PORABSKO ŽIVLJENJE V BESEDI IN SLIKI str. 2 AVGUST PAVEL str. 3 ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 11. januarja 1996 Leto VI, št. 1 EŠKE EDNO SÜJO LETO? Tau, ka de ‘96. leto tö süjo leto, so vendar lidjé čütili po cejlom rosagi že na silvestrovo tö. Tak smo bola na tija pa malo Žalostno slobaud vzeli od staroga leta. Nej bilo nej divjanja (vej pa tau tak nikoma ne fali), dapa kakšnoga völkoga veseldja tö nej. Eške miren pa mili obraz našoga predsednika nam nej dosta vüpanja dau, gda nas je po paunauči pozdravo pa nam je dau edno völko petko (ötöst), ka smo se prej lani dobra obnašali. Tak mi kak država! Prej smo vse zdržali. Istina, ka smo prej vsigdar obečavali, ka tau tak ne more tadala titi. Gnauk so školnicke pa lerance malo štrajkale, gnauk zdravniki pa sestre po špitalaj, parkrat so nas železničarji poštüvali, ka prej ka bau, če nedo cugi vozili. Dapa tak po istinskom je nigdar nej paučilo. Zatok nas je pa te lekar predsednik povalo, ka prej vse zdržimo. Eške tau tö, če do nam prej drva na plečaj sejkali. Pa te vendar tau nauvo ‘96. leto tö zdržimo, če rejsan süjo bau. Istina, ka nam te drugi predsednik (ministrski) obečavla, ka de prej prauti konca leta že baukše šlau. Dapa tau njemi vcejlak ne vörvlejo ranč tisti nej, steri so z njim vküp v kormanji (na vladi). V tisti stari cajtaj so zatok na tau fejst skrb meli, da bi pred Svetki pa silvestrovo nej cejne zdi- gavali. Prej naj narod ma mime praznike pa naj se veseli. Zdaj se tau več nika ne šte. Cejne tak rastejo, kak naure gobe po deždji. Ka de bole drago v nauvom leti? Vse! Hrana, vrastvo. Več plačate na pošti, če te pisma ali pake pošilali skurok za 20 procentov. Baukše bau, če te v nauvom leti menje telefonejrali, ka de vas tau tö več koštalo. Bole drago mo se vozili z avtobusi, po cugaj, več mo plačüvati za vodau, za tau, ka nam smetke vkraj vozijo... Pa te smo eške nej gučali o bencini. Lani smo vsigdar tau gučali, ka nej istina, ka tak daleč pridemo, ka de liter bencina več kak stau forintov košto. Dapa te den je tö prišo. Istina, ka so lani bar na tau pazili, ka so tak pomalek - stopaj za stopajom - zdigavali, en forint, dva forinta, tri... Zdaj so nam pa nagnauk za 10 forintov po-dražili bencin. Tau se pravi, ka de nas pa več ojdlo v Slovenijo po bencin. Eške sreča, ka mi tü pri granici nejmamo daleč. Pa kak vögleda, z devizami tö nemo meli probleme. Vej pa od 1. januara leko küpite na bankaj telko dolarov, mark, šilingov pa baug vej, ka vse, kelko ščete. Pa kelko pejnez mate. Če vam po tistim, gda vse stroške (kiadásokat) vöplačate, eške kaj ostane. Marijana Sukič 2 Slovenski koledar (in knjižni dar) 1996 PORABSKO ŽIVLJENJE V BESEDI IN SLIKI Slovenski koledar je izšel enajstič zapored. Skupaj s koledarjem s(m)o porabski Slovenci (in tisti, ki se zanimajo za to narodnostno skupnost) dobili tudi knjigo kratkih zgodb treh prekmurskih (slovenskih) avtorjev (Feri Lainšček, Milan Vincetič in Miki Roš), z ilustracijami akademskega slikarja Franca Mesariča. Koledarje v 1000 izvodih natisnila murskosoboška Solidarnost, pripravila pa Zveza Slovencev na Madžarskem. Prvi samostojni Slovenski koledarje izšel leta 1986 pri Demokratični zvezi južnih Slovanov. Dotlej s(m)o imeli Porabski Slovenci svoj del v skupnem koledarju s hrvaško in srbsko manjšino. Leta 1986 sicer še ni bilo govora o demokratičnih (političnih) spremembah in tudi za “železno zaveso” se ni vedelo, kdaj bo padla. Zaznavne pa so bile pobude mladih porabskih izobražencev in tudi pripravljenost tedanjega generalnega sekretarja dr. Marina Mandiča za večjo samostojnost porabskih Slovencev pri uresničevanju narodnostne politike. V Pozdravu bralcem zato beremo: “Tudi med Slovenci obstaja skupina prosvetnih delavcev, ki so sposobni, da postanejo zastavonoše svoje narodnosti. S to izdajo želimo podpreti njihovo delo. ” To se je res zgodilo, Slovenski koledar z letnico 1992 pa je prvič izdala Zveza Slovencev. V enajstih Slovenskih koledarjih je na okoli 1250 straneh zajeto v besedi in sliki dogajanje med porabskimi Slovenci ali v neposredni povezavi z njihovim življenjem. K slednjemu sodijo zlasti teme, v katerih avtorji obravnavajo bogato in vsestransko sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko, pa tudi med ustanovami in inštitucijami ob meji (Železna županija in Pomurje). Programskih stalnic uredniški odbor ne spreminja, v publikaciji so prispevki o najpomembnejših dogodkih, napisani v knjižnem jeziku in narečju, tuje bogato slikovno gradivo, krajši prispevki za najmlajše in nekaj literarnih del, bodisi domačih avtorjev ali avtorjev iz Slovenije. Tudi ob prelistavanju (in prebiranju) Slovenskega koledarja 1996 spoznavamo bogato in razgibano življenje v Porabju in v stikih med Slovenijo in Madžarsko. Avtorji so se “spomnili” večine dogodkov, nekaterih pa vseeno niso zabeležili, čeprav bi si to zaslužili s svojim vsebinskim pomenom. Zagotovo bi med “nenapisane” prispevke lahko uvrstili dejavnosti Košičevega sklada, ki so bile v lanskem letu v Porabju. Več pozornosti kot zgolj omembo v daljšem članku o drugih temah bi lahko namenili skladu Tromejnik. Tehten zapis pogrešamo tudi o slovenskem bogoslužju v Porabju. Zlasti zato, ker problem še ni razrešen, čeprav posvetne in cerkvene oblasti (na Madžarskem in v Sloveniji) obljubljajo primemo rešitev, storile pa so zelo zelo malo. Celo obeti, da bodo v Porabje dobili domačina, ki je študiral na ljubljanski teološki fakulteti, se ne bodo uresničili, ker so nadarjenega mladeniča poslali na nadaljne študije v Rim. Vse poti res vodijo v Rim, toda od tam do Porabja bo pot zagotovo predolga, da bi se sedanje razmere spremenile. S temi “pripombami” pa nikakor ne zmanjšujemo pomena letošnje vsebine Slovenskega koledarja. Kajti tudi tokrat smo lahko z vsebino v celoti zadovoljni. Res pa je, da si uredništvo želi več domačih avtorjev, ki bi pisali v narečju. Zdaj mora pritegniti sodelavce iz Slovenije, kar publikaciji ni v škodo, opozarja pa na pomanjkanje slovenskih porabskih izobražencev, in še zlasti tistih, ki bi bili pripravljeni sodelovati v koledarju. Pomemben rezultat prizadevanj Zveze Slovencev je tudi, da ob koledarju domala sleherna porabska narodnostna družina dobi še knjigo ali dve, ali glasbeno kaseto kakor lani. S tem se tudi porabski Slovenci približujejo dolgoletni tradiciji med manjšinami v Avstriji in Italiji, kjer so že uveljavljeni knjižni darovi s koledarjem in več knjigami različnih vsebin. eR TRÖJDIJO SE ZA PORABJE 28. decembra je Slovenska zveza pozvala člane kulturni skupin pa člane predsedstva na srečanje. Je že večletna šega, ka na konca leta vtjüppozovemo lüstvo, steri se spravljajo s slovensko kulturo, se tröjdijo za Porabje. Tisti, steri popejvajo lejpe stare porabske lüdske pesmi, plešajo porabske plese, se spravljajo z lejpim delom. Tau je veltji asek za vsakšoga Porabca. Oni ne poznajo tröjda, njim se ne vnauža odti po večeraj na probe. Več takšni je, steri se že dosta lejt tröjdijo pa kažejo paut mladim, kak se dá ohraniti našo kulturo. Lopau je, ka se je dosta mladi pridrüžilo skupinam na Gorenjom pa Dolenjom Seniki. Porabci vsakši den vsebola moramo braniti tau, ka mamo, ka so nam prejkdali naši starci. Te naute pa plesi so se narodili eštja tistoga ipa, gda je bilau velko srmastvo pa je lüstvo dön melo volo k toma. Vsi Slovenci moramo biti na tejm, ka porabsko narečje gorostane. Tau se pa samo tak dá, če od svoje dece ne “šanalivamo” tau rejč. Popejvati slovenstje naute, plesati stare plese je sploj lejpo delo, leko je srečan vsakši, steri je sposoben (alkalmas) za tau. Vejmo, ka tau delo prosi dosta časa, tröjda pa potrplenje, tak od njij kak od držine. Dapa tak mislimo, ka je vrejdno. Te lejpe spomino, doživetje ka zadobijo z nastaupi, so navekoma samo njini. Več rosagov, va-rašov, pokrajin spoznati, do- biti dosti znancov, padašov, bi se brezi toga nej vsakšoma dalo. Poštanje dobiti je velka rejč. Slovenska zveza je na tejn, aj pomaga te skupine. Zatau organizira programe, spravi strokovnjake (szakemberek), plačöjva avtobuse, pautne stroške, honorara. Gda je potrejbno, tjöjpi gvant pa inštrumente (hangszer). Lani je vsakša skupina mejla zavolé dosta nastopov. Mešani pevski zbor Avgust Pavel že dosta lejt odi na srečanje pevskih zborov v Sentvid. Nota so se pokazali po Porabski vasnicaj, po Vogrskom pa v Sloveniji. Lopau so se pripravili na božični koncert. Dobro njim je spadnilo čüti, ka bi je lüstvo Večkrat rado poslöjšalo. Gorenjasenička folklora je z dobra volauv zaplesala v Pešta, v Vašvara, v Brezovcaj, v Kamniki pa eštja v Obenvarti. Oni že več lejt odijo na folklorni festival v Beltince. 10. obletnico do praznovali letos. Goslardje Lacina Korpiča z ženami so letos gorastaupili 15-krat. Nota so zopodli Prekmurje, Porabje pa vogrstje varaše. Oni so lani meli 25. oziroma 20. jubilej. Varaštje ženstje že tretjo leto popejvajo, radi je majo vsepovsedik. Bili so v Ižakovcaj, v Lendavi pa eštja v dosti mestaj, tak v Prekmurji kak na Vogrskom. S svojimi nautami so lejpe večera sprajli starcom po naši vasnicaj vsepovsedik, kama so je pozvali. Za števanovske ženstje smo v djeseni dobili dobra strokovnjakinjo, gospo Marijo Rituper. Delajo z veseljem, se redno pripravlajo, se tröjdijo, aj one tü vse lepše leko popejvajo. Vsevküper jih je že devet, tak ka letos že one tü leko majo vekšo vöjpanje. Lani so bile v Gornji Petrovcaj, v Mali Nedelji, v Andovci pa na Verici. Radi smo, ka mamo mlašečo skupino tö, tau so gorenjiseničtji lutkarji (bábosok). Špilali so v Porabji, v Prekmurju. Oni se od djeseni mau pripravlajo z nauvo igrov. Zdaj pa o tom, stera skupina tjelkokrat je nastaupila od juliuša mau. Pevski zbor Avgust Pavel petkrat, za te poti smo plačali 270. 000 forintov, gorenjasenička folklora sedemkrat, tau je koštalo 130. 000 forintov, varaštje ženstje edanajstkrat, prišlo je 70. 000 forintov, števanovske ženstje trikrat, tau je pa 30. 000 forintov, ansambel Lacija Korpiča petnajstkrat, zatau smo plačali 60. 000 forintov. Pri njij so poti pa pautne stroške, Večkrat plačali tisti, steri so je pozvali. Na konci srečanja je predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök z lejpimi rečami zahvalo pa čestito Mariji Trifus, stera 10 lejt vodi gorenjisenički pevski zbor. Skupinam pa želimo v nauvom leti uspešno delo. Klara Fodor OB ROBU KONFERENCE “VLADE ZA MANJŠINE V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI” Budimpešta je bila decembra že drugič gostitelj mednarodne konference v okviru Sveta Evrope z naslovom: “Vlade za manjšine v Srednji in Vzhodni Evropi”. Organizirala sta jo Svet Evrope in Urad za narodne in etnične manjšine pri Vladi Republike Madžarske. Udeležilo se je je kar 17 delegacij uradov za manjšine oziroma drugih vladnih organov, ki se ukvarjajo s problematiko manjšin iz držav: Albanije, Avstrije, Belorusije, Bolgarije, Češke republike, Hrvatske, Estonije, Nemčije, Madžarske, Latvije, Litve, Moldavije, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške in Slovenije. Ob sodelovanju predstavnikov Sveta Evrope in Visokega komisariata za narodne manjšine smo udeleženci konference razpravljali o štirih pomembnih tematskih sklopih: o instrumentih in mehanizmih Sveta Evrope za varstvo manjšin, o sodelo- vanju manjšin v procesih odločanja, kadar gre za njihove interese na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, o jezikovnih in kulturnih pravicah manjšin ter njihovem financiranju in o prihodnjem sodelovanju vladnih služb, odgovornih za manjšinska vprašanja. Četudi je raven manjšinske zaščite v posameznih državah precej različna, so vsem državam vse bolj skupne težnje po izboljšanju položaja manjšin v svojih državah, kar je tudi pogoj za članstvo v Svetu Evrope. Konferenca je tako ponovno opozorila na velike razlike v položaju manjšin, vendar je njen pomen v spoznavanju teh posebnosti, predvsem pa v izmenjava informacij in izkušenj med predstavniki državnih ustanov, ki se ukvarjajo z manjšinskimi problemi. Žal se je tudi letos ponovila lanskoletna napaka, da je zmanjkalo časa za bolj poglobljeno razčiščevanje in razpravo, pa tudi obravnava štirih tako pomembnih vprašanj na dvodnevni konferenci onemogoča temeljitejšo in bolj kvalitetno izmenjavo mnenj ter izkušenj. Konferenca je ponovno potrdila, da je Republika Slovenija s svojo manjšinsko politiko na vrhu evropskih manjšinskih standardov, pa tudi na Madžarskem se odnos do manjšin izboljšuje. V okviru konference smo se z gostitelji - predstavniki Urada za narodne in etnične manjšine - dogovorili, da bo naslednja seja mešane madžarsko-slovenske komisije o skrbi za slovensko narodno skupnost na Madžarskem in madžarsko narodnost v Sloveniji v Budimpešti konec februarja leta 1996. Geza Bačič Porabje, 11. januarja 1996 3 Inda svejta PAVERSKI KALENDAR Paverski kalendar se ne začínja prvoga januarja, liki s prvi dnevom zime. ZIMA je pri nas v Porabji od sv. Andraša (30. XI. ) do vüzma, SPARTOLEJTKE od vüzma do dneva sv. Ivana Krstitela (24. VI. ), LETO od sv. Ivana Krstitela do dneva sv. Lorenca(10. Vili. ), GESEN pa od sv. Lorenca do sv. Andraša. Sv. Veronika Z najvekšim cerkvenim svetkom - VŰZMOM - se začínja spartolejtke. Drügi letni časi pa z dnevi svetnikov. Sv. Anton Sv. ANDRAŠ je biu apoštol, brat apoštola Petra. Obesili so ga na križ, šteri je stau na krivi (X - András kereszt). Kauli njegvoga dneva se začínja advent tö. (štiri nedele pred Svetim dnevom. ) Na Gorenjom Siniki tak pravijo: “Če v adventi vöter piše, té drügo leto dosta sadüj geste. ” Sv. IVAN KRSTITEU - je krsto Jezoša, kak se tau vidi v cerkvi na Go- renjom Siniki tö, štera je njemi posvečena. Tak pravijo, “ka tau nauč se obrne dén, pa té leto grata”. Sv. LORENC je cerkvene peneze razstalo nad sarmakami, zato ga je casar dau z bičom zbiti pa na žardjavom železi do smrti mantrati. Sv. Neža Vekše svetke cejla ves sveti. Mali Svetki so vsikši den. Vsikši den ma nikši svetnik svoj svetek, svoj imena den, pa tisti, šteri njegvo ime daubo, gda so ga krstila tö. Inda svejta so tistoga svetnika ime dali malomi deteti pri krsti, šteri je tisti den, ali paulek emo svoj den. Vsikši narod ma svoje svetnike, gestejo pa takši svetniki, štere več narodov pozna. V mejseci JANUAR so takši svetniki, šteri so istoga dneva v slovenskom, Vogrskom, rimskokatoliškom i protestanskom kalendari, pa pri nas v Porabji tö poznamo: 13. januara: VARO-NIKA (Veronika), Sv. Veronika je bila divica, tista ženska, štera je Kristoši ponidila svoj vacelejg, naj si obraz zbriše, gda je neso križ. Na tom vacelejgi je prej Kristošov obraz, kejp gorausto. 17. januara: ANTON (Anton, Antal) Sv. Pavel Sv. Anton püščavnik je büu 20 lejt star, gda je odišo v püščavo, gde je skor stau lejt živo. V püščavi so ga strašile vsefelé skišnjave, štere je naganjo s palco, na šteron so mali zvonci bili. 21. januara: NEJSKA (Neža, Ágnes) Trnajset lejt stara dekličina dr je nej stejla omaužiti z bogatim pojbom, ka go je Jezoš vöodébro za nevesto. Zato go je casar dau zmantrati do smrti. 25. januara PAULI (Pavel, Pál) Povernenjé Pavla apoštola leko štemo v Svetom pismi. Saul je büu židov, šteri je krščansko lüstvo preganjo v Jeružalemi. Gda je üšo v Damaskus, ka bi je tam tö preganjo, je po pauti čüu glas Boga: “Saul, Saul, zaka me preganjaš? ” Te sé je povmo pa je Kristošov evengelium začno včiti, ime pa ma je bilau od tistoga mau Pavel. Pri nas, v Porabji, pravijo, ka na njegov den sé zima tö povrné, vsigder bole toplo gartüje. Marija Kozar Pred 50 lejti mrau AVGUST PAVEL Pred 50 lejtami, 2. januara 1946 je v Somboteli mrau Avgust Pavel, šteroga ime nosi kulturni dom i pevski zbor na Gorenjom Siniki pa muzej v Monoštri. Naraudo sé je na Cankovi pred 110 lejtami. V gimnazijo je odo v Monoštri pa v Somboteli, na univerzo pa v Pešti. Po tistom je včiu v Somboteli pa je biu direktor Muzeja Savaria. Od tistoga mau so že dosta pisali o njama, o njegvom deli. Piso v Vogrskom geziki o Slovencaj v Sloveniji pa na Vogrskom. Ništeme reči pa je dojspiso v svojoj maternoj reči tö. V naši vasnicaj je tö odo. Dojspiso, kak so naši lidgé živeli pa kak so gučali. Ete recejpte je zapiso v Slovenskoj vesi pa v Števanovci: GRANICA Pšenično testau s távtégne. Te pa zribano, vöožmikano, osoleno, z vmjim mlejkom poledjano sirauvo repo gorpotorimo. Te pa deset rázov vsikdar repo pa sé s tastov gorpotégne. Te se pa v péči spečé. ŽETE PALÁNTJE Stere so nej djénjene, brez kvasa sé delajo. Če so djénjene, te so ráje. Ravno tak: žéti réteštje pa ráji réteštje. ŽIJVA CVRTINA če nejga méla nutrik, samo djajca. ŠMARNLIN če je méla tü nutrik. TEPSA NA TRI NOGAČE ka gér lejko pörköt ali gulaš stjöja po cigánskon ger na trati ali v gouštji. TÉPKE V gauloj peči pečene nekvašene pogače, z valékom razpognane, kak debele gibice i z vilami spikane. Nej so samo moški pa ženske parpovejdali njama, liki mlajši tö: Šilo, bodilo po svejti hodijo, krüja prosilo, nej ga dobilo, v mlako skaučilo, rit namaučilo. Nej samo s klabajsom, liki s fotoaparatom je tö odo po vasnicaj. (Na našom kejpi je ena veuka daržina v Slovenskoj vesi, leta 1927. ) Iz te kejpov leko vidite razstavo v Somboteli v Županijski knjižnici Berzsenyi Dániel od 11. januara, po tistom v Muzeji Savaria, od 1. aprila pa v Muzeji Avgusta Pavla v Monoštru. Marija Kozar Naš maček je šou, v Grádec po sau, ga nejga domau, zaprávleni bau. Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsako drugo soboto ob 8. 15 na 2. programu madžarske televizije Naslednja oddaja bo 13. januarja 1996 Porabje, 11. januarja 1996 4 OD SLOVENIJE... Peta obletnica plebiscita Peto obletnico plebiscita in dan samostojnosti so na slavnostni seji počastili poslanci slovenskega parlamenta. Toda tudi letos ni šlo brez strankarskih razprtij, kakršnih Slovenija pred petimi leti ni poznala. Le nekaj ur po seji so v Cankarjevem domu posebej praznovale stranke: SKD, SDSS in SLS. Sicer pa so bili poslanci kljub nekajkratni nesklepčnosti tudi delovni v zadnjih dneh leta 1995. Tako so sprejeli tudi zakon o poroštvu za obveznosti slovenskih dolžnikov iz naslovov refinanciranja posojil izvozno-uvozne banke ZDA, pa tudi sklep o ustanovitvi štirih novih fakultet: za pomorstvo in promet v Portorožu, za elektrotehniko, za računalništvo v Ljubljani in za kmetijstvo v Mariboru. Božična čestitka Slovenskim državljanom so za božič voščili ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, senior evangeličanske cerkve Geza Erniša in paroh skrbske pravoslavne cerkve Peran Boškovič. Gospodarstvo Decembrska inflacija je bila po podatkih slovenskega državnega urada za statistiko 0, 6-odstotna, na letni ravni pa 8, 6-odstotna. Tako je bil izpolnjen vladni načrt, da bo po dveh desetletjih inflacija prvič pod 10 odstotki. K decembrski inflaciji je največ prispevala podražitev živil. Turizem V desetih mesecih lanskega leta je Slovenija s turizmom zaslužila 980 milijonov dolarjev, kar je več kot je bilo v vsem letu 1994. TUDI SLOVAROPISJE Pred kratkim je pri Cankarjevi založbi v Ljubljani izšel Madžarsko-slovenski oziroma Slovensko-madžarski slovar. Avtorica dela je Elizabeta Bernjak (E. B. ), recenzenta za madžarsko besedišče: dr. Gadanyi Karoly in dr. Gutmann Miklos. Recenzentka za slovensko besedišče: prof. dr. Ada Vidovič Muha. Karkoli se dogaja na sku -pni slovensko-madžarski kulturni sceni, je razveseljivo. Zlasti gre za velik dogodek, če vsakih toliko let izide kakšen slovar. Stvar otežuje specifičnost madžarskega (neindoevropskega) jezika v tem prostoru. Slovar je tehnično zelo lepo urejen. Šteje 1046 strani. Prvih 600 strani zavzema madžarsko-slovenski del. Razmišljanja o tem, zakaj je druga enota krajša od prve za kakih 150 strani, zdaj pustimo ob strani. Največja odlika slovarja je, da so na slovenskih besedah označeni naglasi. Verjetno ni nič težjega za Madžara, ki se uči slovensko, kakor zapleten naglasni sistem slovenskega jezika. Zato je ravno tako nujen ta pripomoček kot recimo pri angleščini. Nepravi pravopis Najbrž je za Slovenca, ki se uči madžarsko, zelo težek madžarski pravopis. (Ni nobena skrivnost, tudi za Madžare je težka madžarska ortografija. ). Imel sem že veliko opravka z različnimi slovarji, ampak takega, v katerem bi bilo v madžarskem delu toliko pravopisnih napak, kakor v slovarju, o katerem teče beseda, še nisem videl. Če rečem, da tovrstne napake kar mrgolijo, sem se zelo milo izrazil. Recimo, če je na vsaki strani povprečno 5 napak (je tudi taka stran, na kateri sem jih naštel kar 15! ), torej tisočkrat petje kar 5 tisoč! Deljenje je napr. grozotno: ke-nyszer, he-gynek, egy-etemi, na-gyravagyas, ha-gymamartas, na-gycsutdrtok, gyo-gyszalloda, engede-ly, kon-nyed, fe-gyvertečen, ke-gynyilvdnitds, kics-apjak, sz-akkifejezes, kole-sdnkonyvtar... Bržkone je bil uporabljen kakšen angleški program, ki je črko “y” pri dvojnih črkah (en fonem! ) (gy, ly, ny, ty) tretiral kot samoglasnik. Le-ti se nikoli ne smejo deliti, ravno tako: cs, sz, zs. Praktično so zastopane vse možne pravopisne napake. Dolgi samoglasniki so pisani kot kratki. Napr.: balladaszerü, igeret, besugo, derit, fenyiizes, ivel, batoritas, csipö, mezitlabas, vivd, szivoka, kimeletlen, bibiresok, brutto. Kratki z dolgimi znaki: hulye, hulyeseg, bvztato, elinteziink, ivocimbora (“drsteči prijatelj”), forradasos, büru, tavirati, iranytu, dudor. Namesto kratkih soglasnikov (enojnih) avtorica piše dolge (dvojnel: tommotte tesz, cinn, elvallas, hosszussag, elvdllnak egymcistdl, jdgnjiti - meggel, naslada za uho - esemege a fiillnek, befejezettlen. Ko bi morali biti dolgi soglasniki, so uporabljeni kratki: hosszab, hoszszanti volgy, inkab, szaldogah Druge cvetke: dvajseteren - husszoros (“mesna ožina, soteska”), umivalna goba -mozsdoszivacs, vastaggalyu, dugatytyus hajtas, lajšati -konynyit. Koristno je tudi vedeti, da madžarščina tudi v občnih imenih uporablja tim. tuje črke kot so: w in x: kilovat - kilovatt kilovvatt, homoszek-szualis homoszexualis. Posebna zgodba je pisanje skupaj in narazen. Moralo bi biti narazen: nevszerinti, vastaggalyu, jobbanmondva. Piše se skupaj: zongora keszito, koncert-zongora. Isti fonem [j] predstavljata j in ly. Njuno neločevanje se ima za prav hudo napako: folytogat, mindenhol megallya a helyet. Zelo enostavno pravilo se flasi: vsi glagoli na -it (szepit, onnyit, epit) se pišejo z dolgim i-jem, razen glagola: nyit. E. B. skorajda dosledno piše slednjega z dolgim i-jem prejšnje pa enkrat tako, drugič drugače. Kakor pač nanese. Madžarski pravopis na tej ravni obvlada približno pomožni delavec s štirimi razredi osnovne šole. Prava škoda. Pri brskanju po slovarju sem izhajal iz potreb Madžara, ki je začetnik pri učenju slovenščine, in kot takega ga zaenkrat bolj zanima slovensko--madžarski slovar. Tudi moja opazovanja se v glavnem nanašajo na ta del. Večinoma slovenski naglasi Še kako se zavedam, da brez vsakršnih napak ni mogoče narediti nobenega slovarja. Tega niso zmožne niti skupine strokovnjakov, kaj šele en človek. Naslednje primere želim predstaviti s poudarkom, daje še sprejemljivo, če je recimo na 200 straneh “le” toliko napak glede naglasnih mest in kvalitete naglasov: bes bes besa/besa - duh, orület, bes=zli duh; služba božja božja, mev mev, bleščeč -bleščeč, cvek cvek, češ - češ, december - december, didak-bka - didaktika, domačin - domačin, delniška delniška družba, držalo čopiča - čopiča, v sm sivi davnini, debelo debelo gledati, sama hvala ga je je, zrelostni zrelostni izpit, od veselja veselja jokati, jugozahod - jugozahod, kamefeeu - kameleon, mož starega kova kova, krojač za moške moške, pečen pečen krompir, kupčijo kupčijo skleniti, lužilo - lužilo, meroizkusni urad urad, notranje notranje ministrstvo, enih enih misli biti, mnogokaj - mnogokaj, mnogo- česa - mnogočesa, mnogofaat - mnogokrat, modrec - mo drec, šolska šolska naloga, nož nož na grlo nastaviti, noblesn - noblesa, visi visi na nitki. Popolnoma se strinjam z Jožetom Hradilom, ki je v ljubljanskem Delu kar podrobno razčlenil, da ima avtorica težave z ločevanjem dovršnih (befejezett) in nedovršnih (folyamatos) glagolov. Zavoljo omejenega prostora se jaz s tem sedaj ne bi ukvarjal. Raje si oglejmo nekaj primerov neujemanja oseb, časov in števil: iz tebe ne bo nikoli nič - semmire sem viszi (=on), nihče ti ne brani - jogaban ali (njemu), noč me je dobila -rank (na nas) szakad az ej, iz glave si izbiti - nem tudom (jaz) a fejembol kivemi, gotovo seje jezil - biztosan mer-gelddik (zdaj), na jok mi gre -sirhatnekja (njemu) van ta-madt, istega mišljenja biti -egy velemenyen vagyunk (mi), tl si mi prava nadloga -sok baj van vele (z njim), nož nastaviti na vrat - torkan a kes - torkanak szegezi a kest. Množinski samostalniki so taka značilnost slovenskega jezika, ki je zelo tuja za madžarsko govorečega uporabnika (činele, bergle, očala, ošpice). Madžarski jezik ima veliko raje ednino kot množino. Ravno zavoljo tega pa bi v slovarju moral biti opozorjen na to slovensko specifiko. Ali tako, da bi bila navedena samo množinska oblika, še bolje pa bi bilo, če bi se E. B. držala načel, uveljavljenih v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Namreč da se pri teh samostalnikih redno dodaja: nav. mn. (=navadno množina). Ta pomembna informacija v večini primerov manjka. Še v takih primerih varčuje z množino, ko so celo v madžarščini uporabljena pluralia tantum: brczcvčtnica brezcvetnice - rejtett ivaruak, čctvcrondžcc četveronožci -negylabuak, četverček četvorčki - negyes ikrek, glavondžcc glavonožci - labasiejuek. E. B. je v svojem modernem slovarju opustila tudi take stare, ustaljene slovaropisne prijeme, da je večpomenske besede potrebno ločevati. Najbolje je menda s številkami, lahko pa tudi s podpičji ali drugimi znaki. No ja, take so pač modeme mešane solate. Pri glagolih na -ovati/--evati je nepravilno določena slovarska oblika za 1. osebo ednine: dokazovati - zujem -ujem, črkovati - kujem - ujem, deževati - žujem - ujem, oboževati - žujem - ujem, to pa lahko dela težave začetnikom. Tuje tujke Tujke v vsakem jeziku zaživijo po svoje, dobijo svoje lastne končnice: briketirati -brikettal - brikettez, blokirati -blolcal, blokiroz - blokkol, motorizirati - motorosit - gepesit, cementirati - eementat cementez. Osnovno dejstvo pa je, da je v madžarščini veliko manj tujk kot v slovenščini. Vsaj stilno nezaznamovano se jih uporablja veliko manj. Torej tujke, ki so recimo splošno znane in razumljive za slovensko govorečega, so manj znane ah nerazumljive celo za izobraženca: debattal, decimat akciza, decennium, degradacio, dekadikus, dentista, dependance, deplasziroz, depozitom, deprimat demental, dezigndl, disszociacio, diszponens, divizionarius, excerptat egzekutiv, exploddl, email, generalizal. Tovrstnih izrazov je žal v slovarju izredno veliko in odveč. Človek se ne more znebiti občutka, da si avtorica s tujkami želi pomagati, ko ne najde ustreznih madžarskih izrazov. Uporabnika slovarja pa prepusti samemu sebi: znajdi se, kakor hočeš in veš! E. B. ne varčuje z njimi niti takrat, ko najde madžarski ekvivalent: aivizionar - hadosztalyparanesnok, vendar doda še tujko “divizionarius”, ki je v madžarščini popolnoma neznana. Pa tudi v slovenščini “poveljnik divizije” ustreza madžarski besedi, “divizio-nar” pa je stilno zaznamovan. SSKJ ima ob njej kvalifikator nekdaj. Ena največjih pomanjkljivosti je, da v slovarju praktično ni stilno-plastnih in ekspresivnih kvalifikatorjev (knjiž., pesn., pisar., publ., nar., otr., pog., žarg., iron., ljubk, nizko, slabš., raba na-rašča, raba peša, redko, star., zastar. itd. ) Problem ni v tem, da so v slovarju zastarele, redko rabljene, narečne itd. besede, ampak je moteče, da se to uporabniku ne pove! In da bo revež mislil, da je “dac” iz franejožefovskih časov res “forgalmi ado” (prometni davek), da se “očetnjava” v katerem koli govornem položaju lahko rabi kot ustrezni izraz za “domovina”. In kako se bo čudil ubogi Madžar, ko si bo skoraj polomil jezik z “odsihdob”, nek povprečni Slovenec pa mogoče na koncu niti ne bo razumel besede... To isto se nanaša na desetine zastarelih madžarskih izrazov, ki j ih danes povprečni Madžar ne razume več. J. Hradil je temu dejal: starinska navlaka. Istočasno pa manjka v slovarju moderno izrazoslovje. Zaradi česa neki se imenuje slovar modemi? Takorekoč ni nič iz današnjega življenjskega utripa. Ne zvemo, kako se reče: laserski tiskalnik, urejevalnik besedila, modem, sur-fanje po internetu, podatkovna baza, CD-ROM; lastninjenje, poslanski klub, ustavno sodišče, partnerstvo za mir, volilna kampanja, volilni molk, narodnostna samouprava, varuh človekovih pravic; razpečevanje mamit zasvojenost z mamili, pisemska bomba, plastična bomba; proračunski primanjkljaj drsni tečaj, konvertibilnost stand-by posojilo, komanditna družba, družba z omejeno odgovornostjo, stečajni upravitelj, davčna olajšava; kompaktni disk, mobitel, faks, videokonferenca, karaoke, bankomat satelitski prenos informacij, bančna kartica, daljinsko upravljanje; euro(neosvinčen)bencin, zelena karta, cestnina na avtocesti... Porabje, 11. januarja 1996 5 NI MAČJI KAŠELJ Tudi na jezikovno interferenco (ista beseda, drug pomen) bi bilo treba bolje paziti: kombi - kombi mikrobusz, milíčnik - müicista -rendőr, kandidát - kondidátus (znanstvena in zdravniška stopnja) - jelölt. Ni dobrega slovarja brez navedb rekcijskih vezav, torej s katerim sklonom se veže glagol, pridevnik, samostalnik. Tudi v tem pogledu smo na slabem: nágnjen - hajlamos, nalésti sé - szerez vmit, navelíčati sé - vmit megun, navézan - elkötelezettje vkinek, naveličan - vmire ráun, nazdráviti - felköszönt vkií, podáti sé - jól áll, norčeváti sé - bolondozik... Nekaj primerov iz cvetobera In šele zdaj smo prišli do vsebinskih vprašanj: bábištvo bábászat -bábaság, bár ívo; beseda pomeni “drsten”, besede “ivó” (kratki i! ) v pomenu “beznica, pivnica” pa niti madžarski zbomi niti pogovomi jezik ne uporabljata, sicer pa beseda “bár” označuje zelo drag nočni lokal. Toda nadaljujmo: bistrovídnost - elmél, előre-látóság - előrelátás, blagájna -knssznhelyiség - pénztár (helyiség), blagínja - közjólét, blažílec - lökháritó teleszkóp, bléd ko smrt - halotthalovány - halottsápadt, bledöta -hnlványossóg - halványság, bljuváló - hányató(szer) -hánytató, boj na nöž -közelharc - késhegyig menő harc, bombástičen - fellengős - fellengzős, bradát - szakállos - szakállas, bradátost - szakálloság - szakállasság, hóeke -snéžna brána - snéžni plúg, brátiti sé - összebarátkozik, testvériesüí, brezskrben gondatlan - gondtalan - brtvíti - tömörít - tömít, brúsar -köszörűköárus - köszörűs, brusáma - köszörülőmühely (a műhely nem köszörül) - köszörűüzem, brzíca - rohanéviz, bržkone - valószínüen - valószínűleg, búdnica - ébresztő, keltcgető, butéljka - borospalack/üveg, —butélia -hosszúnyakú, celebrírati -cerebrdl - celebrál, fótocélica -fénysorompó - fotocella, enosméma césta - egyirányú közlekedési útvonal, cestnina - útvám - autópályadíj, ciganíja - ciganyesiny - cigányság, vsák čas - bármilyen idöben -bármelyik pillanatban, sta- novska čast- rendibeesület - a szakma/a mundér becsülete, časa opójnosti - a mámor kehelye kelyhe, česálo - fesü -vakaró, čestítati - gratulál, szcrenosét—kivón, čéš állitolag - mondván, čéš da -állitolttgosan mondván hogy, Čéška - Cseh Csehország, čéta - szakasz - század, četovódja - szakaszvezető - század- parancsnok, četrtlétnik negyedévi negyedéves folyóirat, čígar - akié - akinek a, číl in zdrav - épaégben levő - makkegészséges, činítelj - tényező, eselekvö—személy (oseba ne more biti, kvečjemu organ, sicer pa je srbonrvatizemj, čistokrven - tiszta véra - fajtiszta, čréda konj -lócsorda - ménes, čmošólec -vafázslóinas garabonciás diák, čmúh - néger - nigger/füstös képű, pólna črta - kövér vonaí - záróvonal, črtálo - csoroszlya, lemezvas, ekevas (lémežj, čudovít - csodálatos, csuda íek, čüti na kóm - őrködik vki felett - virraszt vkinél, dajátev v denárju - pcnzszolgáltatás -járulékfizetés, dáleč - mcsszi -messze, úre dáleč - órálcig elnyúló - több órányira (innen), dávek od nepremičnín - reáladó - ingatlanadó, osébni dávek - 3zcmólyadó - személyi jövedelemadó, v sívi davním -a kilátástalan ösidőben - a ködös/távoli/messzi múltban, dédnopráven - örökjogi -öröklésjogi, neúmnega se délati - bolondá teszi magat -bolondnak tetteti magát, akórdno délo - szakmányimmka -darabbéres munka - dodátno délo - túlmunka, rádolgozás -túlóra/pluszmunka, denáma nakáznica - pénzutalvány -pénzesutalvány, denámik -tőkepénzes tőkés, diluviálen -áradmányos - jégkorszakbeli, - nincs ínyemre, dolíti - felölt - feltölt, počítniški dom -szünidei -oithon - üdülő, po domáče - otthoniasan otthonosan, skriváj domeníti se - meghamukál, moja domnéva se je izkazála za resníčno - a feltevésem bebizonyult - igaznak bizonyult, domobrá-nec népfelkelő-, —honvéd, domotóžen - henvágyó -honvágytól szenvedő, domov gredé - hazamenet hazafelé menet, dopústnica - szabadságolási igazolvány - szabadságos levél, dovolílnica -(irásbeli) írásos engedély, dovršen - perfektivikus -befejezett, neslán dovtíp - elkésett---szellemesség ízléstelen/otromba tréfa, dozdéven - színleg, látszólag, szinleges, látszólagos, drogeríja -illatszertár - illatszerbolt, drómlja - szájharmonika, doromb, z vsö družino -pereputtyostul (pej. ) családostul, duhovídec kísérletlátó - szellemidéző, szellemlátó, duplikát másodlat - másolat, ráhel dvóm -csekély enyhe kétely, elektráma - villanytelep -villamos erőmű, enakomíseln egyértelmü - azonos gondolkodású, dolžinska enöta - hossz(ússág)egység -hosszmérték, epikuréjec -epikurens epikureus/epikureista; fazaneríja - fáoános volier -fácántelep, fikcija - képzelem - képzelet, film vrtéti - filmet lcperget vetít, prehódni glágol - átható ige - tárgyas ige, srepó glédati - meröben merően/mereven néz, goj^nec v závodu -atopítvónyt ólvcző javadalmas - áílami gondozott?, gonoréja - gonorhoea -kankó/tripper, gozdárstvo - erdőügy -erdőgazdaság, smrt na grmádi - tüzhalál - máglyhalál, harmónikar harmonikaművész harmonikás, híša žálosti -gyászház - gyászoló ház/család, hitróst vöžnje - hajtási----—sebesség menetsebesség, homeopátski -hasonszervt - hasonszervi, homonímen - egyenlö azonos hangzású/alakú, hósta - tak -erdő, hóče sé mi - akaródzik nelcem (v glavnem le v 3. osebi in v nikalnem pomenu: nem akaródzik neki) - kedvem van hozzá, hrénovka - tormás virsli, hvaléžnost hnlndatosság - hála, igráčkast jntszi játékos kedvű, intranzitíven - tárgytalan -tárgyatlan, izdeževáti sé -lezáporozik - eleget esik, čez mejo izgnáti - áttesz vkit a határon - kitoloncol az országból, vozníško dovoljénje - hajtási jogosítvány, izobraževálna ustanóva - képzőintézet művelődési intézmény, izpíranje - kimeséáás, kámenje metáti v koga -megkövez vkit - kővel dobál vkit, disciplínska kázen -rendbüntetés - fegyelmi büntetés, po iménu klícati -nevénél nevén szólít, ključávničarski vájenec lakatossegéd - lakatosinas, klobásica - virsli (vékony) kolbász, avtomobílski klúb -automobilklub - autoklub, kmetija - parasztbirtok -parasztgazdaság, kolébnica -lengőkötél - ugrókötél, kolédnica - újévi üdvözlödal -köszöntő, mrtvi kot - heltzéna - holttér, kramaríjstvo -szatócslékek (“kramarijske luknje”) - szatócslélek, krčiti -írt (“pisal je”) - irt, kurtizána -felviíági (szóval nem alvilági) - félvilági hölgy, visöko kvalificíran - magas kvnlifi-kációjú képzettségű, lahkožívost - gondatlan gondtalan életmód, lémez - tetőszarú (“iz ostrešnega dreka”) - tetőszara, od léta do Idta - évtől évig -évről évre, licénca - licencia -licenc, lisíca zvitorépka -aszlovén állatmesében a róka neve - a ravasz róka/Róka Rudi, poróčni líst - eske-tési/esküvői—bizonyítvány -házassági anyakönyvi kivo-nat, frekvénčna tista - jelenléti ív, frokvonciaj egvzck, maloprodája - eladás kiesinyben -kiskereskedés, z gőlim mečem - meztelen (“z nagim”) -puszta karddal, mériti na kaj -odacéloz - céloz vmire, mešálna bateríja - keverőelem - keverőcsap, méšati sé v kaj -avatkozik beleavatkozik vmibe, milijonína - milliód fész- - milliomodrész, v mílosti bíti pri kóm - vkinek a kegyében—étt - vkinek a kegyeit élvezi, igrálna míza -játszóasztal (“ígrajoča se miza”) - játékasztal, modriján - okoskodó/tudélékos ember - bölcs ember/gondolkodó, mogóčnik - hatalmas hatalmasság, Morávec - mora vai morva ember, Júžno mórje - Déli óoeán tenger, mrák sé déla - szürkülödik - alkonyodik, nabör - éllés - sorozás, na nabör iti - állásba vonul/mogy - sorozásra megy, nádoblást - fohatalom - femíhatóság, nádzvóčen - altrahang—adé -hangsebességet meghaladó, nájin - mienk, kettőnké, namíšljen - önhitt, beképzelt -képzelt, nanágloma hirtelenül - hirtelen, napótek -utalás - útmutató, vreménska napóved - idöjóslás, idöjelzés - időjárásjelentés, konkúrz napovédati - csődöt ayít -jelent, vodovódna napráva -vízvezetékberendezés, lepo sé napráviti - kicsinosit kicsinosítja magát, grdo je narédil s tábo - sóherül (“škrto”) rondán viselkedett veled szemben, naročnína -előfizetési összeg díj, v očítnem nasprótju bíti s čím -nyilvános nyilvánvaló eílentétben van vmivel, našóbiti sé - elbiggyeszti lebigy gyeszti az ajkát, naváditi -rászoktat, megszoktat, navál tújcev - az idegenek torlódása rohama, navdúšen - lelkesült -lelkes, navržek - ra/felül-fizetés - ráadás, nébrížen -gondtalan - gondatlan, nédostójen - méítatlan - illetlen, nédoumljív - felmérhetetlen -felfoghatatlan, nedovóljen -elégtelen - nem megengedett, nékdaj - valahova, valamikor, povráten - menettéri menettérti, népoučén - ki nem oktatott (“niso mu solili pameti”) - tájékozatlan, népremočljív - benzóbiztos -vízhatatlan, népristójen illetlen - illetéktelen, népros-tovóljen - önkcntelen (“spontan”) - nem önkéntes, nérazkrojén - elbonthatatlan -el nem bomlott, nésodelovánje - nem közremőködés - a közremüködés hiánya, nétéčen - nem tápláló - nem étvágvgeijesztő, néučákanec -forrófejű/tüzeskedő ember, néuvidéven - belátástalan -nem belátó, nevrédnež -semmiházi - senkiházi, nézadovoljív - ki nem elégítő - nem kielégítő, nézaúpnica -bizalmatlansági szavazat indítvány, nič vréden - semmis - értéktelen/semmire sem jo, níčevost - semmiscg (“malenkost”) - semmisség, po nösu jih dobiti - orrot kap -rákoppintanak az orrára, nosílnica - hordágy (“nosila”) - hordszék, nováčiti - újoncoz - toboroz/összefogdos, nráv- nost - erkölosesség erkölcsösség... E. B. je v Slovenskih utrinkih, Porabski televizijski oddaja rekla, da si želi, da bi oddaje bile vsebinsko bogate, mikavne. In da bi bilo v njih manj jezikovno napak - to pa, da ni mačji kašelj. Z dobrim slovarjem bi tudi Porabski slovenski uredniki imeli lažje delo. Sicer pa tudi slovaropisje ni mačji kašelj. Francek Mukič ... DO MADŽARSKE VABILO Zveza Slovencev na Madžarskem prireja 27. januarja 1996 od 20. 00 do 02. 00 ure SLOVENSKI PLES v avli osnovne šole “Istvan Szechenyi” v Monoštru ansambel ŠARM PRISRČNO VABLIENI! MEGHÍVÓ A Magyarországi Szlovének Szövetsége 1996. január 27-én 20. 00 - 02. 00 óráig a Széchenyi István Általános Iskola aulájában SZLOVÉN BALT rendez Zene: ŠARM (Szlovénia) Mindenkit szeretettel várunk. Porabje, 11. januarja 1996 NAŠE PESMI IMELA SEM VENČEK Imela sem venček lep, štiri ino dvajset let, Zdaj ga pa hoče sam Jezoš imet. Rožice cvetajo, Imela sem deklice, venček mi pletajo, ka so me opletale, venček mi pletajo, Zdaj me pa denejo, sestrice tri. v ládno zemlo. Ftičice pojejo, Goslarge igrajo, rožice cvetajo, angelci spevajo, mene pa zovajo, mene pa spravlajo vu sveto nebo. v Črno zemlo. (Gorenji Sintk) zapisala: Vera Gašpar ilustracija: -mkm- 7 OTROŠKI SVET Karolina Kolmanič KAPE IN KAPICE Zunaj rahlo sneži. Bele zvezdice veselo plešejo po zraku in se lepijo na gole veje. Le na boru je obtičalo toliko snega, kot bi se ta hotel skriti pod belo čepico. Peter in Anica sedita pri oknu ob odprtih knjigah ih občudujeta ples snežink. Nenadoma vstopi dedek z zmečkano in luknjasto temno kapo, seveda tako s ščitnikom. Otroka se zazreta vanj in Peter se zapiči v kapo in vpraša: “Dedek, le kje si jo staknil? ” Dedek se je skrivnostno nasmehnil in priznal: “Na podstrešju so še take reči, čisto v kotu, kamor nikdar ne seže nobena metla. Čepica je stara najmanj šestdeset let. Dobil sem jo za božič in to s posebnim namenom. Temne kape s ščitnikom so bile dražje od vseh pletenih in podobnih mehkih reči. Pri hiši smo imeli dve taki pisani, dolgi, trikotni in raztegljivi z velikim cofkom na vrhu. Ta volneni cofek je bistro poskakoval, ko si tekel, kapa je varovala pred mrazom in bila nekako družinska, nosili smo jo bratje in sestre, kadar se je kdo podal v zimski dan. ” Anica je prekinila zgodovinsko razlago in zrla v ležečo temno stvar na klopi in vprašala: “Naju ne zanima tista s cofkom, temveč ta. Peter je prikimal in napel ušesa. Dedek je pobrskal po spominu: “Ampak tale, ” jo je dvignil in prižel k sebi, “je imela posebno nalogo; popraviti bi morala ipnoje štrleče uho. Saj ni niti štrlelo, prej viselo navzdol, zato sem skrival svojo desno stran. No, pod lasmi se ni moglo skriti, ker smo nosili kratke, take, kot vidim danes. Mama je bila žalostna in je to mojo napako ponoči skrbno zakrila z ruto. Ker so mi bratje nagajali in me klicah ”Jakec, kje si? ", so me trdno obvezali samo zvečer, da nagajivci ne bi videli. Najbrž se je tega domislil oče, pri njem sem užival posebno pozornost. In čeprav je bilo za božič že veliko veselje lepo pogrnjena miza, okrašena smrečica v kotu, so bila pod njo tudi drobna darilca, uporabna seveda: zimske nogavice, rokavice, šal. Mene pa je čakala škatla. Odpiral sem jo počasi in moji bratje so bolj zrli v mojo škatlo kot v svoje zavojčke. Ko sem jo odprl, sem z drhtečo roko dvignil čepico. Vse naše družinsko omizje se je zganilo, bratje so glasno vzdihnili in se poželjivo pasli z očmi na mojem darilu. Da bi oče ukrotil zavist, je pojasnil, da moram jaz nositi kapo zato, ker imam pač povešeno uho. Ta mi bo s svojim trdim obročastim robom popravila izgled; kajti moški mora imeti lepa ušesa, če že ne, pa naj bosta vsaj enaki, četudi povešeni. Bratje so prasnili v smeh. Tudi jaz sem se jim pridružil, le bolj kislo. Oče mi je trdo posadil kapo na glavo, da se je rob zadel v moje desno uho. Smešna stvar je tičala na moji glavi postrani, kar me je spominjalo na mornarja, gusarja ali klošarja. No, kape so vedno uporabne, pokrijejo možgane, da ne zmrznejo, popravijo ušesa, skrijejo plešo in, če imajo takle ščitnik, jo lahko v stiski pomoliš tudi mimoidočim, da ti pricurlja kak kovanec. " “Dedek, kako si mogel tako dragoceno reč zgubiti ali založiti? ” se je čudil Peter. “Meni je bila drag spimin in iskal sem jo povsod. Ne vem, čigava roka jo je zabrisala tja v kot, kjer je v prahu obležala. Ampak zdaj jo bom očistil in spravil v škatlo. Spomini na lepe dni pač ne smejo zbledeti. ” “Dedek, kako lepo sneži in kmalu bo spet božič. Si ohranil še kak prijeten doživljaj na tiste davne dni? ” je radovedno vprašala Anica. Dedkove oči so se zazrle skozi okno, kjer so snežinke že pobelile trato, temna ozka pot jih je sproti topila. “Otroka, tu v glavi je še polno zgodbic. Prihranimo jih za drugič. ” MED BRANJEM REVIJ SMO ZVEDELI Učenci Osnovne šole na G. Seniku radi prebirajo slovenske otroške in mladinske revije, predvsem Ciciban, Geo. Nekatere zanimivosti želijo posredovati tudi mladim bralcem otroške strani. Varčujmo z vodo Čas je, da storimo tudi kaj konkretnega. Medtem ko drugi politizirajo in razvijajo take in drugačne teorije o človekovem škodljivem vplivu na okolje, se bomo lotili prve praktične naloge. Nekoč je človek naravi vzel samo toliko, kot je potreboval. Danes vzame veliko več. Voda je najpomembnejši element. Brez vode ni življenja. Ta element nima ne vonja, ne barve in je pravzaprav brez okusa. Ko si umivamo zobe, radi povzročamo pravo poplavo in ne pomislimo, da je voda dragocena tekočina. Ko od- premo pipo, se morajo zavrteti vse črpalke, in da bi se vrtele, potrebujejo elektriko. Če to elektriko proizvaja termoelektrarna, potem morajo naložiti več premoga, da bi lahko mi povzročili nepotrebno poplavo. Tako ne mečemo vstran samo vode, ampak tudi energijo. Verja- mem, da se je lepo kopati v oceanu vode. Včasih je lahko celo koristno. Običajno pa nam zadostuje tuširanje. To je tudi zelo zdravo, ker voda spira umazano milnico s telesa. Tudi tu bi lahko prihranek izmerili in vsak naj si sam zastavi to nalogo ter jo izračuna. Tomaž Fartek Cigareta Cigareto je izumila skupina turških vojakov leta 1799. Ko je topovski ogenj uničil njihovo vodno pipo, so si v prižigalne lističe za topove zavili tobak in kadili. Sendvič Grof Sandwich Četrti (1718-92) je bil strasten kvartopirec. Od kart se ni mogel odtegniti niti za toliko časa, da bi použil kuhan obed. Zato si je dal prinesti koščke kuhanega mesa med dvema kosoma kruha. Njemu v čast, ki je uvedel to navado, se je ohranil izraz sendvič. Dolar Kovance, ki so se v 16. stoletju uporabljali v Evropi, so kovali v češki pokrajini Joachimstal. Zato se jih je oprijelo ime joachimsthaleri, ki se je kasneje skrajšalo v thaler ali dolar. Oznaka za dolar naj bi bila simbol Petra Španskega. Simbolizira trak, ki se vije med dvema Herkulovima strebroma, med Gibraltarjem in Ceuto. Dolar je postal uradna valuta Amerike leta 1792. Kodak Vse do leta 1888 so bile fotografske kamere velike in okorne. Leta 1888 pa je ameriški izumitelj George Eastman dal na tržišče prvo lahko in pripravno kamero Kodak. To ime je izbral zato, ker je “kratko, učinkovito in se sko- raj ne more napačno napisati, da pa je v skladu z zakonom o zaščitni znamki, ne pomeni ničesar”. Otroški vrtec Spomini na nesrečno otroštvo so navdihnili Fredericka Froebela, da je v nemškem Blenkenburgu leta 1937 ustanovil “majhen inštitut za ukvarjanje z otroki”. V takšnih šolah so se 4 do 5-letni otroci igrali in poslušali pesmi in pravljice. Zato se je odločil, da bo inštitute preimenoval v “Kindergarten” (otroški vrt), kar zveni lepše in bolj veselo. Takšne šole so se hitro razširile po Ameriki. Viktor Časar Tudi dolnjeseniški malčki so čakali Miklavža Porabje, 11. januarja 1996 • ANEKDOTE • ANEKDOTE • ANEKDOTE • Kama pa? Inda svejta je eden bautoš (trgovec) rano Zazrankoma vöstaupo iz svoje kuče, gda je pred njim gnauk samo eden sploj lejpi kočüj stano. Iz kočüja je pa staupo sam krau. Krau ga pita: “Kama pa deš tak rano človek? ” Trgovec pa: “Ne znam, gospaud krau. ” Krau pa: “Kak tau ka ne vejš? Kak ti smejš etak z menov gučati? Vej ti ge pokažem, da sé boš pred svojim krajom pošteno obnašo! ” Vö je dau ukaz, naj toga človeka v vauzo zaprejo. Zdaj pa trgovec etak pravi: “Nej sam vam pravico povedo? Odkec bi leko znao, kama pa dem? Gda sam iz rama staupo, te sam mislo v svojo trgovino titi, zdaj pa me moja paut pela v vauzo. ”. Na svejti je vse relativno Ciganj se je eden-den not postavo k žüpani, pa se je etak taužo: “Gospaud žüpan, z cejlo držinov v ednoj maloj lüknji živemo. Tau več ne moremo tadala trpeti. Nika naprajte. ” Žüpan si zdaj premišlava pa etak pravi Ciganji: “Ciganj, maš doma živino? ” “Mam. Edno kozo mam za mlejka volo pa kokauši za djajec volo. ” “Na, ” pravi žüpan. “Tvojo kozo pa kokauši tü v tisto malo sobo not pelaj, gde vi živeta. ” “Jaj, vej pa mi tü samo kumaj mesto mamo, že smo eden na drugim. " Žüpan pa: “Včini, ka ti ge zdaj pravim. ” Za eden keden Ciganj nazaj dé k žüpani pa ga lepau prosi, ftaj leko kozo pa kokauši tavö deja iz sobe. Žüpan je nej bio prauti. Za eden keden sé je srečo s Ciganjom pa ga pito: “Na, Ciganj? Kak Zdaj stojite s placom v sobi? ” Ciganj pa: “Jaj, gospaud žüpan. Zdaj v ednoj velkoj sobi živemo. ” Žüpan pa: “No, vidiš. ” Srmacke na drügom svejti Gospaud so gnauksvejta etak predgali v cirkvi: “Lüstvo! Morate znati, da do na drügom svejti srmacke bogati, bogati do pa vsi srmacke. ” Na drugi den ga gorpoišče eden srmak pa etak pravi: “Gospaud! Tau je rejsan istina, ka do srmacke na drügom svejti bogati? ” “Ge v tau vörjem, ” pravijo gospaud. “Gospaud, etak pa mam edno prošnjo. Leko bi vi meni na bodočno bogastvo posaudili 100 korun? Na drügom svejti vam tau nazaj dam, vej pa te mo že bogati. ” Gospaud v žepko segnejo pa ma dojprštejo 100 korun. Depa zatok pitajo srmaka, ka de pa on zdaj s tejmi penazami delo. “Dobro škem živeti, ” pravi srmak. “Dober hasek mo si napravo. Küpim skurok k šenki blago pa drago odam. ” Gospaud pa: “Ja, če boš ti tak delo, te rejsan bogati postaneš. Na drügom svejti boš pa te srmak. Kak pa te meni vöplačaš svoj dug? ” Srmak nazaj da korone, gospaud je pa zaprejo v palacko (denamico). I. Barber PORABJE ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, tal.: 94/380-767 Tisk: SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4 69000 Murska Sobota Slovenija Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3. 11. 1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. tocki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) ISSN 12187062.