delovnem mestu cenjeni. Za Slovence je manj pomembna tudi finančna kompenzacija, uvrstili so jo na osmo mesto, na svetovni ravni je na četrtem. Slovenci v nasprotju z globalnim povprečjem finančno stabilnost delodajalca postavljajo pred lastno finančno kompenzacijo. Pri Slovencih se ugled in družbeni vpliv zaposlovalcev ter privlač- Foto: Prof¡med¡a/M24 nost panoge ne pojavljajo več med desetimi najbolj zaželenimi vrednotami. Prav tako Slovencem ni več tako pomembno, da jim delovne naloge predstavljajo izziv, da je njihova služba raznolika in da imajo dovolj plačanega dopusta. Raziskava je pokazala, da je imela pandemija velik vpliv na delovno okolje v vseh dejavnostih in delovnih mestih. Sodelujoči so kot največjo negativno spremembo izpostavili poslabšanje počutja. Pri tem so Slovenci na splošno zaznali večje poslabšanje stanja na delovnih mestih kot na glo- balni ravni. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa se je tako v Sloveniji kot v svetu zmanjšalo sodelovanje v ekipah, porušilo se je ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Poslabšala se je tudi kakovost vodenja. sta Tedenski horoskop J OVEN (U 3. - I0.4.) K ¡v.' r LEV (j)-/}/ (I3.7. -U S.) Glede poslovnih zadev ne hitite. Pustite si čas pri podpisovanju ali dogovarjanju novih projektov, bodite bolj diplomatski in praktični. Hitenje bo stvari samo poslabšalo, kar se bo pokazalo v prihodnosti. Vaš najdražji vas bo prijetno presenetil. Prijeten teden je pred vami. Polni optimizma in navdušenja se boste lotevali vseh delovnih nalog, razmišljali boste tudi o novih projektih. V osebnem življenju boste veseli, radodarni in polni nežnosti. Na take dneve se človek kar zelo hitro navadi. Izkoristite jih. BIK (IÍ. 4. -S.) Zadnji dnevi so bili delovno zelo naporni. Telesno ste zelo izčrpani. Privoščite si malo oddiha. Zakaj se ne lotite prenove domačega okolja ali hiše? Pri tem se boste sprostili in na koncu boste zelo zadovoljni z delom, ki ga boste opravili. i t) (rt TEHTNICA _ (23.9. - 23.10.) Končno se vam bo začelo odpirati. Zvezde vam bodo naklonjene. a poslovnem področju se vam bodo odpirale neslutene možnosti in priložnosti za nove podvige, stare pogodbe bodo realizirane, finančno stanje se bo počasi urejalo. ŠKORPIJON (u ío. - n íí.) Zaradi poslovnih zadev, sestankov in poslovnih poti že več ne veste, kje se vas glava drži. Imate občutek, da kljub izrednemu hitenju ne morete narediti vsega, kar si želite in kar bi morali. Umirite se, jutri je še en dan. Zvečer si privoščite sprostitev v kopalni kadi. Mpi f™-™ Za vami so zelo naporni dnevi. V službi ste bili »deklica za vse«. V družinskem okolju so vam moči pošle pri prijateljskem prepričevanju z družinskimi člani. Pazite se prehladov, zato naredite kaj zase. Savna in sprehodi na svežem zraku lahko naredijo čudeže. r^k RAK T^T (2'- 6■ - 22- 7) Težki dnevi se vam obetajo. Pred vami stojijo težke naloge, kijih boste morali realizirati še v teh dneh. Trenutno se vam vse ponesreči, kar primete v roke. Vzemite si vsak dan kakšno urico samo zase in si privoščite sprehode na svežem zraku. Sprostili se boste. STRELEC (23.''. - 2'. '2.) Vse preveč se obremenjujete s problemi. Začnite iskati tudi rešitve zanje. Ni tako težko, saj ko se enkrat začne, se stvari kar same odvijajo in peljejo v tisto smer, kamor si želimo. Sicer pa, saj veste, da se nobena jed ne poje tako vroča, kot se skuha. - KOZOROG (22. '2. - 20.'.) Veliko energije in moči boste imeli v teh dneh. Malo popazite, da ne bi zaradi dobrega občutka močne energije vse zadeve prehitro in z lahkoto opravili, kar se pozneje lahko izkaže za nedoslednost. Imeli bi težave pri nadrejenih. Hitite počasi, pa bo vse tako, kot mora biti. T|?V VODNAR a "m H, -2 ™ 1" < CD Z a. ^ O o 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Polfinale za Ljubečno 2019 10:00 Sv. maša - v živo 11:00 25. dan Osnovne šole Videm, 3.19 12:15 Ob materinskem dnevu v Vrtcu Videm 13:00 120 let PGD Dornava 15:00 Zlata harmonika v Mali vasi, 2015 16:30 Alfi med prijatelji 17:30 Koncert il divji z m.j.a.v Lenart 19:00 Novi prostori Centra za krepitev zdravja 20:00 Tedenski pregled dogodkov občin 21:00 Video strani PONEDELJEK, 12. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Praznična oddaja iz Vidma 09:15 Utrip Ormoža 11:20 Ujemi sanje 12:30 Ptujska kronika 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 25. dan Osnovne šole Videm, 3.19 18:15 Ob materinskem dnevu v Vrtcu Videm 20:00 Predavanje - kako krepiti svoje zdravje 21:50 Večer zlatih popevk, Markovci 2017 23:00 Video strani Lepi spomini ne bledijo! IZ VSEBINE Omi»i*»«ePnftel«n. Ceto®Ws°9atBCa Beseda ni ta). >lanro 1 .-iS«""""* O * * * Davkanjajevarnpirzap- ,0slouno žiUco. | AKCIJA: Alu vhodna vrata AfORBWWWB» <^^ Nagradno turistično vprašanje bil strogo prepovedan, na vhodnih vratih so postavili oboroženo stražo, zaprli so most, prav tako okužene hiše. Med njimi sta bila tudi kapucinski in dominikanski samostan. Ko pa se je kuga razširila v Hrvaško Zagorje in Varaždin, pa je oblast zaprla tudi mejo s Hrvaško. Po napovedih naj bi svobodneje zadihali v začetku julija. Do takrat pa upamo, da bo Ptuj bogatejši za nekatere nove zanimivosti oz. projekte. Zagotovo bo to sončna ura pri cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju. Čas pa je tudi že za predstavitev projekta o mestnem stolpu kot razglednem stolpu. Sredi leta 2020 so namreč njegovi predlagatelji povedali, da naj bi prve obiskovalce na vrh stolpa popeljali že maja ali najpozneje junija 2021. Ta atrakcija je preveč pomembna za mesto, občane, župnijo, da je ne bi za oglede odprli že v letu 2021, so takrat še posebej poudarili. V prvi fazi V ponedeljek naj bi se ponovno odprla vrata kulturnih ustanov, ponovno si bomo lahko ogledali razstave v ptujskih galerijah in zbirke ter postavitve v ptujskem gradu, Grajski pristavi v Ormožu in tudi na drugih lokacijah, ki so nam v okviru korona ukrepov dostopne. Še najbolj pa je v teh dneh odprta narava, ki omogoča sprehode in drugo rekreacijo vsem, ki si to želijo. V bližini Ptuja je kar nekaj naravoslovno-učnih poti, ki so vredne ogleda tudi v tem spomladanskem času. Najbolj znana je Šturmovska, ki bo letos stara že 25 let. Na portalu kamra.si je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj objavila novo digitalizirano zbirko z naslovom Kuge, lakote in vojske reši nas, o gospod! Avtorica besedila je Melita Zmazek. Zagotovo jo boste z zanimanjem prebrali, tudi zaradi podobne situacije, s katero se srečujemo danes in ki nas vse dela nesrečne. Epidemija kuge 1679/1683 je na Slovenskem svoj višek dosegla z morijo na Ptuju in v njegovi okolici, kjer je ta morila vse do leta 1682. Umrlo je na stotine ljudi, umrljivost obolelih je bila 70-odstotna. Na umrle pa še danes opominjajo številna kužna znamenja, postavljena nad skupnimi grobišči, kamor so pokopavali umrle za kugo. Kuga pa ni morila samo na Ptuju, tudi v okoliških krajih: v Trnovcih pri Ptuju, pri Svetem Urbanu pri Ptuju, Leskovcu, Žetalah, Svetem Lovrencu na Dravskem polju, Stogovcih, Ptujski Gori, Dokle-cah, Ormožu, Veliki Nedelji, Središču ob Dravi itd. Vstop v mesto je V Galeriji mesta Ptuj je na ogled razstava ptujskega rojaka Dušana Kirbiša z naslovom O izvoru podob. naj bi na vrh stolpa vodile stopnice, v dveh medetažah, kjer je bila nekoč galerija, pa naj bi postavili stalno razstavo z zgodbo mestnega stolpa. Že leta 2017 pa je bila izdelana ocena s stroški za ureditev mestnega stolpa za oglede. Leta 2010 je bilo obnovljeno stopnišče, leta 2018 pa je bila sanirana poškodovana pločevina zvonika. Na novo pa so ga tudi pobarvali. V času tradicionalnega Jurjevega sejma bodo sneli leseno obleko z Or-fejevega spomenika. To pa bo tudi vse, kar lahko v tem času pričakujemo, saj so bila vsa dosedanja prizadevanja za to, da bi original premestili na varnejšo lokacijo, na Slovenskem trgu pa postavili njegovo kopijo, doslej zaman. Orfejev spomenik je spomenik državnega pomena od februarja leta 2008. V trinajstih letih se niso začele niti začetne aktivnosti za njegovo prestavitev. V nagradnem turističnem vprašanju o tem, kje v Sloveniji so bila še odkrita Mitrova svetišča, navesti je bilo treba imena vsaj treh krajev, so se naši bralci zelo potrudili. Vsi so pravilno odgovorili oz. navedli kraje, kjer so bila odkrita ta svetišča: Ruše, Modrič na Pohorju, Hoče, Pohanci na Bizeljskem, Rožanc v Beli krajini. Posamezne napise pa so našli še na Dr-novem, v Tremerjih, na Trojanah, v Višnji Gori, Poljčanah itd. Nagrado bo prejela Darinka Unuk s Ptuja. Danes sprašujemo, koliko ulic je v MO Ptuj poimenovanih po ženskah: a) pet, b) 10 in c) 12. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko koristili po prenehanju korona ukrepov v teh turističnih objektih. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 16. aprila. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko ulic je v MO Ptuj poimenovanih po ženskah: a) 5 b) 10 c) 12 Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.