Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 30. marca 1938
MARIBORSKI
Štev. 71. telo Xil. (XIX.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 f *iel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
Naš kruh v tuiievih grižliaiih
Vedno večje svarilo se mi zdi tale resnica, ki sem jo nekje čital:	»Ne samo
skrb za socialni položaj našega ljudstva, ampak tudi vprašanje ohranitve in obrambe našega naroda nas neogibno sili h korenitemu rešenju zaposlitve tujcev v naši državi.« In drugje: »Najboljši kos ■našega kruha grizejo tujci, mi pa hiramo telesno, duševno in duhovno. Na|e zadnje upanje je umik v tujino, kjer moramo okušati najtežjo resnico —• sramoto osebnemu in narodnemu dostojanstvu. Glasi se: Najslabši kos kruha na tuji zemlji je čestokrat boljši od onega z rodne zemlje. Kdo nosi na tej bolestni zgodbi krivdo, kje je vzrok temu ponižanju naše zemlje in njenih sinov? Že dvajset let kažemo zaman s prstom v sredino naše nesreče in. sramote, že dvajset let neprestano opozarjamo na črva, ki prodira vedno globlje v osrčje našega žit ja; beseda je vedno bolj glasna, ker je vedno bolj utemeljena — ali ni res nikogar, ki bi jo poslušal in si jo usvojil kot glas domovine?«
Tujec na naši zemlji z dobrim grižljajem, naš človek doma in v tujini pa onemoglost. Z največjo bridkostjo pa mora ugotoviti, da je grižljaj našega delavca na tujem še vedno boljši od grižljaja v lastni domovini. Ni li to kot svinec težka obsodba?! Tod se giba problem ohranitve in obrambe našega naroda. Borba za trd grižljaj kruha je pred vojno razganjal naše zdrave roke na vse vetrove, ker ni bila naša zemlja le prirodno pasivna, ampak tudi pastorka dunajskega režima, ki je dosledno protežiral svoje miljence. Danes ni več mogočnega Dunaja, nadomešča pa ga tuj kapital, investiran pred vsem v gospodarskem osišču — industriji, kjer je zastopan v pretežnih odstotkih.
Ta kapital, ki se po naši krivdi prav nič ne ozira na naše interese, ampak ima poleg svojih gospodarskih tudi druge račune, dosledno zaposluje na najboljših mestih uprave in tehniškega obratovanja »nenadomestljive« in jih skrajno proteži-ra. Je Ii tukaj res tujčeva sposobnost, ali je naša prevelika strpnost, popustljivost, obzirnost in........? Te naše pre-
tirane tolerance je poštenega človeka res sram in ne more razumeti, da je število »nenadomestljivih« doseglo žc pred dobrimi tremi leti (1. 1933.) 140.000. Po narodni, oziroma drž. pripadnosti jih je Čchoslovakov 38.423, Madžarov 21.316. Rusov 26.790, Italijanov 20.800, Avstrijcev 9873 fn 13.099 drugih. V industriji in obrti jih je 48.034, v poljedelstvu, gozdarstvu in ribištvu 46.273, v prometu 16.811, v javnih službah in svobodnih poklicih 15.124, v ostalih poklicih 13.524. V poljedelstvu jih je zaposlenih le 1460 (1%).
Od 1. 1933. dalje pa je to števila na-rastlo. Razmeroma največ je dotok Nemcev, ki bodo, kakor vse kaže, številčno še bolj rastli.
Koliko pa je poleg teli tujih državljanov naših — tujcev? lako jih prav lahko nazivamo po njihovi miselnosti, ki je pretežno vse prej ko lojalna, kaj šele naša. To se očituje v njihovem vedenju napram našemu življu v službi in izven nje.
V posebno poglavje uvrstimo državljane čSR. ki jih delimo v dve skupini: v Nemce in Čehe in te spet v take, k) niso bratski CS v posebno čast. Stvari v korist naj dostavimo, da služi njih vedenje napram našemu delavstvu kot merilo za večje ali manjše simpatije do njih naroda in države. Preprosto ljudstvo
Vdor Irankovcev v Tortoso!?
Barbastro v ognjenem morju
SARAGOSA, 30. marca. Kolona generala Yague predira ob vzhodnem bregu reke Cinca ter zavzema točko za točko Katalonije. Po še nepotrjenih vesteh so frankov ci že vkorakali v Tortoso in s tem dosegli obalo Sredozemskega morja. Dopisnik Reuterjeve agenture poroča o neki strahoviti detonaciji v Leridi, kar daje domnevati, da so eksplodirali tamkajšnji ogromni bencinski ter petrolejski
rezervoarji.
SARAGOSA, 30. marca. Proti vzhodu prodirajoče navarske čete so prebile republikanske postojanke vzhodno od Ebra. Mesto Barbastro, ki Šteje 9000 prebivalcev, so republikanske čste pred izmikom in pred zavzetjem po frankovcih zažgale ter nalikuje mesto ognjenemu morju. Prebivalstvo so pred tem evakuirali.
7ofHHtske tete v	v	sktifuik
v tukajšnjih krogih spričo najnovejših vesti prepričani, da so Kitajci ob železniški progi Tiencin—Pnkau v premoči. Doznava se, da so japonske izgube tamkaj zelo velike.
PEJPING, 30. marca. Japonci sprav ljajo Iz severa z največje naglice rezerve prot; jugu, da bi priskočili na pomoč divizijam, kj so ogrožene v pokrajini Šantung. Japonci ne dajejo glede teh ukrepov nobenih pojasnil, vendar pa so
fettetol £ist, vthovui poveifmk v 1/okodtU muM
BERLIN, 30. marca. Ker je spojitev nemške vojske, letalstva in mornarice do 10. aprila izpeljana, sta bili za Vzhodno marko formirani dve zborni poveljstvj in sicer 17. zborno poveljstvo s sedežem na Dunaju ter 18. zborno poveljstvo s sedežem v Solnogradu. Za vrhovnega po-
veljnika vseh vojnih formacij v Vzhodni marki je bil imenovan general List, za šefa njegovega štaba general Ruff. General KinUz prevzame poveljstvo 17. armadnega zbora, dosedanji podmaršal in državni tajnik za državno obrambo An-gelis pa poveljstvo 18. armadnega zbora.
12 mUjokm dmmev m ^ttefenute sto-
v Uativut
PARIZ, 30. marca. Francoski parla-itov, to je 12 milijonov dinarjev, za spre-ment je soglasno izglasoval naknadni iz- jem angleške kraljevske dvojice v Pari-redni kredit v znesku 8 milijonov fran-1 zu. Obisk bo sredi maja.
Sieniai mi faedsedkika permske dade
PMetlu
Naša dolžnost
Celjska »Nova doba« poroča v št. 13: »Na podlagi čl. 487Senžermenske pogodbe z dne 10. septembra 1919 je bilo 10. oktobra 1920 narodno glasovanje (plebiscit) v prvi coni na Koroškem. Za Avstrijo se je izreklo 59%, za Jugoslavijo 41% volilcev, 15.278 narodno zavednih volileev je glasovalo za mašo državo in pri podpisu protokola je naš zastopnik v komisiji to ugotovil in izjavil, da kraljevina SHS na te Slovence ne bo nikdar pozabila in jih tudi ne bo zapustila. Plebiscit na Koroškem je odločil, da pripade ta pokrajina Avstriji, s priključitvijo k Nemčiji pa je vprašanje Koroške ponovno pokrenjeno in nismo več vezani spoštovati uradni izid tega glasovanja. Naša dolžnost pa je, da vsem Slovencem na Koroškem nudimo svojo pomoč iti podporo s tem, da našim Nemcem ne priznamo več pravic, nego jih bodo uživali Slovenci na Koroškem.«
Narodni gospodje
»
»Del. politika^ poroča v št., 26:'»Slovencu« v album. Ker si je »Slovenec« že parkrat privoščil grde napade na socialistično delavstvo radi narodnosti in neprestane vleče na ušesa, če bi mogel kje ujeti kakšno nemško besedo, da bi potem lahko udaril z loparjem po nemčur-jih, ga danes opozarjamo na letak »Proslava 50-letnice smrti sv. Janeza Boška v Mariboru«, v katerem čitamo, da bo tridnevno proslavo v stolnici zaključila nemška pridiga salezijanca preč. g. J. Nitscha iz Gradca. Ker bo.ta slovesnost zanimala čitatelje »Slovenca«, naj jim vendar objavi njen celotni spored. Da nam ne bo treba pisati komentarja, naj ga napišejo kar narodni gospodje pri »Slovencu« sami.«
TOKIO, 30. marca. DNB poroča: Agencija Domej poroča iz Pejpinga, da Je bil izvršen atentat na predsednika izvršnega odbora po Japoncih vpostavjjene pej-pinške vlade. Atentat je bil Izvršen na vladnega predsednika Vanga v trenutku, ko se je peljal z avtomobilom v pred-
sedništvo vlade. Vang ni bil ranjen, pač pa njegov Japonski prijatelj JamSmoto, ki Se je peljal z njim v avtomobilu. Za-dobU je več strelov iz samokresa, V juž nem Šantungu je po poročilih iz Hanko. va obkoljenih 30.000 Japoncev, ki se skušajo prebiti skozi kitajske postojanke.
SlceivuasUtd ps&maska tel&ia o& ftan-tosha S panski meji
LONDON, 30. marca. Po vesteh »Dal-ly Expressa« se nahaja ob francosko španski meji pri Perpignanu 15 francO-sklh vojaških letal, ki so nameščena na nekem letališču, ki se uporablja sicer samo poleti. Glede svrhe pristanka te le-
talske eskadrile ne dajo francoska obla-stva nikakšnlh pojasnil. — Po poročilih iz Rima znašajo italijanske izgube pri španskih borbah 29 častnikov in 253 legionarjev med mrtveci ter 123 častnikov in 1349 legionarjev med ranjenci.
sodi po vtisih iz neposrednega življenja. Ni pa vse eno, kako gleda naš človek na njih domovino, jato gledamo od te strani s posebnim interesom in nas zaboli, ko čujemo na ta naslov ne bas laskave izjave.
Statistika teh »nenadomestljivih« je Porazna za naše gospodarsko, socialno in nacionalno življenje. Naš strokovno naobraženi naraščaj številčno raste in brezupno čaka na kruh, čeravno bi brez vsakega rizika za dotični obrat zasedel primerno mesto. Vemo. da ima naš človek za to vse pogoje. Ima pa poleg svojih strokovnih sposobnosti tudi one vrline, ki jih znajo naši sosedje bolj ceniti
kakor mi: Imajo svojo nacionalno zavest, svoj domo.vinski čut in ljubezen do zemlje. Ali naj izgubimo še te, da popolnoma utonejo v obup in se razkroje kot oni stotisoči, Jd so, raztreseni po vseh kontinentih, za našo narodno sredino že izgubljeni? Boj za vsakdanji kruh prevpije višja moralna čuvstva In tudi ona, usmerjena v nacionalno etiko.
Ponavljamo: Ta problem je pereč .‘n terja smotrnega dela od vseh javnih delavcev. gospodarskih, stanovskih, političnih in ostalih udruženj. Vedno in vedno imejmo pred očmi, da mora zemlja znati svojega otroka tudi rediti.
laščanski utrinki
»Nova doba« poroča v št. 12 pod dopisi iz Laškega:	»Kaj nam obetajo eni, kaj
drugi. Kakor smo pri volitvah leta 1936. videli in doživeli, se da pri volitvah z objubami in nagradami zelo veliko doseči in tudi izvojevatj zmaga. Zaradi neizpolnjenih obljub nastanejo sicer pozneje mnoge sitnosti in zamere, a se sčasoma na vse to zopet pozabi. Enkrat preizkušeno sredstvo pa se rado uporabi tudi pri naslednjih volitvah, vsaj pri ljudeh iste vrste, če so videli, da kljub kaznivosti takih dejanj vendarle niso bili kaznovani. Eden izmed kandidatov čiste klerikalne liste ima parcelo na Humu, kjer bi rad kopal gramoz in si zgradil kočo, pa mu oblasti tega ne dovolijo, ker bi bilo oškodovano pogozdovanje Huma in ogrožen tudi termalni izvirek kopališča. Zaradi prepovedi se je ta kandidat prav posebno jezil na prejšnji občinski odbor, vendar mu tudi sedanji ni dal dovoljenja. Sedaj pravi, da bo njegov svak postal župan in takrat mu nihče več ne bo branil zgraditi kočo na Humu in napraviti kamnolom. Tudi gramoz bo v prvi vrsti on dobavljal občini, ker bo asfalt že dotrajal, na novo se pa pod komando kmetov v Laškem nikdar več ne bodo ceste asfaltirale, ker kmetje niso za tak luksus. — Z druge stran; nam pa obljubljajo, da obe občini ne bosta ostali združeni niti dva meseca, če bo prodrla druga lista. Nam se zdi, da bo komasacija obeh občin trajala toliko časa, dokler se ne bo situacija temeljito izpremeniia.«
Soiiatou oteottak ■■■■■■■■■■■■
Višii standard	našega	d
94.495 zavarovancev pri OUZD ■— Povprečna dnevna zavarovana mezda 25.51 din — Poslabšanje gospodarskega položaja OUZD — Normalno visoka postavka neplačanih premij
Ravnateljstvo OUZD v Ljubljani je na svoji seji- dne 26. marca 1938 obravnavalo računski zaključek za leto 1937. V računskem zaključku OUZD je zapopa-deno izključno samo bolniško zavarovanje za slučaj nezgode, za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt sestavlja računske zaključke Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu
Poslovno leto 1937 je bilo v znameniu vaznih socialno političnih reform, ki so ekonomično in tehnično močno vplivale na ustroj poslovanja. '
Uvedba zavarovanja za onemoglost, starost In smrt, uredba o minimalnih mezdah, zvišanje doklad za Borzo dela v svrho povišanja podpor brezposelnim, vse te spremembe pomenijo za OUZD povečanje poslov. Posebno je bila obremenjena administracija z uvedbo starostnega zavarovanja. V zvezi s temi reformami so se prispevki in doklade, ki jih OUZD predpisuje za vse vrste zavarovanja, precej zvišali.
Za razmah zavarovanja je bilo v letu 1937 merodajno: Naraščanje števila zavarovancev, dviganje zavarovane mezde in stalež bolnikov.
Povprečno število zavarovancev le znašalo v letu 1937 — 9-1.495 (inapram 85.917 v letu 1936). Prirast znaša 8.578 zavarovancev. Zaposlenost je bila po-voljna, zlasti v tekstilni industriji, gozd-no-žagarski industriji in pri gradnjah nad zemljo.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v letu 1937 Din 23.51 (Din 22.57). Zaradi višjega števila zavarovancev in povprečne zavarovane mezde so dohodki za 5.5 milij. višji kakor 1. 1936.
Kar' se pa tiče zdravstvenih razmer, leto 1937 ni bilo ugodnejše kakor leto 1936. Odstotek bolnikov je bil sicer nekoliko nižji 2.81% (2.92%) in je temu primemo tudi izplačana hranarina nižja v odstotkih nasproti skupnim dohodkom. Nekoliko nižji so tudi stroški za zdravnike 'iti upravni stroški. Nasprotno so precej narasli stroški za zdravila, za oskrbnine v bolnišnicah, za porodniške podpore in dajatve, ter pogrebnine.
Ti višji izdatki so gospodarsko ravnovesje urada v letu 1937 porušili, kar se izralža v primanjkljaju 0.050 milij. din. OUZD je tudi v letu 1937 izplačeval višje podpore v obliki podaljšane podporne dobe nad 26 tednov. Te podpore je izplačeval iz skromnih rezerv, iz likvidacijske imovine bivših nosilcev obveznega zavarovanja na področju OUZD v Ljubljani. Iz tega naslova je bilo v letu 19.37 izplačanih Din 0.685 milij.
Skupni dohodki znašajo v 1937. 1. 48,409 milij. (43,070). Skupni Izdatki znašajo 48.460 milij. (42.772); hranarina znaša 13.674 milij. ali 2825% (12.583 — 29.23%); porodniške podpore in dajatve
2.896 milij. — 5.99% (2.482 — 5.76%); pogrebnine 0.375	— 0.78% (0.271 -
0.63%); zdravniški stroški 5.320 — 10.99% (4.881	—	11.33%); zdravila 5.031 —
10.40% (3.930 — 9.13%); oskrbnine v bolnišnicah 6.618 — 13.68% (5.499 — 12.77%); zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih 3.128 — 6.46% (2.856 — 6.6.3%); zobno lečenje in popravila zobovja 0.890 — 1.84% (0.815 — 1.89%); vzdrževanje ambulatorijev 1.266 — 2.61% (1.122 — 2.61%); upravni stroški 7.593 — 15.69% (7.056 — 16.38%); samouprava 0.068 — 0.14% (0.067 — 0.16%); laična kontrola bolnikov 0.707 — 1.46% (0.657 — i.53%); odpisi in vzdrževanje premičnega inventarja 0.524 — 1.08% (0.291 — 0.68%); obresti 0.307 — 0.63%; vzd.zevanje vozil 0.025 — 0.05% (0.009 — 0.02%); uradovo glasilo 0.028 — 0.06%.
Od skupnih dohodkov odpade na zavarovanca in leto Din 512.29 (501.305), od izdatkov pa Din 512.83 (497.84). Zavarovanci so prejeli na podporah v denarju 16.946 milij., t. j. 35.02%.
Najvažnejši izdatki bolniškega zavarovanja se razdelijo na zavarovanca in leto tako-le:	Hranarina Din 144.71
(146.46); stroški za zdravila Din 53.25 (45.75); zdravniški stroški Din 56.31 (56.82); oskrbni stroški v bolnišnicah Din 70.04 (64.—); zdravljenje v kopališčih m zdraviliščih Din 33.40 (33.25); zdravljenje zobovja Din 9.42 (9.49); stroški ambulatorijev Din 13.40	(13.07); upravni
stroški Din 80.36 (82.13).
Od skupnih Izdatkov za zdravljenje v sanatorijih odpade na stroške za zdravljenje jetičnih bolnikov 1.261 milij. ali 2.60%. Za zdravljenje v zdravilišču Radio Therma Laško je urad izdal 0.529 milij., v okrevališču »Jadran« pa 0.308 milij. Stroški za zdravljenje v lastnih fizikalnih in kopaliških napravah so znašali 1.150 milij. Stroški za prevoze v zdravilišča in za povratek so znašali 0.065 milijonov.
ImOvina urada znaša koncem 1937 leta 40.598 milijonov.
Obveznosti urada znašajo koncem leta 1937*— 40.649. Upniki izkazujejo 4.S96 zahtevkov za neporavnane račune lekarn. bolnišnic, zdravnikov itd. Osrednji urad izkazuje zahtevke iz naslova predpisanih in pobranih prispevkov nezgodnega zavarovanja, zavarovanja za onemoglost, starost in smrt ter zaostanke iz obračunov prejšnjih let, skupaj 17.497 Delavska zbornica izkazuje 0.658, Borza dela pa 3.202. Depoti so izkazani z 1.620. Sklad lastna prihrana znaša 1.406, sklad za dajanje večjih podpor 5.069, likvidirana i mo vina pa 1.672. Protituberkuloz-ui fond je vpostavljen z 0.100, sklad za višje dajatve jetičnim bolnikom pa z
0.300. Dubioze so vpostavljene z 4.226. kakor med imovino.
Nepovoljni rezultat poslovanja v letu 1937 je znak, da se pri nas dobrine zakona iz leta v leto bolj črpajo. V tem je izražen višji standard našega delavca in nameščenca, ki imata z ozirom na življenjske razmere in spričo 501etitega obstoja socialnega zavarovanja višje potrebe in zahteve.
S spremembami v statutu se bo gospodarski položaj urada znatno poslabšal. Urad bo moral vsako leto prispevati po 2.5% od rednih sredstev v sklad za odpis neizterljivih prispevkov in v sklad za pokritje primanjkljaja. S tem bodo uradu redna sredstva znižana za 5%, 9 čemur bo na eni strani ogrožena likvidnost, na drugi pa aktivnost.
Posebno pozornost zbuja med aktivi nenormalno visoka postavka neplačanih premij. Ta je že zdavnaj prekoračila najvišjo dopustno iočko. Visok zaostanek pomeni prav sedaj, ko je uvedeno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt veliko nevarnost za pravice onemoglih in invalidnih zavarovancev. Pravice iz starostnega zavarovanja veže zakon na dejansko vplačane prispevke. Podjetja, ki ne bodo redno plačevala prispevkov, bodo svoje onemogle, nameščence težko oškodovala. Da se delavcem zavarujejo pravice do starostne preskrbo in da se podjetja obvaruje pred škodo in neprijetnostmi, ki bedo nastale z uveljavljenjem izgubljenih pravic tožbenim potom, je urad prisiljen, da uvaja proti nerednim plačnikom najstrožjo izterjavo.
Tmmske name
Petrovo lipo so presadili. Prejšnja občinska uprava je zasadila na šolskem otroškem igrišču Petrovo lipo, ki jo je sed. obč. odbor dal presaditi na prostor pred cerkvijo. Vzrok te presaditve naj ■bi bil ta, da šolska mladina radi lipe ni imela dovolj prostora. Kolikor vemo, ima šola dogovor s framskim sokolskim društvom, da lahko uporablja njegovo telovadišče in bi potem takem Izgovor s pomanjkanjem prostora ne držal. Lipa se je presadila na prostor, kjer ne more uspevati in je medtem že pričela usihati. Framska nacionalna društva so vložila radi tega postopka pritožbo na merodajna mesta z zahtevo, da se lipa postavi na prejšnje mesto.
Nagrobno petje je luksuz. Ob priliki pogreba člana tuk. sokolske družine br. Štefana Žirovnika mu je pevsko društvo »Poštni rog« zapelo žalostmke pred njegovim domom. Ko pa so hoteli pevci zapeti pokojniku v slovo tudi na pokopališču, je to domači župnik zabranil, češ, da je petje luksuz. Nerazumljivo je, kaj je župnika dovedlo do te prepovedi, saj ie vendar znano, da so nekateri pevci člani cerkvenega pevskega zbora.
Humor m poiitika
Budimpešta, v marcu 1938. Javno glasovanje v tajnem glasovanju v madžarskem parlamentu je že končano. Mi-sterioz.no tajinstveni načrt o tajnem glasovanje o tajnem glasovanju v madžar-najst odborov in stvar bo urejena.
Na Jožefovo popoldne sta priredila tuk. »Fantovski odsek« in »Dekliški krožek« telovadno akademijo v dvorani Prosvet. doma. Po uvodni deklamaciji »Pesem slovenskih fantov« in po zaobljubi fantov »Fantovskega odseka« (12 po številu, večina sposobnih komaj za naraščaj), je sledilo deset telovadnih točk. K izvajanju posameznih točk bi bilo pripomniti, da so bile vse sestave, od prostih do simboličnih vaj, dokaj preproste in enostavne, vendar se je pri vseh nastopajočih oddelkih opazila precejšnja okornost in nesigurnost in to kljub glasnemu štetju vodnika(ice) pred vrsto. Višek sporeda je bila osma točka in sicer govor g. Klasinca iz Maribora. V svojem govoru je prikazal cilje in prizadevanja »slovenske katoliške prosvete«. Na dolgo in široko je naslikal krivice, ki so se baje delale katoliškim prosvetnim društvom pod prejšnjim režimom, kljub njihovemu poštenemu programu. Vsekokar pa je pozabil g. govornik omeniti znane punktacije. V svojem govoru je tudi opozorit na nevarnost, ki preti nam Slovencem s severa. Čudno, da je vsaj to priznal. Res nam bije dvanajsta ura in baš radi tega je zelo, zelo naivno predajati se v teh resnih časih zgolj verskemu fanatizmu, oklepati se z vdanostjo in zaupanjem lo katoliške cerkve in vere, kakor je navzoče pozival g. Klasinc. Dvomljivo je, če nas bodo obvarovale te nevarnosti »vzvišena sredstva«, ki jih je v svojem globokem prepričanju priporočal slovenskemu ljudstvu govornik. Naš dvom je popolnoma upravičen, spomniti se nam je samo treba žalostnega konca povojne, globokoverne Avstrije. Akademija je bila zaključena z nastopom vseh telovadečih oddelkov s slovensko zastavo v ozadju. Pod vodstvom njihovega duhovnega voditelja so nato zapeli koračnico »Dvignite orli svoje peruti . . .«, ki jo je globokoverna publika poslušala stoje. Sedelo je le nekaj svojeglavnežev.
V vinsko klet posestnika Krambergerja Franca iz Zg. Porčiča so s silo vlomili, odprli sod in odnesli 100 I žlahtnega vina. Osumljence so izročili sodišču.
Huda reč. V Partimju št. 33 pri Sv. Lenartu v Sl. gor. živita zakonca Peklar Ferdinand in Cecilija. Mož je segel po težki pleteni vrvi in z njo toliko časa udrihal po ženi, da je popolnpma obnemogla. Prizadejal ji je težke poškodbe po vsem telesu, tako, da so jo morali spraviti v zdravniško oskrbo. Moža so naznanili orožnikom
Nič več.	,
Sodnik: »Najboljše je, da priznate resnico.«
Obtoženec: »To pa že ne. Enkrat sem jo povedal, pa mi je še danes žal.«
Je sicer malo vremensko nastalna nedelja, vendar pa ni taka, da bi me zadržala doma. Ven, ven! Kamnica—Šober— Sv. Križ... Načrt je v hipu izgotovljen.
Kipenje, razposajenost, pesem, kamorkoli se ozreš. Zdi se, da vse stvarce medsebojno tekmujejo v radovanju in ti nagajajo, češ: »In ti dvonoižni človeček, ki modruješ z veliko žlico in si domišljaš o skorajšnji popolnosti?! Kako praznuješ veliki dan?« Veliki dan, sonce, pesem, dobra volja? Že dolgo zaman čakamo nanje. Sicer pa kaj bi obnavljal to staro pesem in se grenil! Vrzi se raje v to pi-rovanje. napni oko in uho nad trato, sadovnjak in gozd, koder vlada večna zakonita smotrenost! V tem irna človek svoje ločeno kraljestvo, svoje račune, naloge, namene. Prvi so računi, gospodarska zadeva. Čim 'boljši gospodar-računar. čim več imaš za svojo stroko ali poklic v glavi, tem lažje se preriješ skozi težave. Takole kakor n. pr. otrile Kozjačan, ki mu je prišlo na misel, da bi se dalo zasaditi na njegovi zemlji toliko in toliko breskev. Moderen breskov
nasad. »Bo Ii kaj iz tega?« ga vprašam. »Stvar sem sicer premislil, a — borno videli. Kdor ne riskira. ne grize! Upam, da bo uspelo.« Koga bi ne veselila taka korajža, tak optimizem, ki žene k najmanjšemu odporu! Da bi le bilo mnogo takih, ki zaslužijo, da jim poklicani gredo na roko materijalno in moralno.
Pred mano se nasmehnejo Slovenske gorice, zemlja tisočerih bujnih prs. Menda se je semkaj že pritajeno, prikradel sv. Jurij in krepko potegnil s čopičem med rjavimi oranicami in vinogradi ter malo poškropil po šumah. Vse je že nabreklo in nekateri koščičarji so v polnem svatovanju in vabijo na pirovanje. Pridni vinarji bodo z glavnim opravilom sko-ro pri kraju in obračajo svojo skrb sadovnjaku. Izkušnja govori, da je treba tudi semkaj z nožem in žago, z bodoško aii kako drugo brozgo, sicer je premalo jamstva za lepo sadje. Take nauke prinašajo mladi iz naše sadjarske šole. kar se lepo vidi na mladih nasadih. — Sama svetloba je sedaj tod. samo barvilo. Veste tokrat sem že usrkaval to pokrajin'', a vendar stopi pred oči v novi lepoti, človekovo krakestvo je seveda nosebr ;■ poglavje z vedno istim refrenom: Zemlja
je bogata; a delavec, ki jo neguje?
Zavijem ob robu Kozjaka skozi gozd. Tudi v njem je polno življenja; krik, potrkavanje žolne, siničji ples in nekje v goščavi slavnosti akordi kosa, ki se veseli svojega zakona in žvrgoli svoji družici. Zvestoba za zvestobo! Naj čuje to tudi človek, ki tako ljubi — spremembo, lazi skozi njegovo zatišje, da se lomi in poka suhljad in zvestoba!
Na meji. V soseščini je bilo zadnje čase razgibano. Zdaj se je poleglo. Naši kmetje napenjajo radovedna ušesa, da morejo primerjati svoje stanje z onim sosedov. Kje je boljše in se boljše gospodarsko živi to je bistvena plat zanimanja. Plemenska pripadnost, jezik in drugi čuti... kdo ve? Pravijo, da je cena vinu onkraj porastla za 2 din (v naši valuti) pri litru. To nekaj odtehta.
»A kaj se vam zdi v splošnem?« pobaram kmeta.
Skomigne z rameni. >. Če bo cena pridelkom večja, ne bo zanje slabo. Pravijo, da Hitler skrbi za kmeta.«
»Iti dajatve? Država potrebuje mnogo, oboroževanje žre narodno premoženje. Oe ni virov, se bremena zvale najprej na kmeta in delavca. Končni račun je
lahko kljub cenam slab...« Skušam se dotakniti vprašanja plemenstva, jezika itd., kjer ne najdem takega odziva. Menda pa vendar ni tukaj tako močno za-ledi njeno!
Izvem, da gostujejo pri Sv. Juriju ob Pesnici Nanoščani. Mašo, kjer so peli, sem zamudil, pač pa sem hotel videti igro, kar pa se mi je posrečilo le deloma, ker sem mogel le do vrat natlačenega šolskega razreda. Igralci so se dobro odrezali. Presenetil me je Senica (Vil-lielm), kj je imel v »Skednju« glavno vlogo. Je talent in že odlična igralska moč. ki bi v interesu odrske umetnosti ne smela kar tako utoniti. Ima že dovolj rutine in bi ga kratkotrajna šola uvrstila v ansambl večjega odra. — »Nanos« sme biti na posrečeni zamisli ponosen; za to pomembno kulturno delo mu je ljudstvo hvaležno, to je pokazalo med igro z navdušenim aplavdirai.jem. Pevski zbor jo .ie z nastopom med odmorom odlično pogodil in tako prireditev le poživil. Naš obmejni človek zelo ljubi pesem. Želimo, da bi delavni Nanoščani s tem kulturnim delom napredovali. To je naš radio.
Darujte za azilni sklad PrLI
Beg Iz ruskega u*et-ništva
(Po svojih doživljajih napisal: J. Petre.)
Navsezgodaj so se začele oglašati ovce. Ovčar jili je pomolzel, skuhal mleka nama pripravil zajtrk. Pokazal mi je l>ot proti goram, kjer bom zopet našel Pastirje, njegove prijatelje. Prav prisrčno sva se poslovila.
Hodil sem ves dan, ne da bi srečal človeka. V daljavi sem sicer zagledal čredo ovac, a bilo mi je zelo s poti, da bi krenil v ono smer. Zato sem nadaljeval pot, v dobri veri, da še pred nočjo Pridem do kakega ovčarja. Pa sem se zmotil. Žive duše ni bilo nikjer. Ko mi je tema zaprla pot, sem poiskal v škaii votlino, nabral suhega dračja ter zanetil ogenj. V čutari sem imel še toliko vode, da sem si mogel- skuhati čaja. Zraven sem prigrizoval kruh iz svoje zaloge. Noč sem trdno preskal.
Zopet me je ves dan našel na poti. Tokrat se mi je na večer nasmehnila sreča, da sem naletel na ovčarja. Kakor oni, me jo tudi ta gostoljubno sprejel. Hotel sem ga nagraditi z denarjem, pa me je odločno zavrnil. Bog bi ga kaznoval, ako 'bi od popotnega človeka jemal denar. Meni pa je bilo tudi prav, ker sem bil bolj slabo z njim založen.
Minevali so dnevi, ne da bi se mi bilo kaj posebnega pripetilo. Tudi o zverinah ni bilo sledu. Skoraj vsak drugi dan sem prenočeval pri gostoljubnih pastirjih. Tako mi je ostala zaloga skoraj nedotaknjena, Ako sem si moral kuhati sam, sem storil to zelo skromno, da sem le malo potolažil želodec. Zato pa sem pri pastirjih jedel za dva, povrh sem si vedno napolnil čutaro z mlekom. Večkrat sem dobil še mesa in kruha na pot.
Že 18 dni sem potoval po gorah in dolinah. Le malokje sem v teh zapuščenih krajih videl kako hišico z obzidjem. Devetnajstega dne proti večeru pa se mi z visoke gore, ki sem se pravkar vzpel nanjo, odpre krasen razgled na prostrano dolino. Vas se je stikala z vasjo. Prijetno mi je postalo pri srcu, saj sem doslej brodil po samih mračnih gorah. Toda strah, da bi mogel zopet izgubiti svobodo, mi je veleval previdnost. Dobro sem torej premotri! dolino in si naredil načrt, kako bi jo najlaže obšel, ne da bi me kdo opazil. Počakal sem do mraka in ko se je storila noč, sem bil že na vznožju hriba. Mahnil sem jo naravnost preko njiv.
Tod so bili izpeljani jarki za namakanje. Poskušal, sem preskočiti prvi jarek, a radi mehkih tal sem se pogreznil do brade v vodo. Komaj sem se skobacal na drugo stran. Hitro sem bi! pri drugem jarku in zdaj že bolj oprezen. Poiskal sem zapornico ter po njej prišel na drugo stran. Izsledil sem poljsko cesto, a je nisem maral uporabiti. Kmalu sem dospel do reke s široko strugo, ki pa je bilo v njej le malo vode, ker so jo po večini izpeljali v jarke. Moker kakor sem bil, sem oblečen prebredel reko. Tako sem pridobil na času. Na oni strani ni bilo razen manjših jarkov nobenih ovir. Še preden se je prav zdanilo, sem zopet stopa! po pobočju gora. Šele sedaj sem se oddahnil.
Zopet sem računal na pastirje. Do smrti utrujen in od lakote ves izčrpan si nisem upal privoščiti počitka, marveč ■sem se naglo vzpenjal od skale do skale. Okrog poldneva zagledam večjo čredo ovac, zato sem pospešil korake, da pridem čim prej do pastirja. Toda o njem ni bilo ne duha ne sluha, pač pa sem zagledal velikega psa. Ni zalajal, ko me ie ugledal, marveč je pokazal ostre zobe. Od strahu mi je zaprlo sapo, da nisem, več čutil tal pod seboj. V zadnjem trenutku sem potegnil izza čevljev dolg nož ter se tako oborožen ročno vzpel na meter visok kamen. Od tod sem prežal na vse strani, kje bi ugledal pastirja. Medtem je pes mirno legel k pečini, me neprestano motril in pri vsaki, njemu sumljivi kretnji pokazal zobe.
— Ohohohoooo...
Napenjal sem prsa, da je odmevalo med skalami. V tretje se mi je pastir odzval. Tedaj se je pes dvignil ter odšel v smeri, od koder je prihajal glas. Skočil sem s pečine ter mu sledil. Ponovil sem klic. Nekje blizu se je oglasil odgovor, a pastirja še vedno ni bito na spregled. Zaklical sem tišje, a tedaj sem že zagledal
Spakuite se —
Ali poznate vaje, ki obstojajo v tem, da se pred ogledalom spakujete? Te vaje so za mladostno svežost, prožnost in lepoto vašega obraza ravno tako važne kakor krema in razne dišeče vodice. Taka vaja pripomore vašim očem do novega bleska in sveži barvo vaših lic.
Sedite ob dobri razsvetljavi pred ogledalo in se strahovito spakujte. To vam bo mogoče povzročalo nekaj težav in vas bo nemara celo nekoliko bolelo, vendar pa se boste morali samemu sebi smejati, poleg tega pa boste v enem ali dveh tednih lahko ugotovili na svojem obrazu precej vidne blagodejne učinke teh vaj.
Tako, zdaj sedite torej pred ogledalom. Preden začnete vaditi, poglejte najprej do! na tla, potem pa se hitro ozrite na svojo sliko v ogledalu. S tem boste ujeli bežen pogled na svoj vsakdanji obraz. Ali boste na njem opazili med nosom in usti črte, ki jih je zarisala skrb? Je vaša brada gladka? So vaša lica lepo pravilno oblikovana? Kakršnekoli napake boste v ogledalu ugotovili, vseh se lahko znebite, vse lahko popravite. Upoštevati pa morate pri tem dvoje važnih, zlatih pravil:
1.	pred vsako vajo si obraz izdatno namažite s kožno kremo, sicer vaša koža tega napora ne bo dobro prenesla; 2. za počitek med posameznimi vajami določen čas je ravno tako važen kakor vežba sama.
Tiger.
Ta vaja je dobra proti visečim licem. Usta morate tako široko odpreti in z zobmi tako divje groziti, da boste nazorno spoznali upravičenost naziva te vaje.
Najprej zelo polagoma odprite usta kolikor le morete; ob ustnih kotih se Vam morajo oblikovati pravi koti. Nato potegnite zgornjo ustnico navzgor, da se pokažejo gornji zobje kakor pri lačnem tigru — potem pa počasi položite spodnje zobe čez zgornje. Zaprite zobovje, štejte do štiri, nato pa se polagoma sprostite :n počakajte, da se napete mišice povrnejo v navadno lego. Vajo ponovite šestkrat. Odstranite kremo, h koncu pa si obraz dobro umijte.
Molčeča žena.
To ie ena najlažjih vaj, ki si jih lahko želite. Sijajno sredstvo proti starajočemu se vratu ali nagnjenju za dvojno brado. Fred ogledalom morate delati vtis kar najnatančnejšega nadzorstva nad samim seboj. Zobe stisnite kakor molčeče junakinje starih filmov.
Sčdite pred ogledalo, vzravnajte se in rahlo odprite usta, pri čemer bo Vaš obraz dobil sicer precej bebast videz, kar Vas pa ne sme motiti. Nato izvajajte z jezikom kačje gibe, tako da se spodnja stran jezične konice dotika neba. Pri tem seveda ne zadostuje, da jezik samo malo navzgor obračate in da si mislite: saj ne vem, kakšen smisel naj bi imelo tako počenjanje. Jezik morate najprej od jezičnega korena iztegniti naprej, šele nato ga zasukajte navzgor, vse to pa morate vaditi tako, da pri tem vidite, kako se Vam mišice na vratu gibljejo.
Neverni Tomaž.
Ta vaja ima namen lepo napolniti ploščata ali celo vdrta lica, jim dati prave barve in ozdraviti kožo, če se hočejo v njej delati luknjice, če vdrta lica niso nastala radi tega, ker manjka več zob, lahko vse te nedostatke odpravite s pridnim in vztrajnim ponavljanjem te vaje.
Najprej stisnite usta v čim tanjšo črto, nato pa jih zelo počasi potegnite čim ua-lie na desno stran obraza in jih tam 2 napetimi mišicami obdržite par trenutkov. V tem položaju boste precej podobni nevernemu Tomažu. Potem je treba
starega možička z dolgo sivo brado in belimi lasmi, ki so mu padali vse do ramen. Na glavi je nosil raztrgan turban, plašč mu je odraža! vse barve.
—• Salem aleikuin!
Prijazno sem ga pozdravil.
— Aleikum salem!
Vprašal me je, kam sem namenjen.
— Cina.
Z roko sem zamahnil proti jugovzhodu.
— Džerman?
(Dalje prih. sredo.)
radi lepo
mišice počasi sprostiti, dokler Vam obličje ne dobi spet navadnega, normalnega izraza. To vajo ponovite na vsaki strani po šestkrat, na koncu si natrite lica s kožno kremo, nato pa si ohladite obraz z bombažasto krpico, namočeno v raztopini grenke (angleške) soli in vode.
Regrat.
Spominjali se boste, kako ste v svojih otroških letih trgali ocvel regrat in kako ste majhne, bele, puhaste semenjake pihali v zrak. To ie izborna vaja za odstranitev neprijetno vidnih črt, ki se kakor globoke brazde vlečejo od nosa proti ustom.
Nagnite glavo nekoliko nazaj in si napolnite usta z zrakom. Nato sunkovito izpihavajte ta zrak iz ust, kakor ste kot otrok pihali v regrat, če delate to prav natančno, Vas bodo celo od te lahke vaje začeli ustni koti boleti, kar ni nič dru gega kakor dokaz, da bi bili morali s to vajo že zdavnaj začeti. Pri tem morate paziti na to, da ust ne našobite in ošilite, ker bi sc Vam sicer nad zgornjo ustnico začele pojavljati male gube.
Zdaj pa prav debelo glejte!
To je vaja, ki ste jo mogoče že večkrat delali, seveda z drugim namenom, oziroma pod drugimi vplivi, če jo počasi in lepo ritmično izvajate, je zelo priporočljiva in koristna za krepitev očesnih mišic.
Obračajte oči počasi v krogu tako, da gledate pri tem najprej navzgor, nato na levo, potem navzdol in slednjič na desno. Potem se popolnoma sprostite in se od-počijte, preden vajo ponovite. Ne delajte te vežbe več kakor štirikrat ali petkrat zaporedoma.
Bdmtfslva
Z mlekom črnih krav se pomlaja.
77 let stari indijski politik Pandit Malavija se je dal pomladiti, kakor poroča časopisje, in sicer na poseben način, ki so mu ga priporočili budistovski menihi. Pomlajenega moža so preiskali zdravniki in ugotovili, da se je stari mož res precej pomladil. Sedaj je podoben 50-letnemu možu. Lasje, ki so bili že beli, so zdaj spet črni. Poleg tega je mož dobil nove zobe. Pomlaja se stari Pandit že od začetka letošnjega leta. Pomlajenje vodi budistovski menih (jogi), ki o sebi trdi, da šteje že 170 let. Pandit Malavija mora ves čas čepeti v temnem prostoru, kjer mora biti popoln mir. Uživati mu daje menih razna čudna zdravila, poleg tega mora piti tudi mleko črnih krav.
Redkev kot zdravilo. Po najnovejših opazovanjih ima redkev ugoden blažilni učinek pri različnih želodčnih in žolčnih motnjah. Pri bolečinah, ki nastanejo po vnetjih žolčnega mehurja, se je pokazalo po zauživanju redkvic znatno izboljšanje. Tudi pri določeni vrsti želodčnih in srčnih težav, ki se pojavljajo po jedi kot občutek napetosti, je vplivala redkev blažilno. Redkev se da uporabljati kot zdravilo v naravni, surovi obliki, a tudi v obliki tablet. Vsaka tableta pa ustreza nekako 5 g svežih redkvic.
Zdravljenje migrene z dieto. Migreno so imeli v prejšnjih časih za neozdravljivo, ljudi, ki so trpeli zaradi nje, pa za neke vrste namišljene bolnike. Ako je migrena, kar je pogosto slučaj samo posledica nekega drugega obolenja, je treba seveda predvsem zabraniti to bolezen. Sodobna medicinska veda pozna več uspešnih sredstev, ki lajšajo bolezen pri migreni. Včasih pomaga tudi mir, sprememba okolice in podnebja ter bivanje v temnem prostoru. Kakor pri mnogih drugih boleznih, so tudi pri migreni uvedli dieto z zadovoljivim uspehom. Hrana mora biti predvsem kolikor moči neslana ter splošno taka, da zmanjša vodo v telesu.
Lojze: Moja žena je vsa navdušena za surovo hrano.
Tine: Moja tudi! Ta tudi nerada kuha! *
A: Mar si pri ravnatelju dobro zapisan?
B: Pa kako! Če me ob osmih ni v pisarno, je ves drugi.
ja
■manam
Madeže od sidola očistiš edino z mrzlo vodo. Če je.sidol kanil na obleku, tedaj madež hitro izperi z mrzlo vodo, po potrebi še malo namili in nato izperi. —• Madež od sidola pa je treba takoj izprati. sicer razje barvo blaga, če kane sidol na tla, tedaj pobriši madež z mrzlo vodo in ko se pod posuši, tedaj pomaži z loščilom in zdrgni s krtačo ali volneno krpo, pa se ne bo nič poznalo.
Zmrze! krompir ima osladen okus. Da krompirju to sladkobo odvzameš, ga pristavi. najsibo v oblicah ali olupljen, z mrzlo vodo in ko že hoče zavreti, očedi vodo in naliz'svežega kropa, pa bo krompir izgubil precej na sladkosti, a na dobrem okusu nič, temveč ie pridobil.
Zmrzlina kot čistilo. Sirova votlna je snov. ki jo je najtežavnejše očistiti. Razna umazanost se je tako' drži, da ne pomaga nobeno čistilo. Zdaj se poslužujejo za čiščenje mrazu. Sirovo volno spravljajo v ledenice v katerih je nekaj stopinj pod ničlo. Vsa umazanost na volni zmrzne in se strne v trde kepe. Volno nato samo pretresejo in pretoičejo, pa vsa zmrzia nesnaga odpade. Tako očistijo lahko v istem času kakor prej štirikrat več volne in po vrhu še mnogo popolneje.
Bršljan kot zaščita proti vlagi. Za zidovje na senčnatih krajih je priporočljiv bršljan, ker vleče vlago nase. Sadimo ga le ob debelem zidu, za tenko, z lesom zvezano zidovje pa ie bršljan škodljiv, ker pospešuje trohnenje lesa.
Da ohraniš natrgane cvetlice dalje časa sveže, jih vzenri zvečer iz vode, jih dobro zavij v časopisni papir, da ne pride zrak do njih, in jih pusti tako čezmoč. Drugi dan jih spet deni v vodo. Če to ponavljaš vsak večer, ostanejo cvetlice mnogo dalje časa sveže, kakor če so vedno v vodi.
Sobne rastline, ki se pripravljajo na cvet, je treba postaviti na najbolj svetel in sploh ugoden kraj. Šele . ko se je cvetje odprlo, jli lahko spet postavimo na poljuben, vendar ne pretemen prostor.
Ko sobni ciklami odcvetejo, jih prenehamo zalivati. Ko jim odpade listje, jih vzamemo iz zemlje in prezimimo na tem nem prostoru, kjer ne zmrzujejo. Ko spet odjenejo, jih denemo v rahlo zemljo in polagoma zalivamo, ko pa nastavijo liste, jih zalivamo nekoliko močneje.
Sidol. Marsikatera gospodinja zelo nerada čisti s sidolom, ker so ji potem roke tako hrapave, krpe pa tudi vse črne in umazane. Umij si zato, kadar si čistila s sidolom, roke v mrzli vodi (ne v topli) z milom in operi takoj tudi krpe, pa se boš čudila, kako ti bodo roke lepo voljne, a tudi krpe čiste.
Da gre sveča laže v svečnik, vtakni eonee v krop. Tako spraviš svečo brez težave v svečnik in jo tudi bolje pritrdiš, kakor pa če jo obrežeš ali pa s papirjem oviješ. To je po vrhu še nevarno, ker se papir lahko užge, kadar sveča dogori.
Odlično čistilo za polirano pohištvo si
lahko napraviš iz koncev sveč, ostankov mila in terpentina, če zmešaš skupaj v kaki posodici. Če se ta zmes sčasoma osuši, pa ji prilij spet nekoliko terpen tina.
Telečji zrezek. Od telečjega stegna odreži zrezek (15 dkg), obreži kožico, zrezek potolci, osoli, povaljaj v moki in ga po obeh plateh na vroči masti lepo rumeno zapeči. Pečeni zrezek deni na topel krožnik, mast, ki je ostala v kozi, očedi, v kozo pa deni za oreh sirovega masla, in ko se maslo raztopi, dodaj malo limonovega soka, in ko prevre, polij po zrezku. Na sredino zrezka pa položi tenko odrezan košček limone in daj na mizo.
Cmočki. V skledo stresi K) dek moke. eno jajce, pet dek sirovega masla, malo soli in toliko vode, da dobiš srednje gosto testo, lesto dobro utepi. V precej veliki kozi naj vre krop, ki ga malo osoli. Na kozo položi sito (sito naj ima velike luknje). V sito stresi testo in s kuhalnico mešaj testo, da padajo drobni cmočki v krop. Voda naj ves čas vre, sicer se cmočki sprimejo. Cmočki naj vro 10 minut. Kuhane očedi, polij z mrzlo vodo. dobro očedi in stresi na razbeljeno sirovo maslo ali mast .Te cmoke daš h golažu ali pečenki.
A. Benedetti „Dva tucata rdečih rož"
Ob snočnji premieri slovite Benedet-tijeve trodejanske komedije »Dva tucata rdečih rož« se je mariborsko gledališko občinstvo prisrčno, neprisiljeno zabavalo. Vsega nekaj je v tej značilno italijanski komediji, katere posebnost je nekaj, •kar sega na področje fantastičnosti in smele izvirnosti; vsega nekaj: bistre duhovitosti, ironije, toplote, sarkazma in celo cinizma. Toda vse odeto v fine, ne-robate in neraskave oblike. Aldo Benedetti je v tej svoji znameniti komediji, ki je zmagovito šla že preko vseh večjih evropskih odrov, — igrali so jo tudi v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani —, zajel kakor v neki sočni sesedlini vse one vesele, zabavne, prijetne odrske zgodbe, ki jih je ustvarjala zadnja leta odrska literatura, obravnavajoča stari problem zakonskega trikota. Uspela kombinacija najboljšega, najzabavnejšega. Kakor je značilna črta sodobne angleške komedije brizganje na puritanstvo :n druge ranljive točke vrhnje družbe in kakor vsebujeta sodobna nemška ter ruska veseloigra značilne izseke iz družbenega življenja, tako je tudi v tej Bene-dettijevi veseloigri ubrano uglašen osnovni ton sodobne italijanske in deloma tudi francoske veseloigre, ki sega v zakonsko življenje in v kompleks vseh onih problemov, ki se porajajo v zvezi s pojavom zakonskega trikota.
Ta domneva o zakonskem trikotu se poraja, čim vzamemo v roko gledališki program, kjer lahko že ob nastopajočih osebah razberemo prve sledove takšnega zakonskega trikota. Toda Benedetti-jeva izvirna duhovitost ter fantastična domiselnost je v tem, da drugi moški čien trikota ni na odru, ampak živi nekje za odrom kot namišljeni »Misterij*. V bridki zmoti živi gledalec, ki bi že pri prvi sceni v odvetniku Tomasu Sa-velliju morebiti zaslutil zakonskega tekmeca. Ta Savelli je le dobrodušen tepček, gurman, ki v svoji prostodušnosti ter nepričakovanem možganskem trenutnem utrinku nehote povzroči srečen ter edino molžen izhod iz zagate, kamor je po naključju in muhavosti trenutne inspiracije zašel sicer dobrohotni zakonski mož.
Jože Kovič je to iskro, bodro in sočno Benedettijevo komedijo vešče ter uspešno pripravil. Vlogo Marine Je igrala Branka R a s b e r ge r j e v a, ki je posrečeno ter prepričevalno prikazovala muhe, kaprice, življenjsko veselje, pa tildi skrita nagnenja in koprnenja pristne meščanske žene, ki si v polnoti razkošja in dobropočutja ždi življenjske sprememb?, pa doživi nazadnje kruto razočaranje. J. Kovičev Alberto Ve-rani je bil v vseh drobcih dobrodušnosti, ljubosumnosti m končnega nepričakovanega triumfa značilno podčrtan. Milan Košič pa je bil kot Tomaso zopet v svojem elementu, ki se vedno razživlja v njem, kadar se znajde v vlogan, ki mu feijo. Njegov Tomaso je bil ves nero-
PAaMHStva
Lani ge bilo na pohorskih postojankah 13.188 obiskovalcev
Ob sločrjam obmejnem
Sinoči so se zbrali naši planinci v lovski dvorani hotela »Orel«, kjer je bil
19.	redni letni občni zbor podružnice Slovenskega planinskega društva v Mariboru, ki ga je otvoril dolgoletni zaslužni predsednik g. inž. Š1 a j m e r. Uvodoma je pozdravil številno članstvo, posebno pa urednika »Planinskega Vestnika« g. dr. Tominška ter predsednika Mariborskega zimskošportnega pedsaveza g. M. Gnusa. Nato je g. inž. Šlajmer v izčrpnem poročilu orisal vse važnejše dogodke, tičoče se planinarstva.
Sledilo je poročilo marljivega tajnika g. B. Gajška. Iz poročila povzemamo: Mnogo je bilo truda in dela, prav mnogo zaprek in le prav malo vidnih uspehov, ker se pač odbor radi slabih gospodarskih razmer ni mogel v toliki meri udejstvovati, da bi lahko pokazal tudi vidne uspehe. Število celokupnega članstva znaša 1380 napram 1094 v letu 1936. Zelo prizadeto je naše planinstvo z najno-vejšo odredbo prometnega ministrstva, v smislu katere se ukinja dosedanja ugodnost, ki so jo užival- gostje pri bivanju vsaj 7 dni na eni ali pa tudi skupno na vseh pohorskih postojankah. Po novih določbah velja ta ugodnost samo za one posetnike, ki pridejo od dalje ko 200 km, ter morajo bivati na enem in istem mestu najmanj 10 dni. Razen tega se ukinja tudi ta udobnost, da je bivanje na postojankah potrdil doslej oskrbnik, dočim more po novih naredbah izdati potrdilo samo občiina, kar bo posebno neugodno za goste Mariborske koče, ki spada sedaj pod občino Fram. Glasom statistike je obiskalo v preteklem letu Mariborsko kočo 7040 obiskovalcev, kar predstavlja rekord. Kočo na Klopnem vrhu je obiskalo 1850 obiskovalcev, dočim jih je bilo v letu 1936 še 3025. Senjorjev dom je obiskalo 3288 obiskovalcev, to je za okoli 400 več kakor v letu 1936. Zavetišče pri Sv. Pankracu uspeva tudi prav dobro. Število obiskovalcev v preteklem letu (1090) dokazuje, da je poset napram letu 1936 narastel za 146 oseb.
Alpinistični odsek pod vodstvom g. Mir ka Lorgerja je priredil lani številne izlete ter so se člani udejstvovali kot smuški učitelji ter organizirali tudi reševalno službo. Odsek je priredil tudi klubsko tekmo v slalomu pri Senjorjevem domu ter priredil troje splošnih javnih predavanj. Markacijski odsek, ki ga vodi delavni g. B. Hribar, je izvedel številne nove markacije.
Sledilo je poročilo marljivega knjigo-
den, tepčarski, gurmanski, vseskozi zabaven. Danica S a v i no v a je prevzela vlogo sobarice Rozine.
O »Dveh fcucatih rdečih rož« gre glas, da precej polnita gledališča in gledališke blagajne. Upamo, da bomo slične učinke čutili tudi v Mariboru, kar našemu gledališču iskreno želimo. — V.
planinskem parlamentu pri Orlu
vodje g. A. Soršak a, ki je poročal o. finančnem stanju podružnice. Bilanca izkazuje 944.692 dinarjev, vrednost inventarja 206.223 din, vrednost nepremičnin pa 200.080 dinarjev, skupno premoženje pa znaša 606.373 dinarjev. O proračunu za tekoče leto je poročal blagajnik g. dr. R o j k o. Proračun izkazuje 292.350 dinarjev dohodkov ter 272.422 din izdatkov. V okviru proračuna se bo letos inštalirala električna luč prj Senjorjevem domu.
V imenu nadzorstva je poročal g. mag. Maver, ki je predlagal odboru razrešil 'co s pohvalo, kar je bilo tudi soglasno sprejeto, V smislu sklepa občnega zbora bo določil delegate za skupščino SPD odbor. Pri obravnavanju samostojnih predlogov je g. Zorzut sprožil predlog za zgraditev koče na Košinjaku. Predsednik g. inž. Šlajmer je g. Zorzutu odgovoril, da ima dravograjska podružnica itak v načrtu gradnjo koče na Košinjaku, glede poživi jen ja turistike na Kozjaku pa je po njegovem mnenju SPD že itak svoje napravilo. To, da se pa prebivalstvo ob naši severni meji zadovolji, pa je v rokah države in banovine, ki naj z gospodarskimi ukrepi in gradnje šol zadostita željam obmejnih prebivalcev. Pri slučajnostih so se obravnavale razne interne zadeve in so spregovorili gg. F. Majer, Lenart, Lorger in dr. Tominšek, nakar je predsednik g. inž. Šlajmer zaključil vseskozi uspelo zborovanje. Volitev letos ni bilo.
Nobenega sledu
Starina »Slovenec« se je silno raztogotil radi govora dr. A n d j e 1 i n o v i č a, čigar izvajanja o slovenski akademiji znanosti in umetnosti je cisto po svoje zasukal. Ni pa miti z besedico zinil o predlogu uglednega člana senatorskega kluba JRZ dr. Luja Vojnoviča, po katerem naj bi bila v vsej Jugoslaviji samo ena akademija s sedežem v Zagrebu in ki je v svojem govoru povdarjal, da mora biti »vzgoja naše srednješolske mladine jugoslovenska, ne pa pokrajinska. Mladi jugoslovenskl generaciji je treba vliti jugoslovensko mišljenje, da bo našla v njem svojo narodno individualnost, ker je moje globoko prepričanje, da ni raznih Individualnih tipov, nego samo en — jugoslovenskl.« Tudi o slednjem nismo doslej zasledili v »Slovencu« niti črke
Mile tožbe
V današnjem uvodniku milo toži starina »S 1 o v e n e c« radi nacionalistov, ki mu ne dajo miru in ki se zbirajo v »gnezdih, ki danes’ pri vsakih volitvah pokažejo največ opozicijonalnih glasov«. Tudi se obreguje ob »Jutro« in »Mari-
Med ruševjem in me€esni
O svetem Jakobu je bilo in sonce je tem godovom primerno palilo. Študent Tone je lelžal tisto opoldne v senci stare hruške tam za hišo. Premišljeval je, kam prihodnje leto. — Z eno besedo: Kam po končani maturi.
fo tega morečega premišljevanja ga zdrami hropeč moški glas. Študent je ozire: spozna svojega ujca.
Ujec, že prileten mož, je bil zadnje čase precej naduSljiv, tako da za naporno delo ni bil. Imel je malo posestvo, ki je redilo dve kravi in prašiča. V mlajših letih se je bavil tudi z lovom, sedaj pa mu puška, ki je podrla že nekaterega gamsa, rjavi na klinu.
Med pogostim pokašljevanjem je povedal Tonetu, zakaj je prišel.
Pastir mi je brl davi sporočil, da se je krava obdrgnila na kolenu; dalje pa bo treba odrajtati pastirjem dogovorjeno količino kaše, ajdove moke, krompirja, kruha in zabele. Jaz nisem več za take opravke, pojdi ki opravi ti, Tone, ko si
še mlad in imaš veselje za to.
Tonetu pa ni bilo treba dvakrat reči. Že od nekdaj je hodil rad na planine, zlasti na domačo. S pripravami je bil kmalu gotov.
Ker je imel precejšnje breme, je to pot šel na vlak, saj je bilo od Mojstrane še debeli dve uri do cilja!
Prve zvezde so že migljale na nebu, ko je vstopil v planinsko kočo. Na četve-rofcnem prostem ognjišču je - veselo plapolal ogenj, ob katerem se je kuhala večerja. Preko roba velike ponve cedeči se zelenkasti sok je zgovorno oznanjal, da bodo za večerjo — pastirjem priljubljena jed — ajdovi žganci.
Dober večer, teta Jera! je pozdravil Tone priletno majerico, ki je baš prihajala od molže.
Bog daj dobrega! Tone, je prijazno odgovorila: mesto strica si jo primahal semkaj, ne? Veš saj ni tako hudo! Krava je malo šepava, jaz sem jo danes namazala in obvezala, — čez teden dni bo vse dobro. Sinoči se je ubil Turnov vol, škoda lepe živali, — davi ga je vzel konjederec. Hudo je, ko je taka suša, da ne zaleže nobena rosa več, živina pa sili
v nevarno, kjer se da odtrgati še kak zelen šop. ni če se zgodi potem nesreča, je navadno pastir kriv! Njeno jadikovanje je pretrgal prihod dveh fantičev.
Na hodniku so zapele cokljice in pri vratih sta se pojavila dva rdečelična fantiča. Prisodil jima bi petnajst pomladi. Imela sta od borovnic črne zobe in v preluknjanih klobukih sta prinesla vse polno gob, samih lepih jurčkov. Oči so se jima zasvetile, ko sta zagledala zvrhano skledo ajdovih žgancev, s skuto obloženih in z debelimi ocvirki zabeljenih. Na večerjo so povabili tudi Toneta; ko so poklepali žgance, so jih zalili z mlečnim odbijačem.
Majeriča si je bila med tem skuhala lonček kave. Ko je namreč Tone šel mimo trgovine v Mojstrani, se je spomnil, da teta Jera zelo obrajta kavo.
Mala pastirja Jožek in Janez sta po večerji še nanosila drva na gliste, prinesla majerici vode za pomivanje, pripravila pograde ter se podala k počitku. Predno sta zaspala, jima je majerica napovedala: jutri bomo vstali še pred zoro; vidva bosta odšla za Ostri žleb, da preprečita živini vstop na strme police, kjer
borer Zeitung«, h kateri spada pc mnenju starine Slovenca »po razpoloženju či-tatelja tudi Jutro«. Te mile tožbe starine »Slovenca« se nam res zdijo čudne, saj je po njegovem mnenju »nacionalistov« takšna peščica, ua se ne izplača o njej govoriti. Zdi se pa, da so starino »Slovenca« vznemirile nekatere številke pri nedeljskih volitvah, ki so narekovale te mile tožbe v zvezi z nedeljskim številčnim presenečenjem, ki mnogo pove in ki je Kopitarjevo ulico v Ljubljani hudo vznemiril.
SfikCrfaMf utsU
iy-v/c	T»T"r-' 'T*	. .-r
Mursko Sokolsko okrožje Ljutomer.
^Jne 27. marca je bila seja niurskosokol-skega okrožja v Ljutomeru. Sklepali so o društvenih nastopih, ki so predvideni v 5 edinicah v juniju, juliju in septembru t. !.: v Ljutomeru 12. junija, v Veržeju 26. junija, Sv. Jurij v maju, Cven ali Štrigova dne 10. julija, okrožni zlet pa dne 11. septembra v Gor. Radgoni. Pri volitvah je bil z malo spremembo izvoljen po večini star odbor z br. Stoparjem Slavkom in s, Marico Ogorelče-vo na čelu. Zdravo!
Proračunska seja studenške občine
(Nadaljevanje včerajšnjega poročila.) davki 11.500, zavarovalnina 1055, vzdrževanje obč. tehtnice 1000, vzdrževanje obč. vodovoda 200, za razširitev električnega omrežja 18.000 Din.
Nepričakovani izdatki; Kredit za nezadostno prelimimrane materialne izdatke pov seli strokah proračuna 4000, kredit za nepričakovane materialne izdatke po vseh strokah proračuna 7281, volitve 1000 Din. Skupaj izdatki 514.512 Din.
Redni dohodki občinskih doklad 50% 144.202 Din, občinske trošarine: od vina 134.195, vinskega mošta 4320, piva 15.125, špirita in žganja 10.692, živine 33.682, sadjevca 7.791 Din. Občinske takse: za prostovoljni sprejem tuzemca v domovinsko zvezo po 500 Din, za zagotovitev sprejema inozemca v domovinsko zvezo po 200 Din znaša 200, za ogled zgradbe 3000 Din, za izdajo izpričeval in drugih uradnih potrdil 1000 Din, za izvedeniški ogled vsake živali 10.000 Din, sejmarina 1500, tehtarina 4000, pokopališka taksa D 8000. D°hodek od posestev in obč. podjetij: zakupnina zemljišč 530, najemnina po slopij 32.280, zakopnina lova 800, zakupnina ribolova 400, pašnina 100, od gramoznice 7000, sklad za igrišče otrok 5000, prispevek za elektr. tok (razširjenje omrežja) 7000, za tehnična dela 4000 Din. Dolgovani dohodki: neiztirjane obč. davščine 25.000, prenos iz veter, sklada 3600 Din. Razni nepričakovani dohodki: blagajniški pribitek iz 1. 1936-1937 38.491, ostali nepričakovani dohodki 6000 Din. Dohodki skupaj 514.512 Din.
Po precej živahnem razmotrivanju je bil obračun soglasno sprejet. Bilo je tudi nekaj poslušalcev, ki so ves potek seje pozorno zasledovali, končno so bili zado voljni, da je odbor storil svojo dolžnost. Na eni strani se je proračun znižal na 50%, dočim se je obč delavcem zvišala plača za 50 p. na uro.
se jih je že toliko pobilo! Okoli koče opravim že sama.
Pastirčka sta še zapela:
Na planine’ nobene ure treba ni, ko zora vstaja, takrat ura je vstajenja za pastirja in žival.
Majerca pa je naložila še nekaj bukovih drv na ogenj, da bi se bolje videlo. Pristavila je k ognju tri velike piskre kislega mleka, da napravi kisli sir.
Pripovedovala je. Tone je z zanimanjem poslušal. O svojem inožu je pravila, kako je lani ob tem času šal reševat neke tujce, ki so se izgubili tam na Pun-gratili. Pri tem ga je zalotil strašen vihar. Več ga ni bilo nazaj! Ubila ga je strela. Bog mu daj dobro! In spet je začela: Od tega je že precej dolgo. Morda sto let... V zgornji planini so pasli. Bilo je več pastirskih koč.^ Paša je tam dobra! Pa jo začelo deževati, nato pa je snežilo kot bi cunje trgal; cele tri dni je neprenehoma snežilo... Nato pa se je zjasnilo...	  (Dalje	sledi.)
Spomnite se CHD1
Htoei&mke m M&ke MOi/ite
Prlhodnll mesec pričetek gradnje novega hangar/a na Teznem
Zaslužni ter iniciativni predsednik mariborski!] »Naših kril« g. ravnatelj Anton Krejči, ki je prisostvoval te dni občnemu zboru Aero kluba v Beogradu, je uspešno interveniral v zadevi gradnje novega hangarja na Teznem pri Mariboru. Ofertna licitacija za gradnjo hanr garja je bila te dni uspešno zaključena in so se. sedaj odstranile še nekatere zadnje ovire G. ravnatelj Krejči je ob tej priliki dobil zatrdilo, da bodo pričeli z
gradnjo novega hangarja s prizidavo prostorov za tukajšnji Aeroklub, čuvajevega stanovanja in drugih pritiklin že v aprilu. V krogih odločilnih činiteljev so izrazili željo, da se gradbena dela končajo do najpozneje meseca junija. S tem so uspešno kronana vneta prizadevanja mariborskih »Naših kril«, za kar gre prvenstveno priznanje g. ravnatelju A. Krejčiju.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Cenjene naročnike »Večernika« najvljudneje prosimo, da poravnajo čim prej zaostalo naročnino, tako da bodo nemoteno dobivali list naprej. Oni, ki bi do 15. aprila ne poravnali zaostankov, jim bomo žal morali ukiniti nadaljnje pošiljanje. Cenj. naročnike opozarjamo, da se plačuje naročnina pri vseh listih naprej, in smo mnenja, da bi naročnino za naš list z lahkoto vsak mesec sproti poravnali, ker je »Večernik« najcenejši dnevnik v naši državi. Tudi mi moramo svoje obveznosti poravnati, to pa lahko le tedaj storimo, če naročniki tudi pri nas svoje obveznosti v redu poravnajo.
Uprava »VEČERNIKA«.
Mariborsko obrtništvo zahteva v boju proti šušmarstvu obrtniško policijo
V restavraciji Narodnega doma je ime-1 toliko izdatkov. Radi šušmarstva je bilo lo sinoči tukajšnje Združenje obrtnikov I vloženih 30 ovadb. Na zbornico TOI je
svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvo ril in vodil dolgoletni agilni ter zaslužni predsednik g. Miho Vah tar. Tako udeležba kakor tudi stvaren potek občnega zbora sta izpričala nepristransko stanovsko politiko imenovanega združenja, ki vodi uspešno borbo za zaščito obrtniškega stanu. G. Vahtar ie v svojem predsedniškem poročilu pozdravil vse navzoče, zlasti obrtnega referenta dr. S e n k o v i ča in zborničnega svetnika g. Sojča. Zatem sta sledili poročili tajnika Jerneja Kosarja in blagajnika J. Filipiča, dočim je za nadzorni odbor poročal g. Čerin ml. Iz vseh poročil je razvidno, da je bilo delo združenja v pretekli poslovni dobi zelo razgibano ter usmerjeno prvenstveno k cilju čim uspeš nejše borbe proti šušmarstvu, ki odjeda našemu obrtništvu že itak skromni zaslužek. Posebnega poudarka so bile deležne dosedanje razstave naših obrtnikov na prireditvah Mariborskega tedna, ki bodo letos prirejene še v povečanem obsegu. Združenje je stalo dosledno na braniku obrtniških pravic in si je v svo jem prizadevanju potegovalo za to, da se omogoči obrtnikom nabava cenenih in ugodnih kreditov. Združenje šteje 105 članov različnih rokodelskih in prostih obrtov, ki zaposlujejo 52 pomočnikov ter 45 vajencev. Blagajniško poročilo izkazuje din 17.393.95 dohodkov ter ravno
bila naslovljena posebna vloga v zadevi zaposlitve kaznjencev v tukajšnji moški kaznilnici. Obrtniški stan je potreben temeljite zaščite, saj kaže njegov današnji položaj tendenco navzdol. Razgibana debata se je razvila zlasti ob razpravljanju o pobijanju šušmarstva, kakor tudi o predvideni komasaciji stanovskih udru-ženj v kolektivne zadruge. V svojem pozdravnem nagovoru je mestni obrtni referent g. dr. Se n ko vi č pojasnil zbranim obrtnikom, da je glede kaznilnic v amandmanu že sprejet predlog, da se spremeni dosedanja uredba o kaznilnicah, kakor tudi o anketi za novelizacijo obrtnega zakona, pri kateri so bili vpo števani vsi predlogi marib. obrtn. združenja. V okviru dnevnega reda sta bila v okrožni odbor izvoljena dva delegata in sicer gg. Vahtar Miho ter Peter S e m k o. Iz poročila g. Sojča posnemamo, da je mariborsko obrtništvo na prvem mestu v državi. Iz vrst članstva je bil sprožen predlog, da se po zgledu drugih mest tudi v Mariboru ustanovi obrtniška policija v svrho uspešnejše zaščite obrtništva ter smiselnega pobijanja šušmarstva. Povdarjala se je tudi potreba postavitve Obrtniškega doma v našem obmejnem Mariboru, kjer bijejo domači obrtniki težak in trd boj za svoj obstanek.
Kino Union. Do vključno četrtka »Sveta Terezija«. Mladost, življenje in smrt sv. Terezije se prikazuje v nepopisno lepih slikah.
H&todna piedatiša
Sreda, 30. marca: Zaprto.
Četrtek, 31. marca ob 20. uri: »Dva ducata rdečih rož«. Red B.
Petek, l. aprila: Zaprto.
Sobota, 2. aprila ob 20. uri: »Nečak«. Red C.
Sprememba repertoarja, Radi zaposlenosti vojaške godbe na drugem mestu se mora za četrtek 31. t. m. najavljena predstava »Nečak« odložiti. Mesto nje se ponovi izvrstno uspela komedija »Dva ducata rdečih rož«. Abonma B ostane.
Misterij iz Rima — glavni junak v Be-nedettijevi komediji »Dva ducata rdečih rož«, ki je pri premieri v splošno zadovoljstvo sijajno uspel, se ponovi jutri, v četrtek za vrstni red B.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Potek 1. aprila 1938: Dr. M. Šnuderl »Lopovščine«. Režija in scena: J. Borko.
Lepi uspehi Vodnikove družbe
V Ljubljani se je vršil te dni redni občni zbor Vodnikove družbe. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. Rasto Pustoslemšek. V svojem uvodnem nagovoru se je g. Pustoslemšek spominjal med letom umrlih ustanovnikov, med njimi dr. Ljudevita Pivka. Po pietetni počastitvi so poročali tajnik dr. Pave! Karin, blagajnik Milan Sterlekar ter gospodar prof. Fran Vrhovnik. Družba šteje skupaj 13.451 članov in družbeno članstvo stalno lepo narašča. Drulžba ima 501 poverjenikov, katerim se je zahvalil prof. Vrhovnik za uspešno delo. Iz poročil:. književnega referenta dr. Ivana Laha je razvidno, da bo Vodnikova družba za leto 1939 izdala kakor navadno Pratiko, nadalje poučno knjigo prof. Josipa Orožna »Karadjordjeviči« ter dve pripovedni knjigi in sicer Lojzeta Zupanca »Tretji rod«.in dr. Ivana Šorlija »Novi dom«. Po sprejeti razrešnici celotnemu odboru so sledile volitve in Je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Rastom Pustoslemšom na čelu. Novi odbornik je dr. Otmar Pirkmajer, podban v pok. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Adolf Ribnikar, načelnik v pok., ravnatelj Fran Jeran rn prof. Mirko Adlešič.
Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je preminil 29letni viničar Ljudevit Šube-ger. V Aškerčevi ulici pa so našli mrtvega 691etnega berača Antona Potočnika, ki je umrl v onemoglosti.
Iz strahu pred operacijo v smrt. Na podstrešju svoje stanovanjske hiše v Ro-počali so našli obešenega in mrtvega 48-letnega posestnika Josipa Borca, ki je prišel domov šele pred nekaj dnevi in sicer iz bolnišnice, kjer je bil operiran na kili. Operacija pa ni nič pomagala in bi se moral Bore podvreči drugi operaciji. Ženi in nekaterim znancem je dejal, da ima velik strah pred ponovno operacijo, ker da je ne bo prestal. To je najbrže tudi vzrok, da si je prostovoljno končal življenje.
Sokolij 2. aprila vsi na akademijo, ki io priredi Sokol 1. v vojašnici kralja Petra.
U druženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica Maribor, vabi svoje člane, da se zanesljivo udeleže širšega sestanka, ki bo ob priliki centralne seje v četrtek dne 31. III. t. !. ob sedmih zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Odbor.
Na Dunaj s »Putniko,u« od ig, j0 aprila (Velika noč). Vožnja in vizum Din 260.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj.
H koncertu Glasbene matice. Vsi organizirani pevci v Mariboru in iz okolice dobijo lahko za koncert 4. aprila dijaške vstopnice, če se njih zastopnik z legitimacijo izkaže pri »Putniku«.
V deželo, kjer oranže cvetejo... »Put-tiikov« izlet z luksuznim avtokarom za Veliko noč od 15. do 18. aprila v Benetke, Padovo. Trst. Popoln aranžma ie Din 900.—. Prospekti, informacije in prijave: »Putnik« Maribor-Celje-Ptuj.
Upravni odbor Oficirskega doma mariborske garnizije priredi dne 31. marca t. i. poslovilni večer v čast premeščenih gg. oficirjev in sicer: polkovnika Cordašiča Jurija, generalštabnega majorja Kosa Štefana, kapet. Markoviča Miodraga, Vesi-ča Aleksandra, Jovanoviča Borislava, po ročnikov Iliča Božidarja in Stojanoviča Milana, podp. Goluboviča Momčiila, Boš-koviča Josipa, Krivokapiča Rada, Brajko-vida Dragana, Gojiča Aleksandra in Primožiča Franca. Poslovilni večer bo v dvorani hotela »Orla« ob 20.30. Uprava doma prosi vse prijatelje in znance premeščenih oficirjev, da se tega večera ude ležijo. Prostovoljni prispevki pojdejo v korist pobijanja tuberkuloze v vojski.
Umetniški klub. Jutri 31. t. m. je sestanek članov Umetn. društva v Mariboru v igralni sobi v III. nadstr. hotela »Orel« s pričetkom ob 8. uri zvečer. Re-ferira ravnatelj Glasbene matice prof. Marjan Kozina. Za klubove člane obvezen sestanek. Klubovi prijatelji dobrodošli!
Novinarski klub. Drevi ob 18. urj bo
v posebni sobi kavarne »Bristol« važna klubova seja. — Klubovi člani se nujno pozivajo, da sporočijo takoj klubovemu vodstvu svojo udeležbo na nedeljski glavni skupščini ljubljanske sekcije JNU in na ostalih prireditvah, ki so združene
občnim zborom.
Za Veliko noč, 17. do 18. aprila dvodnevni izlet z modernim avtokarom v G r a z. Vožnja in vizum Din 110.—. Za-sigurajte si, mesta. Prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj.
V soboto, dne 2. aprila prireja »Putnik« enodnevni izlet z modernim avtokarom v G r a z. Vožnja in vizum le Din 100.— Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor.
Sreča Va$ kliče!
V kratkem se zopet prične novo kolo državne razredne loteri/e.
Ali že imate srečko ? Obrnite se čimprej na našo hišo sreče in pooblaščeno glavno kolek' turo državne razredne loterije
BEZJAK. MARIBOR
Gosposka ulica 25 {telefon 20-97)
Cela srečka stane Din 200'—, polovica Din 100'— in četrtinka Din 50"—
Nov inkasant Prot (tuberkulozne lige.
Ker je dosedanji inkasant Protituberkulo-zne lige v Mariboru polic, nadzornik v p. gosp. J. Remec zbolel, je prevzel poštni uslužbenec v pokoju gospod I. Jaklič pobiranje prispevkov Proti-tuberkulozne lige, zlasti mesečnih darov za azilski sklad. Cenj. podporniki azilskega sklada naj oproste, da se je inkaso radi obolenja inkasanta zavlekel za nekaj časa.
Za Veliko noč s Putnikom: Od 15. do
18. aprila: Benetke, Padova, Trst, 4 dni, popolen aranžtnan Din 900.—; od 16. do 18. aprila: Dunaj, 3 dni, vofžnja in vizum Din 260.—; od 17. do 18. aprila: G r a z, 2 dni, vožnja in vizum Din 110.—, Izleti z luksuznimi avtokari! Prospekti, informacije in takojšnje prijave: »Putnik« Maribor-Celje-Ptuj.
Ljudska univerza. V petek 1. aprila predava o zelo aktualni temi »Slovanstvo v utopiji jn v stvarnosti« pisatelj in novinar R, Rehar iz Maribora. — V ponedeljek 4. aprila predava o svojih vtisih iz Londona g. Ivan Š u m 1 j a k iz Maribora.
Pohorje v novem snegu! »Putnik« poroča, da je na Senjorjevem domu in pri Koči pod Kopo zapadlo 10 cm pršiča na podlago 50 cm. Temperatura ob 7. uri — 7° C. Oblačno, vetrovno. Smuka prav dobra!
Gostilničar: Svetlo ali temno pivo?
Gost (po pogrebu): Seveda temno, za svetlo smo še prežalostni.
Gost: Joj, moja soba je v petem nadstropju. Je zajamčeno za slučaj požara?
Vratar: Pri dveh zavarovalnicah smo zavarovani.
Naš rod. Izšel je sedmi zvezek tega priljubljenega in spretno urejevanega mladinskega lista s pestro, bogato vsebino in bo nedvomno intenzivno privabljala pozornost ter zanimanje naše mladine. Vse je tukaj zbrano, kar s toliko silo priteguje mladi čitateljski krog: Velika tekma, Zaklad, Velikonočna, Kmet in polje, Eva je mati, Cicibanov rod, Tonček balonček, Polžja tekma, Čuden zajček. Teta Betka, Rajko v šoli. Potem rubrika «Doma in po svetu« (Novi gospodarji, zakladi naše zemeljske oble, O kosmatincu. Psi bernardinci, Pomlad koraka v deželo, Mesojede rastline, Moč naravne hrane), potem »Drobne zanimivosti« ter »Mladina piše«. Naša mladina, ki se ji je »Naš rod« tako zelo priljubil, bo tudi to številko prebrala z velikim zanimanjem.
JUuute vesti
Ni. Vel. kraljica Marija je sprejela v avdienco v dvorcu na Dedinju ministra narodne kulture kraljevine Italije Dina Alfierija, ki je bil v avdienci tudi pri Ni. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu.
VOn Papen je bil imenovan za nemškega poslanika v Ankari.
Velikonočne šolske počitnice bodo trajale letos skupno za vse šob v državi 12 dni. Začele se bodo v petek 15. aprila in končale y torek 26. aprila. Počitnice bodo obsegle katoliške in pravoslavne velikonočne praznike, ki si sledijo letos v razmahu samo enega tedna.
Prvo torpedovko naše vojne mornarice »Zagreb« so splovili danes iz splitke ladjedelnice v morje. Prihodnji mesec bodo spustili v morje drago domačo torpedovko »Ljubljana«.
Na torkov živinski sejem v Mariboru
so prignali 4 konje, 10 bikov, 91 volov, 239 krav in 14 telet, skupno 358 glav živine. Povprečne prodajne cene so bile: debeli voli 4.50—5.50 za kg žive teže, poldebeli voli 3.90—1.50, plemenski voli
4.75—6. biki za klanje 3.50—4.30, klavne krave debele 4—-5, plemenske krave 4 do 5.10, krave za klobasarje 2.50—3.25. molzne krave 3.50—4.50, breje krave
3.75—4.25, mlada živina 4.40—5.50, teleta 5—7 din. Prodanih je bilo 216 komadov. Mesne oene: volovsko meso I. vrste 10—12, volovsko meso II. vrste S do
10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—14, telečje meso
11. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10 do 14 din za kilogram.
h fcutje jlodfPM
K poročilu o občnem zboru tukajšnje gasilske čete dodajamo, da g. Frane
Snoj, sedanji prvi podstarešina državne gasilske zveze, ni več v upravi svoje matične čete.
Kdo ugane najboljše rezultate?
V nedeljo 3. aprila se tekmovanje za prvenstvo LNP nadaljuje s tremi tekmami in sicer se bosta srečala v Mariboru ISSK Maribor in Čakovački SK, v Celju SK Celje in SK Železničar, v Kranju pa SK Kranj in SK Hermes.
Naše uredništvo bo ob priliki tretjega kola prvenstvenega tekmovanja obdarovalo one, ki bodo pogodili najboljše rezultate nedeljskih tekem. Tokrat menda ne bo tako težko uganiti zmagovalcev, saj sta sedaj kvaliteta in moč posameznega tekmujočega moštva prilično znani. Ponovno povdarjamo, da se našega tekmovanja lahko udeleži vsakdo, ki pošlje na naslov našega uredništva, Grajski trg 7, spodaj navedeni kupon, ki pa mora biti točno in jasno izpolnjen. Vsakdo lahko pošlje tudi po več kuponov, ki se lahko pošljejo po pošti ali pa se vržejo v zalepljeni kuverti v nabiralnik našega
lista v veži hiše Grajski trg 7. Vse kuverte, ki vsebujejo kupone, morajo biti opremljene z naslovom »Prvenstveno tekmovanje«. Kuponi se sprejemajo le do nedeljo 3. aprila do 12. ure. Opozarjamo naročnike, čitatelje >n prijatelje našega lista, da kupona ta teden ne bomo več objavili in priporočamo vsakomur, da si kupone v današnji številki pravočasno preskrbi. Naš list s kuponi se dobi v vsaki trafiki ter v upravi lista na Grajskem trgu 7
Za tretje kolo prvenstvenega tekmovanja LNP, ki bo v nedeljo 27. t. m., bomo razdelili trj darila in sicer:
Prvo darilo: Lep športni pulover, darilo novo otvorjene športne trgovine »Olimpia«, F. Čop, Maribor, palača Banovinske hranilnice v Gosposki ulici.
Drugo darilo: Krasen fotoalbum, darilo veletrgovine Vilko Weixl In sinovi, Maribor, Jurčičeva ulica.
Tretje darilo; Brezplačna vstopnica k vsem nogometnim prireditvam ISSK Maribora, darilo nogometnega odseka ISSK Maribora.
LEPO SOBICO
izvrstna hrana, oddam s 1-aprilom 1938. Tomšičev drevored 5.	1798
Lepo, sončno
OPREMLJENO SOBO
oddam. Dr. Medvedova ul. 12 na vogalu Gajeve (Vrbanove)   1800 _____________________
KABINET
oddam, Magdalenska ul. 73.
1803____________
Opremljeno ali prazno SOBO
oddam. Krčevina 42-_____1800
Lepo
OPREMLJENO SOBO
oddam enemu ali dvema gospodoma. Ruška c. 3. centrum mesta Štern-	1808
SONČNO SOBO
s štedilnikom oddam. Vprašati v trafiki Gosposvetska ulica.	1810
Za potovanje, za vsakdanjo rabo
Kupon št. 3
V Mariboru ISSK Maribor : Čakovački SK
V Celju SK Železničar : SK Celje ................
V Kranju SK Hermes : SK Kranj ..............-....
Ime:	 -............
Poklic:	......................................
Stanovanje:	 .......
v veliki izberi pri
Iv.Hmuosu
1386 Aleksandrova c. 13.
£jutmetske Hoi/ite
Poučno predavanje. V četrtek zvečer dne 24. t. m. so naši zavedni člani in njih prijatelji v precej lepem številu obiskali našo sokolsko dvorano. V okviru Petrove petletke je bilo predavanje prof. Baša iz Maribora, ki je obravnaval za nas zelo zanimivo snov »Ob 70 letnici ljutomerskega tabora«. V zanimivem predavanju nam je obrazložil delovanje naših tedanjih voditeljev, kakor Klemenčiča, Ploja, Prelaga, Zemljiča, Rajca, Zarnika, Kukovca in Huberja, podal jasno sliko o miselnosti tedanje dobe in podrobno poro-
čal o naših nacionalnih zahtevah, ki pa so se uresničile še le ob koncu svetovne vojne. Za svoja temeljita izvajanja je žel burno priznanje in zahvalo.
Založnik: Povest ni slaba. Pisati p., morate tako, da bo povest lahko vsak bedak razumel.
Pisatelj: Katero poglavje pa vam ni umljivo.
•
Nekdo iz občinstva zakliče sočutno ponesrečeni ženski: »Uboga stara gospa.«
Napol nezavestna gospa: »Oprostite, imam šele 42 let.«
KOLESA
.Wanderer‘
v vseh cenah in izdelavah, otroški vozički na krogljičnih ležajih v najmodernejši opremi.
F. Lepoša
Maribor, Aleksandrova 39 Najnižje cene I Ugodno odplačevanje na obroke.	1437
ZACR EB
Stanovanje
Sprejmem
DVE GOSPODIČNI
na hrano 111 stanovanje.Stross majerjeva ul. 9.	1801
SOBO IN KUHINJO
oddam. Filipič Pobrežka cesta 38.	1804
Službo dob?
POSTREŽNtCO
za predpoldne sprejmem. Naslov v upravi-	1807
BRIVSKEGA POMOČNIKA
za pomoč sprejmem. Salon Silič, nasproti glavnega kolodvora-	1811
Mal’ položi dar domu na oltarl
obleko, plašš ali kostum,
oglejte si pri nas novo došle vzorce ang eske.pa in ieškeay ble«S3 v veliki izbiri po najnižjih cenah. Vse to Vam nudi nova modna manufakturna trgovina
JOSIP ŠRAJ. MARIBOR
palača banovinske hranilnice
Mali o
Razno
STRIŽENJE DIN 3.—
britje 2.—. Najceneišc v Mlin ski ul. 8.___________1177
POKROMANJE
PONIKLANJE
vsake vrste dobro in poceni izvršuje »Ruda«. Maribor, Trstenjakova 5.	1470
reiTruth-
Vso opremo dobite v trgovini A. Franko, Maribor Fran-kopanova 16.	1782
CENJENE DAME!
Barvanje las, kompletno izvr šujc v vseh niansah, din 00, trajne kodre z garancijo 6 do S mesecev din f>0 v najmoder nejšem salonu Anton Veselko. nasproti kavarne »Orient« 1799
OPOZORILO!
Opozarjam, da nisem plačnica za dolgove, katere bi napravil moj mož Konrad Horvat 'Pobrežje. Gubčeva ulica. Amalija Horvat.	1809
ČE HOČETE DOBRO VINO PITI
morate v gostilno »Prešerno-! va klet« priti. Trafenik v Go sposki ulici.	1304
Prodam _
OTROŠKO POSTELJICO ,
spalnioo. omaro za jedila in 1 otomano prodam. Slovenska 1 28 Sedlačck.	179(i|
SENO IN OTAVA j
naprodaj. Filipič. Pobrežka cesta 38.	1805
Sobo odda
iiOTBri m 	■	-ir - r - -	——r-n~*~“
OPREMLJENO SOBO
v pritličnem stanovanju nove zgradbe oddani s 1. aprilom. Naslov v upravi	lista-	1769
Zaiitevaile povsod Večemik!
V gostilnah, restavracijah, ka-kavarnah, brivnicab, zajtrkovalnicah!
Pomlad ie tul
Potrebovali boste zopet cement, apno, strešno lepenko, trsje, vse poljedelsko orodje, kar kupite najugodneje pri tvrdki:
pinter & lenard, veletrgovina z železnino in pikama
Maribor, Aleksandrova cesta 34.
Telefon 22-80, 22-82.
Kuby
»To je brez dvoma trdo in krivično,« je dejala Ruby tiho. Ko jc tako govorila, so se njeni prsti krepko oklepali listine, ki naj Nicholasa in ljubeznivo Dorothy zopet osreči.
»Da se vrneva zopet k Ridgcwayu, vas prosim, kot poslednjo uslugo, da govorite sami z njim in ga odslovite. Poš-ljito ga k meni, vzamem ga v Avstralijo ter mu dam priliko, da začne novo življenje. Dolžan sem mu to, ker sem ga prvi spravil na kriva pota.«
»Storila bom kar želite,« je odgovorila. ker je upala, da je razgovor končan.
»Pravzaprav ..:i je všeč, da obdrži Ni-cliolas Rodney Tuwcrs\« je dejal. »Jaz bi ne znal tako dobro predstavljati velikega gospoda kakor on. Tudi za to je treba posebnega daru, ki ga nimam. Razen tega pa ne gojim nikakega sovraštva do njega.«
»čemu bi sploh sovražili kogarkoli iz Rodneyeve rodbine?«
»Vaš mož me je imenoval tatu! Tega nisem pozabil,« je odvrnil mračno in ves rdeč od jeze. Na to žalitev bom mislil,
dokler bom živ. Lahko mu poveste, da bo moral radi te besede umreti, ako mn stopim kdaj sam naproti.«
»O, ne, t>e!« je vzkliknila Ruby in se umaknila. »Zakaj bi gojili maščevanje v svojem srcu? Ali hočete z njim tudi mene usmrtiti? Izbijte si take misli iz glave in delajte raje dobro.«
»No, mislim, da ne bom imel dosti prilike sniti se z njim... Zapustil bom namreč Anglijo čimprej. Recite Nicholasu, naj si obdrži z drugim tudi naslov. Jaz se ga itak ne bom nikoli posluževal... I11 sedaj ini no preostane drugega, kot da se poslovim od vas.«
»Ostanite zdravi!« jc rekla Ruby mehko in mu segla v roko.
Krepko jc stisnil njeno roko. šele sedaj se jc zavedla, da jo ta mož strastno ljubi. Ta zavest ji je vzbudila toplo sočutje, ki se je kazalo tudi na njenem obrazu.
»Nocoj ste me imenovali Pavel. Ali se spominjate? Recite mi še enkrat zadnjič tako«, je toplo prosil. »Nikoli ne pozabim, kaj sem čutil tisti trenutek. Ako boste slišali kdaj kaj dobrega o meni, vedite, da ste to povzročili vi. Do konca svojega življenja bo kraljevala vaša slika v mojem srcu.«
»Ostanite zdravi, Pavel!« jc dejala Ru-byK toplo ginjena radi njegove bolesti.
»Ostanite zdravi!« je odgovoril s pridušenim glasom, ftato pa je vzkliknil v strastnem obupu: »Za večno!... O, Ruby, obljubite mi, da me ne pozabite in boste prijazno mislili name.«
»Obljubljam vam, in vsak večer bom molila za vas«. Ruby so solze zalile oči.
in potem, še en pogled, in kmalu je izginil med drevesi.
Ruby je bilo težko pri srcu, vendar pa je bila srečna, ker jc držala srečo in neodvisnost svojih dragih v svojih rokah.
Na povratku jc srečala na vrtu Ridgc-woya. Odkril sc jc in vljudno pozdravil, Ruby pa mu jc rekla hladno:
»V bodoče vas ne potrebujemo več. Vaš novi gospodar, gospod Pavel Rodney vas pričakuje še danes. Glejte, da mu boste zvesteje služili kakor nam.«
Mladenič se je kar zgrbil pod njenim pogledom. Prebledel je, a ni poskusil niti opravičiti se. Lagati pred temi čistimi očmi ni mogel. Hitro se je obrnil in v Rodney Tovversu ga niso videli več.
20.
»Kje pa jc ostala Ruby?« jc vprašala Doatie.
Lady Lilian Eatnova je prišla popoldne in sc zopet odpeljala. Ura jc kazala četrt na štiri, in Violeta jc v knjižnici nalivala čaj.
»Dat res, kje je Ruby?« je vprašal Jack in se ozrl od čaše, ki jo je Violeta pravkar postavila predenj.
»Mislim, da vem, zakaj je izginila«, je odgovoril Nelly, ki je imel na pecivo velik tek. »Pripovedoval sem ji, da pride danes k nam, estetikarica, ki nam bo najbrž predavala o novem cerkvenem zvonu v Carevvu. Jo jc pomagalo — pa je zbežala!«
»Tudi jaz postanem vedno tako strašno lačna, ako moram poslušati lady Lilian«, je dejala Doatie, ki je sedela v širokem naslanjaču. »Ako bi sc ne oblačila tako srednjeveško in se pametno obnašala, bi bila skoraj lepa.«
Nihče ji ni pritrdil. Vse jc molčalo.
V tem je stopil Gcoffrcy, ki je bil na sprehodu, da je lahko mirno razmišljal, kako bo postopal proti svojemu bratrancu. Ozrl sc jc po sobi in vprašal:
»Kje pa je Ruby?«
»To moraš pač ti vedeli!« se je oglasila prvič lady Rodncyeva, ki je doslej samo poslušala.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KORUN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
Dredsfavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.