V središču
Kidričevo • Rojstvo sternthalerja z nekaj porodnimi bolečinami
O Stran 4
Podravje
Ormož • Zahteve lokalne politike brez vsake moči
O Stran 7
Ptuj, torek, 28. marca 2017 letnik LXX • št. 25 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Danes priloga
Kmetijstvo
Podravje •
Kmetijska zakonodaja kliče po prenovi
O Stran 8
Izobraževanje
Ptuj • Iščete šolo ali službo na Portugalskem? Nič lažjega
O Stran 9
Šport Rokomet •
Ormožani še v tretje uspešnejši od Drave
O Stran 12 Nogomet • Roltek na Ptuju unovčil kakovost in izkušnje
O Stran 13
MU «H i tal
Ptuj • Poškodbe na obzidju ptujskega dominikanskega samostana
Mesto tisočletij se ruši v temeljih
Ptujski dominikanski samostan so pred leti začeli obnavljati, a je projekt zaradi pomanjkanja denarja zastal. Ravno ko se je končno začelo govoriti o nadaljnjem urejanju objekta in okolice, pa so se napovedali novi stroški. Na obzidju samostana so namreč odkrili tri večje poškodbe, vprašanje pa je, koliko »tempiranih bomb«je še skritih pod (pre) bujnim rastjem. Bo (podobno kot predlani grajsko obzidje v mestni vinograd) samostansko obzidje zgrmelo v Dravo?
Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
V središču *
Športna dvorana Campus tik pred prodajo?
O Strani 4 in S
Ormoško odlagališče •
Dober milijon evrov verjetno premalo za zapiranje
O Strani 4 in 5
Ormož •
Ko zdravnik dela kot samostojni podjetnik - brez dovoljenj
O Stran S
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 28. marca 2017
Ptuj • Poškodbe na obzidju ptujskega dominikanskega samostana
Mesto tisočletij se ruši v temeljih
Ptujski dominikanski samostan so pred leti začeli obnavljati, pa je projekt zaradi pomanjkanja denarja zastal. Ravno ko se je končno začelo govoriti o nadaljnjem urejanju objekta in okolice, pa so se napovedali novi stroški. Na obzidju samostana so namreč odkrili tri večje poškodbe, vprašanje pa je, koliko »tempiranih bomb« je še skritih pod (pre)bujnim rastjem. Bo (podobno kot predlani grajsko obzidje v mestni vinograd) samostansko obzidje zgrmelo v Dravo?
Ptujčan Peter Mesaric je opozoril, da je z ostankov obrambnega stolpa na zahodnem delu samostanskega obzidja odpadlo za okoli tri kvadratne metre opeke, poškodba pa po njegovi oceni sega kakšnih 20 centimetrov v globino. »O tem sem že pred 12 leti obvestil Zgodovinski arhiv na Ptuju, katerega uprava je bila takrat na dvorišču dominikanskega samostana. Poškodba obzidja zdaj ni vidna, ker jo je prerastel bršljan.« Druga poškodba stolpa naj bi nastala predlani ali lani, ko se je odlomil velik kos skale pod zaokroženo zahodno teraso, z njim pa je odpadlo tudi nekaj opek. »Odlomljen kos peščene skale leži v Dravi, poškodba stolpa pa je vidna samo z reke,« je pojasnil Mesarič.
Na Mestni občini (MO) Ptuj so povedali, da jih je o odpadli skali že obvestil lastnik zemljišča ob samostanu: »S predstavnikom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) smo si iz čolna podor skale ogledali, dostop za natan-
Odlomil se je velik kos skale pod ostanki obrambnega stolpa na zahodnem koncu obzidja, skupaj z njim pa je odpadlo tudi nekaj opek. V strugi reke Drave je še mogoče videti velik kos odlomlje-nega peščenjaka.
čen ogled pa je trenutno one- (DRSV), vendar je bil njihov od-mogočen zaradi zaraščenosti te- govor negativen zaradi pomanj-rena. Za čiščenje rastja smo tudi kanja sredstev.« Dodali so še, da že pozivali Direkcijo RS za vode si bosta stanje na terenu takoj,
- ■
lilMill^lllllllllilMIlU1!!!^!1 ■
Foto: Peter Mesarič
Na fotografiji iz lanskega leta je vidna še tretja erozijska poškodba ob zunanjem dvorišču samostana na severozahodnem delu parcele.
ko bo dostop omogočen, ogledala geomehanik in statik.
Vodja mariborske območne enote ZVKDS Srečko Štajnba-her je potrdil, da so terenski ogled s čolnom opravili 18.
aprila lani, saj dostop po obali ni bil mogoč: »Ugotovljeno je bilo, da se je odlomil večji del skale. Večji del leži v strugi reke Drave, manjši del je pod obzidjem. Za natančnejše raziskave
bi bilo treba urediti dostop po kopnem, odstraniti obstoječo vegetacijo in dobiti mnenje geomehanika. O morebitnih nadaljnjih aktivnostih na ZVKDS nimamo podatka.«
Ormož • Neverjetno: plaz vse bližje stanovanjskim hišam, rešitve pa po skoraj štirih letih ni na vidiku
»Živeti v nenehnem strahu, kdaj bomo zgrmeli
Zemeljski plaz je iz meseca v mesec vse bližje vsaj petim stanovanjskih hišam v Vičancih. Čeprav so minila že skoraj štiri leta od sprožitve plazu, se pri razmišljajo o vložitvi tožbe proti državi.
S kupom dokumentacije, klici na pomoč številnim uradnim službam in institucijam, ki pa skorajda niso obrodili nobenih sadov, nas na domu v Vičanskem Vrhu, ki stoji le 30 metrov od podora, sprejme vidno obupana Jasna Vlašič. O obsežnem plazu, ki se iz meseca v mesec širi in poglablja ter predstavlja veliko nevarnost številnim družinam, najbolj pa Vlašičevim, smo pisali približno leto dni nazaj. Kot smo poročali, se je plazenje prvič pojavilo leta 2013, ko so prestrašeni domačini ugotovili, da podzemlje požira hrib - kubiki zemlje, trta, drevje enostavno izginjajo brez sledu. Podor, ki grozi vsaj petim stanovanjskim objektom, je po prepričanju domačinov posledica opuščenega rudnika Vičanski Vrh, ki so ga zaprli leta 1958 in ga nikdar niso sanirali. Od našega članka pa se v smeri reševanja omenjene problematike ni zgodilo skorajda nič, pa
čeprav je Vlašičeva, ki živi v veliki negotovosti, trkala na številna vrata in iskala pomoč pri vseh možnih institucijah. »Do sedaj naša občina, državni organi in nihče, ki smo jih o tem obvestili, v smislu reševanja te problematike niso storili ničesar. Plaz se čedalje bolj približuje našim hišam. Živeti v nenehnem strahu, kdaj bomo zgrmeli v to brezno, je grozno. Plazenje se namreč ni umirilo. Pred kratkim je v spodnjem delu vinograda zopet v globino izginila ena vrsta trsja s sohami. Plaz se z vso naglico približuje stanovanjskim objektom, od naše hiše je oddaljen le še 30 metrov. Tako je nastala jama, ki je že okoli 400 m dolga in 20 metrov široka. Samo vprašanje je, kdaj se bo vse skupaj sesulo,« še s solzami v očeh razlaga Jasna, ki si je hišo zgradila z veliko truda. Ob tem pa priznava, da ji počasi že zmanjkuje volje: »Ne vem, kaj bom. Živim sama s hčerko, za to hišo odpla-
čujem kredit. Počutim se popolnoma nemočno. Živim v strahu, razočarana, ker pristojne službe ne dajejo pravega odgovora, kaj se bo zgodilo. Pravzaprav niso
odgovorili nič konkretnega, le da se nihče za to ne čuti odgovornega in sokrivega. Vsi se izgovarjajo drug na drugega. Celo zavrnili so dejstvo, da ne gre
za nesrečo oz. posledice vdora terena zaradi nekdaj delujočega nesaniranega rudnika, ki je potekal dobesedno pod našimi hišami in lokalno cesto, pač
Grozljiv prizor, ki pristojnih, kot kaže, ne gane preveč.
pa zaključili, da gre za naravno nesrečo. A starejši domačini so prepričani, da se teren poseda zaradi nesaniranih rovov, ki jih niso zapolnili z materialom.«
Ironično: plaz na območju opuščenega rudnika ni posledica rudarjenja
Tudi sami smo na več naslovov državnih služb poslali vprašanja, kako nameravajo ukrepati. Vendar so nam z okoljskega ministrstva odgovorili, da so naročili izdelavo celovitega strokovnega poročila o stopnji ogroženosti objektov na območju opuščenega rudnika Vičanski Vrh, ki pa naj bi - na razočaranje tako domačinov kot občine - pokazala,
Foto: EM
Foto: ML
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 28. marca 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 3
Čoln ali lestev?
S trditvami ptujske občine in ZVKDS se na DRSV strinjajo le deloma: »Dostop do odlomlje-ne skale ni onemogočen samo zaradi zaraščenosti terena. Na to zemljišče (parcelna številka 3957/14, k. o. 400 Ptuj) je na podlagi terenskega ogleda, opravljenega 28. oktobra lani, težko dostopati - tako s severozahodne kot z jugovzhodne strani. Na severozahodni strani je dostop omejen z razgledno plo-
skale mogoče dostopati tudi po kopnem; s pomočjo lestve z južnega dvorišča samostana ...
Na DRSV so lani oktobra ptujski občini v dopisu navedli razloge, zakaj poseka oz. vzdrževalnih del na omenjeni lokaciji ne bo mogoče izvesti: »Za izvajanje vzdrževalnih del se odločamo na podlagi prioritet. Tako prioritetno javna služba skrbi za pretočnost struge tekočih voda, odstranjuje prekomerno odložene naplavine in utrjuje bregove in dno površinskih voda.
tos dodatnih vzdrževalnih del na tej lokaciji ne predvidevajo.
Na direkciji so sicer priznali, da je zaraščeno zemljišče, ki onemogoča dostop do poškodovanega obzidja, v lasti Republike Slovenije in je tako za njegovo vzdrževanje pristojna država. »V skladu z Zakonom o vodah država kot obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč. Za izvajanje vzdrževalnih del se odločamo na podlagi prioritet, obravnavan posek dreves
njem voda ob soglasju Ministrstva za okolje in prostor zagotavlja tudi lokalna skupnost sama ali skupaj z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, smo MO Ptuj predlagali, da pri sprejemanju občinskega proračuna del sredstev nameni tudi vzdrževanju vodotokov.« Glede vzdrževanja samega obzidja pa so bili jasni: »Za vzdrževanje obzidja dominikanskega samostana in za čiščenje rastja na njem je zadolžen lastnik, to je po zemljiški knjigi MO Ptuj.«
renskem ogledu oktobra lani smo na omenjeni lokaciji na severozahodnem delu parcele zaznali erozijske poškodbe. Z odstranitvijo zarasti na obravnavanem zemljišču bi se erozijski procesi še stopnjevali - do te mere, da bi lahko bila ogrožena stabilnost opornega zidu dominikanskega samostana.« Zarasti torej sploh ne bi smeli odstraniti, kar vprašanje, kdo bi to moral storiti, pravzaprav odpravlja ... O predvidenih stroških poseka
Morda je res bolje, da rastja ne odstranjujemo? Kdo ve, kaj vse bomo pod njim še odkrili ... Tretja nevarnost, ki preti ptujskemu dominikancu, izpad opek z obzidja južnega samostanskega dvorišča, je namreč zaradi zaraščenosti trenutno komaj vidna. Za to poškodbo obzidja so na ptujski občini izvedeli šele z našim poizvedovanjem, obljubili pa so, da bodo nemudoma ukrepali: »V tem tednu predvidevamo ogled poškodbe s pomočjo alpinista, v
Odpadanje opek pri zunanjem južnem dvorišču nad Dravo je zaradi zaraščenosti trenutno komaj Ptujski dominikanski samostan, zgrajen v 13. stoletju, so leta 1989 razglasili za spomenik lokalne-vidno.	ga pomena. V srednjem veku je imel svoje obzidje, povezano v sistem mestnih utrdb.
ščadjo dominikanskega samostana, na jugozahodni pa z grajenim protipoplavnim betonskim zidom. Edini dostop tako ostaja s strani reke Drave.« Nekateri Ptujčani sicer vztrajajo, da je do
V obravnavanem primeru zarast na parceli ne omejuje pretočno-sti same reke Drave, prav tako pa preprečuje oz. omejuje nadaljnje erozijske procese in pripomore k utrjenosti rečne brežine.« Le-
in zarasti na tej parceli ne sodi med te prioritete,« so povedali.
Namignili so celo, naj zemljišče na svoje stroške očisti kar ptujska občina: »Ker lahko varstvo pred škodljivim delova-
Rastja ne smemo odstraniti
Na DRSV so poskrbeli tudi za preobrat zgodbe: »Na te-
rastja ob samostanskem obzidju niso mogli povedati ničesar: »Stroški se lahko ovrednotijo šele na podlagi popisa obsega del, s katerim pa ne razpolagamo.«
dogovoru z ZVKDS bomo pripraviti načrt sanacije. Oceno, kakšna ta bo in kolikšni bodo stroški, povezani z njo, bomo lahko podali pozneje.«
Eva Milošič
v to brezno, je grozljivo
«
razreševanju te problematike ni zgodilo skorajda nič. Država je sanacijo prevrnila na občino, tam pa
da so podzemni objekti bivšega	tudi izhaja, da predmetno pla-	tov ter infrastrukturo na in ob
rudnika oddaljeni od sedanjih	zenje ni posledica rudarjenja	lokalni cesti na grebenu. Časov-
stanovanjskih in gospodarskih	na prizadetem območju. Ugoto-	nega razvoja dogodkov stroka
objektov v tolikšni meri, da jih	vljeno pa je, da predmetni plaz	še ne zna določiti, zato hitrosti
ne morejo ogrožati. »Iz poročila	ogroža pet stanovanjskih objek-	širjenja odlomnih robov ne mo-
Jasna Vlašič prestrašena opazuje obsežen plaz, ki preti tudi njenih hiši: »Samo vprašanje je, kdaj se bo vse skupaj sesulo.«
remo napovedovati, saj je to odvisno od več dejavnikov, najbolj pa od meteoroloških razmer,« so med drugim izpostavili ter se še tako oprali odgovornosti: »Predmetni dogodek ne izpolnjuje pogojev, določenih z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, saj ni bil evidentiran v okviru naravne nesreče večjega obsega, kot to določa zakon, zato za sanacijo nastalih razmer Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ne more uporabiti sredstev državnega proračuna na podlagi zakona.« Po njihovem je reševanje omenjene problematike v pristojnosti občine. Kot so še dodali, so tako poročilo s predlogi ukrepov posredovali v obravnavo občini.
Sok: »Država želi problem zvrniti na občino, razmišljamo o tožbi«
Ormoškega župana Alojza Soka, ki je prepričan, da želi država problem neupravičeno
1
Foto: ML
»Občina tega plaza zaradi finančnih nezmožnosti ne more sanirati. Povem lahko le, da se država neverjetno spreneveda, ko trdi, da plaz ni posledica rudarjenja,« je jasen župan Alojz Sok, ki pa vendarle ponuja tudi možnost preselitve nesrečni družini: »Če se bo družina odločila preseliti in nam to sporočila bomo začeli delati na preselitvi. Že sedaj prodajamo hišo v bližini njihovega doma v Vičancih morda kak kilometer stran in če bi želeli bi lahko sprejeli odločitev in odšli na novo lokacijo. Občina bi jim pri tem, za razliko od države znatno pomagala. Pričakovanja, da se bo plaz saniral s strani občine so nerealna, ker je strošek prevelik.«
naprtiti občini, smo povprašali, kaj nameravajo storiti: »To je plaz takih razsežnosti, da nimam odgovorov na postavljena vprašanja. Občina tega plaza zaradi finančnih nezmožnosti ne more sanirati. Povem lahko le, da se država neverjetno spreneveda, ko trdi, da plaz ni posledica rudarjenja oz. v začetku so celo trdili, da tukaj ni bilo rudarjenja. Z domačini smo potem predstavnikom MOPa pokazali, kje je bil vhod v rudnik in še danes po več desetletjih so vidni ostanki premoga na površini vhoda v rudnik. Razmišljam, da bo treba
vložiti tožbo proti državi, da do-kažemo, da je tukaj rudnik bil, ker hočejo na MOPu enostavno problem zvrniti na občino. Na tem primeru se kaže, da oblasti, kot jo imamo sedaj, še zlasti na Ministrstvu za okolje in prostor, Slovenija še ni imela.«
Kot kaže, občina in ministrstvo skupnega jezika glede rešitve problematike, ki že skoraj štiri leta ogroža življenja, nista našla. Zaskrbljeni domačini pa tako še naprej ostajajo sami v milosti oz. nemilosti pretečega plazu.
Monika Levanič
Foto: ML
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 28. marca 2017
Kidričevo • Rojstvo sternthalerja z nekaj porodnimi bolečinami
Štrucl zahteva revizijo in ustavno presojo
Gibanje ZA Kidričevo, v njegovem imenu Branko Štrucl, se z uvedbo občinskega vrednostnega bona sternthal nikakor ne strinja. Meni, da je izdajanje občinske valute z davkoplačevalskim denarjem nedopustno, saj da se na tak način financira zasebna podjetja, ki so blizu vodstvu občine.
Kot dodaja, lahko tovrstne poteze lokalnih skupnosti negativno vplivajo na konkurenčnost gospodarstva in spodbujajo politično korupcijo. »Odločno nasprotujemo projektom, kot je občinska valuta, ker smrdi po korupciji in je namenjena peščici ljudi ter interesom posameznikov iz županovega kroga. Kdo jim daje pravico, da bodo preko javnega občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo mešetarili in financirali nekatera zasebna podjetja, ki so njim blizu,« sprašuje in opozarja Štrucl, ki je primer izdaje občinskega vrednostnega bona podal v ustavno presojo in revizi-
10c
STERNTHAL
VREDNOSTNI Bj
IZDAJA: VZDRZEVANJE IN
10*
Bnju z OBČINO KIDRIČEVO
Foto: Občina Kidričevo
jo računskemu sodišču. »Ko dobimo odgovor ustavnega sodišča in ko bo narejena revizija računskega sodišča, bomo začeli vlagati odškodninske zahtevke za povračilo vseh izdatkov, ki jih je občina imela z izdajo in tiskanjem občinske valute. Glavna osumljenca tega nezakonitega početja sta Anton Leskovar in Damjan Napast, ki sta celo prelisičila občinski svet, ki je te nezakonite sklepe sprejel,« poudarja Štrucl.
Finančno ministrstvo je občino Kidričevo opozorilo, da izdajanje valute ne sodi v delokrog njenih nalog in da za to tudi nima pravne podlage. Po tem pozivu so se na kidričevski občini odločili, da bo občinske vrednostne bone izdajalo podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, ki je v 100-od-stotni občinski lasti. »Podjetje je registrirano kot družba z omejeno odgovornostjo. Ne glede na to, da je v občinski lasti, sme opravljati dejavnosti, za katere je registri-
Foto: Črtomir Goznik
Župan Kidričevega Anton Leskovar na Štruclove očitke o korupciji odgovarja: »Če je to korupcija, da spodbujamo samooskrbo in potrošnjo v lokalnem okolju ... Z uvedbo občinskega vrednostnega bona bomo samo pospešili kroženje denarja na območju občine. Verjamem, da je zadeva zakonita.
Res je, da so določene stvari v naši državi še v povojih. Mi se zgledujemo po primerih dobrih praks v Avstriji, Nemčiji in skandinavskih državah. In če to deluje tam, lahko tudi pri nas. Očitka, da bi sam kot župan z uvedbo lokalne valute dajal prednost kateremu od ponudnikov ali ga protežiral, enostavno ne razumem. Vsi ponudniki v občini se lahko odločijo, da bodo kot plačilno sredstvo sprejemali občinski vrednostni bon. Povabili smo vsa podjetja.«
Direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast pravi, da bo izdelava občinskih vrednostnih bonov v obliki bankovcev in aluminijastih kovancev stala okrog 3.000 evrov. Medtem ko so bankovci že izdelani, se za kovance pričakuje, da jih bodo izdelali v roku enega tedna. »Takoj ko se bodo v projekt vključili ponudniki, bomo občinski vrednostni bon kot plačilno sredstvo dali v obtok. Računamo, da bo to še v tem tednu,« dodaja Napast.
Foto: MZ
Branko Štrucl iz Gibanja ZA Kidričevo je po dopisovanju z državnimi institucijami prepričan, da je izdaja občinskega vrednostnega bona sternthal nezakonita.
iz svojega območja - gospodarske družbe, samostojne podjetnike in kmetije z registrirano dopolnilno dejavnostjo. Vsi ti imajo možnost pristopiti, da bodo potrošniki in stranke pri njih lahko plačali z občinskim vrednostnim bonom. Potrošniki oziroma občani Kidričevega bodo bone lahko kupili pri občinskem podjetju. Potrošili jih bodo lahko pri ponudnikih, ki
se bodo projektu priključili. Pri nakupu bona bodo občani imeli petodstotni popust. Za desete-vrski bon bodo plačali 9,5 evra. Bon bodo unovčili pri ponudniku po realni ceni. Storitev, ki je vredna 10 evrov, bodo plačali z desetevrskim bonom. Občinsko podjetje pa bo nato ponudniku bon zamenjalo za denar. Za de-setevrski bon bo prejel 10 evrov.
Mojca Zemljarič
Ptuj • O prodaji športne dvorane Cam
Zaradi zatekan
Športna dvorana Campus, za katero so pred leti in kolesar Aldo Ino Ilešič, je v postopku prodaje. sarja Ilešiča.
Ilešičevi so dvorano zgradili na zemljišču mestne občine (MO) Ptuj, ob ptujskem mestnem parku in v bližini osnovne šole Mladika. MO Ptuj jim je leta 2009 za zemljišče za obdobje 40 let podelila stavbno pravico. Za uporabo stavbne pravice je podjetje DAV v proračun MO Ptuj plačevalo nadomestilo, občina pa njim najemnino za dvorano. Dvorana se je namreč uporabljala tudi za izvajanje pouka športne vzgoje na OŠ Mladika. Ker najemnina ni pokrivala stroškov obratovanja dvorane, je podjetje sredi leta 2015 podalo predlog za zvišanje najemnine, ki pa mu lokalna skupnost ni sledila. Od septembra 2015 se v dvorani pouk športne vzgoje več ni izvajal, decembra isto leto je podjetje razglasilo stečaj. Ilešičevi so nato iz dvorane odpeljali inventar in opremo, od jeseni 2015 je bila dvorana neo-grevana. Leto in pol pred začetkom stečaja je bil dolg podjetja DAV zaradi neplačevanja kreditnih obveznosti prenesen na DUTB. Ta je tudi največja upnica v stečajnem postopku. Vrednost priznane terjatve DUTB znaša dober milijon evrov.
Po likvidacijski vrednosti je dvorana večinskega lastnika dvorane, družbe
rano. Če bi bilo pri tem karkoli spornega, potem tudi večje trgovske verige ali podjetja ne bi mogli izdajati vrednostnih bonov. Lastništvo podjetja po našem mnenju ne vpliva na izvajanje dejavnosti podjetja. Mi smo doregistrirali dejavnost družbe. Pri pobudi o obtoku občinskih vrednostnih bonov vztrajamo zato, ker smo prepričani, da je ideja dobra in potrebna. S tem smo naredili korak naprej na področju lokalne samooskrbe, ne pa da o tem samo govorimo in nič ne storimo. Želimo spodbuditi lokalne pridelovalce in ponudnike storitev. Cilj je zmanjšati dobavne verige, ponuditi storitev na boljšem nivoju ter občane seznaniti, kje lahko kupijo doma pridelano hrano, kakšne in katere storitve nudijo obrtniki.«
Čakajo odziv
Občina Kidričevo je k projektu uvajanja lokalnega vrednostnega bona povabila 360 ponudnikov
Ormož • Bo dober milijon evrov dovolj za zapiranje odlagališča?
V enem letu porabili že več kot pol mili
Čeprav je ormoško odlagališče od zadnjega decembra 2015 zaprto in bo na njem monitoring potreben še naslednjih 30 let, samo v prvem letu stal več kot pol milijona evrov, kar pomeni približno polovico vseh razpoložljivih sredstev za pokrivanje
1,1 milijona verjetno ne bo dovolj, grozijo dodatni stroški
Glede na to, da so v prvem letu 30-letnega monitoringa porabili že približno polovico sredstev, je svetnik Emil Trstenjak, ki sicer ni mogel razumeti, kako je lahko bilo porabljenega toliko denarja, upravičeno povprašal, ali bodo preostala zbrana sredstva zadostovala za pokritje stroškov za zapiranje odlagališča v naslednjih 29 letih. Po besedah Veršiča najbrž ne: »V prihodnjih letih ta strošek ni načrtovan v takšni višini, kot je znašal v prvem letu, ampak nekje od 30.000 do 50.000 evrov za posamezno leto glede na zahteve, ki jih je treba izpolniti. Vendar je treba poudariti, da se lahko ta strošek v posameznih letih poveča, če merila pri meritvah za spremljanje monitoringa podzemnih ali podzemnih vodah ne bodo dosežena. V tem primeru se lahko zahtevajo dodatna vzdrževalna dela oz. dopolnitve teh izvedenih del, ki lahko povzročijo dodatne stroške.«
Skupen strošek zapiranja odlagališča nenevarnih odpadkov v Dobravi je v prvem letu znašal okoli 549.800 evrov, sta na ponedeljkovi seji ormoškega občinskega sveta poročala Ludvik Hriber-šek in Matjaž Veršič iz Komunalnega podjetja Ormož, ki upravlja z odlagališčem.
Kot je bilo pojasnjeno, so večino sredstev, kar 479.000 evrov, porabili za izvedbo prekrivnega sloja. Slednjega so položili na slabem hektarju odlagališča. »Za izvedbo prekrivnega sloja za kompletna gradbena dela prekrivke in izvedbo dveh biofiltrov je bilo porabljenih 479.166 evrov. To je seveda enkratni strošek, saj je s tem končana celotna prekrivka na odlagališču,« je pojasnil Hriberšek in še podrobneje opisal, na kak način je bil izgrajen skoraj pol milijona evrov težak prekrivni sloj. Kot je povedal, so tako, kot določa Uredba o odlagališčih, položili štiri plasti. Prva plast za odplinjevanje deluje kot izravnalna plast in je sestavljena iz plinopropustnih grobozr-natih materialov, visoka pa je pol metra. Druga je 25 cm visok glineni tesnilni sloj, ki ima nalogo preprečevanja mešanja kamnite. Nato so uporabili drenažni sloj, sledila je 80 cm debela zemeljska plast. Zadnja plast pa je tako imenovana rekultivacijska plast humusa.
30-letni monitoring
Pomemben del zapiranja ormoškega odlagališča, ki se je uporabljalo več kot 35 let in obsega štiri hektarje celotne površine, je tudi monitoring, poudarjajo v podjetju. 30-letni monitoring vključuje več parametrov, in sicer meritve in izračune emisije snovi v zrak, meritve deponijskih plinov, monitoring površinskih voda ter meritve parametrov onesnaženosti podzemnih voda. V prvem letu so za izvajanje monitoringa porabili vsega skupaj okoli 25.000 evrov, za vzdrževanje (zasaditev, rnul-
Foto: ML
torek • 28. marca 2017
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
pus
ja v dvorani nastajala škoda
svoja imena zastavili trije uspešni ptujski športniki, boksar Dejan Zavec, atletinja Nina Kolarič Gradnjo dvorane je z bančnim kreditom financiralo podjetje DAV, ki je bilo v rokah družine kole-
Foto: Črtomir Goznik
Campus ocenjena na okrog 400.000 evrov. Terjatve do investitorja in DAV, so bile prenesene na DUTB, v znesku dobrega milijona evrov.
Zavec za nakup ni zainteresiran
Dvorana Campus je danes del stečajne mase. Po likvidacijski vrednosti je ocenjena na okrog 400.000 evrov. Stečajni upravitelj Marko Drobež je za prodajo dvorane razpisal postopek zbiranja ponudb. Treba je pojasniti, da je solastnik dvorane tudi Dejan Zavec, ki ima na svojem delu objekta vpisano etažno lastnino. Ta del dvorane ni predmet stečaja in prodaje. Stečajni upravitelj Drobež je za naš časopis pojasnil, da je prodaja v zadnji fazi. »Prejeli smo eno ponudbo, v zvezi s ceno se s ponudnikom še pogajamo. Za ta teden smo z MO Ptuj dogovorjeni za sestanek, saj ima občina za nepremičnini predkupno pravico. Nepremičnine ne smemo prodati, če občina s tem ne soglaša ali pa če jo sama odkupi. Pri postopku prodaje sodelujemo tako z MO Ptuj kot tudi izločitvenim upnikom, to je DUTB.« Za mnenje o prodaji smo povprašali Dejana Zavca, lastnika dela objekta. Pravi, da želi, da dobi dvorana gospodar-
nega in odgovornega lastnika. »Želimo, da se situacija čim prej razreši in da bo celotna dvorana ponovno v uporabi.« Pojasnil je, da bi bilo po njegovem mnenju najbolj smiselno, da nepremičnino odkupi MO Ptuj. »Dvorana lahko služi javnemu interesu, za potrebe šole in občanov. To bi bila po mojem mnenju smiselna in racionalna odločitev.« Kot je še dodal, sam o odkupu dela nepremičnine, ki je v prodaji, ne razmišlja. »Nisem v stanju tega kupiti.«
Na MO Ptuj smo povprašali, ali jih nakup dvorane zanima in ali bodo uveljavljali predkupno pravico. »MO Ptuj vam v danem trenutku odgovorov na postavljena vprašanja ne more posredovati. Možnost nakupa dvorane oziroma uveljavitve stavbne pravice, ki je bila v ta namen podeljena, se bo preučila, predvsem ob predpostavki vprašanja gospodarnosti nakupa v povezavi z zagotovitvijo vadbenih površin za potrebe športnih društev in šole,« so povedali v kabinetu župana MO Ptuj.
Mojca Zemljarič
Streha puščala, voda tekla po parketu
»Športna dvorana je od začetka stečajnega postopka zaprta, ne obratuje, v njej se ne opravlja nobena aktivnost. Dvorane ni mogoče oddati v najem, ker nima sistema ogrevanja in osvetlitve, prav tako pušča oziroma zamaka del strehe, vodovodno omrežje nima izdelane sheme internega vodovodnega omrežja ter lastnega dokumenta, ki bi opredeljeval izvajanje ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionele. Najbolj kritična v športni dvorani je luknja v termomembranski strehi, skozi katero zamaka voda, ki bo gotovo dvignila parket v dvorani. Zamenjava šestih kosov kritične ponjave in servis vpihovalnega sistema bi po predračunu stala približno 32.000 evrov. Termomembranska streha zahteva tudi elektriko, ki poganja ventilatorje, saj bi se streha drugače sesula oziroma podrla,« je v enem izmed poročil lani aprila opozoril stečajni upravitelj Marko Drobež. O stanju objekta smo govorili tudi z Dejanom Zavcem, ki svoj del dvorane v času stečajnega postopka družbe DAV nemoteno uporablja. Pojasnil je, da je streho na delu, kjer je puščala, popravil na svoje stroške. Ker je v objektu nekaj časa zamakalo, je del parketa v dvorani
Foto: Črtomir Goznik
jona evrov
je postopek njegovega zapiranja stroškov zapiranja odlagališča.
čenje, košnja) okoli 10.000 evrov, za vodenje računov, zapiranja in druga dela 12.500 evrov, za izvedbo dodatne vrtine okoli 3.700 evrov, nadomestilo banke za garancijo pa je znašalo kar 5.500 evrov.
Dodajmo še, da so za pokrivanje stroškov za zapiranje odlagališča vse tri ormoške občine leta 2013 potrdile zbiranje "finančnega jamstva za zaprtje odlagališča" v ceni ravnanja z odpadki, ki so ga občani plačevali v letih 2013 do 2015. Upravljavec, Komunalno podjetje Ormož, je v ta namen zbralo 1.129.220 evrov.
Monika Levanič
Foto: ML
Ormož • Ali sta klinična psihologija in psihološko svetovanje konkurenčni dejavnosti?
Ko zdravnik dela kot s. p. - brez dovoljenj
Specialistka klinične psihologije Milena Srpak, zaposlena v ormoški psihiatrični bolnišnici, že od leta 2014 poleg redne službe dela še v lastnem s. p., kar naj bi bilo v nasprotju z zakonodajo. Na to opozarja tudi anonimno pismo, v katerem očitki letijo na domnevni konflikt interesov, ker ima Srpakova lastno podjetje (Espera psihoterapija in psihološka dejavnost, s. p.), obe družbi pa naj bi opravljali nekaj istih dejavnosti. Srpakova v tem ne vidi nobene konkurence.
»Za opravljanje konkurenčne dejavnosti in dela pri drugem izvajalcu je za javne uslužbence potrebno soglasje matične ustanove. Milena Srpak, spec. klin. psih., ima svoje podjetje z imenom Espera psihoterapija in psihološko svetovanje, Milena Srpak, s. p. Kljub temu da opravlja dejavnost klinične psihologije kot v bolnišnici, kjer je zaposlena (Psihiatrična bolnišnica Ormož), v letu 2016 in 2017 ni zaprosila za soglasje delodajalca. V tem primeru gre za kršenje pogodbe o zaposlitvi gospe Srpak do delodajalca, saj konkurenčna prepoved v pogodbi o zaposlitvi zapoveduje, da javni uslužbenec brez soglasja ne sme opravljati dejavnosti izven matične ustanove, ki bi lahko pomenila konkurenco. Gospa Srpak tega soglasja nima,« piše anonimni pisec.
Srpakova trdi, da v lastnem podjetju ne izvaja dejavnosti klinične psihologije
Specialistka klinične psihologije Milena Srpak na domnevne nepravilnosti, ki so ji očitane, odgovarja tako: »Pred dvema letoma sem zaprosila za soglasje in edina izmed vseh prosilcev tega dovoljenja nisem dobila, kljub temu da mi je ministrstvo dovolilo in sem imela vse druge pogoje. Obrnila sem se na pravno pomoč, kjer so mi dejali, da
ne gre za nobeno konkurenčno dejavnost. Ker dejavnosti klinične psihologije v svojem podjetju ne opravljam - ne vršim pregledov, ne pišem mnenj za invalidske, ne za psihiatrično obravnavo, ničesar ... V glavnem, name se obračajo ljudje, ki imajo veliko denarja in ne želijo imeti kartoteke v psihiatrični bolnišnici. Večina je takih, ki želijo izboljša-
ti svojo dejavnost, tako da po večini delam v smislu poslovnega svetovanja.« Prepričana je, da v ozadju pritiskov stoji sodelavec iz ormoške bolnišnice, ki ji po njenih besedah nagaja že lep čas.
Kečkova: »Srpakova vloge za soglasje za delo v lastnem podjetju nima «
Z vprašanjem, ali drži, da so preostalim zdravstvenim delavcem izdali soglasja za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem javnem zavodu ali drugi pravni ali fizični osebi, Srpakovi pa ne, in zakaj takšna odločitev, smo se obrnili na vodstvo Psihiatrične bolnišnice Ormož. Kot je v obširnem odgovoru pojasnila v. d. direktorice Majda Keček, v bolnišnici vsako leto z dopisom pozovejo vse zainteresirane zaposlene zdravstvene delavce, da oddajo omenjeno vlogo. Za izdajo soglasja mora delavec v zavodu izpolnjevati vrsto pogojev, med drugim tudi, da v celoti izvršuje svoje delovne obvezno-
sti glede količine in vrste opravljenih zdravstvenih storitev, določenih v pogodbi o zaposlitvi, da ne odklanja nadurnega dela, pripravljenosti in morebitnih drugih oblik dela pri delodajalcu in da z izdajo soglasja javnemu zdravstvenemu zavodu ne bo povzročena škoda oziroma motnja pri opravljanju njegove dejavnosti. Nadalje je Kečkova še dejala, da je v letu 2013 Svet zavoda na podlagi vloge Srpakovi izdal soglasje, v letu 2014, ko je zaprosila za soglasje za lasten s. p., pa ji soglasja ni podal. »Vloge za soglasje za delo kot s. p. ni dal nobeden drug delavec. Preostali zdravstveni delavci so zaprosili za delo v drugem javnem zavodu ali drugi pravni ali fizični osebi, in sicer: Center starejših občanov v Ormožu, ZD Murska Sobota, ZD Ljutomer, Dom Lukavci, SVZ Hrastovec, Dom upokojencev Ptuj, Le skupaj, Psihiatrična ambulanta, Dom starejših občanov Ljutomer, Dom starejših občanov Kuzma,« je razložila Kečkova in še dodala, da Srpakova tako v letih 2015, 2016 kot 2017 vloge za soglasje ni podala.
Monika Levanič
6 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo
torek • 28. marca 2017
Haloze • Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij
Širokopasovni internet za okoli 4.000 haloških
Dostop do svetovnega spleta je v Halozah še vedno pogosto nemogoč ali vsaj zelo počasen. Odprto širokopasovno omrežje (ki bi ga lahko uporabljali skega denarja. Postopki tečejo počasi, pogoji se spreminjajo, roki se prestavljajo...
Lani je Ministrstvo za javno upravo (MJU) testiralo tržni interes za gradnjo optičnega omrežja na t. i. belih lisah oz. območjih, na katerih obstoječa infrastruktura ne omogoča pasovne širine vsaj 100 Mb/s. Rok za izkaz tržnega interesa so trikrat podaljšali, postopek pa zaključili lani decembra. Na območju celotne Slovenije je interes izkazalo 12 investitorjev, preostalo pa je še 27.285 belih lis oz. nepokritih gospodinjstev. Župan Žetal Anton Butolen je pojasnil: »Iz tržnega interesa so bila izvzeta območja, kjer obstoječa infrastruktura že omogoča pasovne širine vsaj 100 Mb/s, urbana območja z gostoto
poseljenosti nad 500 prebivalci na kvadratni kilometer in območja, ki so že prejela javna sredstva v prejšnji finančni perspektivi.«
Na območju sedmih haloških občin, združenih v konzorcij, so sprva našteli 5.916 belih lis, nato pa je za 3.939 priključkov interes izkazalo podjetje RUNE-SI. V Halozah bo torej ostalo še 1.977 belih lis; v občini Cirkulane 276 gospodinjstev, v Majšperku 278, v Makolah 98, v Podlehniku 345, v Vidmu 449, v Zavrču 267 in v Žetalah 264. Na MJU so povedali, da so za zdaj javno dostopni le našteti podatki: »Z investitorji, ki so izkazali tržni interes, bomo podpisali dogovor o izvedbi tržnega
interesa. Po tem bomo objavili podrobne podatke s hišnimi naslovi belih lis v geografskih segmentih goste in redke poseljenosti.« Pogodbe naj bi podpisali do konca tega meseca.
Razpis za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja občine pričakujejo maja ali junija letos, zaradi majhnega števila belih lis v haloškem konzorciju pa pri njem pričakujejo spremembe (da bodo prijavitelji zasebni investitorji in ne več občine, kot je bilo do sedaj). Žetalski župan je pojasnil: »Čakamo na izhodišča ministrstva glede vsebine razpisa, tako za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj kot
Belih lis je v Halozah manj, kot so predvidevali
Občina	I Nepokritost 30 Mb/s		I Nepokritost 100 Mb/s I	
	Delež uporabnikov (gospodinjstev in podjetij)	Število uporabnikov	Delež uporabnikov (gospodinjstev in podjetij)	Število uporabnikov
Cirkulane	87 %	1.021	100 %	1.172
Majšperk	74 %	1.473	100 %	1.976
Makole	86 %	844	100 %	984
Podlehnik	86 %	818	97 %	928
Videm	66 %	1.762	99 %	2.624
Zavrč	91 %	698	98 %	752
Žetale	84 %	487	100 %	580
Vir: Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v haloških občinah, 2016
Po načrtu odprtega širokopasovnega omrežja za haloški konzorcij je s hitrostjo 30 Mb/s na območju vseh sedmih haloških občin nepokritih še okoli 7.000 gospodinjstev in s hitrostjo 100 Mb/s okoli 9.000, po nedavnih podatkih Ministrstva za javno upravo pa je takih gospodinjstev v Halozah »le« 5.916 (od tega so za okoli 4.000 gospodinjstev ponudniki tržni interes zdaj le izkazali). Direktorica žetalske občinske uprave Milica Simonič Steiner je pojasnila, od kod razlika v številkah: »Podatki v načrtu razvoja so bili izračunani čez palec, saj pripravljavci načrta niso imeli nobenih uradnih dokumentov, ampak so uporabili podatke, objavljene na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.«
za sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Ministrstvo bi moralo izhodišča določiti takoj, da konzorciji potem ne bomo v časovni stiski, saj je treba v času od objave javnega razpisa do prijave izbrati zasebnega partnerja (dokumentacije ne pripravljamo, saj ne vemo, v kateri smeri, da ne povzročamo nepotrebnih stroškov) in potem v primeru izbora gradnjo tudi začeti in zaključiti.«
Bo iz te moke kaj kruha?
Tudi za tistih slabih (in neznanih) 4.000 gospodinjstev, ki naj bi jim dostop do omrežja omogočilo podjetje RUNE-SI, pravzaprav ni še nič gotovega. V halo-škem konzorciju namreč podjetju ne zaupajo povsem, sploh po tem, ko so se (s sicer brezžičnim omrežjem) pred leti že opekli. Direktorica žetalske občinske uprave Milica Simonič Steiner je pojasnila: »Na sestanku nam je bilo rečeno, da je podjetje RUNE-SI resno podjetje, ki se mu bodo kasneje pridružili tudi Telekom Slovenije in druge večje družbe. V resnici je bilo podjetje ustanovljeno lani, en in edini družbenik je fizična oseba s Primorske. To nam vzbuja dvome.«
RUNE-SI, telekomunikacijska infrastruktura, d. o. o., je podjetje
Odprto širokopasovno omrežje bodo morali operaterji, ki so izkazali tržni znano kmalu.
s sedežem v Sežani, registrirano je za gradnjo objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije. Ustanovljeno je bilo junija lani, njegov direktor je Goran Živec. Podatkov o številu zaposlenih ali vsaj telefonske številke podjetja na spletu ne boste našli, kar zaupanja gotovo
ne vzbuja. Ustanovitelj podjetja RUNE-SI je podjetje Vahta, telekomunikacije in nove tehnologije, d. o. o., ustanovljeno leta 2007 v Komnu in z istim direktorjem. Pomisleke sproža tudi poročanje Primorskih novic izpred štirih let: v podjetju Elta so zatrjevali, da so bila pri gradnji omrežja jav-
Slovenija • Dodatek za veliko družino
Aprila 395 ali 480 evrov
Za veliko družino se po naši zakonodaji štejejo tiste družine, v kateri so trije otroci ali več. Večina, kar 22.000, jih bo aprila prejela dodatek v višini 395 evrov ali 480 evrov.
Dodatek za družino je enkratni letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi otroki ali več. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ima pravico do dodatka eden od staršev, pod pogojem, da ima z otroki skupno stalno prebivališče v Sloveniji in izpolnjuje premoženjski cenzus, ki znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana oz. 659,30
evra na družinskega člana. V lanskem letu je država za dodatek za veliko družino namenila 10,6 milijona evrov proračunskega denarja.
Višina zneska, ki ga bodo prejele družine s tremi otroki, znaša 395 evrov, za družino s štirimi otroki ali več pa 480 evrov in se bo izplačal v enkratnem znesku. „Za vse upravičence do otroškega dodatka in za vse, ki so v letu 2016 vložili vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka
za veliko družino, center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ni treba vlagati posebne vloge. V letu 2017 bo izplačilo dodatka za veliko družino 12. aprila," še pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu. Letos je do omenjenega dodatka upravičenih 22.000 družin, kar je primerljivo lanskoletni številki.
Dženana Kmetec
Kar 22.000 družin bo 12. aprila prejelo na svoje račune nakazila dodatka za velike družine.
Podravje, Ptuj • Otroški parlament
Kakšno prihodnost si želijo otroci
Preden bodo v Ljubljani na nacionalnem nivoju mladi parlamentarci predstavljali svoje videnje na temo Otroci in načrtovanje prihodnosti, se srečujejo na občinskih in medobčinskih otroških parlamentih.
27. medobčinski otroški parlament v organizaciji Društva prijateljev mladine Ptuj je zasedal 15. marca v prostorih ptujske občine. Sodelovalo je 19 učencev, ki so se razporedili v skupine, nato pa so govorili o štirih temah: načrtovanje prihodnosti okolja, možnosti sooblikovanja lastne prihodnosti, vrednote, ki oblikujejo prihodnost, in vpra-
šanje, kakšne osebe želijo postati. Mladi so pri svojem delu izpostavili številne pomembne ugotovitve; pomen odnosa s starši, željo po več informacijah o poteku dela v srednjih šolah, povedali pa so med drugim tudi, da se zavedajo, da ima vsak moč, da spreminja svet, ter da so pri tem zelo pomembni odrasli, ki so vzor otrok.
Izvolili tudi štiri predstavnike, ki bodo aprila našo regijo zastopali na nacionalnem zasedanju otroškega parlamenta: Miha Satler iz OŠ Ljudski vrt, Zala Vučak iz OŠ Mladika, Polonca Škerget iz OŠ Breg in Nuša Korez iz OŠ Cirkovce, spremljala pa jih bo tudi učenka novinarka Viktorija Kvas iz OŠ Juršinci.
Dženana Kmetec
Ptuj bodo v Ljubljani zastopali Miha Satler iz OS Ljudski vrt, Zala Vučak iz OS Mladika, Polonca Škerget iz OŠ Breg in Nuša Korez iz OŠ Cirkovce.
Foto: CG
Foto: Arhiv TED Lükari
torek • 28. marca 2017
Podravje
Štajerski TEDNIK 7
gospodinjstev do leta 2020
različni ponudniki storitev) na tem in podobnih območjih zato nameravajo zgraditi s pomočjo evrop-
interes, zgraditi do aprila 2020. Katera gospodinjstva so bila izbrana, bo
na sredstva »porabljena v korist zasebnega podjetja Vahta«. Direktorat za informacijsko družbo je sicer kasneje vpletenim poslal načelno mnenje glede podobnih projektov v državi, v katerem piše, da je gradnja potekala skladno z odločbo Evropske komisije ...
Živec je razložil, da je podjetje RUNE-SI pravzaprav le prehodna faza pri ustanavljanju evropske delniške družbe RUNE, ki bo organizirala gradnjo optičnega omrežja na podeželskih področjih v Sloveniji in v dveh hrvaških županijah (Istarski in Primorsko-goranski): »To, da je podjetje usta-
novila Vahta, je samo tehnični akt. Z združitvijo slovenskega RUNE-SI in hrvaškega RUNE Adria bo nastala delniška družba, temu holdingu pa se bodo nato pridružili ostali projektni partnerji. Cela vrsta jih je, v Sloveniji npr. Si.mobil, Telekom Slovenije in Is-kratel, na Hrvaškem pa Ericsson Nikola Tesla. RUNE bo projektno podjetje, ki bo sredstva pridobilo tudi od Evropske investicijske banke.«
Šum v
komunikaciji
Direktorica žetalske občinske uprave je povedala tudi, da se s predstavniki podjetja RUNE-SI doslej še niso srečali. Tudi župan Žetal je priznal, da pravzaprav za zdaj še ne vedo, kdo je njihov sogovornik v tem podjetju. Direktor podjetja RUNE-SI pa je zatrdil, da so občine že kontaktirali ali pa jih še bodo: »V Sloveniji je v našem projektu udeleženih 156 občin. Ne vem, če smo obvestili že prav vse. Nalogo komunikacije z občinami ima namreč naše partnersko podjetje Eurocon.«
Tudi še ni povsem jasno, ali bo podjetje RUNE-SI imelo enak status kot ostali operaterji, ki so se prijavljali. Podjetje bo namreč omrežje gradilo samo tam, kjer komercialni operaterji niso izkazali tržnega interesa. Butolen je
opozoril na več neznank: »»Ni znano, ali bodo tudi oni kot investitor podpisali zavezujočo pogodbo z ministrstvom, ki bo vsebovala sankcije v primeru, da omrežja ne zgradijo. Ni znan model pristopa do gradnje.« Si-monič Steinerjeva je dodala: »Če ne bodo podpisali ničesar, vse skupaj visi pod vprašajem. Odvisno je od tega, na kak način bo ministrstvo to podjetje zavezalo. Če bo pogodba res podpisana, že lahko razmišljamo o tem, da se bo res nekaj zgodilo. Delo na terenu in projektiranje bi potem začeli že letos. Čakamo - to je vse, kar lahko v tem trenutku povem.«
V podjetju RUNE-SI dvome zavračajo. »Čakamo Direktorat za informacijsko družbo na MJU, ki mora operaterjem, ki smo izrazili interes, poslati pogodbe o izraženem komercialnem interesu. Kolikor vem, za konzorcij haloških občin interesa nismo izrazili samo mi, ampak tudi drugi operaterji; mi imamo velik del, znatne kose ozemlja pa tudi drugi operaterji. Točnih podatkov o njih nimam. Za zdaj jih imajo samo na MJU, saj še niso javni,« je pojasnil Živec. Poudaril je, da je v Sloveniji po uradnih podatkih z zadostno hitrostjo prenosa podatkov nepokritih še okoli 245.000 gospodinjstev, od tega je RUNE-SI interes izrazil za okoli 131.000 priključkov.
Dokumentacija pa stoji ...
Haloške občine so projekt Dostop do IKT na celotnem območju Haloz uvrstile v regionalni razvojni program za obdobje 20142020, prvi sestanek na to temo pa so sklicale novembra 2015. Oblikovale so haloški konzorcij, za koordinatorko projekta izbrale Občino Žetale, za pripravljavca načrta razvoja širokopasovnega omrežja pa na podlagi referenc in ponudbene cene ljubljansko podjetje IPMIT. Konzorciju se je nameravala pridružiti tudi Občina Kidričevo, a je kasneje od projekta odstopila, saj je bil za pretežni del kidričevske občine izkazan tržni interes za gradnjo omrežja.
Junija lani so občinski sveti potrdili Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občinah Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale. Župan žetalske občine Anton Butolen je opozoril na težave, ki jih imajo pri pripravi dokumentacije: »Takoj po potrditvi načrtov razvoja smo občine izdale naročilnice za pripravo investicijske dokumentacije. Ta pa se ne izdeluje, ker pripravljavec dokumentacije in konzorcij ne vemo, kakšen model za gradnjo bo Ministrstvo za javno upravo uporabilo ...«
Zatrdil je, da bodo pogodbo vsekakor podpisali: »Bi jo že morali in jo tudi bi, če bi jo od MJU dobili ... Z naše strani dvoma ni! Res pa gre vse zelo počasi - pa ne na naši strani, ampak na strani ministrstva. Zadnji izraz komercialnega interesa smo oddali lani decembra. Obljubljeno je bilo, da bodo ti postopki zaključeni takoj, pa še zmerom niso. Vsake toliko časa pokličemo na MJU, pravijo, da pripravljajo ...« Napovedal je, da bo projektiranje in umeščanje v prostor
trajalo kakšnega pol leta, dve leti pa bo potekala gradnja: »Vsa Slovenija bo razdeljena v tri večje sklope gradnje, vsak od njih bo razdeljen na konzorcije oz. skupine občin. Vsi trije sklopi bodo predvidoma tekli vzporedno; najprej bomo začeli projektirali en sklop, izvedba pa bo sočasna s projektiranjem drugega sklopa itd.« Zatrdil je, da bo okoli 4.000 haloških gospodinjstev do svetovnega spleta (z zadostno hitrostjo) dostopalo do leta 2020.
Eva Milošič
Ormož • Svetniki odločno proti preoblikovanju pošte v Veliki Nedelji
Mnenje in zahteve lokalne politike brez vsake moči
Kmalu po začetku ponedeljkove ormoške seje je postalo jasno, da se bo ta zavlekla pozno v noč. Obširna razprava se je namreč razvila že pri tretji točki, kjer so govorili o preoblikovanju pošte Velika Nedelja.
Po napovedi Pošte Slovenije o preoblikovanju poštnega urada tudi v Veliki Nedelji v obliko pogodbene pošte, so bili na zahtevo občinskega sveta pri tej točki dnevnega reda na tokratni seji prisotni tudi predstavniki Pošte. Kot je v uvodu pojasnil direktor PE Maribor Janez Pernek, pošto vodi ekonomska logika. Nove komunikacijske poti so naredile svoje, padec prometa pri nekaterih storitvah pa vodi k spremembam. Zato optimizirajo svoje omrežje in nerentabilne pošte spreminjajo v pogodbene. Pernek je še izpostavil, da so doslej v pogodbene pošte preoblikovali že 134 nerentabilnih pošt povsod po Sloveniji, v občini Ormož pa dve; eno na Kogu in ne-dolgo nazaj v Podgorcih, enako pa zdaj nameravajo tudi v Veliki Nedelji. Pernek je poudaril, da ne gre za zaprtje, pač pa preoblikovanje pošte v pogodbeno. Pošto bi tako prevzel nekdo, ki se
www.tednik.si
IStajerskitednik I .Stajerskitednik
že ukvarja s kakšno dejavnostjo (trgovska, turistično-informacij-ska), in bi na tak način dosegli ekonomsko vzdržnost subjekta.
»Ukinite še Ormož, pa pojdite v Ljubljano!«
Svetniki so preoblikovanju pošte v Veliki Nedelji z ogorčenjem nasprotovali. Kot so poudarili, gre za centralizacijo in dodatno ogrozitev območij, oddaljenih od mestnih središč. »Vse so nam ukinili, najprej krajevne urade, potem durs, gurs, edino konkurenčni smo pri zavodu za zaposlovanje, ker imamo visoko brezposelnost. Zdaj po tihem ukinjajo centre za socialno delo, kar sicer zanikajo ... To je že tretja pošta v naši občini. Potem pa ukinite še Ormož, pa pojdite v Ljubljano ...,« se je jezil svetnik Branko Šumenjak.
Svetniki so v nadaljevanju med drugim opozorili na dolgoletno tradicijo ter da je pošta simbolično postala državotvorna institucija. Pošti so očitali tudi, da tovrstne namere niso v
skladu z vizijo in poslanstvom podjetja, ki je v 100-odstotni državni lasti in da očitno ne obstaja za državljane. Prepričani so,
da bodo s temi ukrepi najbolj prizadeli starejšo populacijo. Spraševali so še, kaj bo s praznimi poštnimi prostori, predvsem
pa so jih zanimali konkretni finančni podatki oz. izguba, ki naj bi jo ustvarjala velikonedeljska poslovalnica.
Podatkov o negativni bilanci pošte v Veliki Nedelji ni...
Pernek s konkretnim podatki o izgubi v velikonedeljskem uradu ni postregel, je pa odgovoril, da povprečna izguba znaša 15.000 evrov na pošto: »Zahteve lastnika do nas so jasne. In 6.000 ljudi mora preživeti. Nam ni v interesu, da bi ostalo 6.000 ljudi brez službe, zato iščemo dodatne dejavnosti.« Glede praznih poštnih prostorov pa še pojasnil, da sicer te zgradbe resda težko prodajo, a so v ta namen zaposlili strokovnjaka, ki se ukvarja s tem. Rezultati se po njegovih besedah že kažejo, doslej so uspeli prodati 33 pošt.
Čeprav so svetniki enotno sprejeli sklep, da nasprotujejo preoblikovanju v pogodbeno pošto, pa njihov negativen sklep ni obvezujoč; o tem namreč odloča Agencija za pošto in telekomunikacije.
Monika Levanič
Foto: arhiv
Foto: CG
Foto: ML
8 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo
torek • 28. marca 2017
Slovenija, Ptuj • Razprava o prihodnosti kmetijske zemljiške politike
Kmetijska zakonodaja klice po prenovi
Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Ptuj je pred tednom dni gostil razpravo na temo prihodnosti kmetijske zemljiške politike. Posvet je bil dobro obiskan, kar po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Tanje Strniša kaže na to, da je tema aktualna, a tudi zelo zahtevna.
»Ureditev po Zakonu o kmetijskih zemljiščih in Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (zaščitenih kmetijah) je precej stara in ni več primerna razmeram in potrebam današnjega časa. Že več let je jasno, da je ta del zakonodaje potreben prenove. MKGP je k spremembi zakonodaje pristopilo na način, da smo za mnenje najprej zaprosili stroko. Izdelano strokovno mnenje, v katerega so avtorji vključili primerjavo z drugimi državami ter informacije z deležniki s terena, ponuja tri modele pravne ureditve področja kmetijske zemljiške politike. Pri vsakem od njih so predstavljene prednosti in slabosti oziroma
predlogi rešitev pri prometu s kmetijskimi zemljišči, njihovem zakupu, pri zaščitenih kmetijah ter gospodarjenju z državnimi zemljišči. Eden izmed modelov predvideva poudarjen razvoj družinskih kmetij, drugi je bolj naklonjen podpori razvojno sposobnih kmetijskih gospodarstev, tretji predvideva izenačen
üvisAny • »
MMO SLOVENSKE rOSTNE PpniZVODE
ra
Štajerski TEDNIK
Stajerskitednik Stajerskitednik
status vseh kmetij. Ni nujno, da bo pri pripravi zakona obveljal kateri izmed treh modelov v že izdelani različici. Lahko, da se bomo odločili za kombinacijo med modeli oziroma modifikacijo. Začeli smo trimesečno javno razpravo o predlaganih modelih. Sedaj dejansko teče prvi krog javne obravnave. Na podlagi v javni razpravi zbranih mnenj bomo na MKGP pripravili osnutek zakonodajnih sprememb. Sledila bo javna razprava o samem zakonu, ki bi ga predvidoma lahko potrdili do konca leta,« je na posvetu na Ptuju poudarila državna sekretarka Strniševa in dodala: »Smo na začetku poti, poskušamo določati približno smer, po kateri naj gredo spremembe kmetijske zemljiške politike, torej prometa s kmetijskimi zemljišči, obravnava se vprašanje zaščitenih kmetij, statusa kmeta in podobno.«
Mojca Zemljarič
Spodnje Podravje • Skupščina LAS Bogastvo podeželja
Za projekte po prvem pozivu 360.000 evrov
Člani pogodbenega partnerstva LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, ki združuje 76 članov, so na skupščini pregledali delo organa za minulo leto in potrdili plan dela za letos. Med drugim so se seznanili s projektnimi predlogi, ki so prispeli na prvi javni poziv.
rabo obnovljivih virov energije na kmetijskih gospodarstvih, organizirano prodajo izdelkov s kmetij ter izobraževalne programe o osnovah podjetništva in razvoju spečih potencialov na območju LAS.«
LAS Bogastvo podeželja je s potrditvijo Strategije lokalne-
»Prejeli smo 13 vlog. Trenutno so v procesu ocenjevanja, rezultati bodo predvidoma znani v začetku aprila. Na javni poziv za črpanje sredstev iz kmetijskega sklada (EKSRP) je prispelo devet vlog, razpoložljivih sredstev na tem skladu je bilo 179.000 evrov. Na poziv za črpanje sredstev iz regionalnega sklada (ESRR) so prispele štiri vloge. Na tem skladu je bilo razpisanih 181.000 evrov. Iz obeh skladov je bila skupna razpisana vrednost sofinanciranja projektov dobrih 360.000 evrov,« je
pojasnila strokovna sodelavka LAS Mojca Metličar in o vsebini oddanih vlog dodala: »Vsebina projektov je raznolika. V tokratnem javnem pozivu prevladujejo skrb za gibanje prebivalstva (fitnesi v naravi), vitalnost prebivalstva, medgeneracijsko druženje, skrb za socialno šibkejše otroke (otroški športni tabori). Poudarek je na ohranitvi tradicionalnih starih obrti (lončarstvo, tesarstvo, kovaštvo), razvoju parka prostoživečih divjih živali. Prejeli smo predloge za postavitev avtokampa, za upo-
Po prvem javnem pozivu bodo v okviru LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah za odobrene projekte namenili 360.000 evrov. Naslednji razpis za sredstva v znesku 450.000 evrov bo v maju.
ga razvoja (SLR) v tej finančni perspektivi pridobilo možnost črpanja sredstev za izvajanje projektov v skupni višini 1,3 milijona evrov. Sredstva bodo razpisali v treh javnih pozivih. Rok za oddajo vlog na prvi poziv se je končal v februarju, trenutno so vloge v obdelavi. Naslednji javni poziv načrtujejo v maju 2017 s predvideno višino razpisanih sredstev 450.000 evrov, tretji razpis se predvideva v prvi polovici leta 2018.
Vodilni pogodbeni partner, to je društvo Bogastvo podeželja, je na zboru članov dobil novega predsednika, ki je Peter Pribo-žič. »Naloga vodilnega partnerja je strokovno vodenje in admini-striranje pogodbenega partnerstva, izvajanje projektov sodelovanja in skupnih projektov na območju LAS,« je še povedala Metličarjeva.
Mojca Zemljarič
Dornava • Dornavčani ostajajo zvesti tradiciji
Opravili rez trte in očistili lukec
Pred dnevi so na Čušekovi domačiji v Dornavi opravili rez znamenite trte, modre kavčine, potomke najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, ter rez brajd izabele in kvintona.
Ob Čušekovi domačiji že vse od leta 2009 raste in rodi potomka najstarejše žlahtne vinske trte
na svetu. Da bo tudi letos bogato obrodila, je eden izmed pogojev rez, ki velja za pomembno opra-
Foto: Arhiv TED Lükari
vilo v vinogradniškem letu, je o pomenu spregovorila predsednica Turistično etnografskega društva (TED) Lukari Marija Belšak.
To prvo vinogradniško opravilo in dolžnost so minuli petek z veseljem opravili člani sekcije orači TED Lukari, pri rezi pa so sodelovali tudi prvi mož občine Rajko Janžekovič, občinska svetnika Marjan Hrga in Andrej Doberšek ter gospodar domačije Stanko Hrga, ki skozi vse leto neguje trto. Ob tem pa so obrezali tudi braj-de.
Člani društva se uspešno trudijo nadaljevati in ohranjati še eno pomembno tradicijo, pridelavo čebule oz. liika, ki ga na lastnih njivah pridelajo sami. Ob tej priložnosti so namreč izkušene liikari-ce očistile liikec za sajenje ter ga v teh dneh, upajoč na bogato letino, tudi posadile. S tem so začeli priprave na letošnji liikarski praznik.
Monika Levanič
Ptuj • Rez trte
Da bo trta dobro rodila
Najbolj svečana rez trte v mestu je opravljena. Minuli teden so namreč v ptujskem mestnem vinogradu in na grajskem dvorišču opravili rez in predstavili aktualni letnik mestnega vina Civis.
Vsakoletna rez modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ranfola in zirfahnlerja na dvorišču ptujskega gradu ter renskega rizlinga v mestnem vinogradu, je uspešno opravljena. Glavno besedo in škarje v rokah je imel mestni vi-ničar Andrej Rebernišek, hitro in dobro opraviti delo pa sta mu pomagala tudi Miran Senčar, župan mestne občine Ptuj, in aktualna 6. ptujska vinska kraljica Urška Repič. Nepogrešljivi so seveda bili tudi vitezi vina slovenskega in evropskega reda ter vinogradniki.
Ob tej priložnosti sta ptujski župan in mestni viničar podelila cepljenke modre kavčine, žametne črnine, prve potomke najstarejše trte na svetu, z listino, ki potrjuje izvirnost cepljenke. Podarila sta jih častnemu občanu Stojanu Kerblerju, Urški Repič ter
kletarjema Društva vinogradnikov osrednje Slovenske gorice Miranu Hergi in Rudiju Potrču.
Rezi je sledila predstavitev aktualnega letnika mestnega vina Civis.
Dženana Kmetec
Vreme je bilo delu v vinogradu izjemno naklonjeno. Upajmo, da bo tudi trti, da bo čim bolje rodila.
Foto: MZ
Foto: CG
torek • 28. marca 2017
Izobraževanje
Štajerski FEDNIK 9
Ptuj • Sodelovanje Ljudske univerze v projektu iYOT (Ob svojem času)
Iščete šolo, službo, delo na Portugalskem ali v Španiji? Nič lažjega
Svetovanje na daljavo je glavni namen projekta iYOT, ki je povezal Slovenijo, Avstrijo, Španijo, Portugalsko in Švedsko. Vzpostavljena je že tudi mobilna aplikacija, ki bo omogočala pridobivanje informacij, povezanih z mobilnostjo, kariero in izobraževanjem v vseh omenjenih petih državah. Od poletja naprej se svetovalne „meje" brišejo ...
„V okviru projekta iYot, katerega vodilni partner je Ljudska univerza Ptuj, smo izdelali raziskavo na področju svetovalnega dela v izobraževanju odraslih. Naslanjali smo se na evropske strategije in politike na področju svetovanja v izobraževanju odraslih in informacij sko-ko-munikacijske tehnologije(IKT), ki podpirajo svetovalni proces, podatke pa smo zbrali tudi s pomočjo izvedenih intervjujev v partnerskih državah (Slovenija, Avstrija, Portugalska, Španija in Švedska). Projekt iYOT (In Your Own Time oz. Ob svojem času), ki ga financira Evropska unija (EU), cilja ravno na krepitev upravnih in svetovalnih zmogljivosti v organizacijah za izobraževanje odraslih in vse-življenjsko učenje z namenom, da nudi dodatno podporo tako svetovalcem kot udeležencem s svetovanjem na daljavo," pojasnjuje Tanja Božič, organizatorka izobraževanj na Ljudski
univerzi Ptuj.	Ljudska univerza Ptuj kot nosilec projekta je minuli teden gostila predstavnike vseh partnerjev v projektu.
Delo so si partnerji v projektu, ki je dveletni in s so ga začeli septembra 2015, razdelili na nivoju držav. Ptujčani so bili zadolženi za pripravo modula, povezanega s priznavanjem neformalno pridobljenih znanj. Prav vsi pripravljeni moduli, ki so jih razvijali, pa so namenjeni usposabljanju svetovalcev, ki bodo vključeni v projekt.
Vsaka država bo v prvi fazi v sklopu tega projekta usposobila 25 svetovalcev, ki bodo tudi na podlagi mobilne aplikacije pomagali iskalcem informacij. Aplikacija je že pripravljena, delovati bo začela še pred poletjem, njen namen pa je jasen: olajšati pot iskanja informacij in povezati svetovalce s posamezniki, ki potrebujejo informacije. Svetovanje na daljavo dejansko pomeni, da bo vsak, ki bo potreboval podatke, povezane z mobilnostjo, kariero ali izobraževanjem, lahko na zelo
Ptuj • Začetek bralne značke za odrasle 2017
Letošnje branje v znamenju glasbe
V tednu, ko smo pričakali pomlad in se (dan pozneje) spomnili na svetovni dan poezije, so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj z literarno-glasbenim večerom uradno začeli novo sezono bralne značke za odrasle, že sedemnajsto. Letošnja je v znamenju glasbe.
Pravzaprav je branje pri mnogih bralcih povezano s poslušanjem glasbe. Kaj je lepšega kot ob knjigi kot glasbeno ozadje poslušati Beethovna, Mozarta, 2Cellos, Claydermana, panove piščali iz Južne Amerike ... Ali pa Albinonija, s katerim je tesno povezana ena od knjig, zapisanih na seznamu letošnjih bralnih predlogov (Sarajevski čelist). Vsaka od predlaganih knjig je tako ali drugače povezana z glasbo, seveda pa bodo zagrizeni bralci našli še kateri »glasbeni« naslov, ki ga ni na uradnem seznamu. A znač-
karji imajo pravico tudi do svojega bralnega izbora.
Letošnja BZ poteka med 23. marcem in 23. novembrom, zaključek s knjižnimi nagradami bo v decembru. Kako postati udeleženec akcije bralne značke za odrasel? Knjižničarki Liljana Klemenčič in Jožica Sajko, ki skrbita za BZ za odrasle, pojasnjujeta: »Izberite knjigo in berite ter izpolnite mapo, ki jo dobite v knjižnici, in jo do 23. novembra oddajte v katerem koli oddelku knjižnice. Sodelujejo lahko vsi odrasli knjigoljubi, člani ali bo-
doči člani knjižnice, njihovi prijatelji in znanci.«
Zakaj je bil oblikovan projekt bralne značke za odrasle? Odgovorov je ogromno: ker odrasli izražajo željo po bralnih priporočilih; ker je branje odlična prosto-časna dejavnost; ker branje nič ne stane; ker se je doslej bralna značka za odrasle dobro obnesla; ker naj bi odrasli več brali; ker oživljamo spomine na branje v šolskih letih; zaradi želje po knjižnih novostih; zaradi dviga bralne kulture; zaradi pomenkovanja o prebranem; zaradi kritičnega
bralnega odnosa; zaradi umikanja potrošniškemu drvenju; zaradi spoznavanja bralnih okusov in navad; zaradi spoznavanja kakovostnih literarnih del domačih in tujih avtorjev; predvsem pa iz bralnega užitka ...
Če vas je bralni seznam pritegnil, kar zagnano v spoznavanje neznanih knjižnih svetov. Marsikateri namig za dobro branje (tudi s seznama BZ za odrasle) boste našli v bralnem kotičku Štajerskega tednika Priporočamo v branje ...
jš
Kaj bomo brali letos
Foto: Črtomir Goznik
Za uvod v novo sezono bralne značke za odrasle so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj pripravili literarno-glasbeni večer s pisateljico Metko Lampret in pesnikom/glasbenikom Gregom Korošcem. Na fotografiji je Liljana Klemenčič v pogovoru s pisateljico.
V posebnem bralnem kotičku ptujske knjižnice vas čaka 22 predlaganih knjižnih naslovov (in še kak dodatek): Glasbilarstvo na Slovenskem (Darja Koter), Nekdo je igral klavir (Boris Jukic), Smrt slovenske primadone (Brina Svit Merat), Popolna akustika (Daria Bignardi), Kitara za dva (Mary Amato), Ni še mrak (Bob Dylan), Bob Dylan (Anthony Scaduto), Knjiga hrepenenja (Leonard Cohen), Učiteljica klavirja (Elfriede Jelinek), Belkanto (Ann Patchett), Sarajevski čelist (Steven Galloway), Avtist in poštni golob (Roda-an Al Galidi), Hotel Borg (Nicola Lecca), Vsi si želimo nebes (Els Beerten), Kjer se je nebo stikalo s hribi (Vladimir Makanin), The Beatles, Tito in jaz (Alenka Pinterič), Pisma (John Lennon), Pločevinasti boben (Günter Grass), Clara (Janice Galloway), Edith Piaf (Simone Berteaut), Devetsto (Alessandro Baricco) in Corellijeva mandolina (Louis De Bernieres). Pestro, zanimivo, poučno, kratkočasno ...
/
enostaven način stopil v stik s svetovalcem. Gre za pilotni projekt, aplikacija, kakršne doslej ni bilo, pa bo na voljo povsem brezplačno. Prevedena je v šest jezikov (pet sodelujočih v projektu in angleščina). „Ključni namen je bil razviti sodobno orodje za svetovanje na daljavo. Aplikacija, ki so jo pripravljali Španci, je odličen način za to. Dejstvo je, da sem to tudi zasebno želel imeti in sem ugotovil, da kaj takega, kot je svetovanje na daljavo preko aplikacije, v tej obliki, kot smo jo skupaj razvili, ni na razpolago," pravi eden izmed vodij projekta na Ljudski univerzi Ptuj Petja Janžekovič.
Metode, cilji in prednosti svetovalnih procesov se seveda razlikujejo, a dejstvo je, da informacijske komunikacijske tehnologije postajajo izjemno pomembne iz različnih razlogov. „Oblike spletnega svetovanja morajo biti uporabnikom prijazne in vabljive. Odrasli udeleženci se soočajo s poplavo različnih izobraževalnih storitev in tečajev. Potrebujejo svetovanje, da se znajdejo med vsemi možnostmi izobraževanja odraslih in ugotovijo, kako le-te sovpadajo z njihovimi izobraževalnimi ali poklicnimi načrti. Pokazala se je potreba po sistematično razvitem izobraževalnem in poklicnem profilu svetovalcev," še pravi Božičeva in dodaja, da svetovanje zahteva specifične organizacijske sposobnosti. „To zahteva veliko časa in svetovalci morajo imeti dostop do virov informacij, ki jih posredujemo posameznikom, posebno pomembna pa je tudi dobro vzpostavljena mreža med institucijami, ki nudijo svetovalne storitve, da bi zagotovili večjo kakovost svetovanja. Vse to pa so tudi smernice za nadaljnji razvoj svetovalnih storitev v izobraževanju odraslih pa tudi za pripravo in oblikovanje mobilne aplikacije iYot in učnega programa za svetovalce v okviru našega projekta," še pojasnjujejo na ptujski Ljudski univerzi. In da bodo bodoči svetovalci dobro pripravljeni na stik z uporabniki, se redno tudi osebno srečujejo. Minuli teden so jih gostili na Ptuju na treningu za svetovalce. Preden bodo začeli aktivno svetovalno delo, pa bodo septembra vtise strnili na zadnjem skupnem srečanju v okviru projekta, ki je pomemben tudi zato, ker „briše" meje in pomaga na poti do različnih ciljev posameznikov.
Dženana Kmetec
Slovenska Bistrica • Lepa gesta gospodarskega giganta
Impol občinsko nagrado namenil otrokom
Skupina Impol, natančneje družba Impol 2000, d. d., je na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku prejela Listino občine za izjemen prispevek k razvoju in napredku občine.
Ob podelitvi listine je Impol prejel tudi denarno nagrado v višini 5.150,80 €, ki jo je v celoti podaril v dobrodelne namene.
Sredstva sta prejeli organizaciji Center za socialno delo Slovenska Bistrica in Rdeči križ Slovenska Bistrica, in sicer vsaka polovico.
Obe organizaciji sta se zavezali, da bo denar porabljen za letovanje otrok iz socialno šibkih družin.
MV
10 Äa/m&TEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 28. marca 2017
Gorišnica • 120 let Tamburaškega orkestra P. D. Ruda Sever
Nepozaben koncert, poln slavja in glasbe
Gorišnica je že od nekdaj znana po petju in tamburanju. Slednjo vse do danes, iz leta v leto napredujoč, ohranja tamburaški orkester Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, ki občinstvo navdušuje že polnih 120 let.
Foto: Arhiv društva
Tamburaši so na jubilejnem koncertu prikazali tudi, na kakšnih instrumentih se je igralo pred desetletji.
Po besedah predsednika tamburaškega orkestra P. D. Ruda Sever Gorišnica Antona Modlica tradicija tamburanja sega v 90. leta prejšnjega stoletja: »120 let tamburanja v gorišniški fari je dolga doba. Ni nam znano, ali jo lahko praznuje še kdo v naši lepi domovini. V margetinski fari so zapiski o tamburanju iz šolske kronike iz leta 1887. Kot glavni organizator in nosilec tamburaškega dogajanja pred 120 leti je bil takratni nadučitelj v osnovni šoli g. Žunkovič. Vse do leta 1941 je potekala tambu-raška dejavnost organizirano pod imenom Bisernica.« Skozi leta se je menjavalo več strokovnih vodij in članov, delovali so pod različnimi imeni. Po vojni je bilo ustanovljeno prosvetno društvo Ruda Sever, ki je nosilo ime po narodnem heroju in pod katerim so tamburaško življenje nadaljevali vse do današnjih dni. Kot zanimivost pa Modlic, ki uspešno vodi društvo že več kot desetletje, še doda, kako so se v nekdanjih težkih časih prikopali do instrumentov: »Gospod Li-plin je sam izdelal bisernico in
dva brača, druge instrumente pa je popravil. Gospod Ivan Petek se je spominjal, da je njegov oče odštel za berdo toliko denarja, kot je takrat stala krava. V Zago-
jičih pa je mizar g. Avgust Vojsk zbiral stare polomljene instrumente, jih s svojimi pomočniki obnovil in pripravil, da so zaigrali.« Gorišniški tamburaši so že od
nekdaj s svojim udejstvovanjem puščali pečat doma in tudi drugod. Ob ljudski pesmi radi igrajo tudi skladbe drugih glasbenih zvrsti, predvsem tiste, ki jih lju-
dje radi poslušajo. Njihovi uspehi so vidni na vsakem koraku, tako po naraščanju članstva pa tudi nagradah, ki jih dosegajo na tekmovanjih. V vseh letih delovanja so prejeli številna regijska in državna priznanja. Pomemb-
nejši v zadnjem času so zagotovo dosežki v lanskem letu, ko so na regijski reviji osvojili zlato, na državnem tekmovanju pa bronasto priznanje.
Glasba in prijateljstvo jih družita že 120 let
Člani društva so bili pred dnevi še posebej razpoloženi, saj so praznovali 120. rojstni dan. Ob tem jubileju so pripravili nepozaben, dobrodelni koncert, kjer je bilo slavja, čestitk, predvsem pa petja in tamburanja v izobilju. Jubilejni koncert, ki so ga imenovali Spomnimo se prijatelji, so posvetili vsem preminulim in živim tamburašem, ki že 120 let ohranjajo tradicijo tamburanja v gorišniški občini. Poleg članov društva so na odru gorišniške športne dvorane poleg tambu-raškega orkestra nastopili še Pri-farski muzikantje, Mešani pevski zbor Gorišnica, Folklorna skupina Gorišnica, solisti Barbara Pre-log, Vanja Fekonja in Rudi Šantl, v goste pa so povabili še Klapo Sveti Juraj iz Splita. »Moto naše tam-buraške skupine je prijateljstvo. Ta vrednota v današnjem času žal vse bolj izginja iz našega skupnega vsakdanjika. Poleg glasbe in prijateljstva pa nas povezujejo tudi spomini. Globoko v naših toplih srcih živijo spomini na tiste, ki so nekoč z nami igrali. Velikokrat v srcu igramo za njih. Kajti vsi, ki so bili in jih več ni, so bili naši veliki prijatelji, vzorniki in učitelji. Ponosni smo, da smo smeli nastopati z njimi,« še sklene uspešni vodja Anton Modlic.
Monika Levanič
mo iz lastnih napak in neumnosti ter se nasmejimo na svoj račun. Kajti, priznajte; včasih smo vsi Bu-talci!« so priznali v dramski sekciji. V novi predstavi igrajo Janez Ar-nuš, Ivo Ban, Manica Drevenšek, Peter Feguš, Anka Gajšek, Zlatko Gajšek, Stanko Sakelšek, Bernarda
Podlehnik • Zabavne zgodbe iz Butal
Včasih smo vsi Butalci
Dramska sekcija Kulturnega društva Podlehnik je v podlehniški večnamenski dvorani premierno uprizorila Zabavne zgodbe iz Butal Frana Milčinskega v priredbi in režiji Danice Kurež in Milice Jeza.
Butalci imajo vsega dovolj; dežja in sonca in poleti muh. Samo pameti nimajo prave, zato so s svojimi prigodami dodobra nasmejali polno podlehniško dvorano. Posejali so sol, da bo kot peteršilj ali drobnjak vedno pri roki, Turkom postavili napis, da jim je pot najstrožje prepovedana, krenili na Hrvaško po vino (pa je bila pot tako dolga, da so vmes raje prenočili kar doma) in se malo ponorčevali iz sosedov Tepanjčanov, s katerimi se po imenitnosti kosajo že od pamtiveka. Ko so Butale postale premajhne, so se Butalci naselili
tudi pri nas...	Članom dramske sekcije Kulturnega društva Podlehnik je vodja Območne izpostave Ptuj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Iva
»s temi zgodbami se ponorčuje- Ferlinc podelila priznanja za udeležbo na območnem Linhartovem srečanju.
Trafela in Janez Trafela, za ljudsko glasbo skrbi harmonikar Denis Godec. Pri izdelavi scenografije in pripomočkov so članom dramske sekcije pomagali likovnica Irena Kajzovar ter Janko Arnuš, Marinka Korez Jus, Andrej Maučič in drugi.
Vodja podlehniške dramske sekcije Bernarda Trafela je dejala, da so predstavo pripravljali od lanskega novembra, aktivni pa so tudi na drugih področjih: »Vsako leto za ljubitelje lepe besede pripravimo tudi kulturne večere, posvečene različnim tematikam: vinu, kruhu, ljubezni, ljudskemu izročilu ...« Ljubiteljska gledališka dejavnost je v Podlehniku živa že od začetkov 20. stoletja. V 80. letih prejšnjega stoletja je za nekaj časa zamrla, od leta 2003 pa dramska sekcija znova deluje. Takrat so na oder postavili Linhartovo komedijo Županova Micka, Zgodbe iz Butal pa so že osma predstava podlehniških gle-dališčnikov.
Eva Milošič
Ptuj • Območna revija otroških pevskih zborov
Letos več kot 650 pevcev
Kaj je lepšega, kot če se pomlad začne s pesmijo! Pomlad in pesem sta bili združeni na 58. območni reviji otroških pevskih zborov, ki je potekala prejšnji teden v gimnazijski dvorani.
Organizatorica srečanja - ptujska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti - je zaradi
velikega števila pevskih zborov, ki delujejo v naših šolah, letošnjo revijo razdelila na tri dele: ponedelj-
kovega, torkovega in sredinega. Prvo in drugo popoldne, 20. in 21. marca, je nastopilo po šest pevskih zborov, tretji dan, 22. marca, pa sedem s skupaj več kot 650 pevci. Nastopile so tako rekoč vse šole s Ptujskega: prvi dan: OŠ Kidričevo - podružnica Lovrenc (zborovod-kinja Liljana Krošl), OŠ Podlehnik (zborovodja Jakob Feguš), OŠ Gorišnica (zborovodja Aleš Pevec), OŠ Kidričevo (zborovodkinja Liljana Krošl), OŠ Mladika ( zboro-
Foto: Dženana Kmetec
Drugi dan srečanja je začel Cici zbor OS Olge Meglič Ptuj z zborovodkinjo Marijo Feguš Friedl.
vodkinja Jasna Drobne) in OŠ Mar-kovci (zborovodkinja Slavica Lajh); drugi dan: OŠ Olge Meglič - Cici zbor (zborovodkinja Marija Feguš Friedl), OŠ Ljudski vrt (zborovod-kinja Jerneja Bombek), OŠ Maj-šperk (zborovodkinja Stanka Erjavec), OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena (zborovodkinja Romana Pukšič), OŠ Destrnik-Trnovska vas (zborovodja Ernest Kokot) in OŠ Olge Meglič (zborovodkinja Marija Feguš Friedl); tretji dan: OŠ Cirkulane-Zavrč (zborovodkinja Nastja Pančič Čurin), OŠ Juršinci (zborovodkinja Nada Špišic), OŠ Videm-Leskovec (zborovodkinja Mateja Krajnc), OŠ Hajdina (zboro-vodkinja Marija Meklav), OŠ Breg (zborovodja Uroš Sagadin), OŠ Cir-kovce (zborovodja Marjan Krajnc) in OŠ dr. Franja Žgeča Dornava (zborovodkinja Metka Zagoršek).
Strokovno je nastope mladih pevcev spremljala Alenka Korpar in morda uspela katerega zborovodjo vzpodbuditi, da se udeleži državnega zborovskega tekmovanja.
jš
Paula Hawkins:
Dekle na vlaku
Čeprav je naslov tega romana nekoliko zavajajoč (ker vendarle obstaja pomenska razlika med »dekletom« in 32-letno alkoholičarko, ki jo opisuje avtorica), pa ne boste nič zgrešili, če boste roman čimprej uvrstili na svoj bralni seznam.
Paula Hawkins
VLAKU
Kaj pa/ če je vse Taž?
Spet smo brali kriminalko. (Ja, kakršno življenje, takšno branje. Saj vidite, v kakšni državi živimo!) Zelo nenavadno dogajanje, ki ga v različnih poglavjih pripoveduje druga pripovedovalka, a jih vse tri poveže v celoto »dekle z vlaka« - 32-letna ločenka, alkoholičarka, brezposelna ženska, ki z vlakom vsako jutro »potuje v službo« (pa je sploh več nima) in vmes opazuje, kaj se dogaja v naselju, kjer je nekoč v družinski hišici živela s svojim možem. In kjer sedaj živi mož z drugo ženo. Pa še sosedove opazuje z vlaka, in čeprav jih sploh ne pozna, si v domišljiji ustvari o njih pravo dramo. Vse skupaj zaplete še njena ljubezen do pijače, zaradi česar ji v možganih večkrat zazeva spominska luknja ... Toda ko se poskuša spomniti nekaterih dogodkov in sestaviti izgubljene delčke v celoto, se naenkrat vpraša (kar pravi tudi podnaslov romana): »Kaj pa, če je vse laž?« Še hujše je, da je resnica!
Ocena: 5.	jš
Rokomet
Ormožaniševtretje uspešno čez Dravo
Stran 12
Rokomet
Po štirih dneh brez spremembe
Stran 12
Nogomet
Roltek unovčil kakovost in izkušnje
Stran 13
Odbojka
En odličen in dva povprečna niza
Strani 13
Nogomet
Lokalna derbija brez zmagovalca
Strani 14
Strelstvo
Dramatični scenariji v zaključku 1. A in 1. B DL Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiluiajti na.i na m¿tovn¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Bodo zadeli v tretje?
Po reprezentančnem premoru se prvoligaši vračajo na zelenice, že med tednom bodo odigrali srečanja 26. kroga. Uvodna tekma Koper - Krško bo odigrana že v torek, preostala v sredo. Maribor bo gostil zadnjeuvrščeni Kalcer, pričakovanja pa so jasno usmerjena v novo zmago, vse drugo bi bila prvovrstna senzacija. Favoriti so tudi igralci Domžal v srečanju z Aluminijem, a precej manj izraziti kot vijoličasti proti odpisanim Radomljam.
Kidričani so v spomladanskem delu uspešni, na štirih srečanjih so zabeležili dve zmagi ter po en remi in poraz. Dragocena je bila predvsem zadnja zmaga proti Rudarju. »Srečanje smo taktično
Medsebojne tekme v sezoni 2016/17:
8. krog: Domžale - Aluminij 2:0 (0:0);
17. krog: Aluminij -Domžale 0:4 (0:1).
1. SNL, 26. krog: Domžale - Aluminij,
sreda, 29. 3., ob 18.00 v Domžalah
odigrali zelo dobro, fantje so se povsem držali dogovorjenih navodil. To je dober obet za nadaljevanje, ko nas čakajo naslednje težke tekme,« je ocenil trener Slobodan Grubor. Tudi branilec Mateo Damiš je optimističen: »Če hočemo doseči cilj, to je končno 8. mesto, potem moramo zbirati točke tudi na tekmah z na videz močnejšimi tekmeci. Proti Rudarju nam je uspelo, poskušali bomo tudi proti naslednjim.«
V sredo se odpravljajo v Domžale, k ekipi, ki zaseda 3. mesto na lestvici. Proti varovancem Simona Rožmana so rdeči v tej sezoni izgubili obe srečanji, pri čemer niso do-
segli niti enega zadetka. A so bili na prvem srečanju zelo blizu vsaj točki, prvi in zelo sporni zadetek (žoga bržčas sploh ni prečkala gol črte) so takrat domačini dosegli v 83. minuti. V Kidričevem je bila slika bolj jasna v korist gostov.
Domžalčani imajo spomladi veliko težav z realizacijo, na štirih srečanjih so dosegli tri zadetke in s tem osvojili 5 točk. Po odhodih dveh najučinkovitejših igralcev jeseni, Slobodana Vuka in Marka Alvirja (skupaj 16 zadetkov), so bile težave dokaj pričakovane, vprašanje je le, kako dolgo bodo trajale.
V ekipo Aluminija se vrača Lovro Bizjak, ki je odslužil kazen kartonov, tako da bo imel Grubor znova »sladke skrbi« o tem, koga uvrstiti v začetno enajsterico. Najbolj »vroč« je Francesco Tahiraj, ki kaže res dobre predstave in je poleg Vrbanca gonilna sila moštva.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Kidričani v dveh obračunih proti Domžalam v tej sezoni še niso dosegli zadetka. Lahko to storijo v tretje?
Na pripravah kar 10 Kidriča-nov, trije še v čakalnici
Pred tednom so v reprezentančnem centru na Brdu potekali treningi mlajših reprezentančnih selekcij, nanje pa je bilo vabljenih kar deset igralcev iz NK Aluminij, še trije so bili na čakanju.
Za reprezentanco Slovenije do 15 let so vabilo prejeli Aljoša Plajnšek, Jan Oman, David
Flakus Bosilj, na čakanju sta bila še Jan Majcen in Gregor Mencigar. Za reprezentanco do 16 let sta povabilo na trening prejela Luka Me-sarič in Matic Bračko. Z reprezentanco Slovenije do 17 let se je kvalifikacij za nastop na EP udeležil Nik Prelec. Za reprezentanco Slovenije do 18 let je bil na čakalnem seznamu Jakob Mesarič. Iz članske selekcije so na pregledne treninge mlade slovenske reprezentance povabilo dobili Anton Rogina, Blaž Kramer, Matic Vrbanec in Luka Janžekovič.
Nogomet • Reprezentanca U-21
Vrbanec v prvi postavi, igral tudi Kramer
Mlada slovenska reprezentanca U-21 je v Nedelišču odigrala prijateljsko srečanje z vrstniki iz Hrvaške in izgubila 0:3. Gole za domačine so dosegli Coric, Bašic in Muric, selektor reprezentance je Nenad Gračan. V dresu slovenske izbrane vrste -vodi jo Primož Gliha - je srečanje v prvi postavi začel igralec Aluminija Matic Vrbanec, Blaž Kramer pa je vstopil v drugem delu.
Hrvaška U-21 - Slovenija U-21 3:0 (2:0)
SLOVENIJA: Sorčan, Dedič, Žužek, Paljk, Kramarič, Vrba-nec, Krivičič, Repas, Badžim, Kuhar, Ožbolt. Igrali so še: Vo-kič, A. Pišek, Marinič, Kramer, Jugovar, Nagode. Selektor: Primož Gliha.
Selektor Primož Gliha je tekmo ocenil takole: „Neza-dovoljen sem z dvema zadetkoma, ki sta padla po naših napakah. Hrvati so med desetimi najboljšimi reprezentancami v Evropi. Želel sem si, da igramo takšno tekmo, da se fantje spoznajo z zah-
tevami mednarodnega nogometa. Bilo nas je strah, kar se v športu ne sme pojavljati. Drugi zadetek Hrvatov je bil vrhunski, dejstvo pa je, da bi morali mi v igri pokazati več poguma. Kakovost taktične in tehnične izvedbe je po-
vezana s samospoštovanjem in hrabrostjo spoprijeti se s tako močnim nasprotnikom. Rezultat se bo zapisal, videli smo realno sliko naše reprezentance."
Za mlade Slovence je bila to ena izmed pripravljalnih
tekem pred začetkom kvalifikacij za EP, ki bo leta 2019 v Italiji. Slovenci so se po žrebu znašli v skupini 9, kjer so še reprezentance Francije, Črne gore, Bolgarije, Kazahstana in Luksemburga.
JM
Nogomet • Kvalifikacije za SP 2018 Prelahko zapravili priborjeno zaupanje
Slovenska članska izbrana vrsta je v okviru kvalifikacij za uvrstitev na SP 2018 gostovala na Škotskem in po zares slabi igri izgubila z domačini. Edini zadetek na srečanju je v 88. minuti dosegel Chris Martin. S porazom so Slovenci zdrknili na 3. mesto v svoji kvalifikacijski skupini (Anglija 13, Slovaška 9, Slovenija 8, Škotska 7, Litva 5, Malta 0).
Slovenci so bili za razliko od prejšnjih srečanj v teh kvalifikacijah tokrat povsem neprepoznavni, med igralci ni bilo čutiti nobene borbenosti in povezanosti, igra je bila daleč pod evropskim povprečjem. Z oceno se je strinjal tudi selektor Srečko Katanec: »Zaslužena zmaga Škotske. Čestitke domači ekipi za zelo dobro igro. Nismo pokazali tistega, kar bi morali, alibijev pa ne bom iskal. Odigrali smo daleč od tega, da bi lahko bili zadovoljni. Predvsem v prvem polčasu nismo pokazali nobene samozavesti, agresije, nobenega poguma - slaba predstava. Za rezultat sem odgovoren jaz, prav tako za izbor igralcev.«
Prav izbor igralcev je tisti, ki še posebej razburja nogometno javnost. Predvsem bode v oči dejstvo, da kar nekaj igralcev v svojih klubih že lep čas ne igra (Jokic, Krhin), selektor pa jim vedno znova ponuja priložnost. Te pa ne morejo dočakati npr. Mevlja (z Rostovom igra v Ligi prvakov), Maroh (v prvi enajsterici Kolna) ... Zagotovo bi bile v primeru zmage Slovenije kritike manj ostre in upravičene, a prav v porazih se še posebej očitno razkrivajo slabosti. Na drugi strani namreč nismo igrali z ekipo iz evropskega vrha, še zdaleč ne, Škoti so s to zmago komaj ujeli priključek z zgornjim delom lestvice.
Selektor ima prav vsaj v eni stvari: da ni še nič izgubljenega in da je 2. mesto v skupini še dosegljivo - prvo mesto je skorajda že oddano mojstrici kvalifikacij Angliji. Škoda pa je ohlajene dobre atmosfere, ki je po nekaj letih spet zajela slovenske nogometne navdušence .
JM
12 Štajerski FEDNIK
Poslovna in druga sporočila	
torek • 28. marca 2017
Rokomet • NLB liga, končnica za obstanek, 3. krog:
Ormožani še v tretje boljši od Drave
Jeruzalem - Drava 32:23 (19:8)
JERUZALEM: Balent (7 obramb), Šutalo (8 obramb); Kavčič 3, Petrovič, Ciglar 1, Ko-derman, Čudič 4 (3), Žižek Cvetko 1, R. Žuran 5, Kocbek 1, T. Hebar 1, Kosi 7, Ozmec 1, Mesaric 1, Rajšp 5, Cirar 2. Trener: Saša Prapotnik.
DRAVA: Rosič (2 obrambi), S. Žuran 1 (6 obramb); Rajic, Janžekovič 5 (1), M. Žuran 2, Reisman 2, Bračič 1, Maroh 1, Gregorc 3, Jensterle, Lesjak 5, Osterc 3. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Drava 5/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 14; Drava 6 minut. IGRALEC TEKME: Tilen Kosi (Jeruzalem).
Ormoški in ptujski roko-metaši so se medsebojno pomerili še tretjič v prvenstvu 2016/17. Tudi v tretje so se prepričljive zmage veselili Ormožani, ki so nastope v Ligi za obstanek začeli s tremi zmagami.
Tekma je hitro izgubila zanimivost, saj so domači takoj povedli s 4:0. Ptujčani so prvi zadetek dosegli šele v 8. minuti (4:1). Četa trenerja Saša Prapotnika je povsem
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža tudi v tretje niso imeli pretiranih težav na poti do zmage proti Ptuj-čanom - kakovostna razlika je pač prevelika.
nadzirala potek tekme tako v napadu kot v obrambi. Pri tem so jim pomagali še ptujski rokometaši, ki so grešili po tekočem traku. V 18. mi-
nuti je kadetski reprezentant Slovenije Tilen Kosi po seriji štirih zaporednih zadetkov domačih svoje moštvo popeljal do prednosti osmih golov
(7:3 - 11:3). Jeruzalemu je v zaključku 1. polčasa uspela še ena imenitna serija petih zaporednih golov (13:5 - 18:5), kar je domačinom uspelo v
1. A SRL (m) -končnica za prvaka
REZULTATI 3. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Riko Ribnica 35:27 (19:12), Krka - Gorenje Velenje 23:35 (11:15), Urbanscape Loka - Koper 2013 26:21(11:10).
1.	CEUE PIV0.LAŠK0 2 2 0 0 42 (38)
2.	GORENJE VELENJE 2 2 0 0 42 (38)
3.	KOPER 2013 2 1 0 1 40 (38)
4.	RIKO RIBNICA 2 0 0 2 36 (36)
5.	URBANSCAPE LOKA 2 1 0 1 31 (29)
6.	KRKA	2 0 0 2 28 (28)
Končnica za obstanek
REZULTATI 3. KROGA: Lrimo Lrebnje - Istrabenz plini Izola 30:17 (16:10), Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj 32:23 (19:8), Dobova - Maribor Branik 29:34 (16:14), Slovenj Gradec 2011 -DolLKI Hrastnik 25:25 (14:12).
1.	MARIBOR BRANIK 3 2 0 1 30 (26)
2.	TRIMO TREBNJE 3 3 0 0 29 (23)
3.	JERUZALEM ORMOŽ 3 3 0 0 29 (23)
4.	DOBOVA	3 1 0 2 25 (23)
5.	SLOVENJ GRADEC 3 1 1 1 18 (15)
6.	DOL TKI HRASTNIK 3 0 1 2 16 (15)
7.	DRAVA PTUJ 3 1 0 2 10 (8)
8.	ISTRABENZ IZOLA 3 0 0 3 0 (0)
pičlih treh minutah. Najvišja prednost gostiteljev je v treh primerih že znašala tudi 12 zadetkov. Drava je bila povsem neprepoznavna, ob tem sta Jurij Jensterle in Jan Gregorc zapravila sedemmetrov-ki. Njuna strela sta končala nad golom Tomislava Balen-ta, ki je branil v 1. polčasu in zbral 7 obramb. V 2. polčasu je najprej za-
Tilen Kosi, Jeruzalem:
»Če je pristop pravi, potem je tudi rezultat pravi. Odigrali smo solidno tekmo z le eno večjo črno luknjo na začetku 2. polčasa. Nadzirali smo celoten potek tekme in zasluženo vknjiži-li novi točki. Zdaj so pred nami močnejši nasprotniki od Drave, kot so Maribor, Trimo in Dobova. Tu bo za nove točke treba pokazati vse svoje znanje.«
del Velenjčan v dresu Jeruzalema Gal Cirar in povišal prednost na +12 (20:8). Sledil je osemminutni mrk domače ekipe, kar je Drava izkoristila s serijo šestih zaporednih golov (20:8 - 20:14). Uspešno ptujsko serijo je v 39. minuti prekinil prvi mož sosedskega derbija Tilen Kosi (21:14). Po tem je znova stekla igra Jeruzalema, ki je dosegel še dva zadetka preko Miha Kavčiča (letnik 1998) in Tinka Hebar-ja (letnik 1999) za vodstvo z devetimi goli prednosti (23:14). Sledila je mirna in nezanimiva končnica, kjer so Ormožani brez večjih težav držali prednost osmih do desetih zadetkov.
V 4. krogu Ormožane čaka gostujoča tekma pri Mariboru, Dravo pa domača tekma proti Slovenj Gradcu.
ku
Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL (m)
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Pogumen odpor premalo za presenečenje p0 štirih dneh brez spremembe
1. B SRL (m): SVIS Ivančna Gorica -Moškanjci Gorišni-ca 31:29 (15:14)
RD MOŠKANJCI GORIŠNICA:
N. Bedrač 2, Ozmec, Lozinšek 6, Grobelnik 13, Ranfl, Mlač--Černe, Krabonja 6, Preac 1, T. Bedrač, Zorli 1. Trener: Robert Bezjak.
Po sila neprepričljivi domači predstavi proti Škofljici so se tokrat rokometaši Mo-škanjcev-Gorišnice podali na zahtevno gostovanje k nekdanjemu prvoligašu iz Ivanč-ne Gorice, ki se v tej sezoni še vedno bori za vstop med najboljše klube v državi. Neobremenjeni Štajerci so tokrat pokazali odličen obraz, na žalost pa to na koncu ni bilo dovolj za kaj več kot časten poraz.
Domačini so bili prav gotovo prepričani, da jih čaka lahko delo, toda vse do polovice prvega polčasa je bilo izenačeno. Nekaj napak v igri gostov so Dolenjci kaznovali, povedli s 13:9, toda gostje so takoj vrnili s štirimi zaporednimi goli, od katerih je tri prispeval Krabonja.
1. B SRL (m)
Vrstni red: 1. Herz Šmartno 36, 2. Sviš Ivančna Gorica 32,
3.	Škofljica Pekarna Pečjak 31,
4.	Slovan 30, 5. Krim-Olimpija 29, 6. Krško 29, 7. Brežice 28, 8. Rudar 18, 9. Radeče Papir nova 18, 10. Črnomelj 16, 11. Mokerc-Ig 9, 12. Moškanjci -Gorišnica 6, 13. Cerklje 6, 14. Sevnica 6.
Precej slabše so gostje začeli drugi del igre. Domačini so tega odprli s serijo 5:1 in vodstvom 20:15, toda Štajerci so se še enkrat vrnili. V 48. minuti je s tremi zaporednimi Lozinšek goste vrnil v igro, zaostajali so le za zadetek. V izenačeni končnici so imeli dve minuti in pol do konca iz sedemmetrovke celo priložnost za izenačenje. Žal je niso realizirali, na koncu so minimalno izgubili, a vtis je resnično nadvse spodbuden.
Robert Bezjak zaradi poškodb in službenih obveznosti znova ni mogel računati na Bratuša, Šandorja, Cafa, Geča, Balasa in Valenka, toda fantje, ki so nastopili, so se izziva lotili sproščeno in odigrali eno boljših letošnjih tekem, obenem pa je bil razpoložen edini vratar gostov Ranfl.
Naslednji tekmec Moškanj-cev-Gorišnice je ekipa Cer-kelj.
tp
2. SRL (m): Točke, ki ohranjajo upanje: Velika Nedelja -Pomurje 37:28 (18:16)
RK VELIKA NEDELJA: Zorec 2, Kolmančič 8, Bombek 4, Topolovec 2, Mavrič 9, Bezjak, Bokša 1, Preac, Sok 2, Meško 2, Škrjanec, Lorenčič 4, Šerod 2, Šulek, Kosi, Gašič 1. Trener: Matjaž Hanželič.
Tekma je bila tudi zadnja v tej sezoni, ki so jo zeleni odigrali pred svojimi navija-
či. Domači so si v 17. minuti uspeli priigrati prednost štirih zadetkov 11:7, vendar so se gostje po samo treh minutah uspeli približati na gol zaostanka (11:10). Ko je v zaključku tekme med vra-tnice stopil domači vratar Matic Škrjanec in obranil nekaj zaporednih strelov gostov, je domačim ponovno uspelo povišati prednost na tri zadetke. Zadnji zadetek v prvem polčasu so dosegli gostje iz sedemmetrovke, ko je igralni čas že potekel, in znižali vodstvo na -2 (18:16).
V nadaljevanju so domači prednost iz prvega dela uspešno branili do 47. minute. Ko je že vse kazalo, da bodo gostje morali priznati premoč, so se s svojo vztrajnostjo uspeli vrniti v igro in tako igralcem kot navijačem pošteno načeti živce. Sledilo je zadnjih 13 minut tekme, v katerih so domači končno uspeli unovčiti svojo boljšo fizično pripravljenost. Delni izid 11:4 je bil razlog za končno slavje v dvorani in podaljšanje upanja za morebitno 2. mesto na koncu prvenstva.
Za Velikonedeljčane sledi težko gostovanje v Grosupljem, ki je trenutno na tretjem mestu in se ob Veliki Nedelji in Ajdovščini bori za končno drugo mesto.
JankoMeško
2. SRL (m)
Vrstni red: 1. Jadran Hrpelje 26, 2. Velika Nedelja 20, 3.
Grosuplje 18, 4. Ajdovščina 18, 5. Metlika 13, 6. Pomurje 12, 7. Alples Železniki 8, 8. Arcont Radgona 3, 9. Kronos 2.
ZRK Aklimat Ptuj -Celje Celjske mesnine 29:37 (13:20)
ŽRK AKLIMAT PTUJ: Knaus, Mateša 2, Kac, Kreft 3, Puž 2, Kolenko 1, Kolednik 1, Križanec, Polak, Borovčak 5, Selin-šek 6, Majcen, Korotaj 7, Gomil-šek 2. Trener: Nikola Bistrovic.
Po hudem pokalnem porazu v sredo so se s celjskim moštvom Ptujčanke v soboto srečale še v prvenstvu. Tudi tokrat igra domačink ni bila na nivoju, preveč je bilo prejetih »lahkih zadetkov« in gostje se za zmago niti niso pretirano namučile.
Sam začetek je kmalu nakazal, da bi se lahko ponovila sreda, saj so Celjanke takoj za-
gospodarile na terenu. Svojo prednost so povečevale iz minute v minuto, v 9. minuti je bilo že 2:7. Nerazpoložene domačinke niso našle odgovora na hitro igro gostij iz knežjega mesta in zdelo se je, kot da se iz sredinega visokega pokalnega poraza niso ničesar naučile. Ob polčasu je bilo 13:20.
Odlično so Celjanke odprle tudi nadaljevanje, saj so s štirimi zaporednimi zadetki
I.	A SRL (ž)
Vrstni red: 1. Krim Mercator 32, 2. Zagorje 28, 3. Celje Celjske mesnine 24, 4. Mlinotest Ajdovščina 22, 5. Zelene doline Žalec 20, 6. Krka 17, 7. Aklimat Ptuj 13, 8. Ž.U.R.D. Koper 12, 9. Ljubljana 11, 10. Branik 5,
II.	Velenje 2.
ušle na neulovljivo prednost (13:24), nato pa pametno nadzirale potek dogajanja na terenu. V domači ekipi je v drugem delu strateg Nikola Bistrovic ponudil priložnost tudi igralkam, ki so do sedaj igrale manj, in pa predvsem mlajšim rokometašicam, ki so bile članicam priključene v zadnjem obdobju. Najvišja prednost gostji je znašala 12 golov (15:27, 16:28).
Pred aklimatkami je sedaj srečanje z Branikom v Mariboru v nedeljo, omenjena tekma pa je ena izmed tistih, ki bi jo Ptujčanke enostavno morale dobiti. Seveda ob pravem pristopu, ki pa ga v zadnjem obdobju vse prevečkrat pogrešamo.
tp
torek • 28. marca 2017
Šport
Štajerski	13
Nogomet • 2. SNL, 18. krog:
Roltek unovčil kakovost in izkušnje
Drava Ptuj - Roltek Dob 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Križan (10.), 1:1 Mirtič (18.), 1:2 Kunstelj (62.)
DRAVA PTUJ: Trajkovski, Mo-čic, Golob (od 80. Petek), Gajic, Roškar, Leskovar, Kukovec, Šalamun (od 46. Čeh), Marcius, Križan, Bašic. Trener: Simon Sešlar.
Nogometaši Drave in Rol-teka so v nedeljo poldan gledalcem na Mestnem stadionu ponudili dinamično predstavo s precejšnjim številom priložnosti. Gostje iz Doba so znali unovčiti večjo individualno kakovost in izkušnje ter so bili predvsem v drugem polčasu bistveno boljši tekmec.
Ptujčani so pogumno začeli obračun in so s hitrimi prehodi poizkušali prebiti dobro postavljeno gostujočo ekipo v polju. Napadalec Doba Kidrič - bivši nogometaš Drave - je imel prvo pravo priložnost na obračunu, saj je po predložku natančno sprožil z glavo, a se je s parado izkazal vratar Trajkovski. Takoj v naslednjem napadu so »modri« povedli: aktivni Marcius je z desne strani idealno podal do Križana, ki je z glavo s približno osmih metrov efektivno zadel - 1:0. Zaostanek je še dodatno spodbudil goste,
ki so hitro izenačili. Po podaji z desne strani je Trajkovski še enkrat vrhunsko obranil strel Kidriča z glavo, žoga se je odbila do Mirtiča, ki je neoviran streljal po tleh s približno štirinajstih metrov in mimo številnih nog zadel v polno - 1:1. Po izenačenju se gostje niso ustavili, še naprej so bili aktivnejši in ustvarjalnejši v kreiranju akcij, prav tako pa so z disciplinirano igro brez težav zaustavljali napade Drave. Po prostem strelu z vsaj 30
metrov je pri gostih Kunstelj zadel vratnico, medtem ko je za domače v zadnji minuti po podaji Bašica nevarno zaključil zelo borbeni zadnji vezni igralec Kukovec, katerega diagonalni strel pa je odšel za las mimo cilja.
Varovanci Damijana Romiha so v nadaljevanju še stopnjevali ritem igre in bili ves čas nevarni za gol. Izpeljali so številne akcije, do zmagovalnega zadetka pa so prišli tudi s kančkom sreče. Kapetan
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
En odličen in dva povprečna niza
ZOK GSV Zava Ptuj - Benedikt 3:0 (9, 21, 18)
ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Burič, Stavba r, Gričnik, Horvat, Gajser, Pušnik. Trenerka: Marijana Horvat Goj-košek.
Sobotna tekma med ptujskimi in benediškimi odboj-karicami ni navdušila, domačinke so brez posebnega naprezanja prišle do zmage. Pravo igro so pokazale le v prvem nizu, ko so bile v vseh elementih igre na pričakovanem nivoju, saj so dobro
servirale, sprejemale in napadale, prav tako pa so pobirale tudi žoge v polju.
Igralke GSV Zave so z začetnim udarcem opravile večino dela, saj na drugi strani varovankam trenerja Darka Zimiča (ta je v sezoni 2015/16 treniral ptujske od-bojkarice, op. a.) ni uspelo kakovostno sprejeti žog in organizirati igre. V športu se lahko vse obrne v enem samem trenutku in to se je na tej tekmi zgodilo v drugem nizu. Benedičanke so se sprostile in ujele pravi ritem, tako so npr. povedle 1:6 in nato celo 3:12. Ptujčanke so
na drugi strani zelo padle v igri, saj so slabo sprejemale servise tekmic. Pod nivojem so večino niza tudi servirale, a so se v odločilnih trenutkih le dovolj zbrale, da so najprej ujele Benedikt (20:20), nato pa so po minuti odmora na zahtevo trenerke Marijane Horvat Gojkošek vendarle zaigrale spet bolj uigrano in učinkovito ter dobile niz s 25:21. Tudi v tretjem nizu so imele gostje v začetku prednost, domačinke so še naprej delovale »mlačno«. Po izenačenju na 12:12 je soigralke potegnila naprej z dvema penaloma mlada Horvato-
1.	NOVA KBM BRANIK II 21
2.	PREVALJE	20
3.	ŽOK GSV ZAVA PTUJ 21
4.	ŽOK LJUTOMER 20
5.	MOZIRJE	20
6.	SVOLLEY VUZENICA 21
7.	BRASLOVCE
8.	CELJE
9.	SLOVENJ GRADEC
10.	SWATY. ZREČE
11.	KAJUH ŠOŠTANJ
12.	BENEDIKT
2 60:16	57
2 54:12	53
6 55:22	48
5 50:21	45
8 43:34	34
11 10 39:46	29
10 10 35:39	28
8 12 31:42	24
5 15 25:49	17
5 16 24:54	16
2 18 18:57	8
2 18 14:56	7
Druga tretjina zaključena, Ankaran izgublja stik z vodilnima
S tekmami 18. kroga se je končala druga tretjina sezone v 2. ligi. V zadnjo etapo bodo nogometaši kranjskega Triglava startali kot vodilni, z lepo prednostjo 7 točk pred Dobom. Obe vodilni ekipi sta slavili, kar pa ne velja za Ankaran, ki je klonil še drugič zapored. Tokrat jih je ugnala Krka, za priključek vrhu so zmagali tudi Brežičani.
Drugi del lestvice začenja ekipa Brd, enako število točk so zbrali tudi Ptujčani. Da bi bila situacija še bolj začinjena, le za točko zaostaja Zarica. Veržejci zaostajajo nekoliko več, a imajo še vedno možnosti za priključek.
REZULTATI 18. KROGA: Drava Ptuj - Roltek Dob 1:2 (1:1);
Brda - Triglav Kranj 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Majcen (65.);
Brežice Terme Čatež - Farmtech Veržej 4:1 (1:0); strelci:
1:0 Turkovic (27.), 2:0 Turkovic (54.), 2:1 Trstenjak (70.), 3:1 Turkovic (83.), 4:1 Hamzagic (92.);
Ankaran Hrvatini - Krka 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Štromajer (20.), 1:1 Dežmar (70.), 1:2 Drnovšek (89.).
1.	TRIGLAV KRANJ 17 15 1 1 41:10 46
2.	ROLTEK DOB 17 11 4 2 43:15 37
3.	ANKARAN-H. 17 10 1 6 33:20 31
4.	BREŽICE-ČATEŽ 17 7 5 5 24:24 26
5.	KRKA 17 7 2 8 35:23 23
6.	BRDA	17 4 5 7 13:23 17
7.	DRAVA PTUJ 17 5 2 10 28:40 17
8.	ZARICA KRANJ 17 5 1 11 15:37 16
9.	FARMT. VERŽEJ 17 3 3 11 12:35 12
10.	ZAVRČ 9 1 2 6 16:33 5
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so bili večino tekme proti Dobu v podrejenem položaju in bodo zadnjo tretjino prvenstva začeli s 7. mesta.
Kunstelj je namreč izvedel prosti strel s približno tridesetih metrov z desne strani, žoga se je po predložku odbila pred vratarjem Traj-kovskim in pristala v mreži - 1:2. Ob zadetku so imeli gostje iz protinapadov in iz akcij še kar nekaj lepih priložnosti, vendar Kidrič, Grvala, Splichal, Leskovar in Romih niso zadeli v polno. Igralci Drave so se zelo trudili priti vsaj do izenačenja in so predvsem po podajah Čeha v
va, ki je nato tudi nekajkrat odlično servirala za odločilno prednost. Piko na i je po dolgi in izdelani akciji dodala Cvirnova, ki je skozi celotno tekmo prispevala največ točk za novo zmago ptujskih od-bojkaric.
Sedaj jih čaka krajša pavza, 15. aprila bodo odigrale pred svojimi gledalci zadnjo letošnjo tekmo z ekipo Svolleyja iz Vuzenice, ko bodo z zmago poizkušale priti do 3. mesta v prvenstvu.
Marijana Horvat Gojkošek, trenerka ŽOK GSV Zava Ptuj: »V prvem nizu so moje igralke odigrale odlično, medtem ko so se v drugem in tretjem nizu spustile na nivo Benedikta ter so odigrale slabo. Ne glede na to smo na koncu zmagale, vendar igra razen v prvem nizu ni bila prava.«
David Breznik
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 21. KROGA: ŽOK
GSV Zava Ptuj - Benedikt 3:0, Celje - Braslovče 2:3, Kostmann Slovenj Gradec - Kajuh Šoštanj 3:0, Nova KBM II -Swatycomet Zreče 3:0, ŽOK Ljutomer - Svolley Vuzenica 3:1, Mozirje - Prevalje 0:3.
Marko Roškar, Drava Ptuj: »Ekipa Rolteka Doba je zares zelo dobra ekipa, predvsem imajo trenutno več izkušenj kot mi. Ta izkušenost je odločila to tekmo. Imamo veliko mladih posameznikov, ki iščejo svojo priložnost v tej drugi ligi. Od sebe smo dali maksimum, vendar je bil Roltek enostavno boljši od nas.«
Alen Romih, Roltek Dob: »Vedeli smo, da bo tekma zelo težka, čeprav je ekipa Drave zelo mlada in tudi zelo agresivna ter željna zmage pred domačimi gledalci. Če potegnemo črto pod to tekmo, smo lahko zadovoljni z zmago, lahko pa bi v nadaljevanju zabili še kakšen zadetek in zmagali z višjo razliko. V celoti je naša zmaga povsem zaslužena.«
prostor imeli nekaj priložnosti preko Maricusa, Bašica in Križana, ki je bil še najbližje zadetku, a se je pri strelu iz neposredne bližine zelo izkazal vratar Čretnik. Gostje so po vodstvu brez prevelikega naprezanja rutinirano pripeljali tekmo do zmage.
Ptujčani so se proti zares kakovostnemu tekmecu trudili priti do ugodnega rezultata, s katerim bi lažje šli v zadnjo tretjino prvenstva. Ni jim uspelo, zato bodo začeli s 7. mesta in jih čaka trd boj za obstanek v 2. ligi.
David Breznik
Šah • MJadinsko DP, pospešeno: Niki Kralj iz ŠD Ptuj še ena srebrna medalja
Dan po zaključku mladinskega državnega prvenstva v standardnem šahu za leto 2017 je na Ptuju potekalo še državno prvenstvo v pospešenem tempu. Na enodnevnem tekmovanju se je zbralo skoraj 300 mladih. Med šestimi člani Šahovskega društva Ptuj je bila ponovno najboljša najmlajša Nika Kralj, ki je v konkurenci deklet do 12 let srebrni medalji v standardnem šahu dodala še srebrno medaljo v pospešenem.
Tako kot v standardnem šahu je bila tudi v pospešenem tempu od Nike Kalj boljša samo prva nosilka Vesna Mihelič iz ŠK Komenda. Tudi tokrat se je njun medsebojni dvoboj končal z zmago Vesne, Nika pa je šestim zmagam dodala še dva neodločena rezultata.
Tokrat so se med dobitnike 36 možnih medalj vpisali mladi iz 21 klubov oziroma društev, največ, 6 medalj, pa je odšlo v roke članov in članic ŠK Komenda, ki je bil tako daleč nau-spešnejši klub (4 zlate, 1 srebrna, 1 bronasta). Kar štiri ša-histke (pri fantih takšnih ni bilo) so osvojile oba naslova, tako v standardnem kot pospešenem šahu, in sicer Taja Guid v konkurenci do 8 let, Laura Unuk do 18 let, obe iz ŠK Ljubljana DUOL, Vesna Mihelič do 12 let iz ŠK Komenda in Zala Urh do 16 let iz ŠK Stari Mayer Kranj. Po eno zlato in eno srebrno medaljo sta osvojili dve šahistki in štirje šahisti, v konkurenci štirih nosilcev dveh srebrnih medalj pa se je znašla tudi Nika Kralj iz ŠD Ptuj, kar je vsekakor izreden uspeh. Tako kot v standardnem je tudi v pospešenem šahu preostalih pet članov ŠD Ptuj doseglo rezultate v okviru začetnih izhodišč.
Končni rezultati za kategorije, v katerih so nastopili Ptujčani:
-	dekleta U12 (23): 1. Vesna Mihelič, ŠK Komenda, 9, 2. Nika Kralj, ŠD Ptuj, 7, 3. Tjaša Pajek, ŠD Krka N. mesto, 5,5 itd.
-	dekleta U16 (8): 1. Zala Urh, ŠK Stari Mayer Kranj, 6,5, 2. Klara Vidmar, ŠK Komenda, 6, 3. Ana Urbanč, ŠK Triglav Krško, 5,5 ... 7. Amalija Skok, ŠD Ptuj, 2 itd.
-	fantje U14 (31): 1. Jan Šubelj, ŠK Komenda, 8,5, 2. Jaka Brilej, Celjski ŠK, 8, 3. Jan Marn, ŠK Komenda, 6,5 ... 19. Tadej Murko, ŠD Ptuj, 4 itd.
-	fantje U16 (28): 1. Domen Tisaj, ŠK Komenda, 7, 2. David Brinovec, ŠK Žalec, 6,5, 3. Nejc Amon, ŠD Šentjur, 6,5 ... 20. Nejc Butolen 4 ... 23. Jernej Kos 3,5, oba ŠD Ptuj, itd.
-	fantje U18 (14): 1. Vid Dobrovoljc, ŠD Krka N. mesto, 9, 2. Gregor Gašparac, ŠD Kočevje, 6, 3. Luka Skuhala, ŠD Radenska Pomgrad, 5,5 ... 12. Tomaž Šuta, ŠD Ptuj, 2 itd.
Silva Razlag
14 Štajerski FEDNIK
Poslovna in druga sporočila	
torek • 28. marca 2017
Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj
Lokalna derbija brez zmagovalca
3. SNL sever: Videl padel v nadaljevanju
REZULTATI 16. KROGA:
Mons Claudius - Korotan Preva-Ije 1:1 (0:0), Dravograd - Videm 2:0 (0:0), Šmarje pri Jelšah -Rogaška 0:0, Dravinja - S. Roj-ko Dobrovce 2:0 (0:0), AjDAS Lenart - Maribor B 0:4 (0:0), Fužinar Ravne Systems - ZU-VIL Brunšvik 1:0 (1:0), Šampion -Šmartno 1928 2:0 (2:0).
1.	MARIBOR B 16 14 2 0 62:10 44
2.	ROGAŠKA 16 8 4 4 41:20 28
3.	KOROTAN PREV. 16 8 4 4 39:27 28
4.	DRAVINJA 16 8 3 5 28:20 27
5.	ŠMARJE PRI J. 16 7 5 4 20:20 26
6.	DRAVOGRAD 16 7 4 5 22:23 25
7.	FUŽINAR RAVNE 16 6 5 5 22:23 23
8.	S.R. DOBROVCE 16 6 3 7 26:33 21
9.	MONS CLAUD. 16 5 4 7 35:34 19
10.	VIDEM 16 5 3 8 19:29 18
11.	ŠAMPION 16 5 2 9 28:38 17
12.	BRUNŠVIK 16 4 4 8 26:45 16
13.	AJDAS LENART 16 2 5 9 18:37 11
14.	ŠMARTNO 28 16 3 0 13 10:37 9
DRAVOGRAD - VIDEM 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Nabernik (55.), 2:0 Stefanovic (72.)
VIDEM: Šmigoc, Koren, Murko (od 70. Plajnšek), Lah, Kostanjevec, Travni kar (od 76. Pintarič), Gerečnik, Muric, Ko-vačič (od 64. Kmetec), Krajnc, Tement. Trener: Primož Gorše.
Tudi po drugem spomladanskem krogu Videmčani ostajajo brez osvojene točke. Tokrat so varovanci Primoža Goršeta klonili pri nekdanjem prvoligašu na Koroškem, znova pa so nastopili močno zdesetkani.
Prvi del igre je minil v prevladi Vidma, ki pa ima očitne težave z učinkovitostjo. Zagotovo jih bo odpravil prihod zdravega gol-geterja Božaka, ki je bil tokrat
Nogometaši Cirkulan in Gerečje vasi (na fotografiji) so v lokalnih derbijih remizirali.
že na klopi. Domačini v prvem delu igre razen poskusa Rogica, ki pa je bil blokiran, niso resneje ogrozili gostov, na drugi strani pa so si Videmčani priigrali kar nekaj obetavnih situacij. Najprej je preko vrat meril Tement, nato pa so gostje slabo izvedli prosti strel z idealne pozicije. Krona vsega je bila podaja Te-menta, po kateri se je po napaki domačega vratarja Muric znašel povsem sam pred golom, toda na žalost navijačev Vidma je z dveh metrov z glavo zgrešil nemogoče.
Štajerci so v prvem delu igrali s pomočjo vetra, kar se je v drugem delu spremenilo, s tem pa tudi celotna slika na igrišču. Domačini so krenili odločneje in po desetih minutah povedli. Po nesporazumu v obrambi Vidma je do žoge po predložku prišel Nabernik in popeljal Dravograd
v vodstvo. Sledilo je obdobje izenačene igre, nato pa so domačini še drugič zadeli. Po sumljivi situaciji, eden izmed domačinov je bržkone igral z roko, so rumeno-zeleni prejeli podoben zadetek kot v 1. spomladanskem krogu proti Fužinarju. V zaključku tekme so želeli Gor-šetovi varovanci priti vsaj do častnega zadetka, toda zelo lepe situacije ni izkoristil Krajnc.
Prva spomladanska tekmeca Vidma sta bila vsaj na papirju povsem premagljiva, a žal točk ni bilo. Sledita dva izjemno zahtevna tekmeca: najprej v goste klubu ob Dravinji prihaja dru-gouvrščena Rogaška, nato pa sledi gostovanje v Šmarjah pri Jelšah. Na srečo je vsaj zdravstveni karton spodbudnejši; v tem tednu naj bi se moštvu priključili Kmetec, Pintarič, Kaj-tna in Cafuta. Zaradi izključitve
Superliga
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 26. KROGA - TOREK ob 18.00: Koper - Krško; SREDA ob 17.00: Rudar - Celje; ob 18.00: Domžale - Aluminij; ob 19.30: Maribor - Radomlje; ob 20.15: Olimpija - Gorica.
Rokomet • Prijateljska tekma
Drava Ptuj - Shandong (Kitajska), TOREK ob 19.30, v športni dvorani Ljudski vrt.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
v Dravogradu bo manjkal kape-tan Lah.
Najzanimivejši tekmi 13. kroga sta bili odigrani v Cirkulanah in Gerečji vasi, šlo je za dva lokalna derbija. V Cirkulanah so domačini gostili sosede iz Stojn-cev. Številni gledalci zadetkov niso videli, bilo je pa kar nekaj zanimivih situacij na obeh straneh.
Na uvodnem nedeljskem obračunu so Apače pod novim strategom Bezjakom potrdile dobro formo z zmago v Skorbi. V zanimivem obračunu je tri točke gostom prinesel Predikaka, ki je zadel dvakrat. Tudi popoldanske tekme so prinesle obilo razburjenj in tudi presenečenj. Bukovci so z boljšim nadaljevanjem prišli do točke, po prvem
delu so vodili gostje. Bistričani so še drugič zapored nepričakovano klonili, tokrat so jih z dvema zadetkoma v drugem polčasu šokirali Središčani. Ti so z zmago zadnje mesto na lestvici prepustili Podvincem. Lepotica kroga je bila odigrana v Gerečji vasi, kjer se je šlo tudi za lokalni prestiž. Gledalci so videli kar šest zadetkov, veliko preobratov, na koncu pa zmagovalca ni bilo - za goste je v izdihljajih srečanja zadel Mlinarič. REZULTATI 13. KROGA: Cirkulane - Stojnci 0:0; Skorba - Apače 1:2 (0:2); strelca: 0:1 Predikaka (16.), 0:2 Predikaka (31.), 1:2 N. Ogrinc (75.);
Bukovci - Podvinci 2:2 (0:2); strelci: 0:1 Orovič (43.), 0:2 Zagoršek (45.), 1:2 Serdinšek (60.), 2:2 Antolič (64.);
Kety Emmi Bistrica - Središče ob Dravi 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Hrušman (20.), 1:1 Jaušo-vec (54.), 1:2 Vočanec (63.):
Gerečja vas - Hajdina 3:3 (1:2); strelci: 1:0 Leben (2.), 1:1 Krajnc (37.), 1:2 Štumberger (41.), 2:2 Krajnc (61. - ag.), 3:2 Kmetec (79.), 3:3 Mlinarič (90.).
1.	GEREČJA VAS 13 10 1 2 44:14 31
2.	STOJNCI 13 7 1 5 25:16 22
3.	BUKOVCI 13 6 4 3 24:20 22
4.	ŠD HAJDINA 13 6 3 4 27:27 21
5.	K. E. BISTRICA 13 6 2 5 21:19 20
6.	APAČE 13 6 1 6 25:31 19
7.	SKORBA 13 4 1 8 24:27 13
8.	CIRKULANE 13 3 4 6 14:18 13
9.	SREDIŠČE 13 3 3 7 16:27 12
10.	NK PODVINCI 13 3 2 8 16:37 11
tp
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 13. KROGA: Gori-šnica - Ormož 4:1 (2:1), Podleh-nik - Tržec 1:3 (1:0), Markovci
-	Dornava 2:0 (1:0), Leskovec
-	Rogoznica 0:3 (0:0), Boč Polj-čane - Pragersko 2:0 (0:0).
1.
13 13 13 13 13
2.	ROGOZNICA
3.	GORIŠNICA
4.	PODLEHNIK
5.	PRAGERSKO
6.	BOČ POLJČANE 13
7.	LESKOVEC 13
8.	TRŽEC 13
9.	ORMOŽ 13
10.	DORNAVA 13
9 1 8 2 7 3 6 3 5 3 5 1 5 1 5 0 4 1 3 1
12
29 25
23
30
24 18 18: 17:26 19: 18
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 10. KROGA:
Grajena - Lovrenc 7:0 (4:0), Polskava avtop. Grobelnik - Pohorje Oplotnica 4:0 (1:0), Slovenja vas - Makole bar Miha 3:1 (0:0), Zgornja Polskava - Maj-šperk 2:0 (2:0).
1.	GRAJENA 9
2.	POLSKAVA 9
3.	ZG. POLSKAVA 9
4.	MAJŠPERK 9
5.	SLOVENJA VAS 9
6.	LOVRENC 9
7.	HAJDOŠE 8
8.	MAKOLE MIHA 9
9.	POHORJE OPL. 9
8	0	1	40:8	24
8	0	1	20:7	24
6	0	3	28:15	18
5	1	3	18:14	16
4	1	4	18:22	13
4	0	5	11:20	12
3	0	5	14:12	9
1	0	8	8:25	3
0	0	9	3:37	0 JB
Športnik leta Slovenskih goric 2016
Izbrana Tanja Vrabel in Žan Majer
V Kulturnem domu Sveta Trojica v Slovenskih goricah je bila 17. marca prireditev, na kateri so razglasili športnika leta Slovenskih goric 2016. Gostiteljica letošnje prireditve je bila Občina Sveta Trojica.
Župan Darko Fras je ob tej priložnosti poudaril pomen, predvsem pa je izpostavil rezultate športnikov tega območja. „Za razvoj športa in podporo športnikom si moramo prizadevati vsi, vse občine v Osrednjih Slovenskih
goricah si morajo prizadevati tudi za novo in kakovostnejšo športno infrastrukturo, ki je eden od osnovnih pogojev za razvoj športa," je še povedal.
Prireditev oz. razglasitev športnika Slovenskih goric so na tem območju ponovno začeli organizirati pred štirimi leti na pobudo Športne zveze Lenart, Razvojne agencije Slovenskih goric, uredništva Ovtarjevih novic, Radia Slovenskih goric in Športne zveze Cerkvenjak. „Ponovno zato, ker od nastanka novih občin na našem območju
praktično športnikov naše regije (Osrednjih Slovenskih goric) v takšni obliki nismo nagrajevali več. Tako si pobudniki štejemo v čast, da je z malo volje in idej letos potekala že četrta prireditev Športnik leta Slovenskih goric," je povedal predsednik Športne zveze Lenart Igor Jurančič.
Predloge - nominirance - so za posamezno kategorijo zbrali na podlagi razpisa za izbor Športnika leta Slo-
Nogometašiča Tanja Vrabel, naj športnica Slovenskih goric za leto 2016
venskih goric za leto 2016. Komisija, ki so jo sestavljali predstavnik uredništva Ov-tarjevih novic, Radia Slovenske gorice, Razvojne agencije Slovenskih goric in po en član iz vsake občine na območju UE Lenart, pa je bila tista, ki je na podlagi rezultatov posameznega športnika oz. ekipe izvedla glasovanje in končni izbor. Na območju Osrednjih Slovenskih goric je veliko dobrih športnikov to je pokazal tudi letošnji izbor. To sta na sami prireditvi izpostavila tudi Dejan Kramber-ger, vodja izbora športnika leta, in Igor Jurančič, predsednik Športne zveze Lenart, ki
Priznanje za življenjsko delo je prejel Janko Haložan.
je organizator medobčinskih šolskih tekmovanj. „Nadvse pomembna in osnova za nadaljnji razvoj športnika so tekmovanja v mlajših kategorijah, saj imajo naši športniki ravno v teh kategorijah odlične rezultate, državne naslove, evropske naslove in celo naslove svetovnih prvakov v različnih športnih panogah. Prav ti dosežki bi morali prepričati župane vseh občin, da je takšna prireditev za športnike nujna, da je naša dolžnost, da enkrat na leto vsaj moralno nagradimo naše športnike," sta še posebej poudarila Dejan Kramberger in Igor Jurančič.
Športnika leta Slovenskih goric za leto 2016 sta postala nogometašinja Tanja Vrabel in nogometaš Žan Majer. Tanja Vrabel je bila v letu 2016 državna prvakinja z ŽNK Po-murje, z 48 zadetki pa tudi najboljša igralka in strelka, prav tako se ponaša z naslovom najboljše nogometašice v malem nogometu - futsal. Žan Majer je standardni član prve ekipe NK Domžale in tudi član članske nogometne reprezentance. Prejemnik priznanja za življenjsko delo Janko Haložan iz Svete Trojice je na področju športa in rekreacije aktiven že od leta 1974, ko se je zaposlil v Livarni Maribor, enota Lenart.
Na njegovo pobudo so se v tistem času začela sindikalna športna tekmovanja v nogometu, odbojki, košarki in nekaterih drugih športih. Kot organizator sindikalnih športnih tekmovanj je aktivno deloval 10 let, v tem času se je tudi izobraževal in pridobil status neke vrste športnega referenta. Po letu 1984 je bil aktiven predvsem v ŠD Trojica, kjer je skrbel za razvoj nogometa, organizacijo nogometnih turnirjev in tradicionalnih tekov ob Trojiškem jezeru. Več let je bil tudi član UO društva, v dveh mandatih tudi predsednik. Pod njegovim predsednikovanjem so ob nogometnem igrišču zgradili leseno lopo za športne rekvizite in uredili trimsko pot v Dobrovi. Kot aktiven tekač sodeluje tudi na vseh večjih maratonskih tekih v Sloveniji. Od ustanovitve je tudi član ŠD Majstri Lenart. Janko Ha-ložan pa je tudi ustanovitelj in aktivni član PD Hakl ter uspešen planinski vodnik.
Prireditev Športnik leta Slovenskih goric 2016 sta odlično vodila novinarja Radia Slovenskih goric Romana Drumlič in Damjan Veršič. Zapeli sta Leja Lajdgeb in Stela Pavžel, zaplesala pa je Lana Žvajker.
MG
Priznanja za izstopajoče dosežke v letu 2016
Športnika Slovenskih goric za leto 2016 sta nogometašinja Tanja Vrabel in nogometaš Žan Majer.
Naj športna šola je OŠ Lenart.
Najperspektivnejša športnica je Sara Rojs, priznanja v tej kategoriji so prejele tudi Tajda Hamler, Kim Juršnik in Zoja Škerget.
Najperspektivnejši športnik je Sven Hojs, priznanja so prejeli tudi Alen Preložmik, Janin Žnuderl, Nik Rojs, Marin Kla-došek, Aleks Klobasa, Marko Bračko, Mihael Dobaja in An-dželo Nedelj ko.
Najperspektivnejša ekipa je KMN Slovenske gorice U-15, priznanja so prejele še ekipe KMN Benedikt U17, Kolesarski klub TBP Lenart U15 in KMN Sveta Trojica U19. Naj ekipa je NK Lenart. Priznanje za življenjsko delo je prejel Janko Haložan.
petek • 24. marca 2Q17
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Strelstvo • 6. turnir Pokala SZS - Črenšovci
Dramatični scenariji v zaključku 1. A in 1. B DL
■ V-1
V	soboto se je v Črenšov-cih, z zaključnim šestim turnirjem, končala letošnja sezona prvoligaškega tekmovanja z zračnim orožjem za Pokal Strelske zveze Slovenije. Za strelske klube iz Spodnjega Podravja je bila še kako uspešna. V obeh najmočnejših 1. A D L s pištolo in puško so spodnjepodravski strelci s svojimi dosežki znova krojili slovenski ligaški vrh, osvojili so štiri odličja. Ormoška ekipa Kovinarja je postala prvak 1. A DL s pištolo, tudi s puško pa so Ormožani osvojili odlično tretje mesto. Ptujča-ni so v 1. A s pištolo ponovili tretje mesto iz lanske sezone, miklavška ekipa Jožeta Ke-renčiča pa je po lanskem naslovu podprvakov tokrat zdrsnila na 5. mesto v skupnem seštevku. Tretje mesto so osvojili tudi Juršinčani v 1. B DL s pištolo in napredovanje nazaj v 1. A DL zgrešili za las.
Kovinar Ormož drugič prvak
V	1. A DL s pištolo je bil naslov prvaka oddan že pred zaključkom, najbolj čaščeno lovoriko pa so ubranili Or-možani Kovinarja, ki slavijo drugi zaporedni naslov prvakov. Na zadnjem turnirju so sicer brez Emerika Hod-žica (zamenjala ga je Petra Vernik) osvojili šele 10. mesto s 1085 krogi, vendar kljub temu ohranili visokih 8 točk prednosti pred najbližjimi zasledovalci. Ptujčani so se pred zaključkom nadejali naslova podprvakov, vendar so jim ga pred nosom speljali rečiški strelci Dušana Pože-nela, ki so slavili zmago na zadnjem turnirju (1120). Ptuj-čani so s 4. mestom (1115) ubranili lanskoletno 3. mesto. Dober zaključek sezone je uspel tudi miklavški ekipi Jožeta Kerenčiča, ki je bila po polovici sezone uvrščena šele na 8. mesto, z 2. mestom (1119) na zadnjem turnirju pa so se Miklavževčani povzpeli vse do končnega 5. mesta. Iz 1. A DL sta izpadli ekipi
Štefana Kovača iz Turnišča in Vremščica, zamenjali ju bodo mladi Škofjeločani in Dom-žalčani.
Stojak po drami do naslova prvaka
Kako dramatičen je bil zaključek sezone med najboljšimi posamezniki v 1. A DL! Že kvalifikacije so nam postregle s prvovrstnim presenečenjem, ko se najboljši slovenski strelec s pištolo, Ormožan Kevin Venta, z 9. mestom in 375 krogi ni uspel uvrstiti v finalne izločilne boje. To dejstvo pa je na drugi strani Ptuj-čanu Sašu Stojaku na stežaj odprlo vrata do prestižne lovorike, ki pa bi jo osvojil le z zmago ali drugim mestom na zaključnem turnirju. Z najboljšim rezultatom kvalifikacij s 378 krogi je Stojak zelo dobro opravil prvi del naloge. Z dobrim streljanjem sta se v finale uvrstila še miklavška strelca Boštjan Si-monič (378) in Miran Mi-holič (377) na 2. in 5. mestu. V finalu so v zaključnih bojih ostali Peter Tkalec, Sašo Stojak in Boštjan Simonič, ki so bili povsem izenačeni. Z dvema slabšima zadetkoma v 8.6 in 9.0 se je po 22 strelih moral posloviti Simonič, kar je avtomatično pomenilo, da je Stojak že postal novi prvak 1. A Dl s pištolo. Ptujčan je kljub zelo dobrim zadnjim strelom v 10.5 moral priznati premoč izkušenejšemu Tkalcu, ki je slavil drugo zmago v sezoni, s prednostjo sedmih desetink kroga.
S 130 točkami se je Stojak sicer izenačil z Vento na 2. mestu, vendar je bil pred njim zaradi boljšega odbitka (19:17) najslabšega rezultata v sezoni. Kevin Venta je imel v zaključku veliko smole, vendar tudi takšna grenka izkušnja mora pravega prvaka le okrepiti in ga narediti še močnejšega za naslednje izzive. Teh zagotovo ne bo zmanjkalo. Peter Tkalec je bil skupno tretji s 121 točkami.
Foto: Strelska zveza Slovenije
1. A-liga pištola
Ekipni rezultati:
1.	KOVINAR ORMOŽ
2.	DUŠANA POŽENELA REČICA
3.	PTUJ
4.	GROSUPLJE
5.	J. KERENČIČA MIKLAVŽ
6.	LOTRIČ ŽELEZNIKI
7.	BREŽICE
8.	MAROK SEVNICA
9.	OLIMPIJA
10.	KAMNIK
11.	ŠTEF. KOVAČA TURNIŠČE
12.	VREMŠČICA Posamični rezultati strelcev:
1.	Peter Tkalec, Rečica
2.	Sašo Stojak, Ptuj
3.	Boštjan Simonič, Miklavž 6. Miran Miholič, Miklavž
9.	Kevin Venta, Kov. Ormož
10.	Nenad Vignjevic, Kovinar O.
11.	Blaž Kunšek, Sevnica
12.	Klemen Tomaševič, Želez.
16.	Jože Čeper, Vremščica
17.	Matija Potočnik, Ptuj 19. Zlatko Kostanjevec, Ptuj 29. Simon Simonič, Miklavž 36. Vernik Petra, Kov. Ormož Aleksander Ciglarič, Miklavž Emerik Hodžic, Kov. Ormož Majda Raušl, Ptuj
krogi točke
1085 71
1120 1115 1115 1119
1105 111Z
1106 1093
1052 1096
1053
63 60 54 4S 45 43 35 22 20 16 16
(3ZS) 121 (3.) CT) 130 (1.) CT) S3 (S.) (3ZZ) 20 (30.) ^5) 130 (2.) (3Z4) 40 (19.) (3Z3) 100 (5.) (3Z3) 106 (4.) (369) 9Z (6.) (369) 32 (24.) (36S) 14 (34.) (364) 35 (21.) (336) 0 (4S.) Z1 (10.) 6Z (11.) 50 (16.)
Ptujčan Sašo Stojak se je v Crenšovcih po izjemni drami nepriča- 1. A-liga puška kovano veselil svojega prvega naslova članskega ligaškega prvaka v 1. A DL s pištolo, drugo mesto v skupnem seštevku je osvojil lanski prvak, Ormožan Kevin Venta, tretji je bil Peter Tkalec iz Rečice pri Laškem.
Ormožani tretjič zapored do odličja v 1. A DL s puško
V 1. A DL s puško je bilo že pred zaključkom odločeno, da bodo prvaki postali Gro-supeljčani, kar so v zaključku tudi potrdili s 4. mestom. Velikega uspeha so se znova veselili Ormožani Kovinarja, ki so sicer s svojim letošnjim najslabšim rezultatom v sezoni (1218,6) osvojili 5. mesto. Ormožani so letos osvojili komplet odličij, zraven tega pa osvojili še četrto in dve peti mesti. Zraven dveh naslovov podprvakov v letih 2015 in 2016 so Ormo-žani tako še tretjič zapored osvojili odličje. Na zadnjem turnirju je tako zmagala favorizirana Olimpija (1228.4) pred Rušani (1224.4) in Jeseničani (1223.9). Trboveljčani in Gančani morajo zapustiti 1. A DL, napredovanje med najboljše pa so si po osmih letih znova zagotovili Trzinci in ekipa Lotriča iz Železnikov.
Kuharičeva do naslova podprvakinje
V kvalifikacijah 1. A DL s puško si je preboj med finaliste znova zagotovila odlična ormoška strelka Urška Ku-harič, ki je imela peti rezultat s 410.6 krogi. Z dobrim nastopom nad svojim letošnjim povprečjem v sezoni je druga Ormožanka, Petra Vernik, s 408.3 kroga osvojila 13. mesto, brez ligaških točk pa je tokrat s slabšim nastopom ostal Tadej Horvat s 399.7 kroga na 32. mestu.
Kuharičeva je pokazala dobro streljanje tudi v finalu, kjer se je z Urško Hrašovec in Živo Dvoršak borila za novo zmago, po odličnem streljanju vseh treh deklet v zaključku pa se je morala sprijazniti z bronastim odličjem, kar je šele njeno drugo v letošnji sezoni, ki pa ji je kot zelo konstantni strelki in finalistki na vseh turnirjih prineslo še srebrno odličje v skupnem seštevku in naslov ligaške pod-prvakinje v 1. A DL s puško.
Ekipni rezultati:
1.	GROSUPLJE
2.	OLIMPIJA
3.	KOVINAR ORMOŽ
4.	TRIGLAV JAVORNIK K.B.
5.	I. POH. BATALJON RUŠE
6.	KAMNIK
krogi točke
1220,1 79
1228,4	72
1218,6	62
1223,9	53
1224,4	45
1217,3	40 7. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1213,6 32
Zmago je slavila Dvoršakova, najboljša tudi v skupnem seštevku, tretji je bil Moičevic.
■ Vl V	■	■ ■	■
Juršinčani v izjemni drami ostali brez preboja v 1. A DL
V 1. B DL s pištolo so Jur-šinčani s svojim drugim najboljšim rezultatom v sezoni (1101) naredili skoraj vse, kar je bilo v njihovi moči za preboj v 1. A DL, vendar na koncu doživeli izjemno športno smolo. Z enakim rezultatom so jih namreč šele po boljšem seštevku notranjih desetic (22:21!) premagali Postojnča-ni, ki so slavili prvič v sezoni in Juršinčanom preprečili preboj v 1. A DL! Slabše so se odrezali tudi Škofjeločani (1088) in Domžalčani (1095) na 4. in 3. mestu, ki pa so kljub temu uspeli ohraniti točko oziroma dve prednosti pred
8.	KOLOMANA FLISARJA TIŠINA1200,6 27
9.	ČRENŠOVCI 1218,4	25
10.	POSTOJNA 1199,1	23
11.	1956 TRBOVLJE 1200,7	19
12.	GANČANI 1209,2	15 Poamični rezultati strelcev:
1.	Živa Dvoršak, Olimpija (413,7)	135 (1.)
2.	Urška Hrašovec, Ruše (410,9)	61 (15.)
3.	Urška Kuharič, Kov. Ormož (410,6)	118 (2.)
4.	Sonja Benčina, Olimpija (410,2)	87 (9.) 7. Franc Pinter, Kamnik (410,5)	95 (6.) 10. Klavdija Jerovšek, Gros. (409,1)	110 (4.)
13.	Petra Vernik, Kov. Ormož (408,3)	44 (18.) 15. Jan Kolenc, Grosuplje (407,0)	96 (5.) 32. Tadej Horvat, Kov. Ormož (399,7)	16 (27.) Željko Moičevic, Grosuplje	114 (3.) Jan Šumak, Kovinar Ormož	34 (22.)
1. B-liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi točke
1.	ŠKOFJA LOKA	1088	66
2.	DOMŽALE	1095	65
3.	JURŠINCI	1101	64
4.	TRZIN	1074	55
5.	MROŽ VELENJE	1060	46
6.	POSTOJNA	1101	45
7.	GORJANCI	1058	37
8.	KIDRIČEVO	1079	33
9.	GORENJA VAS	1076	32
10.	1956 TRBOVLJE	1072	28
11.	CELJSKA ČETA MALA B.	1010	13
12.	DOLIČ	634	8 Posamični rezultati strelcev:
1.	Denis Bola Ujčič, Postojna	(376)	130 (1.)
2.	Miha Grohar, Domžale	(376)	124 (2.)
5.	Ludvik Pšajd, Juršinci	(370)	114 (3.)
6.	Rok Pučko, Juršinci	(369)	54 (17.)
7.	Luka Ušeničnik, Škofja Loka	(367)	109 (4.) 11. Uroš Mohorko, Kidričevo	(363)	61 (16.)
14.	Mirko Moleh, Juršinci	(362)	64 (14.)
15.	Mateja Levanič, Kidričevo	(361)	35 (23.) 25. Matevž Mohorko, Kidričevo	(355)	35 (24.)
Juršinčani in si tako zagotovili preboj v 1. A DL. Če bi Juršinci zmagali na zadnjem turnirju, bi osvojili tudi naslov prvakov v 1. B DL in si že po eni sezoni znova priborili preboj med najboljše ekipe v državi. Najboljšo uvrstitev letos so dosegli Kidričani in se s 1079 krogi veselili 5. mesta, v skupnem seštevku so bili osmi.
Tudi med posamezniki je zmaga šla v Postojno, slavila pa je reprezentantka Denis Bola Ujčič z dobrimi 376 krogi, ki se je veselila tudi naslova najboljše strelke 1. B DL v sezoni. Visoko sta se uvrstila tudi juršinska strelca Ludvik Pšajd in Rok Pučko, ki sta s 370 in 369 krogi osvojila 5. in 6. mesto, bronastega odličja pa se je v skupnem seštevku veselil Ludvik Pšajd. Med Kidričani je najvišjo uvrstitev vknjižil Uroš Mohorko, ki je bil 16. v skupnem seštevku.
Simeon Gonc
Namizni tenis
Dekleta že zaključila sezono
1. SNTL (m)
Po zmagi v preteklem krogu proti Soboti so Mariborčani slavili tudi proti ljubljanski ekipi Kajuh-Slovan. Tekma je bila izredno izenačena, saj se je kar šest dvobojev končalo v petem nizu; štiri so dobili domačini, dva gostje. Po dve točki sta tokrat prispevala Matic Slodej in Matevž Črepnjak, eno je dodal Danilo Piljak.
REZULTATI 17. KROGA: Maribor - Kajuh-Slovan 5:3, Kema - Olimpija 5:1, Arrigoni - Krka 3:5, Ilirija - Sobota 0:5, Inter Diskont - Mengeš 5:2.
1.	KRKA I	17 17 0 34
2.	KEMA	17 16 1 32
3.	INTER DISKONT I 17 12 5 24
4.	MARIBOR	17 11 6 22
5.	MENGEŠ I	17 8 9 16
6.	ARRIGONI	17 8 9	16
7.	SOBOTA	17 8 9	16
8.	KAJUH-SLOVAN I	17 3 14	6
9.	OLIMPIJA	17 1 16	2
10.	ILIRIJA	17 1 16	2
1. SNTL (ž)
REZULTATI 17. KROGA: Ptuj - Letrika 4:5, Vesna - Jesenice 5:1, Logatec - Kajuh-Slovan 5:1. Tekma Arrigoni - Muta bo odigrana kasneje. Prosta je bila ekipa Kema.
1.	MUTA	14 13 1 26
2.	ARRIGONI	14 12 2 24
3.	VESNA	15 11 4 22
4.	LETRIKA	15 9 6 18
5.	LOGATEC	15 8 7 16
6.	KAJUH-SLOVAN 15 7 8 14
7.	KEMA	15 4 11 8
8.	PTUJ	16 2 14 4
9.	JESENICE	15 1 14 2
NTK PTUJ - NTK LETRIKA
4:5
Komovec - Pavlin 1:3, Krajnc
-	Vidmar 3:1, Butkovska Toma-nič - Mavri 1:3, Krajnc - Pavlin 3:1, Komovec - Mavri 0:3, Butkovska Tomanič - Mozetič 3:1, Krajnc - Mavri 3:0, Butkovska Tomanič - Pavlin 1:3, Komovec
-	Mozetič 0:3.
Ptujska ekipa je v soboto odigrala zadnjo tekmo sezone, v zadnjem krogu bo namreč prosta. Domače igralke so v končnico odšle s prednostjo 4:3, gostje iz Šempetra pri Gorici pa so rezultat nato obrnile v svojo korist. Za ekipo NTK Ptuj je bil to že šesti poraz z razliko 4:5 v sezoni, s čimer so rekorderke te kategorije. Tri točke za svojo ekipo je znova prispevala Katja
2. SNTL (m)
Foto: Črtomir Goznik
Katja Krajnc (NTK Ptuj) je med vsemi igralkami 1. lige odigrala največ dvobojev v sezoni - 42.
Krajnc, eno je dodala Daniela Tomanič Butkovska.
Ptujska dekleta bodo sezono zaključila na 8. mestu, ob nekaj sreče bi lahko končala mesto višje. Katja Krajnc (16 let) je sezono končala z odličnim razmerjem zmag in porazov - 33:9.
Zanimivo je, da je prav med vsemi igralkami 1. lige odigrala največ dvobojev - 42. Daniela Tomanič Butkovska (14) je odigrala samo tekmo manj, njeno razmerje pa je 11:30. Martina Komovec (33) je sezono končala brez posamične zmage.
REZULTATI	9. KROGA: Ptuj
- Logatec 5:2,	Ptuj - Križe 5:3.
1.	SAVINJA	17 17 0 34
2.	MELAMIN	16 12 4 24
3.	RAKEK	16 11 5 22
4.	VESNA	17 10 7 20
5.	MUTA	16 9 7 18
6.	INTER DISKONT II 16 7 9 14
7.	PTUJ	16 5 11 10
8.	PREBOLD	16 4 12 8
9.	LOGATEC	16 3 13 6
10.	KRIŽE	16 3 13 6
Ptujski igralci so preteklo soboto po dolgem času znova odigrali tako, kot so nekajkrat na začetku prvenstva in zabeležili dve zmagi. To jim je uspelo proti neposrednim konkurentom v spodnjem delu lestvice, s čimer so se rešili padca po lestvici. V obeh srečanjih je po tri posamične zmage dosegel Luka Krušič, proti Logatcu sta po eno dodala Marsel Šegula in Darko Drčič, v drugem pa je slednji prispeval kar dve.
JM
16 Štajerski FEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 28. marca 2017
Dravska kolesarska pot (Italija, Avstrija, Slovenija in Hrvaška)
Pomemben turistični produkt štirih držav
V zgodovini je veliko prvotnih naselij, kasneje tudi večjih mest, ki so nastajala na strateško pomembnih točkah, običajno naseljenih ob rekah. Tako je tudi sedanji Ptuj v zgodovini dobil svoj razlog za obstoj prav zaradi reke Drave.
Reka Drava in Dravska kolesarska pot (DKP)
Drava izvira v Italiji, v kraju Toblach, ki leži v južni Tirolski in zelo hitro preide v sosednjo Avstrijo. Prvih 70 kilometrov kolesarske poti od izvira Drave je zelo zanimivih, saj se večino časa peljemo po klancu navzdol. Zelo velik odsek kolesarske poti teče po avstrijski Koroški ter pri Dravogradu nadaljuje pot po Sloveniji, kjer se vije kar 145 kilometrov daleč. Svojo pot nadaljuje reka proti Hrvaški v smeri Varaždina, kjer se pri zanimivem kraju Legrad reka Mura (prav tako zelo znana zaradi kolesarske poti) izliva v reko Dravo, ta pa se nato v bližini Osijeka izliva v Donavo.
Kot zanimivost lahko navedemo, da je reka Drava najbolj vodna reka v Sloveniji in je zaradi čudovite pokrajine zelo zanimiva za razvoj kolesarskega turizma v objemu narave ter raznih drugih aktivnosti. Odgovorni jih poskušajo predstaviti v okviru Drava festivala, ki se bo letos odvijal med 12. 5. in 16. 7. na območju od Dravograda do Središča ob Dravi. Z začetkom aprila bo na spletni strani www.dravafestival.si že viden celoten program športnega, kulturnega, naravnega in izobraževalnega dogajanja.
Zanimanje za daljinske kolesarske poti je v tem delu Evrope zelo veliko. Draura-dweg ali Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem je zelo dobro obiskana. ADFC (nemški kolesarski klub), najpomembnejša mednarodna institucija za klasifi-
Kolesarji na pomolu pri Termah Ptuj
Informacijske table ob DKP
ciranje kolesarskih poti, je v letu 2015 Dravsko kolesarsko pot v Avstriji ocenila s petimi zvezdicami, kar je najvišja možna ocena posamezne poti v Evropi in s čimer je postala ena izmed samo štirih kolesarskih poti v Evropi z najvišjo oceno. „Na slovenski in hrvaški strani trenutno veliko napora vlagamo v razvoj, signalizacijo in urejanje lastništev, da pot in ponudbo čim bolj približamo ravni na avstrijski strani. Pomembno je, da imamo dobre odnose s kolegi iz turističnih ter kolesarskih institucij v Avstriji, s katerimi načrtujemo smele skupne načrte za območje štirih držav," poudarja Matija Brodnjak iz ZRS Bistra, ki skrbi za del poti v Spodnjem Podravju, ob njem sta podobnega mnenja tudi Uroš Roz-
man (Koroška) in Karmen Razlag (Maribor - Pohorje): „Dravska kolesarska pot je namenjena aktivnemu domačemu ter tujemu gostu. Varna, dobro označena in družinam prijazna Dravska kolesarska pot je želja vseh, ki si želimo, da v osnovi kolesarska pot postane zanimiva rekreacijska pot tudi za prebivalce občin v Spodnjem Podravju." V nadaljevanju so pojasnili še številne druge podrobnosti o sami Dravski kolesarski poti.
Ste se že kdaj popeljali s kolesom proti Mariboru ali Ormožu?
Kolesarjenje, kot oblika rekreacije, je v pozitivnem trendu in ljudje vedno več vlagajo tudi v kolesarsko opremo. Prav raziskovanje na dveh kolesih je priljubljeno, saj lahko razmeroma poceni ter hitro spoznavamo naravne in kulturne danosti v krajih. Pomembna lega ob reki Dravi ter v neposredni bližini je lahko zelo zanimiva tudi za gostinsko-turistično ponudbo. Dravska kolesarska pot je zelo pomemben regionalni
projekt, saj na slovenski strani vključuje tri geografsko zaokrožena območja (Koroška, Maribor - Pohorje ter Ptuj, Jeruzalem-Ormož, Haloze in Slovenske gorice). Povezovanje in sodelovanje je nujno potrebno za dober turistični produkt. V želji po vpetosti aktivnosti ob in na reki Dravi je Skupina za Dravo v lanskem letu začela vzpostavljati Drava festival, ki povezuje nove ter obstoječe dogodke v povezavi z reko Dravo. V sodelovanju s Ptujsko kolesarsko mrežo
bo v okviru Drava festivala prekolesarila tudi vse etape kolesarske poti po slovenski strani.
Kdaj in kako se je začel projekt nove DKP?
Umestitev nove DKP se je začela v letu 2012, ko so Regionalna razvojna agencija za Koroško, Mariborska razvojna agencija in Znanstvenoraziskovalno središče Ptuj prevzele pobudo in bile med soorgani-zatorji posveta Daljinske kolesarske poti - priložnosti za trajnostni razvoj Slovenije, ki je potekal v Mariboru. Eden od rezultatov
posveta je bil podpis pisma o nameri po sodelovanju pri vzpostavitvi integralnega turističnega produkta Dravska kolesarska pot - podpisale so ga direktorice in direktorji treh regionalnih razvojnih agencij ter županje in župani 21 občin. S pismoma podpore sta produkt podprla tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter posebej Direktorat za turizem in internacionalizacijo.
Prizadevanja so bila nadgrajena v letu 2014, ko je Uroš Rozman izdelal magistrsko delo z naslovom »Prostorska umestitev Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob Dravi«, za katero je prejel Univerzitetno Prešernovo nagrado. S celovitim načrtovanjem in upoštevanjem že obstoječe infrastrukture ter javnih, gozdnih in poljskih poti je v delu prikazal učinkovitejši, hitrejši in predvsem finančno ugodnejši način umeščanja daljinskih kolesarskih poti.
Kakšen je projekt nove DKP?
Projekt nove DKP predvideva ureditev kolesarjem prijazne kolesarske poti, ki je v čim večji meri umeščena v bližino reke Drave. Projekt predvideva izkoristek vseh 25 kilometrov že zgrajenih kolesarskih poti, v 64 kilometrih poteka po preurejenih poljskih, gozdnih in servisnih poteh, v 40 kilometrih je načrtovana kot novogradnja in na le 23 kilometrih je Dravska kolesarska pot predvidena po manj obremenjenih lokalnih cestah. Skupna dolžina kolesarske poti je 150 km. Ocena izgradnje kolesarske poti je 15 milijonov evrov.
Kakšne so aktivnosti za vzpostavitev nove DKP?
V letu 2017 bo DRSI (Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo) naročila pripravo vse manjkajoče projektne dokumentacije na devetih odsekih. Gradnja bi se lahko začela na odsekih,
kjer je projektna dokumentacija že pripravljena, v občinah Muta, Radlje in Ruše. DRSI ima v proračunu za leti 2017 in 2018 na voljo 1,5 milijona evrov. Načrtovano je, da bi vsako leto dodali približno 10 km novih odsekov kolesarske poti. Med prioritetnimi odseki je odsek Podvelka-Fala, ki je trenutno za kolesarje najzahtevnejši.
Kakšna je trasa DKP v letu 2017, kakšen je profil proge in kakšnim kolesarjem je namenjena?
Trasa DKP bo v letu 2017 v večjem delu še vedno ostala enaka, sprememba je predvidena na 12 kilometrih poti. Največja sprememba poti bo predvsem v občini Selnica ob Dravi, kjer bo pot prečkala HE Fala ter se nadaljevala po Jabolčni poti proti reki Dravi in naprej v Ruše. Sprememba poti bo še v mestni občini Ptuj, kjer bo sedaj potekala čez park, in v občini Središče ob Dravi, kjer bomo uporabili nove servisne poti ob železnici. Trasa poti je zaradi vzpona na odseku med Podvelko in Falo primerna za bolje pripravljene kolesarje. Preostali deli kolesarske poti so primerni tudi za manj zahtevne kolesarje.
torek • 28. marca 2017
Rekreacija, turizem
Štajerski	I 17
DKP poteka čez tri slovenske regije. Kakšno je sodelovanje med njimi, kdo koordinira aktivnosti?
V letu 2015 so 18 občin ob reki Dravi: Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Ruše, Mestna občina Maribor, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Hajdina, Mestna občina Ptuj, Markovci, Gorišnica, Ormož, Središče ob Dravi, tri razvojne agencije (RRA Koroška, d. o. o., Mariborska razvojna agencija, p. o., Znanstvenoraziskovalni središče Bistra Ptuj) in Zavod za turizem Maribor - Pohorje podpisali Dogovor o podpori projektnega predloga - Prostorska umestitev in vodenje / koordinacija postopkov za ureditev / izgradnjo Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob Dravi v sklopu projekta trajnostno upravljanje porečja reke Drave.
Vodja projekta je RRA Koroška, ki vodi postopke umestitve in izgradnje DKP v 18 občinah ter usklajuje aktivnosti z DRSI.
Delovna skupina projekta je kot smiselno nadaljevanje videla vzpostavitev pogodbenega partnerstva za Dravsko kolesarsko pot. Namen partnerstva je predvsem boljše povezovanje 18 občin ob reki Dravi pri realizaciji projekta, boljše sodelovanje s preostalimi deležniki (npr. ponudniki storitev) ter močnejše in enotnejše nastopanje do državnih institucij, ki so vezane na projekt. Partnerstvo je bilo ustanovljeno junija 2016, predsednik partnerstva je Leo Kremžar, župan občine Miklavž na Dravskem polju.
Zavod za turizem Maribor - Pohorje je v letu 2017 prevzel koordinacijo aktivnosti na področju priprave spletne strani, kart in promocije. Pri vseh aktivnostih pa sodelujemo vsi partnerji.
Kako je z urejenostjo cestne infrastrukture na DKP in z označitvijo?
DKP je trenutno večji del sestavljena iz manj prometnih občinskih in državnih cest, manjši del pa uporabljamo tudi kolesarsko infrastrukturo in servisne poti. V 80 % je kolesarska pot na asfaltni površini.
DKP bo v maju oz. juniju označena z novimi usmerjevalnimi tablami v dolžini
. fe^ s	—
DRAVSKA KOLESARSKA POT

Dravska kolesarska pot - vodenje v letu 2017
Dravska kolesarska pot - po letu 2017
umetno jezero
reka Drava
kanal HE
državna meja
2,5	5	10 km
145 km med mejnim prehodom Vič pri Dravogradu in Središčem ob Dravi. Pot bo označena z informacijskimi tablami po novem Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Table bodo rdeče barve z logotipom DKP. Strošek nakupa in zamenjave tabel bo krila DRSI.
V tujini imamo številne primere dobre prakse (npr. Avstrija, Italija). S kom sodelujete, kako so podobne poti urejene tam?
V Avstriji je DKP v letu 2016 prejela vseh pet zvezdic standardizacije nemškega združenja ADFC (Algemeiner Deutscher Fahrrad-Club), kar pomeni, da se je uvrstila med pet najboljših kolesarskih poti v Evropi po tovrstnem
ocenjevanju. Letno jo obišče med 120.000 in 200.000 kolesarjev. Večji del kolesarske poti je ločen od preostalega prometa, polovica pa je urejene v makadamu. Kolesarska pot je primerna tudi za družine in starejše, brez večjih vzponov.
Pri njih že nekaj časa zelo uspešno deluje tudi združenje Drauradweg Wirte, ki povezuje nastanitvene kapacitete, gostinske ponudnike, ponudnike dodatnih aktivnosti ..., da kolesarski gost dobi prave informacije o nočitve-nih možnostih, okrepčilu v gostinskih objektih, spoznavanju naravne in kulturne dediščine...
Lahko omenimo, da imamo odlično sodelovanje z avstrijskimi partnerji. Letos se bomo skupaj prijavili na projekt Interreg SI-AT, kjer si
želimo skupni razvoj produkta v prihodnje, izboljšanje počivališč, ponudbo storitev prevozov koles z različnimi ponudniki (vlak, kombi, avtobus) ter skupno promocijo.
Na DKP se navezuje tudi Hrvaška. Kako daleč sega?
DKP se bo letos na novo označila tudi na Hrvaškem vse do Legrada, sotočja reke Mure in reke Drave. Označitev bo izvedena z enakim tipom tabel kot v Sloveniji, tako da bo za uporabnika čim bolj prijazno. S tem smo v produkt DKP vključili tudi turistično zelo zanimivo mesto Varaždin. Hrvaški del poti je prav tako zelo atraktiven, saj pot velik del poteka ob akumulacijskih jezerih reke Drave.
Na območju reke Drave v Sloveniji in na Hrvaškem smo se odločili, da v kombinaciji z Drauradweg Wirte povabimo k sodelovanju naše večje turistične partnerje, ki vidijo kolesarjenje kot dolgoročno zanimiv turistični produkt. Vzporedno s tem pa smo začeli pripravljati vsebine za t. i. kolesarski inkubator, ki bo skrbel za izobraževanje deležnikov, promocijo poti in informiranost v krajih ob Dravi. Pomembno je, da dolgoročno zagotavljamo ponudbo, ki jo kolesarski gost pričakuje in je standardizirana predvsem na avstrijskem območju, ki nam je dober in uveljavljen primer iz prakse. Vsak izmed ponudnikov se bo trudil, da bo gostove želje zadovoljil in težil k temu, da se kolesarski gost še kdaj vrne v naše kraje.
Kakšna je vloga občin pri promociji in izgradnji DKP?
Projekt izgradnje DKP bo prevzela DRSI ob koordinaciji RRA Koroške in s sodelovanjem vseh občin. Občine fi-
nančno podpirajo vlogo RRA Koroške kot koordinatorja projekta. Strošek izgradnje in projektiranja kolesarske poti pa bo večji del prevzela DRSI.
Kako ocenjujete potenciale DKP, v katero smer naj bi se razvijala?
Ocenjujemo, da bo DKP v roku petih let postala kakovostno primerljiva z avstrijskim delom DKP in bo letno privabila 100.000 kolesarjev. Kot takšna bo postala gradnik turizma ob reki Dravi in bo postala glavna napajalna žila turističnih kolesarjev na tem območju. Iz nje se bodo kolesarji lahko usmerili na lokalne krožne kolesarske poti, po katerih bodo raziskali širšo okolico reke Drave na območju Haloz, Slovenskih goric, Jeruzalem-Ormoža ter Dravskega in Ptujskega polja.
Kako je s spletno predstavitvijo DKP?
V sklopu predstavitve kolesarskega produkta Dravska kolesarska pot se bo v maju vzpostavila nova spletna stran www.dravabike.si, ki bo osnova za kolesarski produkt. Vključevala bo vse pomembne informacije glede poti, etap, turistične ponudbe ... Pomembno je, da je turistično gospodarstvo zelo pozitivno naravnano do našega novega skupnega produkta in da si iskreno želijo zadostiti željam kolesarskih gostov.
Kako je s ponudbo (gostincev, prenočitev...) ob DKP?
Turistični ponudniki, ki so do približno pet kilometrov oddaljeni od trase DKP, so naši dolgoročni partnerji. Kolesarju ni problem narediti nekaj dodatnih kilometrov do nastanitvenega objekta ali gastronomske ponudbe. Pomembno je, da dobi kolesar celostno informacijo o
zanj pomembnih lokacijah. Pomembno je, da ponudniki upoštevajo potrebe in želje daljinskih kolesarjev in da s svojimi storitvami zagotavljajo minimalne standarde (varno shranjevanje koles, enodnevne nočitve ...).
Koga vse vabite k sodelovanju pri razširitvi ponudbe?
Ponudba ob DKP je izjemno pomemben faktor in je zelo pisana. Vsi ponudniki nočitvenih kapacitet, gostinci, ponudniki izposoje in servisa koles, ponudniki dodatnih doživetij v obliki adrenalinskih parkov, vinarjev, muzejev, zanimiva društva s turistično ponudbo, so vabljeni k sodelovanju. Ljudje in podjetja se zavedajo, da je Drava povezovalni člen med kraji in ljudmi, ki pa nam lahko pripelje nov segment turistov v naše kraje. Kolesarski gost je gost, ki rad spoznava domačo kulinariko in se prepusti lokalni kulinarični identiteti. Vsaka dodatna zgodba pa je lahko razlog za podaljšanje bivanja. Velik poudarek bomo preko prijave na Interreg razpis podali ravno na področje zgodbarjenja ali Storytelling, preko katerega bomo lahko predstavljali mite in legende ter kulturno--naravne značilnosti območja ob reki Dravi. Pomembno je, da gremo v korak s časom in da razmišljamo v smeri digitalizacije in razširjene resničnosti (augmented reality), ki vedno bolj prihaja tudi v naše kraje in bo zanimiva interpretacija turističnih znamenitosti, ki nam bodo lahko pričarale hologramske zgodovinske osebnosti, živali...
Jože Mohorič
Fotografije: Arhiv ZRS Bistra in RRA Koroška, Arhiv Mura Drava bike, Aleš Fevžer, Uroš Rozman, Aljoša Videtič, Matija Brodnjak
Februarja je bilo v Mariboru mednarodno srečanje turističnih ponudnikov na temo turističnega razvoja DKP.
18 Šta/m&TEDNlK
Zeleni tednik
torek • 28. marca 2017
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Dela je veliko
Trenutno je kar veliko vrtov že bolj na »suhem«. Zato je treba razmisliti o tem, kako boste, če bo potrebno oz. ko bo potrebno, zalivali vaše rastline. Ko članek nastaja, je sicer za vikend napovedan dež, a vprašanje je, koliko ga bo padlo.
Vsekakor velja, da je treba vse na novo posajene rastline, pa naj bodo to zelenjadnice, trajnice ali grmički in drevesa, zalivati, saj nimajo stika z zemljo in s tem vodo v okolici. Večer pred zalivanjem vse sadike zalijte s pripravkom, ki vsebuje morske alge. Tako boste pomagali koreninam, da se bodo hitreje vrasle v novo, svežo in hranilno zemljo.
V	suhih razmerah, kot so bile na veliko vrtovih pretekli teden, je nujno že ob sajenju dobro zaliti jamo ali jamico. Tako boste preprečili, da bi se zunanje koreninice v koreninski grudi izsušile, še preden boste posajeno sadiko zalili. To se lahko zgodi v minuti ali dveh. S tem pa je rastlina že izgubila nekaj energije. Zdaj lahko tudi posadite vse sadike. Po končanem sajenju pa vsaj prvič zalijte celo gredo, ne samo vrstic ali samo rastlin. Suha zemlja namreč lahko potegne vodo k sebi in s tem izsuši sadike. To velja tako za sajenje zelenjavnih sadik kakor sajenje trajnic in grmovnic. Poleg tega, da zalijete po celi površini, je nujno, da zalijete tudi v globino. To pa ni tako hitro, kot mnogi menijo. Zato svetujem, da po končanem zalivanju z lopato ali vilami preverite, kako globoko ste zalili. Včasih boste presenečeni, kako hitro je v globini zemlja še suha.
V	takem vremenu je smiselno okoli vseh na novo posajenih rastlin tudi položiti zastirko.
Zastirke na vrtu
Zastirke na vrtu lahko v grobem razdelimo najprej na naravne in umetne. Umetne so seveda folije in agrokoprene. O slednji sem govorila pretekli teden.
Prednosti zastirk je veliko, najmanj pomembna v bistvu je preprečevanje rasti plevelov. V tako suhem času, kakor je zdaj, poleti pri previsokih temperaturah preprečujejo izhlapevanje vode. To
pomeni, da z njihovo uporabo varčujemo z vodo, kar je za varovanje okolja izredno pomembno. Ko govorimo o vodi, imajo zastirke še eno pomembno vlogo v suhem delu leta. Prvo zalivanje, kot je že napisano, naj bo po celi gredi. Potem pa lahko prav zaradi zastrtih tal zalivate samo posajene rastline, saj bo zastirka pomagala, da se bo voda enakomerno porazdelila po površini.
Zelo pomembno vlogo ima za-stirka poleti. Senči in s tem tudi hladi zemljo. Korenine rastline ne marajo biti na vročem. V tem primeru znižajo svojo aktivnost na minimum in pustijo rastline lačne, včasih celo žejne. Tudi mikroorganizmi, ki so za pravilno prehrano rastlin nujni, v vročini ne delajo. Zastirka prepreči te težave in pomaga, da vse v zemlji funkcionira v redu tudi v najhujši vročini. V rastlinjakih je zelo pomembna že zdaj, saj sonce že zdaj premočno ogreva zemljo.
Še ena pomembna vloga za-stirke je, da preprečuje, da bi dež, veter, sonce, zemljo zbijali, jo uničevali. Če pa obenem še prepreči rast nekaterih plevelov, je to samo dodatna pomoč.
Nekateri se bojijo, da bodo zaradi zastrtih tal polži naredili več škode. Ne bodo je naredili več, seveda pa manj tudi ne. Če imate z njimi velike težave, med zastirke ali pod folijo pomešajte liste gozdne praproti, bezga ali bele gorjušice, da jih z njihovim vonjem odženete. Seveda je treba to »smrdljivo« oz. odganjalno za-stirko vedno znova dodajati oz. jo obnavljati. Deluje samo z vonjem, ko ta mine, je neučinkovita.
Folija sodi med najbolj poznane zastirke, a po mojem ima na vrtu vlogo samo v rastlinjaku in v trajnih nasadih. V rastlinjaku namreč preprečuje visoko zračno vlago, saj brez zastrtih tal voda izhlapeva tako iz rastlin kakor iz zemlje.
Foto: Miša Pušenjak
Zelo pomembno vlogo ima zastirka poleti. Senči in hladi zemljo.
Od naravnih zastirk najpogosteje uporabljamo pokošeno travo. Sveža, ravnokar pokošena celo nekoliko gnoji zemljo in jo zelo priporočam. Seveda je ne damo na debelo, da ne bo gnila. Še boljše so seveda pokošene koprive, prav pa pridejo prav vse pokošene rastline, ki seveda ne semenijo.
Pogosto vprašanje je, kaj pa lubje ali listje na vrtu kot zastirka. Težava takih zastirk ni v tekočem letu. Pojavila se bo v naslednjih letih. Lubje oz. listje razpada nekaj let. V naslednjem letu bodo
koščki nerazpadlega lubja ali listja motili vznik drobnega semena. Potem pa bo še več težav pri ka-ljenju rastlin.
Slama in seno, ki se pogosto pojavljata na večjih površinah, sta prav tako uporabna, a treba je povedati, da v zemljah, ki nimajo vsaj 5 % humusa, zelo negativno vplivata na pridelek. Suh naraven material namreč v začetku svojega razkroja potrebuje dušik, saj se z njim prehranjujejo tisti mikroorganizmi, ki prvi pričnejo razgrajati slamo (seno). Pridelek je običajno
.	<■t-
"■ --¡m ■ ■: j-;"'-v ■ .. t-■■■.. 1
m
Foto: Miša Pušenjak
V tem času poskrbimo za vrtno trato, zdaj je najprimernejši čas.
sicer statistično značilno nizek, vendar gre za 5, morda 10 %, kar na vrtu sicer ni tako pomembno. Pa vendarle je to dobro vedeti.
Zelo zanimiva in uporabna za-stirka pa je ovčja volna. V trgovinah pa lahko kupite tudi agrofilc, narejen iz prave ovčje volne. Volna je odličen izolator, zemljo hladi in pomladi greje. Sprejme veliko vode in jo potem počasi oddaja koreninam rastlin. Ko opravi svojo vlogo, pa jo ali kompostirate ali pa kar pomešate na gredici z zemljo. Potem bo še gnojilo in hkrati bo rahljala zemljo.
Uporabo naravnih zastirk priporočam prav vsem, posebej pa še tistim, ki gnojijo samo s kupljenimi organskimi gnojili - briketi.
Za konec pa še zadnji nasvet. Zastirko zdaj, ko je zemlja še hladna, polagamo sredi dneva, saj je takrat najtoplejša. Poleti pa jo položimo zjutraj, ko je zemlja najbolj ohlajena. Zastirka bo namreč upočasnila segrevanje zemlje spomladi, saj deluje kot izolator.
Poskrbimo za zelenico
V tem času poskrbimo za vrtno trato, saj je zdaj najprimernejši čas za to. Najprej je treba zemljo prezračiti. To pomeni, da trato zelo grobo pregrabljamo ali pa si sposodimo oz. nabavimo prav poseben stroj, ki je temu namenjen in nam prihrani nekaj fizičnega dela. Temu stroju se reče ventrikulator, zelo zapletena beseda, a pod tem imenom ga boste najlažje našli.
S tem bomo odstranili tudi mah, predrli tudi plast ostankov košnje z lanskega leta, prezračili zemljo in tako spodbudili razmnoževanje mikroorganizmov. Ti bodo začeli razgrajevati organsko snov v tleh in s tem bodo priskrbeli tudi hranila za našo trato. Po grabljanju je smiselno po površini posuti tudi posebne kremenčeve peske. Ti ne spreminjajo pH tal, poskrbijo pa, da bodo ostala dalj časa zračna. Mah v trati se namreč pogosto razvije zato, ker je zelenica pač namenjena tudi številnim našim aktivnostim, takrat jo tudi potlačimo, tla pa se zbijejo. Tudi poletne nevihte, vročina in veter pripomorejo k temu, da so tla zbita. S tem pa korenine trate nimajo zraka, se ne razraščajo, zato ostane dovolj pro-
stora za mah, ki v takih razmerah dobro uspeva. Zbita tla tudi slabo prepuščajo vodo, ki zato po poletnih nevihtah stoji predolgo na trati. Zato lahko posamezne rastline propadejo, na njihovem mestu pa se najpogosteje naselijo pleveli. Potrebujete od 2 do 5 kg peska/m2. Količina je odvisna od tega, ali so vaša tla močno zbita ali malo, ali so humozna (potem dodate manj) ali so glinasta (potem dodate več). Namesto kremenčevih peskov lahko uporabite tudi zeolit.
Po dodajanju peskov je treba trato pognojiti. Spomladi je dobro uporabiti specialna gnojila za trato. Običajno vsebujejo počasneje topne oblike hranil, zato je trata primerno prehranjena dalj časa. Držite se navodil o potrebnih količinah, saj bodo te zagotovo zadoščale. Naj vas ne premami želja, da bi dodajali več, saj lahko dosežete obraten učinek - trato požgete oz. boste morali kositi dvakrat tedensko. Naj vas pa tudi ne premami, da ne bi gnojili in si s tem prihranili košnjo. Kot vse rastline, potrebuje tudi trata hrano. Trave za okrasne zelenice so običajno nekoliko zahtevnejše in ob pomanjkanju hranil prve propadejo. Vedno se na njihovo mesto naselijo pleveli, kar pa seveda ni lepo.
Pri trati bi rada omenila še nekaj. Res ni lepo, da je v njej veliko plevelov, vendar pa marjetice in nekatere druge cvetlice niso plevel. So dodaten okras zelenice, zaradi katerega mogoče tudi ni treba tolikokrat kositi. Izraz »angleška« trava je pri nas zelo pogosto. Vendar v Angliji in preostalem delu Velike Britanije zelenice niso povsem zelene. Oni celo namerno posejejo marjetice, da so njihove zelenice lepše.
Uporaba herbicidov v trati, da bo lepša, je lahko nevarna. Posebej, če so pri hiši majhni otroci ali domače živali. Herbicidi ostanejo dolgo časa v tleh in tudi listih trate, otroke boste pa težko prepričali, da se tri tedne ali celo več ne smejo igrati na zelenici. Počasi pričnimo ekološko vrtnariti na celem vrtu in poleg zelenjavnega vrta je to najlažje narediti prav na vrtni zelenici.
Čas je tudi za setev novih zelenic, o tem pa nekaj prihodnjič.
Miša Pušenjak
APRIL Igli IfM Mali
traven
SOBOTA Hueo	13. teden
NEDELJA Z Franc	
PONEDELJEK _J Ljuba	14 teden m
/ TOREK M Izidor	
p- SREDA Zj Vinko	
ČETRTEK O Viljem	
r-J PETEK / Darko	Sonini vzhod 05:33 Sonfrii i&hod 13:49
SOBOTA Albert	
NEDELJA •mJ Tomaž	
	Cvecna nedelja
A PONEDELJEK 1 \J Mehtilda	IS. teden
-1*1 TOREK 1 Leon	□
■"1 SREDA 1 ¿— Lazar	
■1 ČETRTEK 13 Ida	
/ PETEK Valerij vrnkUmeic	
SOBOTA	
Helena	
	
m
od 15:00
m
Cvetje in oljnice
Sončnice. Lan. diiavnice
4$
16	NEOELIA Bernarda	Velika noč
17	PONEDELJEK	IS. teden
	Rudi Velikonočni ponedeljek	
18	TOREK Konrad	
19	SREDA Leon	1
20	ČETRTEK Neža	
21	PETEK Simeon	
	SOBOTA	
	Leonida	Dan «inlje
23	NEDELJA Voiko	
24	PONEDELJEK	17. teden
25	TOREK Marko	
26	SREDA Marcelin	m 1M8
27	ČETRTEK JarasLav Oan upora proti okupatorju	
28	PETEK Pavel	
	SOBOTA	
	Robert	
30	NEDELJA Katarina	
		
<Jo15,CX> od 16.00
jo 12:00 )d 13.-00
Plodovke in sadje
fiio), vse sadja.1.111
Listnate rastline
Solate. leljf. chrOvt.
mnrffM lar	Mirna
vinsio tno Sxiopimo prod oiciju. ko so pag dolgi 1-2 era. Okapljerca okoli de:e! mladii V prtSSu«.1S JiittliO S*d!.TI3 Clin«. SKfOOimc drevje proti Stei (jiwam le. Je i« tow potret škropilnem kolEdarju.
KGZS - Zavod Ptuj svetuje
Namakanje kmetijskih zemljišč
Letošnjo, že odhajajočo zimo so zaznamovale nizke temperature in malo padavin. Povprečne temperature so bile v SV Sloveniji od decembra do februarja za pet stopinj nižje od dolgoletnega povprečja v obdobju 1981-2010. (Vir: ARSO)
V veliki večini Slovenije je zima minila z malo padavin. December je bil praktično brez omembe vrednih padavin. V severovzhodni Sloveniji jih je padlo od 6 do 10 mm, podobno vreme se je nadaljevalo tudi v januarju in februarju. Večina padavin je padla med 12. in 13. januarjem, v Sv delu od 10 do 30 mm, kar je znatno manj od dolgoletnega povprečja. V letošnji zimi je tako padlo povprečno od 40 do 80 % manj padavin, kot je dolgoletno povprečje. Tudi snežna odeja je bila skromna v vseh delih Slovenije, celo na Kredarici ne pomnijo, kdaj je bila najvišje izmerjena debelina snežne odeje le 170 cm kot v letošnji zimi.
Poleg mraza in pomanjkanja padavin pa je letošnjo zimo zaznamovalo še povečano sončno obsevanje, saj je bilo izmerjeno število sončnih dni za tretjino večje, kot je bilo v dolgoletnem opazovanem obdobju.
Kljub zimskemu mirovanju rastlin pa mraz, malo padavin in večje število sončnih dni pomembno vplivajo na talne hidrološke parametre. Z nižjimi temperaturami ozračja se poveča izhlapevanje tal in transpiracija vlage iz že posejanih rastlin, govorimo o povečani evapotranspiraciji na kmetijskih zemljiščih. Prav tako tudi sončno obsevanje vpliva na povečano izhlapevanje z naših njiv. Ob komaj omembe vrednih zimskih padavinah lahko rečemo, da je vodna bilanca na začetku rastne sezone izrazito negativna, saj kaže na resno pomanjkanje vlage v tleh. V takih razmerah je nujen tehnološki ukrep namakanje kmetijskih rastlin. Sodobno in donosno kmetijstvo si glede na podnebne trende (višje povprečne temperature, manj padavin, ipd.) težko predstavljamo brez namakanja, kar velja še posebej za zelenjadarstvo, pa tudi sadjarstvo in na lažjih tleh tudi poljedelstvo.


Foto: Marko Cerne
Namen namakanja je zagotoviti optimalno rast in razvoj gojenih rastlin z dodajanjem vode rastlinam, kadar je med vegetacijo v tleh primanjkuje. Za uspešno delovanje namakalnega sistema je treba zagotoviti zadostne količine kakovostno primerne vode za namakanje, kar je na našem območju vsekakor možno. SV Slovenija je naravnost idealna za vzpostavitev namakalnih sistemov. Površine zemljišč so dokaj ravne in ležijo ob reki Dravi in njenih kanalih ter pritokih, ki je glede na svoj dežno-snežni režim naša najbolj vodnata reka in omogoča dovolj vode za namakanje kmetijskih zemljišč v spomladanskih in poletnih mesecih, ko so vedno pogostejše suše in redni izpadi pridelkov. Glede na potrebe in možnosti ter spremenjene klimatske razmere je obseg kmetijskih površin, ki jih namakamo, občutno premajhen, predvsem zato, ker si gojenja zelenjave in tudi nekaterih poljščin brez namakanja praktično ne moremo več predstavljati.
Marko Černe, KGZ
Vir: KZ Ptuj
torek • 28. marca 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 19
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Vera & Originali
t\ 7	» y 1 * »	§ t §	t §	7	t
Predvsem si želijo ustvarjati, igrati in se zabavati
Ansambel Vera & Originali obstaja od 1. januarja leta 2012.
Kitarist in po potrebi pevec Aljoša Cernelč iz Brežic se z glasbo ukvarja profesionalno, igra ritem in solo kitaro, poje in komponira.
Basist in baritonist Samuel Vola-sko iz Šentjurja pri Celju dela pri komunalnem podjetju, v ansamblu ob igranju rešuje tudi vse tehnične probleme, okvare instrumentov in ozvočenja. Najmlajši član je harmonikar in klaviaturist Alen Pivar, muzikant od nog do glave, ki mu nobena glasbena zvrst ni tuja, živi med Beltinci in Ljubljano, kjer trenutno študira na Filozofski fakulteti. Novopečeni Dolenjec iz Trebnjega Klemen Kladnik igra trobento in bobne ter poje back vokale. Dodatno pa po končanih veselicah s svojo frajtonarico zabava najvztrajnejše goste. Sicer pa je profesor trobente na glasbeni šoli. Damir Fajfar, za nekatere tudi Fe-dra, je prava energijska bomba, igra klarinet, saksofon, kakšno skladbo tudi odrepa, poje tudi odštekane skladbe. Doma je v Žalcu, kjer je profesor klarineta na glasbeni šoli, je tudi dirigent godbe Medvode. Za razpoznavno vokalno barvo ansambla pa skrbita: Robert Zorec, pevec, saksofonist in klarinetist iz Radeč, sicer inženir lesarstva, ki je najbolj redoljuben član ansambla, skrbi za urejanje arhiva in CD-pro-
moje pisanje postalo v času, ko sem sodelovala z ansamblom Sre-denšek. Moja takratna besedila so bila všeč Igorju Podpečanu, s katerim sva začela lepo sodelovanje, ki traja že 25 let. Besedil več ne štejem, ocenjujem, da jih je skupaj več kot 2000. Veliko let mi je bilo najljubše besedilo Deklica s črnimi očmi, izvajalci Igor in zlati zvoki. Sedaj bi težko izpostavila eno besedilo, v zadnjih letih je nastalo nekaj resnično zelo uspešnih," pravi Vera Šolinc.
Ansambel Vera & Originali še vedno več igra na nemškem govornem območju, kjer je slovenska
narodna noša obvezna. Vedno bolj jim je naklonjen tudi slovenski trg, na domačih odrih bodo letos večkrat nastopili. Doslej se festivalov niso udeleževali, razen kot gostje v revijalnem delu. „Glasba je moje življenje. Ne znam si predstavljati sebe brez tega pomembnega dela. Vsi člani ansambla si želimo ustvarjati in igrati. Pred kratkim smo posneli dve novi skladbi: Zame si premlad in Rad imam tvoj nasmeh. Predvsem pa si želimo, da se bomo še naprej neskončno zabavali, kadar bomo skupaj, in to je tisto najlepše," sklene pogovor šefica Vera.
MG
[Ansambel Vera& J Originali
iFóto^zasebnr arhiv	^ .
dajalne, in Celjanka Vera Šolinc, pevka, klarinetistka, saksofonistka, komponistka in besedilopiska.
„Čeprav te besede ne slišim rada, je dejstvo, da sem tudi šefica ansambla," pove Vera, ki je tudi predstavila posamezne člane ansambla in njihove zadolžitve. Ime ansambla je pravzaprav sestavljenka iz besede Originali in njenega imena. Beseda Originali je bila izbrana naključno, Verino ime je bilo dodano zaradi lažjega začetka delovanja ansambla, saj je poznano tako v Sloveniji kot tudi na nemškem govornem področju. Po pričakovanjih je
to dvignilo tudi nekaj prahu, kar je bil tudi namen. Nevtralno ime je namreč slabše zapomnljivo in se vse prehitro izgubi v množici, še pojasni. Repertoar sestavljajo sproti, odvisno od občinstva. Doslej so posneli dve CD-plošči za slovenski in dve za nemški trg. Na vsaki je po 13 avtorskih skladb. Najraje igrajo glasbo Slavka Avsenika, nekaj tudi Alpskega kvinteta. Zgodilo pa se je že tudi, da je harmonika ostala v kovčku in so vso noč igrali samo zabavno glasbo.
„Pisati sem začela že kot deklica. Bolj aktivno in uspešno pa je
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1958 - prvi del
Foto: Fotografija je iz arhiva fotografij Franca Goloba.
Ptujska bolnišnica v letu 1958.
Tovarna perila in konfekcije Delta Ptuj je že na začetku leta izvršnemu svetu LRS, Okrajnemu ljudskemu odboru Maribor in Občinskem ljudskemu odboru Ptuj predložila investicijski elaborat za rekonstrukcijo tovarne in njeno razširitev do sosednjega podjetja Vesna. Z izboljšanjem delovnega procesa in z izpopolnjevanjem strojnega parka se bo proizvodnja lahko povečala za 100 odstotkov, delo bo imelo 500 ljudi. Načrti za rekonstrukcijo so izdelani, potrebna je le še odobritev kredita v višini 49,5 milijona dinarjev.
Novi prostori bodo zgrajeni predvidoma do jeseni, obratovanje pa se bo začelo v letu 1959, ko bo tovarna praznovala 38-le-tnico uspešnega poslovanja. Ptujska Delta je ena najstarejših tovarn perila v Jugoslaviji. Za kakovostne izdelke je doslej na sejmih in razstavah prejela že 32 diplom. Z razširitvijo tovarne bo marsikatero dekle, ki rado šiva, dobilo zaposlitev.
V	letu 1957 so zaposleni v Reševalni postaji Ptuj pomagali 5600 bolnikom. V bolnišnico Ptuj ali Maribor so prepeljali 524 različnih poškodovancev, 1076 porodnic in 4000 različnih težjih in lažjih bolnikov. Med prevozi se je rodilo 60 novorojencev, umrl je le eden. Pet let je praznovalo podjetje Slovenske gorice, ki je nastalo leta 1952 iz likvidirane podružnice Sloveni-ja-vino in iz ptujskega podjetja Vino-sadje. V prvih petih letih je podjetje izvozilo za 876 milijonov dinarjev vina. Na domačem trgu je prodalo 717 vagonov vina, v tujino pa 393 vagonov. Z izvozom so zaslužili 199 milijonov in 300 tisoč deviznih dinarjev. Skupni promet je v petih letih dosegel eno milijardo 700 milijonov dinarjev. Vino so uspeli prodati v skoraj vse evropske države, pa tudi v Afriko. Ptuj z okolico je središče proizvodnje najboljših slovenskih vin.
V	pripravah na novo turistično sezono so bila ponovno v
ospredju vprašanja razvoja turizma v Ptuju in še naprej tudi gradnje hotela. Pomanjkljivo razvita industrija je glavni razlog, da se turizem v Ptuju ne razvija. S svojimi skromnimi nočitvenimi zmogljivostmi, ima le okrog 30 postelj, mesto še zdaleč ne zadošča potrebam turističnega povpraševanja. Kljub ugodnim pogojem za razvoj turizma mesto tega ne zna izkoristiti. Potrebuje vsaj eno pošteno gostinsko podjetje. Veliko si obeta od mariborskega okraja, da bo ta pokazal več razumevanja za potrebe gostinstva v mestu. Prizadevanja Ptujčanov naj bi podprli tudi odgovorni republiški in turistični organi, predvsem pa gradnjo prepotreb-nega hotela. K oddaji kož redno
poziva Koteks, za kilogram kože plača 200 dinarjev. Vinarska zadruga si ponovno prizadeva za pripojitev gostilne Novi svet, da bi ta gostilna v povezavi s podjetjem znova lahko razvila dejavnost, kot jo zahtevata sodobni turizem in gostinstvo. Polepšala bi tudi poletno gostinsko teraso in uredila prostor za okrog 30 gostov. V številnih okoljih so pripravili proslave Prešernovega praznika. Mestna komunalna ustanova Ptuj je ugotovila, da je paviljon v ptujskem parku dotrajan, da ga bo treba podreti ter nadomestiti z novim, takšnim, ki bo z novim mostom ponos mestu in lepemu obdravskemu parku. V Mestnem muzeju so odprli razstavo kitajskih slik.
Na ptujskem gradu so uredili restavracijo
Na pobudo Turističnega in olepševalnega društva Ptuj je podjetje Slovenske gorice na gradu uredilo restavracijo, zunanje grajsko dvorišče ter razgledni stolp na grajskem poslopju. Proti kozam in davici so cepili učence osnovnih šol. Za gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav bo ptujska bolnišnica plačala več kot tri milijone dinarjev. Mestna občina Ptuj je že v letu 1957 začela urejati kanalizacijo od Ljutomerske ceste mimo postaje in ob Grajeni v Dravo. Na to kanalizacijo bo priključena tudi ptujska bolnišnica. V okviru zadružnih planov so
zasadili prve površine s hmeljem: v Kidričevem 5 ha, v Ptuju 4 ha, v Sobetincih 5 ha in v Zavrču 5 ha. Zaradi pomanjkanja denarja je zamujala obnova vinogradov, v letu 1958 bo obnovljenih le 37 ha od prvotno predvidenih 150 ha. V Podlehniku je premalo trgovin, včasih so imeli štiri trgovine, zdaj le dve. Krajevni urad Cirkovce je občini Ptuj predlagal, da poravna nad milijon dinarjev stroškov zdravljenja bolnih ljudi z območja bivše občine Cirkovce, ki so se v letu 1957 zdravili v bolnišnicah Ptuj, Ljubljana in Maribor, v zdravstvenih domovih Ptuj, Maribor in Kidričevo ter v zdravstveni postaji Majšperk in Orto-pediji Ljubljana. Trgovsko podjetje Na-ma Ptuj je dobiček delilo s potrošniki. Zaradi velikih potreb po industrijski vrbi so 150.000 sadik zasadili tudi v Lešju.
Hidrometeorološki zavod LRS je 50 metrov od lesenega cestnega mostu ob reki Dravi zgradil limnigrafsko postajo. Tkalnica in barvarna Ptuj je v 10 letih prerasla iz malega v veliki tekstilni obrat. Ljudje jo poznajo po kakovostni flaneli in barhendu, oksfordu, posteljnem platnu, karirastem blagu za srajce in ženske obleke ipd. Projekta gradnje HE Hajdoše na Dravi, prve te vrste na spodnjem toku reke Drave, na toku niže Maribora, so se lotili revizorji. Ugotovili so, da je projekt rentabilen in da bo HE Hajdoše ekonomična in moderna elektrarna. Po urbanističnem načrtu se bo v ptujski občini razširila trgovska mreža. Panonija -trgovsko podjetje na veliko - je sklenilo zgraditi trgovsko hišo Pa-nonija. Na območju občine Ptuj je bila delno ukinjena privatna zdravniška praksa, njene naloge je prevzel Zdravstveni dom Ptuj.
Pripravila: MG
Premalo otroške konfekcije
Na prvem sejmu Moda 1958 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je sodelovalo več kot 80 razstavljavcev. Predstavili so svoje svoje najboljše izdelke, v glavnem konfekcijske, za pomlad in poletje.Tudi poudarek letošnjega sejma je bil na konfekcijskem oblačenju. Ogledalo si ga je več kot 51.000 obiskovalcev, modne revije pa 7.500. Kljub napredku v oblačilni in obutveni industriji, pa je še vedno premalo otroške konfekcije. Uspešno se je predstavila tudi ptujska Delta.
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 28. marca 2017
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—J	NEDELJA	PONEDELJEK
goveji golaž,	česnovajuha,	cvetačna juha,	zelenjavna mineštra,	juha,	kostna juha z rezanci,	telečja obara,
bela polenta,	makaronovo meso,	pleskavica,	polnozrnat kruh,	perutničke na žaru,	pečene piščančje prsi	ajdovi žganci,
solata,	radič s fižolom,	pečen krompir,	flancati	ajvar,	z limono, dušen riž,	sadje
kompot	sadje	zeljna solata,		lepinja,	motovilec,	
		jogurt s sadjem		sladoledna kupa	lešnikov kolač	
Lešnikov kolač
Sestavine: 275 g masla, 175 g sladkorja v prahu, 1 zavitek vanilijinega sladkorja, 4 jajca, 200 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 150 g zmletih praženih lešnikov, 100 g sesekljanih lešnikov, 4 žice ruma; premaz: 4 žlice marelične mamelade, 4 žlice vode; preliv: 100 g čokolade, nekaj kokosovega masla.
Penasto umešamo maslo, obe vrsti sladkorja in jajca. Primešamo moko, pomešano s pecilnim praškom in lešniki. Testo razgrnemo v globok ozek pekač in pečemo eno uro pri 180 stopinjah Celzija. Pečen kolač prepojimo z rumom, nato premažemo z marmelado, pomešano z vodo, nazadnje obli-jemo z ratzaljeno čokolado, pomešano s kokosovim maslom.
Pečene piščančje prsi z limono
Sestavine: 4 kosi piščančjih prsi brez kosti, 4 stroki česna, 1 žica sesekljane šalotke, olivno olje, 1/2 skodelice vina, 2 limoni, 1 žlička origana, 1 žlička timijana, 1 žlička soli, poper.
Na olivnem olju narahlo popražimo šalotko in česen, da zadiši (česen ne sme porjaveti). V skledi pomešamo 1/2 skodelice vina, lupino dveh limon, sok ene limone, 1 žličko origana, 1 žličko timijana in 1 žličko soli. Primešamo še na olju popraženo šalotko in česen ter v mešanico namočimo prsi. Vse skupaj preložimo in prelijemo v pekač. Okrog prsi položimo na rezine narezano limono, potresemo s timijanom, soljo in poprom. Pečemo pri 200 stopinjah Celzija približno tričetrt ure. Občasno prelijemo s sokom, ki se nabira na dnu pekača. Preden postrežemo, naj meso počiva 10 minut.
ZPS • Čas je za regrat
Regrat tudi kot pomembno zdravilo
Mnogi spomladi komaj čakajo, da se lahko odpravijo nabirat regrat in si tako privoščijo prvo domačo okusno solato. Regrat je pri nas cenjen tudi v ljudski medicini, saj mu pripisujejo številne ugodne učinke na zdravje.
Regrat raste pri nas predvsem kot divja zelenjava oziroma solata' na travnikih. Zaradi njegove vse večje priljubljenosti, pa tudi zaradi visoke cene, bodo verjetno prav kmalu regrat tudi pri nas gojili kot pomembno vrtnino, kar je ponekod v svetu že uveljavljena praksa.
Med bolj znane regratove izdelke zagotovo sodijo regratov sirup, regratov čaj in regratovo vino. Morda niste vedeli, uporabiti se ga da celo kot kavni nadomestek (podobno kot korenina cikorije). V zadnjem času lahko ekstrakt regratovih listov in/ali korenin kupimo tudi v obliki prehranskih dopolnil.
Regrat v ljudski medicini
Regrat ima v ljudski medicini pomembno mesto. Njegov zdravilni učinek sloni predvsem na empiričnih več stoletnih dognanjih, ki jih v zadnjih letih vse bolj potrjujejo tudi raziskave. Regrat je kot pomembno zdravilo za zdravljenja jeter in vranice prvič že v 10. in 11. stoletju omenil arabski zdravilec. V naši ljudski medicini pa uporabljajo posamezne dele rastline predvsem za 'čiščenje' krvi, lažje izkašljevanje, kot di-uretik, za boljšo presnovo, pri boleznih jeter, pri motnjah delovanja žolčnika, za lajšanje revmatskih obolenj, za zniževanje krvnega sladkorja in še bi lahko naštevali. V zadnjem času pa so postale moderne tudi različne diete z regratom, na primer za hujšanje, za 'razstrupljanje' in zmanjšanje 'zakisanja' telesa.
Navadni regrat je v Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin razvrščen v
kategorijo zdravilnih rastlin, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.
Regrat je sicer bogat vir vitamina C, vsebuje pa tudi minerale, predvsem kalij, kalcij in železo, in eterična olja. Regrat je tudi dober vir fitokemikalij, to so biološko aktivne snovi, ki nastanejo v rastlinah in jim v zadnjem obdobju pripisujejo vedno večji pomen pri preprečevanju oksidacijskega stresa. Vprašanje, ali bo v bližnji prihodnosti na voljo dovolj znanstvenih študij, ki bodo potrdile, da regrat ugodno vpliva na naše zdravje in bo lahko upravičen do
"zdravstvenih trditev", pa za zdaj ostaja neodgovorjeno.
Regratov sirup ni regratov med!
Regratov med je spomladanski in ga dobro poznajo naši sosedi Italijani, pri nas pa je manj poznan. Naši čebelarji ga namreč redko točijo kot med posebne vrste, saj v tistem obdobju običajno cveti še mnogo drugih rastlin. Regratov med ima značilno svetlo rumeno barvo, intenzivno aromo, je srednje sladek, njegov okus je nežno grenek ter hitro
kristalizira. Regratov med je tako kot druge vrste medu naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele.
Povsem nekaj drugega pa je regratov sirup, ki ga nekateri prodajalci napačno imenujejo kar 'regratov med' in tako zavajajo kupce. Pravilno pripravljen regratov sirup ima prijeten okus in laik bi ga morda res utegnil zamenjati z medom. Regratov sirup lahko spomladi naredimo sami iz regratovih cvetov, sladkorja in limone. Ljudska medicina ga priporoča predvsem za izboljšanje splošnega počutja ter ljudem z ledvičnimi boleznimi.
FOTO: arhiv
Kje ga nabiramo?
Nabiralci regrata pogosto ne povedo ravno natančno, kje ga nabirajo, pomembno je le, da ga je veliko. Tak pristop odsvetujemo in priporočamo, da ga nabirate na negnojenih oziroma nekmetijskih površinah, pa tudi tam, kjer se ne 'sprehajajo' psi ali pasejo domače živali. Tudi nabiranje ob večjih prometnicah in v bližini letališč ni primerno.
Kupci smo vse bolj pozorni na poreklo živil, zato se tudi pri nakupu regrata sprašujemo o poreklu. Ali lahko zaupamo zagotovilom prodajalcev, da je bil regrat nabran na 'neoporečnih' površinah? Če sodite med tiste, ki dvomijo o poreklu regrata, svetujemo, da ga raje naberete kar sami, pa še brezplačno rekreacijo na svežem zraku si boste zagotovili.
Malo nitratov
Nekatere raziskave kažejo, da je lahko količina nitratov v regratu bistveno manjša kot v integrirano pridelani zeleni solati. V naši reviji smo že pisali, da listnata zelenjava, npr. solata, špinača in rukola, po navadi vsebuje več nitratov. Po podatkih Evropske agencije za varno hrano lahko zelenjava vsebuje zelo različno količino nitratov, saj je to odvisno od številnih dejavnikov, tako okoljskih, kmetijskih, pogojev za skladiščenje in procesov obdelave zelenjave, predvsem pa od sončne svetlobe in hitrosti rasti te zelenjave; čim bolj počasi raste, tem manj je nitratov.
Avtorica: dr. Tanja PajkŽontar
torek • 28. marca 2017
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se..
... da smo novinarji včasih res pretirano radovedni. Oni dan nas je zanimalo, kaj neki je v brajici zapisano na stopniščni ograji (cika na gelendru), ki pomaga človeku, da se lažje povzpne po stopnicah v podhodu. Torej: slepi na eni strani izvedo, da prihajajo »na Kosojnikovo cesto«, na drugi strani pa »na Kčučkovo ulico«. Mogoče pa tisti začetni K pomeni kaj drugega...
Govori se...
.... da gre v slovensko-hrva-škili odnosih s slabega na slabše. Izgubili smo teran. Jedrske odpadke v nuklearki bomo skladiščili sami, ker se Hrvati s svojo polovico nočejo(!) ukvarjati. Arbitražne sodbe o Piranskem zalivu Hrvatje ne bodo priznali (ja, veliki Jože, ki je pred tričetrt stoletja dejal: »Ne priznajem ovaj sud!«, ima v svoji rodni domovini zveste naslednike). Se samo nam zdi, da smo popušili tudi pri Cimosu? Pa da je Agrokor postal Agro-ko-rov (korov = plevel)... Edina lju-
Prireditvenik
bezen, ki še obstaja, je ljubezen slovenskih radiev do hrvaških šlager pevcev (obratne ljubezni pa seveda ni).
... da so mediji nesramno razkrili, da je ptujska igralka Urška najstarejša udeleženka plesnega televizijskega šova. Zelo grdo govoriti pri dami o letih! So pa diskretno zamolčali nek drugi Urškin rekord med plesalkami. In ga bomo tudi mi.
... da v naši državi razmišljajo, da bi prepovedali vstop v gozdove ponoči. Upamo, da se bodo lastniki prenočišč temu prilagodili in omogočili najem sob za kakšni dve nočni uri. Pa naj v gozdu ponoči seksajo samo divje živali!
... da se Ptujčani neverjetno spoznajo na gradbeništvo. Zlasti na mostogradnjo. In so na spletnih straneh zapisali sto in en nasvet, kako bi oni obna-
Foto: Tajno društvo PGC
vljali most čez Dravo. Pa čeprav mnogi v življenju niso zgradili niti pasje ute. Zakaj ob tem silnem znanju sploh imamo neke gradbene šole in celo fakultete!
... da so nas na mestni občini prepričevali, da so dosegli z izvajalci mestnega prometa ugodno ceno zato, ker so sklenili dolgoročno pogodbo. Med tem je »dolgi rok« potekel. Po štirih mesecih. Sanje o poceni prevoznikih pa tudi.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	9			7		4		
		8				5		2
					1			9
	5			9			8	
			1		3			
	3			2			6	
1			3					
5		2				7		
		4		8			9	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€	GGG
Bik	vvv	©©	€€€	G
Dvojčka	v	©©©	€	GG
Rak	vvv	©©	€€	G
Lev	v	©©©	€	GGG
Devica	vvv	©©	€	GGG
Tehtnica	vv	©	€€	GG
Škorpijon	vv	©©©	€€	G
Strelec	v	©©	€€€	GG
Kozorog		©©		G
Vodnar	*	©©©		GGG
Ribi		©©		GG
Torek, 28. marec
07:00 Slovenska Bistrica, Dom Svobode, območno srečanje otroških in odraslih gledaliških skupin Gledališki dnevi 16:00 Ptuj, Narodni dom, 4. seja skupščine ZKD Ptuj 16.00 Ptuj, Zasebni vrtec Vilinski gaj: dan odprtih vrat enote Mezinčica, za otroke od 11 mesecev do 3 leta (Volkmerjeva 49), vse informacije o vpisu za vrtčevsko leto 2017/18
16:30 Oplotnica, knjižnica, Moje svetlo telo, predstavitev knjige Barbare Heider Rauter
Sreda, 29. marec
07:00 Slovenska Bistrica, RIC, tematska delavnica Projektno
vodenje in pridobivanje evropskih sredstev 07:00 Slovenska Bistrica, ob Radkovškem potoku, očistimo Pot
mlinov in žag, delovna akcija 10:30 Ptuj, galerija Magistrat, predstavitev poslovne ideje
dijakov Ekonomske šole ŠC Ptuj 17:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, avtorski večer v družbi
izbranih knjig in vin Huda pokušnja, pesnik Uroš Zupan in vinarka Sabina Horvat 17:30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera predstave Mehanični levi, režiser Marko Čeh, za abonma Premier in izven
Četrtek, 30. marec
08:00 Salon umetnosti, Prešernova 1, odprtje razstave likovnih del akademskega slikarja in profesorja Albina Lugariča, ki jih hranimo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož 11:00 Ptuj, Mestni trg, bivša prodajalna Peko, odprtje vseslovenske razstave fotografij Pust po pustu 15:00 Miheličeva galerija, Dravska 4, Ptuj, Ptujčani in oskrba s
pitno vodo, predavanje, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 15:00 Majšperk, telovadnica OŠ, Pozdrav pomladi v telovadnici OŠ Majšperk 15:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična ura
z ustvarjalno delavnico 15:00 Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka, dan odprtih vrat OŠ dr.
Ljudevita Pivka, glasbeno plesni program učencev šole, ogled prostorov 17:00 Dornava, večnamenski center, vaško-kulturna dvorana,
premiera predstave Moža je zatajila 17:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Mehanični levi, režiser Marko Čeh, za abonma Izven in za izven
Mestni kino Ptuj
Sreda, 29. marec: 20:00 Dan osvoboditev. Četrtek, 30. marec: 19:00 Nepričakovano očka. Petek, 31. marec: 16:00 Smrkci: Skrita vas; 18:00 Nepričakovano očka; 20:15 Zbeži.
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 28. marca do 3. aprila 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Naudaru.
RADIOPTUJ
Kaj prinaša nov protikadilski zakon?
Z Natalijo Škrlec v četrtek ob 16. uri.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Foto: ČG
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 4. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Neja Horvat, Grajenščak 61 A, 2250 Ptuj.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
22 Štajerski FEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 28. marca 2017
SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj
na telefonski številki 4246!
Vašega slavljenca lahko sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
RADIOPTUJ
89,8- 98,2 • 104,3	www.radio-ptuj.si
Vaša SMS sporočila sprejemamo od 24.00 do 7.30 ure.
SMS glasbene želje na Radiu Ptuj
na telefonski številki 4246!
Vašo glasbeno željo sporočite tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek In navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Štajerski 1	rEDNIK
www.tednik.si	
i3stajerskitednik	^.Stajerskitednik
	
08:00 Kronika iz občine Destmik 10:44 Gostilna pi+ Francef 11:44 i \J."i iz preteklosti 12:30 Video struni 15:00 Italijansko tl^OV'in.i - v iivo
IX:00 Revija 0PZ, 2,de! 2(1:00 Kronika i/ občini; Destmik i 21:00 Materinski i an V Majšperku| 23:00 Vid™ strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.slptv.si
SIP
08:00 Materinski dan v občini Dornava 09:15 Ljudski pevci se predstavijo 10:40 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Materinski dan na Polenšaku 21:30 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
:00 Materinski dan na OŠ Hajdina :44 Uživajino
:00 Materinski dan v Z lato ličju :05 Glasbena oddaja :3G Video strani :00 Italijanska trgovina - v živo :00 Seja sveta Markovei - v živo :30 Materinski dan v Trničah :30 ŠKL
:00 Kronika i/ občine Hajdina :00 Materinski dan na OS Hajdina :00 Sreda v sredo ■ 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo; Dornava 116d. 2252 OORNAVA; info@siplv,si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340

^ pomladna ponudba v pomaranči
Vabljeni na jedi s pridihom pomladi
(čemaž, šparglji, regrat...).
POROČILO O PITNI VODI NA VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ ZA LETO 2016
1. Podatki o sistemu oskrbe z vodo:
Komunalno podjetje Ptuj d.d. Puhova ulica 10, SI 2250 Ptuj Telefon: 02/787 51 11 Telefax: 02/ 771 36 11
Sistem za oskrbo s pitno vodo	744-Ptui
Oskrbovalno območje	Črpališče Skorba
Upravljavec	Komunalno podietie Ptui, d. d.
Stevilo uporabnikov	73.900
Distribucija v m3/leto	3.515.853 m3
Dezinfekcija	delno (10 l/s)
Druga priprava vode	filtracija delno (10 l/s)
Tip vode	2 - nepovršinska
Večji del pitne vode za ptujski vodooskrbni sistem načrpamo v glavnem črpališču v Skorbi pri Ptuju. K izboljšanju hidravličnih razmer in k izboljšanju kakovosti vode prispevajo dislocirani globinski vodnjaki na področju vodovodnega sistema. Največja zmogljivost plitvih in globinskih vodnjakov v Skorbi dosega 350 l/s, zmogljivost dislociranih vodnjakov pa okoli 80 l/s. Globinski vodnjaki delujejo stalno, plitvi vodnjaki se vključujejo v omrežje glede na trenutne potrebe po vodi. Dolžina vodovodnega omrežja znaša več kot 1000 km, na omrežju je 62 prečrpalnih postaj in 38 vodohranov. V celoti oskrbujemo porabnike vode v 17 občinah, v še šestih občinah pa oskrbujemo posamezna naselja. Letna količina obračunane vode je znašala 3.515.853 m3 oz. povprečno 9.632 m3 na dan (povprečni dnevni pretok 111 l/s).
2. Podatki o zdravstvenem nadzoru pitne vode
Zahteve za pitno vodo so definirane v pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 in 25/2009). Skladnost parametrov pitne vode na Ptujskem sistemu oskrbe s pitno vodo smo v letu 2016 spremljali z rednim jemanjem in analizami vzorcev pitne vode v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Dodatno k odvzemu vzorcev vode imamo v črpališču nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kakovostjo pitne vode na centralnem vodnem viru. Zdravstveni nadzor pitne vode je izvajal akreditirani laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj, preiskave pesticidov pa nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, lokacija Maribor.
V skladu z načrtom notranjega nadzora je bilo na vodovodnem omrežju odvzetih 1649 vzorcev vode, od tega 1173za mikrobiološke preiskave, 404 za osnovne kemijske preiskave, 12 vzorcev za široke kemijske preiskave in 60 vzorcev za kontrolo pesticidov v vodi. Na vodnjakih je bilo za razne kontrole odvzetih 46 vzorcev vode in opravljenih 418 tehnoloških meritev. Na vodohranih je bilo opravljenih 207 tehnoloških meritev.
2.1 Mikrobiološka preizkušanja
Število vzorcev		Št. vseh neskladnih vzorcev	Št. vzorcev s kazalniki onesnaženja
Črpališče	262	8	-
Vodohrani	314	20	1
Omrežje	597	33	5
Skupaj	1173	61	6
Mikrobiološko neskladnih je bilo 61 vzorcev oz. 5,2 %. Od tega je bilo zaradi indikatorskih parametrov (koliformne bakterije in skupno število mikroorganizmov) neskladnih 55 vzorcev oz. 4,7 %. Zdravstveno neustreznih je bilo šest vzorcev oz. 0,5 %. V petih vzorcih je bila ugotovljena prisotnost Escherichia coli (1 do 2 CFU/100 ml), v enem vzorcu pa prisotnost enterokokov (1 CFU na 100 ml). Po ugotovitvi neskladnih vzorcev so bili takoj raziskani vzroki in izvedeni ukrepi za sanacijo stanja (izpiranje in po potrebi dezinfekcija). Zaradi manjšega onesnaženja vode je bil izdan ukrep prekuhavanja vode za področje Sestrž, Medvedc in Podlož konec decembra. Mikrobiološki izvidi na vodnih virih v črpališčih so bili v 96,9 % skladni. Izvajali smo preventivno dezinfekcijo vode na vodnjaku v Lancovi vasi in na VG5 v Skorbi.
2.2 Kemijska preizkušanja
Od 476 odvzetih vzorcev za kemijske preiskave je bilo neskladnih pet vzorcev v črpališču Skorba in štirje na omrežju (1,9%). Neskladni so bili zaradi presežene vrednosti za atrazin (7 vzorcev), desetil atrazin (1 vzorec) in atrazin ter desetil atrazin (1 vzorec). Dovoljena vrednost za posamezen pesticid znaša 0,1 Jg/l oz. 0,5 Jg/l za vsoto pesticidov. Skupna dovoljena vrednost pesticidov ni bila presežena. Glavni vzrok za presežene vrednosti atrazina in desetil atrazin sta njuni količini v plitvi podtalnici Dravskega polja, kot posledica njune pretekle uporabe v kmetijstvu. Ker onesnaževala izvirajo iz vodovarstvenega območja, smo skladno s 26. členom pravilnika o pitni vodi o tem obvestili ministrstvi za kmetijstvo in okolje.
Število vzorcev			Št. neskladnih vzorcev		Neskladni po prilogi 1 del B
	Redni	Občasni	Redni	Občasni	Parameter
Črpališče	98	12	-	5	4x atrazin (maks. 0,121 ^g/l) 1 x desetil atrazin (0,113 ^g/l)
Vodohrani	132	-	-	-	-
Omrežje	174	60	-	4	3x atrazin (max 0,127 yUg/l) 1 x atrazin/des.atrazin (0,127/0,113 ^g/l)
Skupaj	476		9		
Skladno z opravljeno oceno tveganja s strani ZZV Maribor (l. 2013) izmerjene vrednosti pesticidov v vodi ne predstavljajo tveganja za zdravje uporabnikov. Zaradi občasnega preseganja dovoljenih vrednosti atrazina in desetil atrazina v črpališču Skorba izvajamo dodaten monitoring pesticidov na omrežju. V letu 2016 je bilo odvzetih šest serij vzorcev. Izmerjene vrednosti so bile na večjem delu omrežja nižje od vrednosti v centralnem črpališču zaradi ugodnega vpliva dislociranih globinskih vodnjakov. Prikazane so v tabeli v Jg/l vode.
Mesto vzorčenja	23. 2. 2016		12. 5. 2016		14. 6. 2016		12. 8. 2016		20. 10. 2016		6. 12. 2016	
	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin
Ptuj	0,041	0,036	0,044	0,062	0,054	0,027	0,052	0,040	0,040	0,027	0,030	0,018
Starše	0,058	0,048	<0,002	<0,008	0,013	<0,008	<0,002	<0,008	<0,002	<0,008	0,033	0,014
Zlatoličje	0,062	0,063	0,069	0,077	0,063	0,042	0,069	0,053	0,062	0,041	0,063	0,058
Stoperce	0,067	0,072	0,073	0,088	0,058	0,043	0,064	0,066	0,081	0,064	0,072	0,066
Zetale	0,021	0,030	0,008	0,017	0,007	<0,008	0,017	0,015	0,013	<0,008	0,004	<0,008
Cirkulane	0,092	0,072	0,127	0,113	0,111	0,052	0,127	0,059	0,110	0,055	0,096	0,061
Gorišnica	0,028	0,020	<0,002	<0,008	0,040	0,018	0,022	0,010	0,011	<0,008	0,030	0,021
Zagorci	0,045	0,036	0,066	0,068	0,060	0,028	0,053	0,025	0,054	0,021	0,043	0,024
Cerkvenjak	0,020	0,015	0,016	0,019	0,015	0,009	0,021	0,010	0,019	0,009	0,010	<0,008
Grajenščak	0,047	0,045	0,057	0,042	0,047	0,011	0,058	0,035	0,043	0,025	0,041	0,026
Vrednosti nitratov v pitni vodi so bile v okviru dovoljenih meja. Na iztoku iz črpališča Skorba so se gibale med 26 in 48 mg/l. Na delih omrežja, kjer so zunanji globinski vodnjaki, so bile vrednosti nitratov precej nižje in so se gibale med 5 in 25 mg/l vode.
3.	Večje težave pri oskrbi s pitno vodo
V poletnih mesecih je občasno prišlo do dviga usedlin pri nekaterih uporabnikih zaradi večjega odjema vode pri polnjenju bazenov.
4.	Varnost vodooskrbe
Varnost vodooskrbe smo zagotavljali z nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodooskrbnem sistemu in z nadzorovanjem varstvenih pasov črpališč na osnovi načrta notranjega nadzora.
5.	Pritožbe in preventivni ukrepi
Obravnavanih je bilo 25 pritožb uporabnikov glede kakovosti vode. Pri enem uporabniku smo zaradi ublažitve težav s peskom oz. vodnim kamnom namestili filter na notranji vodovodni instalaciji, pri enem pa zračnik zaradi težav z zrakom v vodi po popravilih poškodb na cevovodu. Zaradi občasnega pojavljanja peska in izločenega vodnega kamna v pitni vodi smo omrežje redno izpirali na 59 lokacijah, na 11 lokacijah pa čistili nameščene filtre (stanovanjski bloki v mestu Ptuj). Zaradi porušenega karbonatnega ravnotežja v vodi, ki je posledica večkratnega prečrpavanja vode, smo na dveh hribovskih lokacijah v vodo dozirali CO2 za zmanjšanje izločanja vodnega kamna. Tudi v tem letu smo obnovili več starejših vodovodnih objektov.
Ptuj, 1. 3. 2017	Odgovorna oseba po pravilniku o pitni vodi:	Direktor:
Ivan Dobnik, univ. dipl. inž.	mag. Janko Sirec
HiiU
Bil
vabljeni.
torek • 28. marca 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon
041 358 960._
KUPIMO traktor, lahko je Zetor, Ferguson, Ursus, Deutz ali podobno. Tel.
051 639 777._
KUPIM traktor Ursus, Deutz 45, IMT 539 ali Tomo Vinkovič. Tel. 041 872
029._
PIŠČANCE, purane in bele kokoši. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek,
Starše 23._
PRODAM dve telički cika. Informacije na tel. 031 623 356.
KOKOŠI nesnice, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246,
Rešek, Starše 23._
PRODAM brejo telico simentalko v 9. mesecu brejosti, pašna. 02 757 50
51 ali 070 755 610._
PRODAM prašiče, težke od 100 do
150 kg. Tel. 031 410 209._
V NAJEM vzamem njive na območju občin Videm, Hajdina in Ptuj - desna stran Drave. Ponudbe na telefon 041 561 893.
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
VOZNIKA C + E-kategorije v domačem in mednarodnem prometu smer EU zaposlim, dobro plačilo. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, www.lamot.si.
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
^Stajerskitednik Stajerskitednik
SVET ZAVODA
GLASBENA ŠOLA KAROLA PAHORJA PTUJ Dravska ulica 11, 2250 Ptuj
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/01 in 65/09 - popr.,20/2011, 40/2012 - ZUJF, 57/2012 - ZPCP-2D, 2/2015 - odl. US, 47/2015, 46/2016, 49/2016 - popr.).
Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje šole.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predviden začetek dela je 26. 10. 2017.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, program vodenja šole, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju s kratkim življenjepisom, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost) pošljite priporočeno v zaprti ovojnici do 5. 4. 2017 na naslov:
Svet zavoda Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, Dravska ulica 11, 2250 Ptuj s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA/RAVNATELJICE.
Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
V športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju se je v soboto, 18. februarja 2017, z izbiro najboljših končala tretja sezona projekta družbe Radio-Tednik Ptuj, občin in šol Spodnjega in Zgornjega Podravja ter sponzorjev in donatorjev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Dober obisk in izjemno vzdušje sta poskrbela, da je finalna prireditev odlično uspela. Skupaj smo ustvarili še eno uspešno zgodboiprojekta,ikiiseivislovenskemiprostoruivseiboljiširi.
Vabimo vas k ogledu posnetka finalne prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo predvajan na TV Slovenija:
• l.delv soboto, 8.4.2017, ob11.15naTVSL02
• 2. del v nedeljo, 9.4. 2017, ob11.15naTVSL02
Prijetno spremljanje posnetkov vam želi družba Radio-Tednik Ptuj, ki se že pripravlja na izvedbo naslednje, četrte sezone.
RADIOPTUJ
fl9.8-M,MCHJ
V
Štajerski
SiajerskiTEDHlK r www.radio-ptuj.siwww.tednik.si
www.tednik.si
SPOMIN
26. marca je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat
Ivan Breznik
IZGRAJENE 17 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, mu prižgete svečko in poklonite cvet.
Tvoji najdražji
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
SPOMIN
Danes, 28. marca, mineva 10 let, odkar pogrešamo tvoj smeh, veselje, pogum - tebe, dragi
Milan Korošec
IZ ZAMUŠANOV 37 A
Hvala vsem, ki postojite na kraju spomina, mu prižgete svečko, namenite lepo misel.
Tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
nič več ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
SPOMIN Francu Čagranu
GORIŠNICA 168
Danes, 28. marca, mineva 20 let, odkar te ni več med nami. Spomin nate, tvoja ljubezen in dobrota bodo večno z nami.
Tvoja najdražja sinova z družinama
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 □li na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE ŠTEVILNE UGODNOSTI:
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:_
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
ÏWMMmmmmmmmmwimmimmiiii
Datum naročila: Podpis: _
■	20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
■	vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
■	20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku
■	Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
■	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
■	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike
tOČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA ' IZPLAČA!
Hrvaška • Skok na morje z bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj
Sproščujoč in zanimiv enodnevni izlet Biseri Kvarnerja
Čudovit in nadvse zanimiv dan smo skupaj z 200 bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj preživeli na enodnevnem potepu po kvarnerskih biserih - Reki in Opatiji. Pogled na morje, zgradbe, katerih zidovi nosijo bogato zgodovino, ter čudovito vreme so le okvir užitkov, ki jih je ponudil sobotni izlet.
V ■
Regionalni časopis Štajerski tednik in Radio Ptuj nadaljujeta tradicijo druženja s svojimi bralci in poslušalci. Minulo soboto smo se namreč skupaj s potovalno agencijo Turistagent s kar štirimi avtobusi Arrive odpravili na težko pričakovan prvi letošnji izlet. Tokratna destinacija so bili biseri Kvarnerja: Reka in Opatija.
Na brezskrbno potovanje je izletniška karavana okoli 200 bralk in bralcev Štajerskega tednika ter poslušalk in poslušalcev Radia Ptuj krenila v zgodnjih jutranjih urah. Vožnja z vmesnimi postanki mimo Ljubljane in Ilirske Bistrice ter naprej čez mejni prehod Jelšane do Reke je v odlični družbi naših dobro razpoloženih gostov ter ob poslušanju zanimivih informacij in tudi šal izkušenih turističnih vodnikov minila, kot bi mignil. Željni doživetij smo okrepčani po okusni malici v dopoldanskem času prispeli v urbano središče Kvarnerja in največje hrvaško pristanišče - Reko, kjer smo poleg čudovitega pogleda na morje uživali v panoramski vožnji z avtobusom ob pogledu na staro mestno jedro ter prepoznaven pristaniški pomol in zgradbe, ki ohranjajo duh avstro-ogrskih časov. Najprej smo se ustavili v čudoviti stavbi pomorskega in zgodovinskega muzeja
Dobro razpoloženi gostje
hrvaškega primorja - nekdanji Guvernerjevi palači, ki nas je navdušila z zelo obsežnimi in bogatimi zbirkami nadvse dragocenih in zanimivih predmetov - od razkošnega pohištva, čudovitih lestencev, drobnega inventarja, slik in portretov ... Med drugim smo pokukali v zbirko modelov
Osebna kronika
Rojstva: Vida Zinko, Tržec 41 b, Videm pri Ptuju - deklici Tea in Lea; Simona Hameršak, Kraigherjeva 14, Ptuj - deček Luka; Petra Drevenšek, Sp. Hajdina 43, Hajdina - deklica Maša; Maja Zajšek, Jelovice 39, Majšperk - deček Nejc; Gabriela Čuš Kovše, Sakušak 51, Juršinci - deček Anže; Samanta Fekonja, Zamušani 28, Gorišnica - deček Jaka; Ines Flegerič, Zetale 49 - deklica Brina; Barbara Vrbančič, Moškanjci 49 a, Gorišnica
-	deček Teo; Tjaša Potočnik, Šlandrov trg 35, Zalec - deklica Mia; Senta Volkner, Stojnci 73, Markovci - deček Patrik; Anja Zupanlč, Vrhloga 32, Slovenska Bistrica - deklica; Barbara Klajnšek, Mostečno 18 a, Makole - deček Anže; Ines Šterbal, Dražencl 18a, Hajdina
-	deček Marko; Nataša Trste-njak, Poštna ul. 9, Središče ob Dravi - deček Benjamin; Mateja Zoreč, Pristava 39, Cirku-lane - deklica Žana; Doroteja Moravec, Vlčancl 87 a, Velika Nedelja - deklica Lia.
Umrli so: Elizabeta Kelc, roj. Plntarlč, Gruškovec 51, roj. 1925 - umrla 19. marca 2017; Marija Plšek, roj. Sire, Štuki 16 a, roj. 1937 - umrla 17. marca 2017; Avgust Trop, Ormož, Ptujska c. 20, roj. 1952 - umrl 16. marca 2017.
Poroki - Ptuj: Branko Lah, Podvinci 123 b, In Simona Matic, Ptuj, Zagrebška c. 5; Mihael Kraner In Sandra Kandrlč, Trgo-vlšče 27 a.
Poroka - Ormož: Matjaž Titan, Panonska ul. 18, Bakovcl In Manuela Ozmec, Cvetkovcl 46.
jadrnic in parnikov, kjer ni manjkalo legendarne »nepotopljive« ladje Titanik. Kot zanimivost smo lahko videli rešilni jopič s Titanika (eden izmed petih ohranjenih primerkov na svetu), ki je pripadal Josipu Caru z Reke.
Polni znanja smo si z lokalno vodičko ogledali mestne zname-
nitosti Reke: katedralo sv. Vida, mestni stolp, Mestno hišo, tržnico in še marsikaj zanimivega. Sledilo je pohajkovanje po reški rivi in kavica v eni izmed prijetnih kavarn na sončni terasi ob morju. Po prostem času smo se ponovno zbrali in krenili na Trsat, kjer so na hribu na naša radovedna
očesa čakali mogočna romarska cerkev Gospe Trsatske iz l. 1453, frančiškanski samostan z zakladnico in galerijo ter srednjeveška utrdba Trsatske gradine s čudovitim razgledom na mesto.
V popoldanskem času smo se popeljali do bisera Jadrana, prekrasne Opatije. Na poti smo uži-
vali v pogledu na kvarnerske otoke in zelene vrhove planine Učka ter razkošje številnih vil, hotelov in spomenikov. Sledil je prosti čas za individualno raziskovanje mesta, pozno kosilo, manjše nakupovanje ali kavico na eni od teras ob morju. Tisti najpogumnej-ši pa so si še v slani morski vodi namočili noge.
Polni novih znanj, vtisov in doživetij smo se domov vrnili v poznih večernih urah.
Monika Levanič

Čudovita opatijska riviera
Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja Reka
Napoved vremena za Slovenijo
Prekrasna srednjeveška utrdba »Trsatske gradine«, ki se ponosno dviga nad mestom.
Danes bo pretežno jasno. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 0, na Primorskem od 1 do 5, najvišje dnevne od 18 do 21 stopinj C.
Obeti
V sredo bo pretežno jasno. Zjutraj bo še hladno in ponekod bo še slana, čez dan pa bo postopno topleje. V četrtek se bo prehodno nekoliko pooblačilo.
Vremenska slika
Nad osrednjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda doteka nad naše kraje suh in postopno že nekoliko toplejši zrak.
Sosednje pokrajine
Danes bo pretežno jasno s hladnim jutrom. Ob severnem Jadranu bo pihala šibka burja.
Foto: ML
Foto: ML
Kako do prihrankov s preprostimi energetskimi ukrepi za vsak dom
Najcenejša energija je tista, ki je ne porabimo. Porabo energije pri ogrevanju, umivanju, kuhanju in razsvetljavi lahko kar za tretjino zmanjšamo že s preprostimi ukrepi, ki pogosto terjajo le nekaj trenutkov naše pozornosti. Ko ti ukrepi postanejo del vsakdanje rutine, pa se hitro opazi prednost nižjih stroškov.
Učinkovito ogrevanje
Temperaturo prostorov prilagodimo glede na rabo -prehodnih in redko rabljenih prostorov na primer običajno sploh ni treba ogrevati ali pa vsaj bistveno manj kot bivalne. Bivalne prostore v zimskem času ogrevamo na temperaturo med 20 in 21 °C, medtem ko naj bi bila temperatura v spalnicah le med 17 in 18 °C. Vsaka stopinja Celzija manj v ogrevanem prostoru bo račun za energijo znižala za okoli 6 %. A ne pozabimo - okna in vrata naj bodo zaprta.
Pravilna uporaba radiatorjev
Radiatorjev nikoli ne sme-
mo pokrivati ali tik nad njimi postaviti police. S tem preprečimo dvigovanje toplega zraka, kar lahko bistveno zmanjša efektivno moč radiatorja. Iz istega razloga radiatorja ne smejo pokrivati zavese, temveč naj segajo vsaj 10 cm nad njegov zgornji rob. Termostatski ventil na priključku radiatorja je pomemben pripomoček pri nadzoru temperature zraka. Narejen je tako, da uravnava dotok tople vode v radiator, zato lahko z njim na preprost način prilagajamo temperaturo zraka v prostoru. Ob daljši odsotnosti radiatorje delno ali povsem zapremo.
Tesnila za okna in vrata
Če so tesnila na oknih slaba ali poškodovana, lahko na vsak meter okna s prepihom izgubimo do 40 kWh energije na ogrevalno sezono. Pravilno tesnjenje zato omogoča zatesnitev pripir, zmanjšanje toplotnih izgub ter zaščito pred vročino.
vlago, prahom in hrupom. Tesnila v obliki penastih ali gumijastih, običajno samolepilnih trakov lahko namestimo sami, vendar je njihova življenjska doba dolga le nekaj let. Daljšo življenjsko dobo (več kot 10 let) imajo tesnila iz silikonske gume, vendar je izvedba dražja, saj utora v lesena okna ne moremo izvesti sami. S pravilnim te-snjenjem oken lahko tako prihranimo od 5 do 20 % energije za ogrevanje.
Nastavki za pipo in prho
Porabo vode lahko poleg varčne rabe učinkovito zmanjšamo z namestitvijo omejevalnika pretoka, ki ga vgradimo med glavo prhe in cevjo ali med cev prhe in pipo. Omejevalnik pretoka za prho in pipo zmanjša pretok vode, medtem ko aerator poleg tega vodi primeša zrak, kar nam daje občutek, da voda teče z enakim pritiskom in enako hitro kot prej. Poleg porabe
tako zmanjšamo tudi stroške ogrevanja vode.
Varčna razsvetljava
Kjer je le mogoče, izkoristimo naravno svetlobo, ki je očem najbolj prijazna, obenem pa tudi brezplačna. Delovne površine naj bodo zato čim bližje oknom, zavese na oknih pa naj bodo tanke in prosojne. Odvečne svetlobe se raje znebimo z dodatnimi senčili. Najvarč-nejša sijalka je ugasnjena sijalka, zato luči ugašajmo povsod tam, kjer jih ne potrebujemo.
Zlasti v prostorih, kjer sijalke delujejo več kot 30 minut na dan, so možni visoki prihranki pri električni energiji, če klasično žarnico zamenjamo z energijsko učinkovitimi svetili (energijski razred A, A+, A++). Sodobne sijalke, med katere štejemo halo-genske žarnice, kompaktne fluorescenčne in LED-sijalke, porabijo tudi do 80 % manj energije kot navadne žarnice. Njihove značilnosti se med seboj razlikujejo, zato je
smiselno izbrati tip sijalke, ki je najprimernejši za osvetlitev posameznega prostora.
Na brezplačen posvet k energetskemu svetovalcu
Pri načrtovanju in izvedbi zahtevnejših ukrepov, kot so menjava kurilne naprave, izolacija fasade ali novogradnja, lahko občani koristijo brezplačno individualno sve-tovanjev okviru državnega programa mreže ENSVET. V okviru osebnega svetovanja, na katerega se je treba predhodno prijaviti, lahko občani svetovalce zaprosijo tudi za pomoč pri izpolnjevanju vlog za nepovratne finančne spodbude in/ali ugoden kredit Eko sklada. Usposobljeni in neodvisni svetovalci mreže ENSVET delujejo v 50 lokalnih pisarnah, ki so med drugim tudi v Mariboru, Ormožu, Lenartu, Ljutomeru, Slovenski Bistrici in na Ptuju.
Katarina Kafadar in Tanja Šumrada Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad
Kolofon
Kakovost bivanja,
oglasna priloga
Štajerskega
tednika
28. marec 2017
Urednica priloge:
Simona Meznarič
Fotografije:
Črtomir Goznik
Avtorji prispevkov:
Natalija Škrlec, Mojca Vtič Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič
Celostna podoba in grafično oblikovanje:
Patricija Majcen Trženje:
Marketing družbe Radio Tednik Ptuj
2
priloga Štajerskega tednika
Tlakovci imajo dolgoletno obstojnost
m
m
Ob urejanju pohodnih in dovoznih poti je treba izbrati najoptimalnejše materiale. Med te zagotovo sodijo tlakovci, tako glede vgradnje na utrjeno tamponsko podlago in pesek in možnosti kasnejšega dviga kakor tudi vizualne raznolikosti v načinu obdelave, barvah in oblikah. Kot pravi Sandi Jančar iz podjetja Tlakovci Podlesnik, so tlakovci tudi cenovno optimalnejša varianta kot na primer kamen ter zagotavljajo dolgoletno obstojnost. Prav zato so tudi najpogostejša izbira pri oblikovanju in urejanju okolja. Tlakovci, proizvedeni s pomočjo sodobne tehnologije, so zelo odporni, na splošno je beton eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice agregatov, peskov in vode ter cementa, ki deluje kot vezivo. Ko se beton posuši, doseže veliko trdnost, ima pa tudi zelo dobre tlačne lastnosti.
''Dvorišče iz betonskih izdelkov bo z vidika funkcionalnosti in obstojnosti zagotovo služilo več generacijam. Seveda je tudi med betonskimi tlakovci lahko razlika v kakovosti, predvsem glede na to, kakšni materiali so uporabljeni pri proizvodnji tlakovcev ter sam postopek proizvodnje, pri čemer v veliki meri odtehtajo tudi izkušnje proizvajalca,'' pojasni Sandi Jančar.
Kakovostna vgradnja oziroma dobro pripravljena podlaga je pri vgradnji betonskih izdelkov zelo pomembna. To pomeni zadosten izkop, 40-60 cm, nato zasip z zmrzlinsko odpornim materialom gra-nulacije 0-45 mm (drobir, gramoz, tampon), ki ga je treba dobro utrditi. Na takšen dobro utrjen spodnji ustroj nanesemo posteljico iz peska ali drobirja, debelina mora znašati od 3 do 5 cm. Posteljica se preko podloge potegne tako, da bodo tlakovci pred končnim vibriranjem približno en
centimeter nad zahtevano višino. ''Posteljice ne vibriramo, vibriranje opravimo šele po polaganju tlakovcev. Pri polaganju tlakovcev naj bo širina fuge 3-5 mm. Polagalec mora te dimenzije upoštevati, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe tlakovcev. Pred vibriranjem je tudi treba fuge v celoti zapolniti in tlakovce očistiti. Strokovna in kakovostna vgradnja z ustreznim podustrojem je ključna za obstojnost in dolgoročno funkcionalnost tlakovane površine. Pri tem predvsem mislim obvladovanje posedanja, pravilno odvodnjavanje, padce za odtekanje površinskih voda, ustrezno fiksiranje z robniki - bočna omejitev - ter popolno izvedbo fugiranja s kremenčevo mivko,'' pove sogovornik.
Betonski izdelki so zelo odporni in imajo razmeroma dolgo uporabno dobo. Kljub temu pa so občutljivi na nekatere vplive iz okolja, ki lahko bodisi pokvarijo videz ali pa slabo vplivajo na njihovo funkcionalnost. Beton je sicer porozen material ter zaradi tega občutljiv na madeže in pronicanje nekaterih škodljivih snovi v njegovo notranjost. Med vgradnjo je zato treba
IVO Vii/ZMJOiL3Vi^, S.p.
040 880 308
Ormoška 61, Ljutomer
pri pokopališču
nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna
paziti, da betonskih izdelkov ne umažemo. V nekaterih primerih namreč madeža ne bomo mogli več odstraniti, zlasti če prodre globoko v beton. Zato moramo zlasti pri občutljivejših izdelkih, kot so razni arhitekturni elementi, stopnice, stebri, okenske obrobe in podobno, zelo paziti na čistočo pri delu. "Najpogosteje se pojavljajo madeži zemlje, malte, olja, lesa in odpadlega listja ter rja. Preden neki način čiščenja uporabimo na večji površini, je priporočljivo opraviti test učinkovitosti postopka na manjšem delcu. Na trgu obstaja več pripravkov za čiščenje betona, ki običajno vsebujejo detergente, lahko pa tudi kisline in različna topila. Pred uporabo zato vedno dobro preberimo navodila proizvajalca in upoštevajmo priporočila. Zlasti je treba
paziti pri uporabi čistil na impregniranih betonih, saj lahko pride do neželene reakcije med impregnacijskim sredstvom in čistilom. Pri čiščenju si lahko pomagamo s krtačenjem površine. Pri uporabi ščetk z jeklenimi žicami pazimo na ostanke jekla na betonu, ki lahko povzročijo madeže rje. Kovinskih krtač ne uporabljamo na gladkih površinah, kjer bi lahko pustile praske. Uporabni so tudi visokotlačni čistilci z vodnim curkom, ki pa pri površinah, tlakovanih s tlakovci, lahko izpirajo pesek iz fug in jih je nato treba dopolniti. Če se tlakovci vseeno ne dajo očistiti in nas umazanija zelo moti, seveda vedno obstaja možnost menjave posameznega tlakovca za novega, saj so tlakovci položeni le na pesek, kar je tudi ena od prednosti tlakovcev
pred alternativnimi materiali,'' razloži Sandi Jančar in doda, da so v današnjem času na voljo tudi fotoka-talitični tlakovci, ki na pogled niso nič drugačni od običajnih, imajo pa odlične samočistilne lastnosti, obstojno hidrofobno površino ter učinkovito fotokatalitsko razgrajujejo anorganske in organske spojine, naj si bodo v zraku ali na površini izdelka. S tem aktivno pripomorejo k varovanju okolja. Nekoliko manj prijetno pa je čiščenje trave, ki zraste med tlakovci. Sandi Jančar pove, da se temu pač ni moč izogniti. Dobro je vedeti, da trava nikoli ne zraste od spodaj (če je podlaga pripravljena v skladu s stroko), ampak se v fuge med tlakovci naseli od zgoraj. Najpogosteje veter in dež v fuge nanesejo zemljo ter semenke trav in plevela, ki nato vzklijejo. Te nas najpogosteje motijo in jih želimo odstraniti - običajno s puljenjem ali jih poškropimo s preparatom, da se posušijo. Sandi Jančar ob tem pojasni, da obstaja tudi možnost, da fuge namesto s kremenčevim peskom zapolnimo s posebno maso za trde fuge, vendar se moramo za takšno izvedbo odločiti že ob sami vgradnji tlakovcev, kar pa predstavlja manj naravno, cenovno pa dražjo varianto. V večini se stranke zanjo zato ne odločijo, ampak raje izberejo vsakoletno spomladansko čiščenje plevela, ko neželen plevel odstranijo in hkrati poskrbijo za rekreacijo telesa in gibanje na svežem zraku.
VSE INSTALACIJE NA ENEM MESTU
www. zg rox. s i
-	elektroinstalacije in pametne instalacije
-	strelovodi in meritve
-	domofoni in videofoni
-	ogrevanje in hlajenje objektov s toplotnimi črpalkami
-	talno, stensko in stropno ogrevanje ter hlajenje
-	klimatske naprave
-	prezračevanje z rekuperacijo -centralni sesalni sistemi
-	servis in vzdrževanje *
mfo.@zerox.si
059 03 03 05
KAKOVOST BIVAN
ja ogiasujüigga s^iigiikiga
tednika
3
Leto 2017 bo dinamično in polno sprememb
Teleing je ponudnik sodobnih širokopasovnih storitev v15 občinah Spodnjega Po-dravja in Pomurja, ki iz leta v leto dopolnjuje svojo ponudbo. Najnovejša storitev, ki jo podjetje z 20-letnimi izkušnjami na področju telekomunikacij nudi svojim uporabnikom, je tv ZDAJ. »V želji, da bi čim bolj izpolnili pričakovanja naročnikov, sledimo novostim na trgu elektronskih komunikacij in jih hitro vključujemo v našo ponudbo storitev. Tako smo že v začetku leta 2016 v digitalno televizijsko shemo vključili več kot 50 najbolj gledanih televizijskih programov z enournim časovnim zamikom in na ta način omogočili, da si lahko naročniki ogledajo svoje priljubljene oddaje, ki bi jih sicer zamudili. Konec leta smo končali investicijo v sodobno platformo za ponudbo televizijskih programov na mobilnih napravah. Novo storitev smo poimenovali tvZDAJ in omogoča ogled več kot 60 televizijskih programov iz naše ponudbe kjerkoli in kadarkoli tudi za 72 ur nazaj. V začetku tega leta smo v ponudbo vključili hibridni zunanji DVB-C sprejemnik, ki omogoča ogled televizijskih programov za
72 ur nazaj tudi na televizijskih sprejemnikih. V pripravi pa imamo tudi rešitev, ki bo omogočila, da bo ogled za nazaj možen direktno na novejših televizijskih sprejemnikih, ki podpirajo standard HbbTv, brez dodatnih zunanjih naprav in dvojnih daljincev. Storitev tvZDAJ je na voljo za doplačilo vsem našim naročnikom, ki imajo že naročene televizijske storitve. V najvišjih paketih je storitev brezplačna,« je novost predstavil direktor Teleinga Janez Smolkovič
Bakreni kabli postajajo preteklost
Med drugim je ta novost tudi napoved, da bo letošnje leto dinamično in, po besedah direktorja, polno sprememb. »Zaradi spremembe poslovnih modelov najbolj gledanih domačih komercialnih televizij in dviga cen drugih programskih dobaviteljev bomo tudi mi morali dvigniti cene storitev, vendar se bomo trudili, da bomo konkurenčen ponudnik najsodobnejših telekomunikacijskih storitev. Sprejeli bomo vse potrebne ukrepe, da izpolnimo naš glavni cilj, da do leta 2020 zgradimo brezplačen priključek na novo optično
omrežje vsem obstoječim naročnikom v omrežjih kabelske televizije. Zavedamo se, da se življenjska doba obstoječih bakrenih kablov počasi izteka in da je prihodnost v optičnih omrežjih, zato že od leta 2007 vsa razpoložljiva sredstva vlagamo v omrežno opremo za zagotavljanje naših storitev in gradnjo novih optičnih omrežij. V preteklih letih smo v občinah, kjer smo prisotni, gradili infrastrukturo za optično omrežje, zdaj pa se ukvarjamo predvsem z izvedbo povezav še nepovezanih delov sistema in zaključevanjem optične-
ga omrežja po posameznih naseljih.« Tako bodo v Tele-ingu tudi letos pospešeno nadaljevali zaključevanje širokopasovnih optičnih omrežij. »Vsi sodelavci v podjetju Teleing se zavedamo, da je naš obstoj in nadaljnji razvoj odvisen od zadovoljstva naročnikov naših storitev, zato neprestano dopolnjujemo ponudbo in veliko truda namenjamo zagotavljanju zanesljivega delovanja naših storitev.« Sicer pa podjetje Teleing storitve ponuja v omrežjih kabelske televizije, ki so ga že pred leti z lastnimi sred-
stvi nadgradili v sodobna širokopasovna omrežja. »Ob tem nudimo storitve v lastnem optičnem omrežju, ki ga gradimo že od leta 2007, in odprtih širokopasovnih optičnih omrežjih -OŠO. Trudimo se, da imamo v ponudbi več raznovrstnih paketov, da lahko res vsak naročnik izbere paket storitev po svoji meri. Naročniki lahko izbirajo med več kot 60 različnimi paketi, ki vsebujejo sedem različnih televizijskih shem in pet hitrosti širokopasovnega dostopa do interneta - od 10 Mbit/s pa vse do 100 Mbit/s - ter cenovno ugodno digitalno
telefonijo. Naša ponudba je na območju vseh občin enaka, razlikuje se glede na tip omrežja.«
Spletna trgovina in mobilna telefonija
Podjetje Teleing omogoča tudi mobilno telefonijo, in sicer v okviru omrežja drugih operaterjev. »Prednost mobilne telefonije, ki jo imamo sedaj v ponudbi, je, da so vsi klici iz našega fiksnega omrežja na mobilne številke, ki so pri nas, brezplačni. Letos bomo ponudbo mobilnih storitev še dopolnjevali.« Ob zagotavljanju televizijskih, mobilnih, internetnih storitev imajo tudi spletno trgovino. »Na željo naročnikov smo v letu 2015 začeli prodajo razne terminalne opreme, ki jo naročniki potrebujejo za uporabo naših storitev. V spletni trgovini na naslovu http://trgovina.teleing. com/ lahko naročniki izbirajo med bogato ponudbo televizijskih sprejemnikov, prenosnih in namiznih računalnikov, tablic in mobilnih telefonov ter druge opreme. Plačilo lahko opravijo na 24 obrokov, znesek se prišteje k položnici za mesečno naročnino na naše storitve,« je še povedal Smolkovič.


4
KAKOV^gy^NJ^gJiijia priloga Štajerskega tednika
Tudi v majhnem vrtu se lahko
skriva pravo bogastvo
Ob ureditvi tako majhnih kot velikih vrtov je dobro, da upoštevamo in spoštujemo naravne zakonitosti. Tako nam bo vrt v vsej svoji lepoti služil dalj časa. Kot pravi Anita Bolčevič iz Prleškega vrta, se pri majhnih vrtovih držimo pravila, da sadimo nižje in ožje rastline, tako bomo z zasaditvijo zadovoljni več let. Priporoča, da zasadimo rastline, uporabne za kuhinjo, odišavljenje prostorov, nego telesa ali za šopke. Pri odločitvi o ureditvi našega koščka zemlje je dobro, da premislimo, kaj želimo - samo zelenico, okrasno gredo z zelenico, vrt, skalnjak, sadni del ali kaj drugega, kar nam dopušča prostor.
''Če imamo na vrtu samo zelenico, upoštevajmo pestrost le-te. Na njej naj bodo trobentice, regrat, marjetice, detelja in trpotec, torej rastline, ki imajo v našem okolju širši pomen. Med prvimi na naši zelenici zacveti regrat. Čebele, ki so porabile hrano čez zimo, iščejo nove zaloge, z regratom pa jim omogočimo in olajšamo nabiranje cvetnega prahu. Uporabe pesticidov in mi-

■	m

% ,!» m
Wr ■ 1
V? ■
-V V :
¿¡ar' 1 i^í-yv^ »7
iÉfeÉH^
■■ M
neralnih gnojil na vrtovih ne priporočam. Zelenica, ki je negovana na ljudem, živalim in rastlinam prijazen način, je primerna za otroško igro, kjer lahko otroci nabirajo različne rastline in brezskrbno bosi skačejo in se kotalijo po njej,'' pojasni. Pri vključevanju zelenjavnega vrta v naš košček okolja Anita Bolčevič svetuje, da se izogibamo visokih gred
in vrt uredimo pri tleh. Na jesen ga pošteno prekoplje-mo z motiko ali štiharico in pustimo, da narava čez zimo opravi vse potrebno. Ob prekopavanju dodajmo tudi pravilno pripravljen in zorjen kompost, ki ga lahko pripravimo v senčnem delu vrta. Zemlja na vrtu naj bo prekopana in odprta, da lahko sprejme vodeni del s snegom in nizkimi tempera-
POMLAD
d.o.o.
Dtopclom
skupina
Visoko pokrlvna notranja zidna barva.
Oglejte si naš aktualni akcijski katalog na www.pomlad-doo.si
POMLAD d.o.o., Gerečja vas 36 b, 2288 Hajdina, T:: 02/799 0100, pomlad.doo@siol.net
turami. Tako bodo potrebe po zalivanju vrta čez leto manjše, rastline bodo odpornejše na bolezni in škodljivce.
Pri okrasnih rastlinah lahko po besedah sogovornice kombiniramo zimzelene rastline: bor, brin ali macesen. Priporoča tudi zel-nate trajnice (plahtica, ameriški slamnik, teloh), nižje grmovnice (sivka, vrtnice, trdoleska, leska, hortenzije, forzicija), jago-dičevje ( ribez, maline, robide, borovnice, ameriške borovnice, aronija, šmarna hrušica, kosmulje) in čebulnice (mali zvonček, veliki zvonček, krokosi, hrušica, narcise, tulipani). ''Pri zasaditvi izključno okrasnega vrta upoštevamo pestrost rastlin: večje, manjše in njihovo barvno raznolikost, s čimer omogočimo večjo biotsko raznovrstnost. Različne barve cvetov privabljajo različne žuželke, ki imajo za naš vrt širši pomen. Prav tako lahko vključimo v naš vrt 'hotel za žuželke' in omogočimo bivanje koristnim žuželkam in tistim, ki povzročajo škodo. Nekatere žuželke poskrbijo za
oprašitev, druge odstranijo škodljivce, nekaterim enostavno omogočimo bivanje v 'hotelu za žuželke', da jih zvabimo stran od naših rastlin,'' pojasni sogovornica. Glede na to, da danes nimamo veliko časa za pletev naših gredic, pod rastline položimo folijo in nasujemo zastirko iz naravnega lubja, sekancev, vulkanskega ali drugega okrasnega kamna. Če želimo na našem vrtu imeti skalnjak, ga umestimo v najbolj sončen del vrta. Vanj posadimo rastline, ki nimajo velikih potreb po vodi. Če zasadimo še uporabne rastline, nam bo skal-njak služil na več načinov. ''Posebno pozornost namenimo tudi potem, ki nas vodijo na različne dele našega vrta. Držimo se pravila, da do rastlin, ki jih bomo uporabljali v kuhinji ali za nego telesa ali odišavljenje prostora, uredimo najkrajše poti. Za tlakovanje poti lahko izbiramo med najrazličnejšimi naravnimi materiali iz lesa ali kamnov. Pazimo le, da so ti dobro utrjeni in da niso spolzki,'' svetuje Anita Bolčevič.
Güu

DIAMANTNO REZANJE, VRTANJE IN BRUŠENJE ARMIRANEGA BETONA
Dravinjski vrh 63, 2284 Videm pri Ptuju WWWJHiranSI
I ui^JM/iJOii^jj^
yjtfMJí
H mmm tHM

02 76 10 552 02 76 10 553 miral@amis.net
Miran Krajnc s.p.
¡9 041 416 444
Načrtujemo, urejamo in vzdrzujemo zunanje površine poslovnih in zasebnih objektov, zelenice ter cvetlične grede. Bogate večletne izkušnje zagotavljajo, da so storitve
tel.: 02 79 95 546/041528 002 e-pošta: info@ekotal.si
EKOTAL čiščenje in urejanje okolja d.o.o. Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo
KAKOVOST BIVAN
ja	Štajerskega
tednika
5
KOPALNIC
is é^X 0-i lr iO-
za udobne/še bivanje
SALON KERAMIKE IN KOPALNIC
Nova vas pri Markovcih 103, telefon 02 754 00 90
otlos concorde
puris
CERAMICHE	„ „ , „	<>*>> ,
SUPERGRES BALDOCER |g0VaBell
Keramika v stanovanju - idealna v kombinaciji s talnim gretjem
Med klasične, še zmeraj priljubljene materiale, ki jih uporabimo za naša tla, sodi keramika. Če jo primerjamo z drugimi materiali, ki jih uporabljamo v bivalnih prostorih, ima keramika precej prednosti. Danijel Fartek iz podjetja MCK pojasni, da je keramika vzdržljiva in enostavna za vzdrževanje. "Poleg tega je zelo odporna na obrabo, pa tudi na vodo, ogenj in ultravijolično sevanje. Keramika ob izpostavljenosti visokim temperaturam (npr. v primeru požara) ne oddaja strupenih snovi, zaradi uporabe naravnih mineralov v keramiki, ko se le-ta žge pri 2300 stopinjah Celzija, tudi ne spreminja videza in nanjo ne vplivajo UV-žarki.'' Keramika je raznovrstna, domišljija oblikovalcev ne pozna meja. Dobimo jo v imitaciji tekstila, lesa, kamna, prodnikov, pa tudi raznih barv in vzorcev. Možnih kombinacij je neskončno, saj je keramika lahko matirana, sijajna, satinirana, uporabljamo jo lahko zunaj, znotraj, na ravnih površinah, na okrogli-nah, v suhih in tudi mokrih
prostorih. ''Zaradi svojih tehničnih lastnosti je keramika odlična izbira za visoko frekventne prostore, kot so nakupovalni centri, letališča ali trgovine. Za razliko od preostalih materialov je vzdrževanje keramike zelo enostavno, s čimer se izognemo stroškom obnove, keramika pa je tudi zelo odporna na praske in enostavna za čiščenje. Komponente, ki sestavljajo keramiko - to so pesek, glina in steklo - je moč reciklirati, torej gre za obnovljive
vire, ki imajo zato majhen vpliv na naravo,'' pojasni Fartek.
V kopalnicah keramiko uporabljajo že od nekdaj, saj začetki keramike segajo v 9. stoletje pr. n. št. Ob souporabi talnega gretja pa je keramiko moč uporabiti v vseh prostorih - predvsem bivalnih. Včasih so se zaradi hladnega občutka manj odločali za keramiko, danes pa vedno pogosteje. Keramika je odličen prevodnik toplote, hitro akumulira toploto in jo dolgo oddaja.
Prav zato se investitorji vedno pogosteje odločajo za keramiko tudi v prostorih, kjer to včasih ni bila praksa, torej tudi v spalnicah in dnevnih sobah. ''Predvsem danes, ko dimenzije keramike postajajo vse večje, je pomembna priprava podlage. Bistvenega pomena je predvsem ravna podlaga, saj bomo le tako na koncu dosegli želen učinek. Prav tako morajo biti podlage čiste, suhe in brez prahu. Stranke običajno želijo čim manjše
velikosti fug, prav zato pa je pomembno, da so stene, na katere bomo keramiko polagali, res ravne. V mokrih prostorih, kot je recimo tuš kabina, je treba pred polaganjem pripraviti hi-droizolacijo, da voda ne bo prodirala v tlak ali spodnje in sosednje prostore, o pripravi podlage pred pričet-kom polaganja keramike pojasni Danijel Fartek. O tem izpostavi še prednosti keramike glede vzdrževanja in čiščenja, za katere pravi, da jih je ogromno. V primerjavi z lesom keramike ni treba ne obnavljati, brusiti in ne lakirati. Če izberemo kakovostne materiale, bo keramika več desetletij ostala enaka, kot je bila ob nakupu. Predvsem pa je keramika neobčutljiva na vlago, zaradi česar je še vedno prvi izbor pri opremljanju kopalnic. Keramične stenske in talne obloge prav iz tega razloga uporabljajo v ga-stronomiji, v laboratorijih, kjer je pomembno, da je moč površine, na katerih se pripravlja hrana ali izvajajo določene operacije, enostavno in hitro očistiti.


LJ

6
KAKOV^gm^NJ^iJiijia priloga Štajerskega tednika
m
m
oo
Pri ravni strehi so ključnega pomena kakovostni materiali in izvedba
Še nedolgo nazaj so bile ravne strehe v našem okolju precej redke in nenavadne, v zadnjem času pa jih videvamo vse pogosteje. V primerjavi s klasičnimi strehami nudijo maksimalno prostorsko izkoriščenost, saj omogočajo izkoriščenost najvišje etaže bivalnega prostora in tudi zunanjosti, saj jih lahko ozelenimo. Prav tako se z ravno streho izognemo stroškom izdelave ostrešja. Ob izvedbi ravne strehe moramo poskrbeti za tri vrste izolacije: toplotno, zvočno in hidroizolacijo. Toplotna izolacija poleg ustvarjanja ugodnih bivalnih razmer pod samo streho preprečuje tudi nastanek kondenza v konstrukciji ter večja raztezanja in krčenja zaradi toplotnih sprememb. Toplotna izolacija naj bo izdelana iz kakovostnih materialov, ki prenesejo obremenitve na ravnih strehah. Te namreč nastanejo že pri izdelavi izolacijskih slojev, pri pohodnih strehah pa nastanejo tudi obremenitve zaradi teže. Toplotna izolacija mora predstavljati zaprt sloj brez toplotnih mostov.
Pri ravnih strehah je izjemno pomembna izvedba hidroizolacije. Ta namreč varuje objekt pred vdorom meteorne vode in pred drugimi padavinami. Prav ta sloj izolacije je najbolj izpostavljen mehanskim in vremenskim vplivom. Kot pravi Jurij Zemljič iz podjetja HidroJur, je treba tako pri gradnji celotnega objekta kot tudi pri projektiranju ravne strehe dosle-
dno upoštevati predpise in zakonitosti gradbene fizike - smernice IFD, ki se nanašajo predvsem na izvedbo konstrukcij in tehnologijo izvedbe ravnih streh. Poleg tega je treba upoštevati še pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, ki skrbi za pravilno izvedbo ravne strehe, upoštevaje kriterije varčevanja z energijo in strokovna pravila gradbene fizike.
Ob tem je seveda treba uporabiti kakovostne materiale. Jurij Zemljič pojasni: ''Danes izvajalci najpogosteje uporabljajo tri vrste hidro-izolacije oziroma kritine ravnih streh: hidroizolacije iz polimernih bitumenskih trakov z vložkom iz poliestrskega filca, mehke strešne trakove iz umetnih mas (PVC-P, FPP, EVA in PE-C-E-PW ...) in kompozitne strešne trakove na osnovi EPDM. Za vse te materiale je značilno, da so odporni proti staranju in velikim temperaturnim razlikam, poleg tega pa jih je mogoče vgraditi z enostavnimi tehnološkimi postopki.'' Dobra hidroizolacija ravne strehe je sestavljena iz več
slojev. To so nosilna AB-plo-šča, naklonski beton, parna zapora, toplotna izolacija, hidroizolacija in UV-zaščita. Ob tem sogovornik pojasni, d a mora imeti tudi ravna streha rahel naklon, ki znaša okoli dva odstotka, in sicer z namenom odtekanja vode. Kljub temu je pri ravni strehi ključno, da je za odvajanje meteorne vode dobro poskrbljeno. Padci morajo biti skrbno speljani v horizontalne ali vertikalne odtočnike. Izvedemo lahko zunanje ali notranje odvodnjavanje. Zunanje je običajno urejeno s horizontalnimi lovilci deževnice, iztok iz teh lovilcev pa lahko speljemo vertikalno ob fasadi. Takšen način je cenejši, pa vendarle je v praksi bolj priljubljeno notranje odvodnjavanje. To pomeni, da vodo zajemajo točkovni odtočniki, ki s strehe ne odvajajo samo meteorne vode, ampak tudi vodo iz drugih slojev ravne strehe, kot je recimo izolacija. Voda iz odtočnikov se nato zbere v ceveh, skozi konstrukcijo pa jo odvedemo v meteorno kanalizacijo.
Jurij Zemljič ob tem pojasni, da so napake, ki jih običajno delamo pri izvedbi ravne strehe, predvsem izbira manj kakovostnih materialov in nestrokovna namestitev, kar pa posledično prinese zamakanje in nezadovoljstvo z izbiro ravne strehe, poleg tega pa še dodatne stroške popravil.
DIMNIKARSTVO ZAVRŠNIK PTUJ
Anželova ulica 24, Ptuj 02 746 70 01 041 345 656
' čiščenje/pregled kurilnih in dimovodnih naprav * meritve emisij dimnih plinov * antlkorozijska zaščita kurilnih naprav
Z vami že 27 let dimnikarstvo. zavrsnik@siol. net
Stanovanjski krediti nove generacije
Odplačilna doba kredita do 30 let. Vodenje kredita 0 € .
Do 100% neodplačanega kredita krije zavarovanje NLB Vita Odgovorna*.
Qnlb
www.stanovanjskikredit.si
01 477 20 00
*V primeru smrti kreditojemalca, ki ima sklenjeno življenjsko zavarovanje pri NLB Vita d.d. Zavarovalnica, ki trži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, znesek osnovnega kapitala: 7.043.899,19 EUR, matična številka: 1834665. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d., Ljubljana. Banka pri tem nastopa kot zavarovalna posrednica ter v zvezi z zavarovanjem nima obveznosti ali jamstev. Zavarovanje NLB Vita Odgovorna ni depozit in ni vključeno v sistem zajamčenih vlog. NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d.
REZANJE, VRTANJE IN BRUŠENJE BETONA TER DRUGIH GRADBENIH MATERIALOV
SLAVKO OZMEC S.P. CVETKOVCI 62, 2273 PODGORCI GSM 041 359 026 E-mail dobbs@siol.net
spletna stran www.dobbs.si
KAKOVOST :
taieijkea
tednika
7
Arhitektura je nenehna kreativna igra
Arhitektura je ena najlepših, a morda tudi najtežjih ustvarjalnih dejavnosti. Zahteva tehnično in organizacijsko verodostojnost, umetniško moč in tudi naklonjeno okolje. Šele ko se vsi ti pogoji srečajo, so ustvarjene možnosti, da nastane res kakovostno arhitekturno delo. Arhitekt je zavezan javnemu interesu. Je mediator, ki s svojim znanjem in pronicljivostjo usklajuje posamične z javnim interesom. Zato pogosto pravimo, da arhitektura ni poklic, temveč poslanstvo.
''Arhitektura je nedvomno najkonkretnejše ogledalo družbe. Je fizična manifestacija njene materialne in duhovne razvitosti, kulture, odnosa do prostora, njenih fobij in privilegijev, tabujev in fetišev. Ničesar ne moremo prikriti, kar se dogaja v družbi, ne da bi se slej ko prej izdalo in se pojavilo kot materialni odsev v našem urbanem ali krajinskem okolju. Arhitekt je medij, a tudi mediator, skozi katerega se prevajajo nevidni družbeni odnosi in norme v svet vidnih, otipljivih struktur,''

pojasni prof. mag. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani in ptujski mestni arhitekt. Ob tem doda, da sodi arhitektura s svojo plastovito-stjo med najkompleksnejše ustvarjalne poklice. Arhitekti morajo imeti širši filozofski uvid v dialektično razumevanje sveta. Le v tako razširjenem obzorju so sposobni poiskati celovite in inovativne odgovore na zapletena vprašanja, ki jim jih zastavlja sodobna družba. Načrtovanje objektov in mest je prav gotovo
Nov salon dekorative na Ptuju
Trgovina Hamler, ki deluje na področju zunanje in notranje arhitekturne dekoracije, je pred kratkim odprla svoja vrata v Q-cen-tru na Ptuju. Notranji prostor trgovine je za obiskovalca prav posebno doživetje, saj je urejen v industrijskem slogu, ki ga je lastnik in dekorater ter umetnik Toni Hamler uredil sam. V trgovini Hamler boste našli pravo izbiro vsi tisti, ki želite v svoje prostore vnesti dobro počutje z dekorjem na stenah. Ponudba obsega vse od izjemno velikega izbora stenskih tapet, fototapet, različnega stenskega dekorativnega materiala, šablon, nalepk, stenskih štukaturnih profilov do vsestransko uporabnih materialov za pleskarje. Včasih nemogoče želje in zamisli pri urejanju sten v stanovanjih in hišah so sedaj postale povsem uresničljive! Ne samo zaradi velike izbire materialov, ki
3 ...
Ï »
r-T!
■H


iS

vizionarska dejavnost, saj verjamemo, da bodo naši izdelki učinkovali na ljudi in družbo v skladu z našimi pričakovanji.
''Pri ustvarjanju arhitekture na splošno še danes dokaj uspešno uporabljamo tri Vituvijeva načela, ki jim mora odgovarjati vsako kakovostno arhitekturno delo. To so trdnost (firmitas), uporabnost (utilitas) in lepota (venustas). Po mnenju evropske komisije je urejen in kakovostno oblikovan prostor, vključno z arhitekturo, stvar javnega interesa,
jih ponujamo, temveč tudi zato, ker nudimo kakovostno izvedeno delo: kakovostno polaganje tapet, montažo štukaturnih profilov in izvedbo vseh stenskih dekorativnih efektov (videz betona, metalni efekti ...). Pri svojem delu uporabljamo različne tehnike in stile dekoracije ter se še posebej posvečamo detajlom, ki vašemu prostoru vdahnejo dušo.
Vljudno vabljeni v naš salon Hamler, kjer najdete pestro ponudbo najnovejših trendov za stene. Naj vaš dom odraža posebno in čarobno ozračje! Lokacija trgovine: Q-center Ptuj, Puhova ulica 21, 2250 Ptuj Kontakt: tel. 059 029 293 ali 041 706 555 e-pošta: ptuj@tonihamler.com Pripravila: Jerneja Hamler
zato je poklic arhitekta en od petih evropsko reguliranih poklicev, za katere Evropska unija zahteva poenotene študijske programe. Študijski programi arhitekture morajo zagotavljati potrebne kompetence iz treh temeljnih stebrov znanja, in sicer naravoslovno-teh-ničnih znanj (trdnost), hu-manistično-družboslovnih znanj (uporabnost) in kom-pozicijsko-oblikovalskih in projektantskih znanj (lepota),'' pojasni Gabrijelčič. Ob tem doda, da prav kompo-zicijsko-oblikovalska znanja ločijo arhitekturo od drugih poklicev, povezanih z gradnjo. Z njimi arhitekt oblikuje v prostoru primerno atmosfero, ki omogoča, da se ljudje v objektih in naseljih počutijo prijetno, zato so tudi bolj ustvarjalni. Torej je estetika prostora tudi ekonomska kategorija. ''Petletni študij uravnoteženo pokriva teoretične in praktične vidike usposabljanja arhitektov ter zagotavlja, da si pridobijo vsaj naslednja znanja, veščine in kompetence: sposobnost arhitekturnega projektiranja, ki izpolnjuje tako estetske kot tehnične zahteve, ustrezno poznavanje zgodovine arhitekture
EMIS, Dušan Perneks.p., Trdobojci 80,2285 Zg. Leskovec opravlja stroritve elektroinstalaterstva, montaže avtomatik za centralno ogrevanje. GSM: 041 802 820
in arhitekturnih teorij ter z njimi povezanih umetnosti, tehnologij in družbenih ved, poznavanje upodabljajočih umetnosti kot vpliva na kakovost arhitekturnega projektiranja, ustrezno znanje o urbanizmu in prostorskem načrtovanju ter veščine, potrebne za načrtovanje ter razumevanje odnosa med ljudmi in zgradbami, med zgradbami in njihovim okoljem ter razumevanje potrebe, da se zgradbe in prostori med njimi prilagodijo potrebam ljudi in njihovim medsebojnim razmerjem. Prav tako študij zagotavlja razumevanje poklica in vloge arhitekta v družbi, zlasti pri pripravi idejnih zasnov, ki upoštevajo družbene dejavnike, razumevanje raziskovalnih metod in metod za pripravo idejne zasnove projekta, razumevanje prostorskih, arhitekturnih in gradbenih načrtov ter konstrukcijskih in tehničnih problemov, povezanih z načrtovanjem stavb, ustrezno poznavanje fizikalnih problemov, tehnologij in delovanja stavb, potrebne veščine za projektiranje, ki omogočajo izpolnjevanje zahtev uporabnikov stavb v okviru stroškovnih omejitev in gradbenih predpisov, ter ustrezno poznavanje izvajanja del, organizacije, predpisov in postopkov, vpletenih v uresničevanje projektnih zasnov, in vključevanje načrtov v sistem celovitega prostorskega načrtovanja,'' pojasni Gabrijelčič. Po končanem študiju lahko arhitekti pridobijo poklicno licenco na osnovi primerne univerzitetne izobrazbe, praktičnih strokovnih izkušenj in opravljenega strokovnega izpita. ''Za nekoga, ki ima likovni talent in je ustvarjalen, radoveden in strasten, je arhitektura nenehna kreativna igra in vznemirljiv način življenja. Ker je izobrazba arhitekta tako raznolika, ni naključje, da najdemo arhitekte kar v 28 različnih poklicih. Kajti medtem ko smo še včeraj napovedovali, da bo človek v življenju zamenjal tri službe, danes ugotavljamo, da bo po vsej verjetnosti zamenjal kar tri poklice. In široko znanje arhitekta nam to omogoča,'' zaključi Peter Gabrijelčič.
VODOVOD IN OGREVANJE
ENERGOVOD - KRUŠIČ & CO d.o.o., Zgornja Pristava 33, 2323 Ptujska gora, GSM 041 704 355. E-mail energovod. krusic@siol.net
m
c®)


o
KAKO\U\NJMjia priloga štajerskega tednika
Zamenjava stavbnega pohištva zahteva zadostno prezračevanje prostorov
Stavbno pohištvo, ki smo ga vgrajevali v preteklosti in ga poznamo kot termopan, vezana ali škatlasta okna, ima slabe toplotno izolativne lastnosti. Skozi starejša okna v primerjavi z novimi energetsko učinkovitimi okni izgubljamo tudi do trikrat več toplotne energije.
Kakšna okna izbrati?
Razlike med materiali so se s sodobnimi tehnološkimi postopki močno zmanjšale, zato je danes izbira materiala pogosto bolj stvar osebnih želja, medtem ko je bistvenega pomena predvsem zasnova okna. Vsa okna in vrata morajo biti izdelana po določenih standardih, ki vsebujejo natančne zahteve o trpežnosti okna na obremenitve vetra, nepropustnosti za vodo in prepustnosti zraka na pripirah. Zelo pomemben dejavnik je tudi toplotna
prehodnost celotnega okna, saj morata biti faktorja toplotne prevodnosti okna in okvirja čim bolj izenačena, da med njima ne prihaja do toplotnega mostu ter posledično kondenziranja. Na skupno toplotno prehodnost stavbnega pohištva vpliva več elementov. Ti vključujejo profil okvirja (PVC, les ali kovina), način zasteklitve (dvo- ali trosloj-
na), plin med steklenim prostorom, distančnik med zasteklitvami in nizkoemi-sijski nanos na notranji površini stekla. V stanovanjske stavbe je skladno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah dovoljeno vgrajevati stavno pohištvo skupne toplotne prehodnosti Umax = 1,3 W/m2K za okna z lesenimi ali PVC-pro-fili ter Umax = 1,6 W/m2K za okna iz kovinskih profi-
lov. Za vrata je dovoljena toplotna prehodnost Umax = 1,5 W/m2K. Prav toliko kot pravilna izbira stavbnega pohištva je pomembna tudi pravilna vgradnja.
Nujno je pravilno in zadostno prezračevanje
V veliko primerih se po zamenjavi stavbnega pohištva pričnejo težave s plesnijo, kar je posledica kondenzaci-je vodne pare na površinah oken in sten. Če se plesen pojavi po zamenjavi stavbnega pohištva, lahko skoraj z gotovostjo govorimo, da je vzrok temu nepravilno oziroma nezadostno prezračevanje.
Po predpisih bi se zrak v stanovanju moral v celoti izmenjati v dveh urah. V sodobnih pasivnih in nizko-energijskih hišah - stanovanjih za izmenjavo zraka
skrbi prezračevalna naprava z rekuperacijo toplote. V stavbah brez »prisilnega« prezračevanja pa to storimo na »naraven« način, torej z odpiranjem oken in vrat. Zračenje z odpiranjem oken lahko izvajamo na dva načina. Najprimernejše je kratkotrajno intenzivno zračenje z na stežaj odprtimi okni, kar izvedemo tri- do petkrat na dan, tako da okna odpremo za 5 do 10 minut. Zračenje s priprtimi oziroma nagnjenimi okni, ki ga izvajamo skozi večino dneva in noči, pa po drugi strani ni priporočljivo zaradi velikih toplotnih izgub ter ohlajevanja zidov in tal v območju oken.
Več o mreži ENSVET, spodbudah in kreditih Eko sklada za okoljske naložbe na www.ekosklad.si.
Miran Kreslin, dipl. inž. grad., energetski svetovalec mreže ENSVET
Pri načrtovanju novogradnje je treba upoštevati strukturo terena
Preden se lotimo gradnje novega objekta, je treba pridobiti informacije o lokaciji, na kateri želimo graditi. Kot pravi Boštjan Najžar, višji svetovalec za okolje in prostor na Občini Ormož, je podatke o lokaciji najbolje pridobiti s pomočjo lokacijske informacije. Le-ta vsebuje podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge pogoje, kot jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti, ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju. Lokacijski informaciji je priložena tudi kopija kartografskega dela prostorskega akta.
''V lokacijski informaciji so navedeni naslednji podatki: vrsta gradnje oziroma drugih del in vrsta objekta, podatki o zemljiški parceli, za katero se izdaja lokacijska informacija (parcelna številka, katastrska občina, objekti na parceli) in prostorski akti, ki veljajo na območju zemljiške parcele. V primeru, da se parcela ureja še s katerim od podrobnejših načrtov (občinski podrobni prostorski načrt, lokacijski, ureditveni, zazidalni načrt ...), se navedejo tudi ti, oziroma če je parcela del državnega prostorskega načrta, se navede le-ta. Tukaj je navedena tudi enota urejanja prostora, kjer so za vsako
enoto urejanja prostora navedeni režimi (to pomeni, ali je v določeni enoti poplavno območje, erozija, kulturna dediščina, naravna dediščina in podobno). Ob tem je naveden splošni člen prostorsko izvedbenih pogojev ter člen, v katerem so navedeni podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji za določeno enoto urejanja prostora,'' pojasni Najžar in doda, da so v lokacijski informaciji navedeni še podatki o namenski rabi prostora (navedena je osnovna in podrobnejša namenska raba zemljišča, na katerem se namerava izvajati poseg - to pomeni, ali je zemljišče stavbno, kmetijsko, gozdno ...), podatki o območjih varovanj in omejitev, vrste
dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen, merila in pogoji za graditev objektov in izvedbo drugih del, prostorski ukrepi ter podatki o varovanju in omejitvah po posebnih predpisih (zavarovana območja in objekti naravne in kulturne dediščine po občinskih predpisih ter vodovarstve-na območja, varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture, v katerih je zemljišče). ''Podatke iz občinskih evidenc Občina vključuje v lokacijsko informacijo, ki jo lahko investitorji pridobijo najkasneje v 15 dneh. Podatke, ki jih ne vodi Občina, lahko investitorji pri-
dobijo pri posameznem nosilcu urejanja prostora, torej tistem, ki izdaja projektne pogoje in soglasja k projektni dokumentaciji. To so informacije, ki jih je dobro upoštevati. Ko se nekdo loti investicije ter pridobi projekte in pogoje za načrtovanje, jih mora upoštevati. Projektant mora pri načrtovanju upoštevati veljavno zakonodajo in predpise s posameznega področja. Če je neka investicija na poplavnem območju, je to treba upoštevati pri načrtovanju, saj so bili za to izdani določeni pogoji oziroma so ti pogoji že zapisani v prostorskem aktu,'' pove Najžar.
Bernarda Horvat Antolič iz podjetja TMD Invest ob tem
pojasni, da na podlagi pridobljenih projektnih pogojev in soglasij, ki jih je treba v celoti upoštevati, nato izdelajo projektno dokumentacijo za izdajo gradbenega, dovoljenja, šele po pridobljenem in pravnomočnem gradbenem dovoljenju lahko začnemo graditi. Če ne upoštevamo prostorskega akta, izdanih projektnih pogojev in soglasij, gradbeno dovoljenje ne bo izdano, brez tega pa se gradnja ne more začeti.
Tudi Boštjan Najžar pravi, da je zelo pomembno, da vse te podatke pridobimo, saj naj bi se vsakdo zavedal, da mora v primeru gradnje na poplavnem ali plazovitem območju prevzeti odgovornost. ''Ko pride do poplav ali plazu, običajno investitor ni nič kriv in se krivda vali na vse druge, čeprav je običajno predlagal spremembo namembnosti zemljišča. Če se sprememba namembnosti zemljišča zavrne zaradi take ali drugačne omejitve na zemljišču, so krivi vsi drugi, le predlagatelj ne, kljub opozorilom na možne posledice. Tu je težko odgovoriti, na kakšni osnovi so se pripravljali prostorski plani pred nekaj desetletji, še posebej z vidika določanja stavbnih zemljišč, vendar lahko rečem, da se je to v zadnjem času precej zaostrilo,'' še pojasni.