60. številka.
V Trstu, v soboto 29. julija 1893.
TeftaJ XV|
„E D I N O S T41
'■h*j« drskrat n* teden. Tuko iredo U loboto oh 8. ari zjutraj
„Edinozt" stane :
Tin leto gl. —; itven Avst. gl. <e pola lete „ S.—; » w 4.50 „ ,s» četrt lete , 1.50; , „ 2.25 „ Z „Novlčsrjem" vred:
ZA TH8 U tO glđ. 7.-
„ pol leta „ 3.50 » . «etrt „ . 1.75 'Ponemičn«- itetilkf te dobivajo ▼ pro-dej<»lnicah tobaka v Trstu po a nov.. ▼ Oorioi in ▼ Ajdovščini po • nov. — ,Rofiiar" pa po 2 nor.
EDINOST
Oglasi ia oaaa&Ua m raAaae po
vreuca v petit« ; ta culovt a debelimi irktai »e platoje proetor, kolikor bi ga
obaeglo aevadaih mtk. Poalana, jara« zahvala, osartnlo« Itd. •e rađane pe pogodbi.
Vai nopiai ae poftiljajo aradaiitvu Piassa Caserma it. 9. Vsake piaaao mora biti frenkovano ker nefras kovane ae ne spre-jemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, r«kl*rueeije in ineerate pre-jem« npravniitvs P Usta Casenna M. t Odprte reklamacije • o proate poitnlne.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V HlloM )•
Vam, ki ste naši!
Vedro je bilo nebo, ko smo v sredo ob 9. uri zjutraj stopali ■ vosov na postaji Sežanski, in vedro je bilo tudi t naših dudah: pohiteli smo v metropolo Kraško, da se udeležimo imenitnega narodnega praznika, da se udeležimo VIII. glavne skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. Došla nas je lepa družba Tržačanov in Goričanov. Godbe glasi sporočali so nam najprvo prisrčne pozdrave vrlih Sežancev, a potem je go-spodićina Dolenčeva v lepi besedi pove-dala to, kar so popred naznanjali glasbe zvoki: da huu prišli mej brate in sestre, da ti pozdravi prihajajo iz slovenskih src, iz tistih odkritih, plemenitih in vsikdar poštenih Kratkih src.
Ti pozdravi vzradostili so nam dnio, a tolmač naših čutil je bil preČ. župnik dempaiki, g. B 1 a ž Grča, ki se je v prisrčui be«edi zahvalil na lepem in iskre* nem pozdravu.
Ustavili smo se kar na kolodvoru, da počakamo Ljubljaneki vlak. Bilo nas je že tam na stotine čestilcev nafte družbe av. Cirila in Metoda.
Ljubljanski vlak je pridrdral mej pokanjem topičev, sviranjem glasbe in ne .opisnim navdušenjem vseh nas, ki amo pričakovali brate naše iz središča domovine in od raznih drugih krajev.
Izstopivše raz voze pozdravljali smo radostno in vsevprek : videl si same zadovoljne in srečne obraze. In ko amo malo pregledali in promotrili vso to častno družbe, vzkipelo nam je sroo same radosti, videčim, veiečaatao število zastopnikov prečastnega duhovskega stanu, videčim v tej pisani družbi zastopane vse druge stanove. Mej tem občim vrvenjem odičile so nas vrle Sežanke z diiečimi šopki.
Ko se je polegel vihar pozdravljanja
PODLISTEK. Sobotno pismo.
Ne bom Vam opisoval .pasjih dni" in „časa kislih kumar", ki so prišli nad nas in „naše otroke", nego le povedati sem Vam hotel, da smo jih srečno — doživeli I — Ti pasji dnevi pa nam ne bodo škodovali v toj Jakobovi vročini, nego le koristili nam bodo, ker si bomo hladili žejo s kislimi kumarami, in pa pripomorejo nam in naši kranjsko-slovenski opoziciji do — „združenja", o katerem ste morda priča« kovali, da Vam bodem nemara že danes o njem pisal! ... Pa bodemo morali potrpeti, da minejo .pasji dnevi", kakor smo morali počakati da so prišli — na Kranjsko.	'
Ko bode pa kranjsko-slovenska opo-zioija obhajala in slavila „združenje", tedaj Vam poročim jaz, da smo kranjski politiki zopet nekaj — pametnega pogruntali, kar se pa ne „vrajma" povsod in vselej med nami v Avstriji. —
Vaših Tržaških — „pasjih dnij" in pa Koroških ne bodem opisaval, nego le omeniti «etn hotel, da eo prišli pri Vas Primorcih v drugi štadij, — kakor bi „vahtar" pri železniškem „wechselnu* „šajbo" obrnil, na Koroškem je pa .stadij"
in odzdravljenja pozdravila je mile goate gospodična M i c i Mahorčičeva v imenu ženske podružnice Sežanske, v imenu občine pa g. župan M a h o r č i č. Zahvalil se jima je prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda, veleč. gosp. Tomo Zupan z nastopnimi prekrasnimi besedami :
„Preblagorodna gospa prvomestnica, preblagorodni gospod deželni poslaneo in župan, blagorodne gospice! „Pred mano se steza — Moj ljubljeni svet: Vsa lepa dolina, — Ki Krasu je cvet" — poje Vaš pesnik-rojak to najlepše ozemlje, kar ga ima Kras — Vaše ožje domovje oalavljajoč. Prečudon je kraški ljubljeni in lepi svet, ki reke požira in jo razliva zopet na dan ; veličasten je ta kraški svet, ki potniku odpira prostor je pod zemljo, kot da bi ga hotel voditi v bajeslovna bivališča starodavnih pravljic. Čudno in veličastno vse to. A voda, če je izginila in se prikazala zopet, utegne vnovič premeniti svoj tek, če tudi jo je za jedenkrat omejil sam večni zidar. In Vaši podzemeljski hramovi akopram obokani še tako trdno, utegnejo vender le razpasti pod silo časovnih zgo-deb. Kedaj in kako, temu je Bog vladar. Ne razrušljiva skoraj se nam sicer zdi sedanja podoba Vašega kraškoga sveta, toda norazrušljiveja je Vaša domovinska unema nerazruSljiveja je Vaša ljubezen do vseh teh teženj, koje zjedinjuje v sebi družba sv. Cirila in Metoda. In to je tista Vaša neizpremenljiva ljubav do domovja, tista neizpremenljiva ljubav do slovenskega Sol stva je, ki je privčdla danea toliko Slo venk in Slovencev iz vseh naših pokrajin sem v Sežano. Strmeč ob čudih kraškega sveti se hočejo še bolj nadiviti uzornemu domoljubju častitih bivalk in bivaleev osobito še Vašega prelepega Sežanskega okraja, imenovanega „Kraški raj". Zahvaljujoč se Vam imenom družbe av. Cirila in Metoda na tem sijajnem vzprejemu
že tak, da se človeku zdi, ko gleda on-dotni politični .tingl-tangl", kot bi gledsl slovensko „druhal" obirati — kumare brez jesiha, a tudi brez — zabele. Te pasje dneve priporočam jaz našim državnim poslancem, ki naj se jih lotijo „mit radicaler Cur", grofu Taaffeju, ki je že v drugič pripomogel dru. Pitteriju in njega gardi do potrdila, in vsem tistim krogom, ki mislijo da smo Slovenci le za — davkarije in smodnik t Za nas — le pasji dnevi!
Pa le židovskih krivonoscev izvoljen ljud, nemško kulture svet in madžarskega šovinizma polni divji fantasti naj jedo — kisle kumare, za nas „divjo in neumno druhal" so dobri — »pasji dnevi". — Mi v istini nismo življenja vredni, tako Vam
povem, in tudi — kumar ne!
*
* *
In tako sem prišel do — Jakobove vročine, ki nekaterim ljudem prav dobro d6 — v vodi, pri pivu ali pa v senci. V narodnem življenji se vse to kaj lepo da opazovati. In še več zanimivega imamo na razpolago! Na primer, v naši Ljubljani ni narodnih (P) uradnikov nič strah biti Članom nemškutarskih društev, peti, piti in občevati le nemški, zabavljati čez narodnost slovensko, a jih nič ne moti, da ne bi jedli pri tem — narodni kruh ! — Pa tudi lepa ra<?a Vara jo ta „kasta" I j u d i j,
naših častitih skupičinarjev, odzdravljsm Vam preblagorodna, kot načelnici naše ženske Sežanske podružnice, dne žonske podružnice, ki je prva na Slovenskem vzprejela pod svoje okrilje velko našo skupščino ; odzdravljam Vam, preblagorodni gospod poslaneo in župan, in Vam, častita goapica, na Vajinem tako častečem nas pozdravu; zahvaljujem se Vam, častite gospice za duhteče darove Vaših rok — iz dna duše kličoč: Bog živi Vas; Bog živi Sežano!"
In zopet je nastal vihar — vihar navdušenja in odobravanja.
Z godbo na čelu odkorakali smo v Sežano. In tam ob uliodu v prijazno Sežano prirojen je bil prekrasen slavolok in na tem slavoloku pozdravljal nas je napis :
Vam, ki ste naii!
Vam, ki ste naši! Je-li mogoče povedati več v kratkih par besedah P Ali ni obsežen v njih cel program, za nas bedne Slovence jedino primerni program : program mejsebojne ljubezni, program bratovstva, program zložnega dela v večni in časni blagor naroda slovenskega P! Morda da so to le subjektivna čutila, a mi moramo izpovedati odkritosrčno, da je pozdrav na slavoloku napravil na nas mogočen in ne izbrisljiv utis. DA, „naši", moramo biti, kjer koli se snidemo ali srečamo, ne glede na stan ali poklio, „naii" v ljubezni do svojega rodu. In ker smo vsi „naši" iskati no ramo vsikdar onega, kar nas druži, in ne 6nega, kar nas razdvaja. A uprav zato, ker smo se vnovič prepričali v Sežani, da je ravno „družba sv. Cirila in Metoda" Jisto „ono", kar nas more in mora družiti v prvi vrsti, uprav zato nas je ganilo do solz, videče ogromno Število udeležencev te narodne slavnosti in pa tisto pristno navdušenje, ki more prihajati jedino-le iz plemenitega srca.
Sežana sama nam je dala lep izgled: odičila se je kakor kaka neveata. Raz vseh
brez vsake „marke" jih lehko spoznate, te — krasne <}uše !
A je še druzih, ki jih je Bog ustvaril Slovencem v nadlogo in — pokoro; imamo jih Kranjci na izber, pa naslikal Vam jih bodem drugo pot, za današnji „finale" Vam samo še izdam tajnost, da je mej uami vendar že najti mož, ki spoznavajo, da smo glede narodne odločnosti in možatosti pravi paglavci, ki radi kričimo na ulici; da bi se pa kaj učili praktičnega, za to pa nimamo talentov, pa tudi ne vemo kedaj se nas usmili Bog in nas — reorganizuje, pa le s palico, ker le s to se politični paglavci „reorganizujejo" ! Brrr !
Ljubljanski pohajkooalec.
Moj prijatelj Janko.
(Podoba iz življenja, — Spisal Albin Seiun.)
Opisal vam ga bodem, kakor mi ga narekuje spomin na mlada, in kolikor toliko tudi — samtka leta ....
Tam nekje na kraških tleh jo zagledal luč sveta, tako, kakor jo je zagledal vsakdo izmej nas kje drugej ; — .roj-stnegn lista" nam pa ni kazal, torej tudi datumn ne, a verjeli smo mu vsejodno. — Ko je dorasel in začel „hlače nositi", pohajal je „domačo — ljudsko univerzo", a
hiš plapolale so zastave, vse je bilo tako lepo, tako praznično.
Ob 10. uri je bila sv. maša v farni cerkvi, žal, da je bila cerkev premajhna za toliko število ljudstva.
Po sv. maši vriilo se je zborovanje na vrtu gosp, župana Mahorčiča.
Prvomestnik, veleč. g. Tomo Zupan, pozdravil je prelepimi besedami skuplči-narje, došle, da jim vodstvo položi račun o svojih korakih. NsglaŠal je posebno, da družba sloni na podstavi sv. vere: glavni faktor te družbe je sv. vera. Razne brošurice, izdane po naii družbi, pričajo, kako ona skrbi za versko vzgojo naše mladine. A družba dela pisano besedo tudi za — cesarja. Poleg tega velja naši družbi delo na domoljubnem polju, za pravo vsgojo na podlagi materinega jezika. Mi ne žalimo nikogar, ampak spoštujemo vsakogar, kakor nam velita vera in — olika. Nadeja se torej, da bode tudi skupičina zadovoljna z vspehom.
In bila i a zadovoljna, čemur so bili priča živahni dobro-klici.
Na to je gosp. predsednik predstavil vladnega komisarja, g. Edm. Fabianija.
Prvi se je oglasil za besedo predsednik družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, g. dr. D. V i t e z i č, proseč, da bi starejša družba šla na roko ravnokar zasnovani novi družbi.
Na to je prečita! družbeni tajnik, veleč, g. J. Ž 1 o g a r, svoje obširno, velezanimivo in prekrasno sestavljeno poročilo. Sknp-ščinarji so se kar divili trndoljubivoati tega gospoda. Is tega poročila priobčili bodemo važnejše točke v prihodnjih številkah. Za danes nam je naglašati le, da družba na-meruje zasnov ati še jedno zabavišče v področji podružnice na Greti, a tudi pri sv. Jakobu hoče ustvariti Še trdnejši temelj, a stvar Se ni zrela v tem trenotku. Gosp. tajnik
ko je to dovršil, pomagal je starišem „tržiti* in „kupčevati", ali pa tudi ne, kajti njih volja ni bila vselej tudi njegova volja. In tako se je pripetilo, da jo je Janko včasi vsled to „svoje volje* mesto „tržit* popihal rajše obiskat svojega strijca,
ki je tam v.....ski vasi na Notranjskem
delal „ženitvanska* in druga taka „pisma*. Tako se je godilo mnogo let tudi potem še, ko je moj prijatelj Janko nosil že „moške hlače* in ne več — „pritlikav-skih* ! . . In vender ni vedel njegov strijo, da ga pri haja Janko včasi le zato obiskat, ker se mu doma ne ljubi pomagati „tržiti* in .kupčevati*, in ne zato, ker morda njegovi stariši tako — žele f — A povem vam že prej, da mi je ugajalo ne le njegovo žilavo, kraško, vzrašeno telo, nego tudi njegova mirna pa odločna nrav, ki je zastopala ob jednem njegov značaj, njegovo dušo in nič manj — Jan-kotovega krepkega telesa Se krepkejše — čednosti .... Tak je bil, na kratko povedano, moj prijatelj Janko ; in kako in kje sva so upoznala, vam povem takoj ; pa tudi več druzega iz-za mladih in kolikor toliko tudi — samskih let, vam razkrijem ....
Prod leti je bilo. Dolgočasna jesen, ta starikavo-nagubana devica, prišla je v deželo in tako tudi v ......»ko vas
jo zaključil svoje poročilo približno na-otopno : Kdor ima srce za svoj rod, podpira naj našo družbo. Spomnimo se izreka Kollarjevega : Pota so nam lahko različna, a volja nam bodi vsem jedina! Odvrzimo od sebe šireći se pesimizem ! Iz svoje moči popeli smo se na višino kulture, pri toliki požrtvovalnosti bil bi pesimizem naša poguba. Zaupajmo v svojo moč, Bog je z nami! Rojaki ob periferiji naj se grupirajo, ako smo jedini, uresniči se gotovo geslo pesnika : Kjer Slovencev moč se v jedno stika, pade moč še tako velika! (Burno odobravanje jo sledilo temu poročilu.)
Veleč. g. župnik Blaž Grča zahvalil se je na to vodstvu društva na njega delovanji. Vneti bi se morali tu — vskliknil je govornik — da nismo bili že popred vneti.
Odbornik Ivan Hribar odobruje v glavnih potezah poročilo tajnika, obžaluje pa le tisti odstavek, ki govori o naklonjenosti vlade. Predlaga torej, da »e tisti stavek briše iz tajnikovega puro« čila. —
Oosp. dr. Matej Pretner meni, da nimamo pravice narekovati tajniku. Ker se pa v stvari sami strinja s predgovornikom, meni, da se Hribarjev predlog formulira tako, da skupščina odobruje poročilo taj-nikovo s pristavkom, da se ne strinja z dotičnim pasuzom poročila, kjer se govori o naklonjenosti vlade.
Predlog Protnerjev se je vsprejel soglasno.
Iz poročila blagajnika, g. dra. Josipa Vošnjaka, priobčimo zanimivejo podatke tudi v prihodnjih številkah.
Tudi to poročilo je bilo sprejeto soglasno.
Potem se je vršila volitev Štirih odbornikov. Na predlog g. prof. M a n d i o a bili so izvoljeni z vsklikom stari odborniki Tomo Zupan, Luka S v e t e c in Ivan Hribar, a namesto odstopivšega g. dra. Ivana Tavčarja, g. Anton K o b 1 a r. Prvoinestuikom je bil velikim navdušenjem zopet izbran dosedanji prvomestnik, gosp. Tomo Zupan. Za tem so se vršilo volitve v nadzorništvo in razsodišče, s čemer je bil izorpljen dnevni red.
Po končanem dnevnem redu nasvcto-val je dr. D. V i t o z i č, da bi naša in iutrska družba stopili v tesnejšo zvezo, g. profesor U a u d i č pa, da bi se otvorila jednorazrednica v K o c o I u pri Trstu. Ta nasveta izročila sta se odboru v dalje posvetovanje. Slednjič sklenila je skupščina, sporočiti Nje g. Veličanstvu p6t<-m
Hladni veter je pihljal in raznašal rumeno listje s sadnega in grozdnega drevju ter je razsipal na daleč okolu, igrajoč »e ž njim, kakor se igra velikan s pritlikavcem v kaki bajki! . . Na polji in travnikih pa se je pasla križem živina, ljudje pa so pospravljali svoje zadnje pridelke na vozove in je vozili domov. A kdor ni imel voza in živine, je vse to svoje — • premakljivo premoženje" domov — „nosil" ; iu tacih je bilo veliko J . . . V tistem času pa je obiskal Janko zopet svojega strijca, ki je delal „ienitvanjska* in druga taka „pisma*. Tedaj sva se spoznala !
......ska vas leži ob tržaški državni
cesti, blizu železnioe, a ni obdarjena z ni-kakimi izredno zanimivimi blagri tega sveta da bi vredno bilo, jo opisati „en detail*. A vender je — vsaj nje lega — marsikoga o poletnem ali pomladanskem času privabila v svoje središče, kjer je bilo (in je menda še), zastopanih dokaj uradov, obrtnikov, trgovcev, posestnikov in drugih zastopnikov „o d v i a n e" in „noodvisne" stranke, kakor tudi .liberalcev" in — „klerikalcev", ali kakor se že nazivajo ti ljudje, pa tudi fantov in deklet, lepih in grdih, se ni manjkalo v tej vasi notranjski !.. .
Tu sva se seznanila s prijateljem Jankom! In povedal vam bodem sedaj, nako je prišlo ....
(Konec prih.)
Jc. kr. okrajnega glavarstva udanost in zvestobo zbranih skupščinarjev.
Po končanem zborovanji bil je skupen obed na Mahorčičevem vrtu. Ker nam tesni prostor ne dopušča, da bi danes opisali ta del slavnosti, odložiti moramo to za prihodnjič.
Le še par besedi.
Sežanci so nam povedali na slovoloku, da smo vsi '„naši*, a izid fvelike skupščine jo pritrdil na slovesen način menenju rodoljubnih Sežancev.
DA, „naši* smo vsi, in ker smo vsi „naši", podajmo si bratski roke, zberimo se v krogu naše družbe sv. Cirila in Metoda, podpirajmo jo, da bode mogla naj-vspesneje vršiti svojo veliko nalogo v časni in večni blagor našega naroda.
Kdor še ne verjame, naj le pazno prečita prekrasno tajnikovo poročilo, ko izide v celoti, in uverjeni smo, da postane iz Savla Pavel. Spoznavajmo se — in potem se bodemo tndi ljubili. Zakaj ne bi vladala povsodi mej nami tista ljubezen, kateri smo bili priča v Sežani P!
V Sežani smo se čutili srečne, blažene, ravno zato, ker smo pozabili na vse prepire : ker se nam je dozdevalo, da živimo zopet v nekdanjih lepih časih, ko smo se skupno, rama pri rami, borili za narodni obstanek svoj. Delajmo na to, da se vrnejo ti srečni časi : časi vzajemnega truda in vzajemnega veselja !
Ta poziv velja vsem „Vam, ki ste
naši!".	_
DOPISI.
Divača, 25. julija 1893. — (Koto šolsko poslopje;. — [Izv. dop.] — Tukaj imamo staro šolsko poslopje, sezidano leta 1838., ki ne ustreza niti peda-gogičnim, niti zdravstvenim zahtevam ; tudi je šolaka soba gledć na vedno rastoče število učencev nekoliko pretesna.
Da se vsi nedostatki zatro, je prosil tukajšnji krajni Šolski svet slavni o. kr* okrajni šolski svet v Sežani, naj bi se> prej ko mogoče, postavilo novo iolsko poslopje, poleg katerega bode tudi šolski vrt.
Vsled te prošnje je prišel včeraj v Divačo blagorodni g. o. kr. okrajni glavar Simčič, kojega so pričakovali p. n. gg. udje krajnega šolskega sveta, kakor tudi posestniki gospodarskih svetov Divača in Ležeče.
Ugibalo se je na vse strani za pro-štor, na katerem bi stal novi hram veri in ljudski izouiiki. Težka uganka za Divačo, kjer so tla na lepših krajih preoej draga, ker si tukaj tujoi zidajo nova poslopja !
Primerna tla bi bila precej draga, in mogočo je, da se bi bilo zidanje za nekaj let odložilo samo zbok pomajkanja potrebnih tAl.
Ali, glej! Med ugibanjem se je približal dotični komisiji tukajšnji posestnik g. Adolf Suša in podaril popolnoma brezplačno slavnemu c. kr. okr. Šolsk. svetu na svoji senoieti, ležeči ob državni cesti Divača-Senožeče, toliko tAl, kolikor jih bode treba za šolsko poslopje z vrtom vred.
Ker je ta prostor za to povsem primeren, zahvalijo plemenitega darovalca g. okrajni glavar, kakor tudi drugi udje dotične komisije s prav toplimi besedami; navzoči g. učitelj mu pa z ganjenimi besedami obljubuje, da ga vpiše v šolsko kroniko kot najznamenitejšega dobročinitelja tukajšnje šolo.
Naredili smo zapisnik gledč na to važno darilo in se dobre volje razšli.
Hvaležni Divačani in Ležečani kličemo preblagomu darovalcu: „Slava Vam, gospod Adolf Suša, dokler bo Divača stala! Bog Vam plati! Spomenik, ki ste si ga z Svojim blagim činom postavili, ne podere nobena zemska sila".
Dostaviti je še. da bi bil g. Adolf Suša za darovani prostor, 900 m.2, Uhko prejel 600 gld., ko bi ga bil komu prodal. Živio Kraški mecen !	A v i n.
Iz Ljubljane, 26. julija. [Izv. dop.] — (Ra i n o t e r o « t i.) — Kakor vse kaže se letina letos na Kranjskem dobro obnese. Sena in žita se je dokaj pridelalo in to je sedaj večinoma že tudi pod streho ; ostane nam seveda šo vedno druga košnja. — Krompir, fižol, zelje, pesa i. dr. bode, kakor upamo, obvarovano pred črvom, gosenicami in drugimi nezgodami, in se nam torej tudi teh sadov ne bode baš manjkalo Tudi sadja bo nekaj; kaj naj rečem o grozdji P! Vesti in poročila, ki nam dohajajo z Dolenjskega in Vipavskega, so kaj ugodna, a seveda le gledč onih krajev, kjer se je škropilo ! Sad se je od tod pri trti pokazal, in dokazi so tu, da trud ni bil brez vspeha. To je vsekako veselo znamenje in vspodbudno za našega vinogradnika — za delo in posnemanje! , .
Dan so je skrčil za pol ure, in zato nas bodo odškodovali — pasji dnevi in vročina. No, če imamo že politično-pasje, zakaj bi neki še navadnih ne imeli ! . . .
Dne 24. t. m. je šel iz Ljubljane v Kočevje prvi pravilno sestavljeni vlak, in je srečno prestal vožnjo. Pred oktobrom pa ni misliti na otvoritev. — Odkar bo odšli dijaki, kaže Ljubljana že praznoto, sedaj odidejo kmalu tudi vojaki, potem bomo pravo praznoto opazovali in pa — draginjo !! —
Nekatere nove stavbe se v Ljubljani še pridno gradč, nekatere pa še čisto nič. Ko govorimo o novih zgradbah, mislimo seveda v prvi vrsti na „Narodni dom*. DotiČnike, ki imajo stvarv rokah, prosimo najiskreneje, da pritisnejo kolikor so le da, da se nam prej ko prej uresniči ta prisrčna želja naroda slovenskega P !
Ni čuda, če nam zadnji čas kaže vlada zobč, saj se niti mrmranja v domači hiši ne manjka zarad brezbrižnosti neksterih naSih — Ijndij.
In s tem za danes dovelj! —n.—
Politični pregled.
Notranja dsžsls.
Iz Dunaja javljajo „Politiki*, da madjarski politični krogi sodijo, da bode nastopnikom umršega vojnega ministra Bauerja imenovan ali sedanji naš minister domobranstva, grof We I n e r s h e i m b, ali pa poveljnik v Budimpešti, knez L o b-k o v i o. — Drugega kandidata Madjari ne poznajo, češ, da bi bila edino le ta dva sposobna vojnim ministrom, ker —■ govorita madjarski!
Zamoravskega namestnika kandiduje baje dr. Evgen grof C z e r n i n, državni in deželni poslanec in sorodnik pravosodnega ministra grofa Scbonborna. Govorilo se je mnogo o tem, da postane moravski namestnik koji član češkega plemstva. Pokazalo se bode kmalu, kdo ima prav ! — Czernin je bil nekdaj član „češkega kluba", sedaj pa je Hohenwartov pristaš.
List „Italie* je izvedel iz najzanesljivejšega vira, da katoliki Ogrski danes ali jutri nastopijo kot krepka par-lamentariška stranka, liki centrum v državnem zboru Nemškem.
Deželni odbor galiiki izdelal je za prihodnje zasedanje načrt za pre-osnovo občinskega reda.
Rumunjske konference udeležilo se je okolu 4000 oseb, večinom kmetov iz okolice. Zbor je sklenil resolucijo 6. toček, v kateri odobrava popolnoma memorandum, ki se je predložil lani kraljevskemu kabinetu, zahtevajo samoupravo transilvanskih Rumunov. — Slovaške kolovodje Stefanovioza, Duxnerja in Boto-ja pozdravil je zbor z gromečimi „Slava" in „Živio"-klici. — Rumunci zahtevajo pravičnost od samopašnih Madjarjev ter se ustavljajo orkveno-politiškim preuaredbam.
Zbok sijajnega vspeha konferencije Rumunov, katere smo omenili žo v zadnji številki, srde se silno madjarski listi, kajti slutijo instinktivno, da bode takoj konec njih alavi, kakor hitro se vzdramijo
nanaadjarske narodnosti na Ogrskom in se združijo v skupen boj v ta namen, da se iznebe jarma, kojega jim je naprtil madjaraki šovinizem.
Vnanje države.
Iz Peterburga javljajo „Petit Parisienu*, da je dobil poslanec ruski v Londonu povelje izjaviti, da smatra Rusija spletke med Francijo in Sijamom kot 1 o-kalno vprašanje in želi, da jo smatrajo tudi ostale velevlasti kot tako. Kakor hitro pa bi pomagala kateri* koli država Si jamu, Rusija priskoči takoj Franciji v pomoč.
Srbski kralj dal je svečan obed na čast bolgarskemu odposlancu Goranovu. Povabljeni bili so tudi srbski ministri in dostojanatveoiki.
Nemški cesar odpotoval je na oklopnici „Hohenzollern* v severno morje.
Iz Rima javljajo, da se skoraj začne kovanje novih komadov po 25 centesimov v srebru in bakru.
V Trnovu vršila se je te dni obravnava proti metropolitu Klemenu. Obtožbo objavili smo že o svojem času. Nu, vkljub temu, da bi Stambuiov — in morda še kdo drugi — videl rad metropolita na vešalih, ni se moglo „z najboljšo voljo" dokazati obtožencu nobeno očitanih „hudodelstev*. Sodniki spoznali so toraj na „dosmrtno pregnanstvo*. — Omnia ad majorem — Coburgis gloriam !
Gledč na razmere mej Rusijo in Bolgarijo objavil je „Graždaniu* znamenit članek, v katerem pravi mej drugim: „Po našem menenju nima Bolgariji* nič skupnega s Koburžanom. Tega poslednjega prezira Rusija popolnoma. Ona prezira njega na pol-upravo, njega na pol-sodiŠča in poslednjih na pol-razsodbe. Rusija je tega menenja, da od nepostavne vlade ne more izhajati postavno pravosodje. Ras-sodbe Koburžana-Stambulova nimajo v Rusiji nikake veljave; sicer pa ne name-ruje Rusija nikakor podpirati kakorsne ai bodi naklepe proti Koburžanu, kajti ta bode tako ali tako zapustil Bulgarijo, če ne drugače — prisiljeno. Rusija ni vznemirjena : ona ae bavi mirno se svojimi zadevami ter čaka, dokler se ne izpolnijo nje postavne zahteve. Tedaj, in še le tedaj, bode konec vznemirjajočemu položenju. Do tedaj pa naj le traja dalje. Pri tem se Rusiji ne godi slabše. Nasprotno.
Francoski ultimatum kraljevstvu sijamskemu zahteva: 1. Pripo-znanje pravice države anamske in fran-oozke naselbine Kambodje do zemljišča na levem bregu reke Mekong in do otokov, ležečih na Reki. 2. Spraznenje sijamskih trdnjav ob levem bregu Mekonga v teko jednega meseca. 3. Zadoščenje za zgodbe pri Cam-monu in Keng-cheku ter za napad franooskih vojnih ladij na Mekongu. 4. Kaznovanje provzročitelje? teh činov ter odškodnine rodbinom poškodovanih. 5. Od-škoduino 2 milijona frankov za škodo, pro-vzročeno franoozkim podanikom. 6. Takojšno položitev 3 milijonov frankov v ime varčevine za izvršitev teh zahtev. Odgovor v 48 urah. V slučaju odbitja, sledi obleganje sijamskih obal.
Pod točko 1. omenjena zemljišča merijo 95.000 kvadratnih milj (pokrajine, katere je odstopila leta 1865. država Burmah Sijamu pod pogojem, da jih ta ne odstopi nobeni drugi narodnosti) in 50.000 □ milj države sijamske na severo-vshodu, zemljišče, na katero Franoozje nikdar še niso stopili. — Popolnoma umevno je, da Sijam toliko zemljišča ne mara odstopiti.
Angleški vojni sodniki v Malti proglasili so konečno razsodbo o potopu oklopnice „Victoria". Oproščeni so vsi obtoženci, ker je dokazala preiskava, da je nesrečo zakrivil edino le pokojni admiral Tryon.
Zakon o samostojni upravi za Irsko premagal je poslednjo oviro; poslanska zbornica jo vsprejela s precejšnjo večino za veB zakon zelo nevarno finančno klavzulo. Vsprejem vsega zakona je torej gotov, A potem so prične boj v gosposki zbor-
niči, katera skoro gotovo zavrže zakon. To pa ne plaši Gladstonea, kajti potem bode apelovsl do volilcev in ae nadeja, da ti poslednji odobre pravično politiko sedanje angleške vlade.
Različne vesti.
N|. c. kr. Visokost nadvojvod, udova Štefanija prispč dne 6. avgusta v Kodanj, kjer se ustavi dlje časa.
Imenovanje. Z najvišjim odlokom z dne 24. t. m. imenovan je tržaškim redarstvenim ravnateljem vladni svetovalec g. Josip Tecbernko, sedaj redarstveni vodja v Trenta, ker je dosedanji ravnatelj g. Karlo P i o h I o r na lastno svojo proš-, njo umirovljen.
Občinski zastop v Tržiču imenoval je eksceleuoo viteza Rinaldinija častnim meščanom v priznanje njegovih zaslug za zgradbo červinjanske železnice z načelno postajo v Tržiču. Ob jednem vpisal se je tržiški mestni zastop kot član „Lege na-zionale*. — .Svoji k svojim 1'
V Gorici je umrl zdravnik dr. Herman Perko po dolgotrajni bolezni v 51 letu svoje dobe.
Škof v Uncu Doppelbauer praznoval je dnu 26. t. m. petindvajsetletnico svojega mašništva.
Volilcl V Tolminu ponudili so vsled smrti notarja Ivančiča izpraznjeni mandat deželnega zastopnika v Gorici — baronu Winklerju, bivšemu deželnemu predsedniku Kranjske. — Le-ta je baje ponudbo od klonil.
Iz Ssžans nam piše neka rodoljub kinja: Tako krasnega in slavnega dno še ni doživela naša Sežana, kakor je bil dan 26. julija! Ganljiv je bil prizor, ko je došel vlak z ljubimi gosti. Oko mi je ro-silo,'videči toliko navdušenost. Tu elegantno oblečena gospa, tam priprosta kmetica, tu kmet, tam gospod : vse je bilo jednega duha, vse je privedla v Sežano jedna in iata misel. Nad vse pa me je ganila velika udeležba s& strani prečastite duhovščine. Ne, ni se nam treba bati za svojo bodočnost, dokler imamo tako duhovščino na svoji strani ! To so stebri, katerih ne upogne nobeden vihar. Slavnost bode opisalo spretnejše pero, a nekaj mi morate že dovoliti, da naglasim. Pretresla sta nas do srca pozdrav prečastitfg* prvosednika, g. T o m o Zupana in pa poročilo g. tajnika Žlogarja. A naša navdušenost je prikipela do vrhunca, ko je bil odbor-nikom izvoljen prečastiti gosp. K o b 1 a r. Vse ga je hotelo videti! Za tako duhovščino gromo kamor-koli hoče, bodisi v smrt. Katero zavedno žensko ne bi ganilo do solz, ko vidi, da smemo tudi me mej take može. Dosedaj prezirane in malo oe-njene doletela nas je pohvala od uzor-moža. Tu je nenavadna čast in sreča za nas. Zato pa, drage sestrioe, skrbimo vestno, da bodemo tudi v bodoče vredno take pohvale od strani vodstva naše družbe, katero naj Bog poživi 1
Obrtna enketa. Piše se nam : Kakor navadno čital sem tudi poslednjo številko „Ediuusti" velikim zanimanjem. To pot me je posebno zanimal članek „Obrtna enketa", kateri je vzbudil v meni nado, da se vender enkrat uresniči prisrčna in opravičena prošnja nas trgovskih pomočnikov kolikor se dostaje sedanjega delavnega časa. Ko so čuli trgovski pomočniki italijansko naroduosti, kako se brigajo vsi slovenski listi za to enketo, začudili so se, kako da njih listi nič ne pišejo o tem. To molčanje italijanskih listov ob tako važnih vprašanjih jim ne gro v glavo. Jako radovedni ho, kje da tiči uzrok. No, jaz sem te misli, da ako bi petelin v Rimu le dvakrat zapel, bilo bi gotovo čitati po laških listih, da jo zapel že tretjikrat. To je ravno: njih srce je v Rimu (a ne v vatikanu) in zato nimajo zoiisla za vprafimja — in naj so Ae tako važna —, ki so na dnevnem redu v — Avstriji Njim je irredenta nad vse in ne moti jih čisto nič, ako pri
tem poginejo njih lastni obrtniki in delavci. In pametni Lahi priznavajo že sami, da sede po uredništvih slovenskih listov pošteni kristijani, doČim imajo oni same
—	žide. In kedaj je bil še žid prijatelj krščanskemu obrtniku ali delavcu P !
Prosimo Vas torej, gospod urednik, da bi nam tudi v prihodnje poročali o vspehu obrtne enkete.
Mestni svdt tržaški imel je 26. t. m. zopet javno sejo radi proračuna za leto 1894. Predsedoval je župan, pričujočih je bilo 29 svetnikov. — Pred prečitanjem dotičnih nasvetov spregovori R. Rascovich. V zadnji seji, pravi, glasoval je proti ob-dačenju mesa, ker bi isto zatrlo v prvi vrsti nižje kroge. Treba pa je zadeti imo-vite. Omenja ogromnega dela, ki čaka mestni zbor. Za pokritje teh stroškov treba bode novih davkov. Priporoča zato povišanje doklado na stanovanja, za katere se plačuje preko 300 gld., povišanje davka na dohodke,. obdačenje biljardov, kvart, glasovirjev, kolesarjev itd. — Župan vzame te nasvete na znanje. — O razpravljanju mestne carine priporoča Combi, da se preskrbe službe 70 mestnim dacarjem, ki ostanejo na ulici po odpravi davka na to-čarino. — Za pokritje primanjkljaja 90.000 gld. v glavnih skladiščih, poživljala se bode vlada v pomoč. — Oledč bolnice za obolele za kolero se koustatuje, da je vse potrebno pripravljeno. — Gledć doplačivanja občine v vzdrževanje državnih javnih stražarjev sklene so storiti primerne korake pri osrednji vladi, da se stavi Trst v razmerje enako Dunaju, kajti Trst plačuje 46%, a Dunaj le 25% vseh stroškov. — Combi zahteva povišanje števila mestnih stražarjev. Ker spada to v delokrog delegacije, bode ista v prihodnji svoji seji o tem razpravljala. — Gledč razširjenja kemično-ana-litičnega laboratorija se konstatuje, da isto za sedaj ni še potrebno. — O točki „cestne doklade* „konjska taksa, — tassa lastrico", dokazuje dr. Sancin, da je Ške-don) protipostavno obdačen; zavrača ga poročevaleo Verneda trdeč, da je to obdačenje zakonito. (Nekoliko podatkov o tem prinesemo v denašnjem „Novičarju".) — Dra. Sanoina podpira tudi Burgataller ter priporoča |vravnanje. — K točki, „javni vodnjaki* priporoča Combi, da se sporazumi delegaoija z nabrežinsko vodovodno družbo za znižanje cone vodi. Predlog je vsprejet.
—	K točki „nove vodne zgradbe" zahteva Burgstaller 3000 gld. za zgradbo vodnjaka na Opčinab ; Consolo predlaga, da naj se naloži stavbarskemu uradu izdelovanje splošnega načrta za preskrbljenje okolice z vodo. Po kratki razpravi sprejmeta se oba predloga. — Gairinger opozarja še, da se prihodnjega leta popolnoma porabi svota, ki je bila pred par leti dovoljena za študijo v napeljanje Reke. Priporoča to okol ščino obziru finančnega odseka.
Drugo in tretje čitanje proračuna pre ide brez vsakakoršnih opazk ter se sprej mojo enoglasno konečni predlogi finančnega odseka, izkazujoči za leto 1894 primanjkljaj 447.700 gld.
S to lepo zavestjo pojdejo mestni očetje na počitnice.
Koll&rjevo slavnost, ki se ima vršiti dne 1. in 2. avgusta t. 1. v Mašovoih (Trenčinski k o m i tat), prepovedal je politiški načelnik (župan), kar bode to po njegovem mnenju „panslavistiška proslava!" — Deputacija odličnih Mašovčanov mudi so sedaj pri ministru notranjih poslov, IIieronimyu, da so prekliče klasična ta prepoved. — Občina Mašev-ska obrnila se je tudi na Koll&rjevega zeta, necega profesorja v Nemčiji, da bi dovolil prepeljanje Kolldrjevih ostankov iz St. Marxovega pokopališča na Dunaju v Mo-ševce. toda gosp. profesor je to prošnjo odbil. — Žalostna mu majka !
Iz Četillja javljajo, da se jo obodska slavnost divno sponesla. Vsi govori bili »o izključno znanstveni; politike ni se dotaknil noben govornik. Slarnosti udeležila sta se oMt'biio knez Nikola in prestolonaslednik. PriMi so ruski, čeSki, slovenski, srbski,
hrvatski, franooski, angleški in italijanski odposlanci, med njimi mnogo odličnih uče njakov, — Banketa udeležilo se je nad 800 oseb.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so o priliki godovnikov Jakobov in Ane v Trebčah 12 kron. — Vsled „co-prnjije* dobljeno 38 stotink. — Andrej Bubnič 1 krono.
Mladen&i Nabrežinski priredijo v nedeljo dne 6. avgusta ples v prostorih g. I. Tanceta, pri katerem se razvije njih nova narodna zastava- Na večer bode razsvetljava in prižigali se bodo umeteljni ognji. Pri plesu svira godba iz Mavhinj. Začetek je ob 1. uri popoludne. Uprava c. kr. furlanskih železnic kon-
stituvala se je: dr. Ljudevit Pajer pl. Monriva iz Gorice, predsednik, dr. Ern. Trevisan, iz Tržiča, podpredsednik ; dr. Isidar Bing z Dunaja, tajnik; svetovalca: Anton Dreossi iz Červinjana in Ivan Sta-bile iz Ogleja.
Slovensko pevsko društvo na Ptuji
vabi na veliko slavnost, katero priredi v nedeljo dne 6. avgusta 1893. leta v Mariboru, a jako bogatim programom.
Razpisana služba. V Medulinu pri Pulju razpisana je služba vodje III, razreda za tamošnjo mešano ljudsko fhlo. Prošnje okrajnemu šolskemu svćtu v Pulju.
Za gradnjo „Narodnega Doma" v Medulinu (Istra) darovala je „Narodna Čitalnica" na Reki 50 gld. Odbor Medulinske „Hrvatske Čitaonice" se ji tem pdtem presrčno zahvaljuje z željo, da bi reško „Čitaonico" posnemala tudi druga narodna društva.
V	Solkanu pri Gorici odprla so je pošta z brzojavom z omenjenim podnevnim službovanjem.
Statistika Tržaška. Od 16. do 22. t. m. rodilo se je 39 možkih in 45 ženskih otrok. Mrtvorojenih bilo je 9. Umrlo je 79 oseb in sioer 32 možkih in 47 ženskih
—	Po tej številki pride na vsakih 1000 prebivalcev 25*9 mrličev.
Poljedelstvo v Avstriji. Ministerstvo izdalo je statistiko o poljedeljstvu za leto 1891., iz katere posnemamo nastopne po datke : Od vsekupnega zemljišča bilo je obdelanih samo 10,623.812 hektarov. Največ obdelanega zemljišča bilo je izmed posamičnih pokrajin na Češkem, (2,625.402 hektarov), najmanj pa v Dalmaciji (133.084 h.a) V Istri je bilo obdelanoga sveta 56.528 h.a. Sejalo se je: rži na 1,938.724 hektarih, ovsa na 1,893.654 h.a, ječmena na 1,139.514 h.a, pšenico na 1,112.024 h.a, krompirja na 1,087.557 h.a, detelje na 864.453 h.n, koruze na 370.489 h.a, sočivnica na 245.799 h.a, sladke repe na 251.597 h.a, zmesi za krmo na 161.292 h.a, repe za krmo ns 103.890 h.a. — Vinogradov bilo je po vsej Cislitaviji 245.339 hektarov.
V	Sljamškem zalivu so nastopne vojne ladije: Francosko brodovje pod poveljni-štvom admirala Humanna, tri angleške oklopnice, jedna nemška, jedna nizozemska in jedna španjolska. — Iz Kalkute napotili sti se še drugi dve angleški vojni ladiji v Bangkok. — „New Jork Heraldu", javljajo iz Bangkoka, da se sijamska vlada pripravlja na energično obrambo. — Misli se sploh, da bodo Francozi začeli vojsko z poskusom razdejanja sijamskih tvrdnja-vic, katere branijo uhod v reko Menam.
—	V Bangkoku živeči ptujci dobijo prebivališče na vojnih ladijah svojih držav.
Dohodki predsednika zedinjenih držav severoameriških. Predsednik združenih držav »evoroameriških Cleveland ima jako mastno plačo. Dobiva namreč 50.000 dolarjev letne plače kot prvi uradnik združenih ljudovlad, 36.000 dol. za plačo svojih služabnikov (3250 dol. za tajnika, 2250 za tajnikovega pomagača, 1800 za stenografa, za petero podvornikov 6000 dol., za hišnega nadzornika 1200, za d«a vratarja 2400; vsi drugi služabniki plačani ho raz-merno nvoji službi, vsi do kurilca, ki dobiva 864 dol. na leto.) Poleg tega dobiva Cleveland še 8000 dol. na leto za pisar-
niške in druge potrebe, 12.500 dol. za potrebna popravljanja in novo pohištvo, 2500 dol. za drva in premog, 4000 dolarjev za ključavnice, 15.000 dol. r.a hleve, razavit-ljavo in druge malenkosti. Skupno plačujo zedinjene države svojemu predsedniku 125 tisoč dolarjev na leto, t. j. okolu 300 tisoč goldinarjev. — To pa ni nikakor nuiogo, ako pomislimo, da plačuje rszmerno mala Francija svojemu predsedniku 600.000 frankov in 600.000 za pojedine in nlavno-stne vsprejeme, toraj skupno 1,200.000 frankov, kar odgovarja svoti 240.000 dolarjev, ali skoraj dvakrat toliko, kolikor ima dohodkov predsednik Širnih zedinjenih držav severoameriških.
Dva goldinarja in petinsedemdeset nOVČ. stane posoda s tremi kilogrami večkrat. odlikovanega, izvrstnega lamponskega sirupa (Framboa). Odpošilja franko proti poštuem povzetji G. Piccoli, Lt kar v Ljubljani. — V posodah po 10, 20 in 40 kilogramov po 60 nč. kilo.
Bratje Sokoli!
Oni člani, ki namerttjujo udo-ležiti so izleta v Plavje, nsj se oglase pri podpisanem odboru najdalje do prihodnjega četrtka dne 3. pr. m. Želeti je, da se bratje-člani v kolikor možno ■velikem številu udeleže tega izleta v društveni opravi.
Odbor „ Tržaškega Sokola
jedilnih Htvnri po jako niski ceni. Prodaja Joiei Čsrne Piazza della Caserma št. I (uhod Via Ghega).	Cl.
!i a i,
MJ
urar, Corso štv. B9. «6—104
Prodaja in popravlja ure.
Nič yeč kašlja!
Balzamakl petora Is*U 1 prah
ozdravi vsak kašelj, pluSni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 60—10«
PRAXMARER „Ai duo Mori" Trst, veliki trg
Pofitne pošiljatvo izvršujejo se neutegoma.
Gg. učiteljem,
2—S
kateri pridejo v Trst
k vojaškim orožnim vajam,
priporočar so
(sklicevaje se na zaIivaIo izrečeno lansko leto v ..Edinosti4- od gg. uči--te^jev)
gostilna „Alla Vittoria"
(via Tono nt o, uliod via Sorgentej,
Dobra jedila, dobre pijače in zelo ugodna prenočišča.
Peter Mušek.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko,
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena
direktno v
New Jork & Philadelfljo
koncesijom vuna črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cosijonovani zastop 50—21
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Woyring(jrgasso 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt - Bur«>au & onaimercioler Correnpon-dent der k. k. Oestorr. Staatsbahnen iti Innsbruck.
!
Usojam si naznaniti p. n. občinstvu, da
sem vnovič odprl v via Nuova it. 27
trgovino
z manifakturnim blagom
(prej Ivan Milič) ter da v istej prodajani raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane In volnene robce
B2-Kt	M. Milič.
Jah. Klemene
TRST
Via S. A uto n i o št 1.
priporoča	32
veliko zalogo mamifakturnega blaga uprav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, suknu iz volne za ženske in možke ; okrasnike, trake, Sipke, > pod-stave za ženske in možke obleke, židane rnte, končen ino in platenino, nogo-vire za ženske in možke ; maje in konca in volne za ženske in možke, srajce za ženske in možke, ovratnike, zapestnice in zavratnike, srajce za turiste in bicikliste, narokvice za ženske iz Švedskega konca in židane, kakor tudi blago nalašč za zastave in traki v narodnih barvah garantirane kakovosti — vse po jako nizki ceni.
ileznato vino "M
pripravlja G. Pio-coli, leknr v Ljubljani. V temu vinu je raztopljeno železo tnko, da je more probavljati tudi naj-slabejsi želodec, radi česar je rabijo z najboljšim vspehom osebe z nezadostno krvjo, kakor tudi take, ki so oslabele vsled bolezni.
Ne more se zatorej zadostno pri-
_____poročati materam,
katerim je mnogo do zdravja svoje dece. Bledi, mT&avi otroci, in sploh taki, kateri izgledajo bo-lehno. so vsled nezadostne svoje krri vedno bolj
{»odvrženi otroškim boleznim ter tudi laglje na stih poginejo ali pa jih zmorejo mnogo težav-nejie nego zdravi in krepki.
Vsled rabe tega vina okrepi želodec ; množi se tek, prebavljanje je lahko, množi sn v nn80 hrano tolikanj potrebna kri ter vdobi se sveža barva, koja znari zdravo — Cena steklenici for, 1. -Večje steklenic« f. 1.50. Zunanje naročbe izvr-fluj e se točno proti postnem povzetju,	12—8
Službo išče
spreten orgljavec, ki je zajedno tudi vešč cerkovnik. Nastopil bi takoj ali obe službi skupno, ali pa tudi posamično. 3—3 Več se poizve pri upravništvu „Edinosti".
Tinct. capsici compos.
( PA 1N-EX PEL LE K) se prireja v Richterjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trstn, P. Grande) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanje, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20, 70 in 40 kr. Pri kupovanju treba biti previdnim in je vBprejeti le take steklenice kot pristne, ki so ^previđene z .sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica:
Richter's Apotheke z. Goldenen Lfiwen.
Pratf.	43-18
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg obokov Cliiozza najosrednija lega v Trstu.)
Prostori »o odprti in preskrbljeni 9 svežimi jedili do 'i ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pi»o po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter Be priporočam blagovoljnej naklonjenosti alav-nege občinstva.	ponižni
104-93	P. lavero.
	
	rabi 40 l*t v ninoRih hlevih, kadar Jtravfl ne marajo jesti, kadar imajo tlabo prebavo, v ivrho »boljim nj a mleka ln tta krave d m j 6 0 « 4 mleka. (II.b)
* ^	&	DobiTa
nah in drogeri-* ^	jah Avstro-Ogrske.
GLAVNA ZALOGA: jp/ F"lir. Kwlsda
c. in kr. avatr. in kr. mm. dv. založnik, okrožni lekar Korneuburg, ItunaJ,
Paziti Je na zgornjo varstveno znamko
in zahtevati izrecno
Kwizdin Korneuburiki redilni
ppaiek za ilvlno.
5ftsc
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon St. 834. 42—62 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranore izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz NorvedSkega izvrstue sladčice podobue <yiim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kAtra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se. proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinlja in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarn ici Prendini v ikatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
Zaloga Dunajske tovarne
pohištva
IGNAC n k COMP.
Y TRSTU Via Canal grande, vogal ulice S. Nlcolo
priporoča	13—4
svojo velikansko zalogo pohlitva najsolidnejše kakovosti v najmodernejših modelih po tovarniški ceni.
Pismeno jamčenje!
Velika zaloga pohištva iz železa vsakovrstne kakovosti zmiraj popolnoma vrejena.
Da zamore p. n. občinstvo tudi zunaj Trsta zbrati si solidno pohištvo v raznovrstnem stilu, razpošiljam moj novi cenik na zahtevo v katerikoli kraj gratis in franko.
V
CLUB

jŠj	PATENT
jfj S. D. Modiano
HI v Trstu.
V
CLUB
« m
ni
PATENT	(f|i
S. D. Modiano
ir Trstu.
Permanentno razpečevanje.
Spričevalo enelize.
Podpisani profesor pri kemičnem laboratoriju trgovinsko in nautično akndemiio izjavlja s tem, da jo podvrgel mikroskopični preiskavi papir za cigarete tvrdko 8. D. Modiano ter je spoznal, da je isti sentavljen iz čistega lana; pri nadaljnem preiskovanju se je prepričal tudi, du je popolnoma broz glicerine in dn jeden kvadratni meter tohta le 9*284 gramov. — Izjavlja torej, da je papir za cigarete tvrdke 8. D, Modiano jeden najboljših in da je isti popolnoma brez zdravlju škodljivih tvarij.	24 — 3
Trst, 1». aprila lasa.	]\0/. Avff. Vlerthaler.
Je na prodaj po vseh tabakaruah iti papirnicah.
I Škropilnice in žvepljalke za trte |
1	inžinlrja Živica,	4 '
2	mlatilnice in čistilnice žita, J
^	mlini in stiskalnice za vino,	$
^ sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste & ^ in pipe, motori (ali stroji za gonitev drugih strojev) na par g
jfein s petrolejem, kakor tudi vse potrebno za stroje &
^	»e dobiva zmiraj ▼ zalogi tvrdke	^
ScliiTritz <2z Comp. |
(Živio in družb.)	9
V TRSTU — via Zonta B — y TRSTU.
V
L A? IJ A'
VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI
zavaruj •
človeško življenje
X>o vseh kombinacij ah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi banke „Slavije" imajo bx?oz posebnega priplaćla pravico do dividenda, katera je doslej iznašala po lO0/nl aO"/.,
'» j«dno leto oelo 48%.
Za škode izplačala je doslej ,,BlaviJa(( čez dvajaat milijonov
goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more ae inuriti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako koristno ln potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje
primere x
1. Miha Dolntčar is Št. Vida nad LJubljano zavaroval h« je dne 15. oktobra 1873. in je umrl dne 11. uvkusta 1874. U plačal je 3o gld. 60 kr. ; dediči njegovi pa bo prejeli od banke „Slavij«" 1000 goldinarjev.
. j 2- j0HiJ' Zanoškar, deželni oflcijal v Ljubljani, zavaroval an je dne 10. aprila 1874. Do svoje ■mrti dn« 22. februvarja 1376 uplačal je 12T> gld. 28 kr., banka „Slaviju pa je dedičem njegovim izplačala 1000 gld.
3.	Henrik grof Wurmhraad v Krmjicah zavaroval se Jb dno Ki. m»rci|a 1875 ter je do »vol« smrti dne 15. marciju 1877 uplačal 1188 gld. ; dediči njegovi pa eo od banke „Hluvije" prejeli 6000 gld
4.	Anton Ahčiu, župnik v Begnnjah, zavaroval se Je dno 1. avgusta 1870. Po smrti njegov dne 17. julija 1881 izplačata je banka „Slavija" kapital 1000 gld., dani Je bilo vplačane zavarovalnine le 364 gld. 1)8 kr.
5.	Janez Verbič, načelnik postaje na Rakeku, zavaroval se je dne 5. aprila 1878: umrl pa Je dno 26. novembra 1883. V toj dobf uplačal Jo 174 gld. 96 kr ; banka „Slavlja" pa je izplačala dedičem njegovim 1000 gld.
«• Luka Šabec, trgovec ie posestni v Št. Petru na Notranjskem, zavaroval se je dne 30. JanuvarJa 1882 za 1BOO gld. Do svoje smrti dno 17. Junija 1884 uplačal Jo 215 gld. 52 kr. in banka „Slavija" izplačala Je rodbini njegovi ves zavarovalni kapital.
7.	Dr. Ivan Pitamic, odvetnik v Postojni, zavaroval se Je dne 10. novembra 1882. Do svoje smrti dne 9. oktobra 1891 uplačal Je 3159 gld.; banka „Slavija" pa |o dedičem njegovim izplačala 6000 goldinarjev.
8.	Simon Matejčič. župnik v Starem Pazinu, zavaroval se Je dne 10. Januvarfa 1892 in le umrl že dne 25. februvarja istega leta. Dasi Je uplačal lo 7 gld. 49 kr., izplačala jo banka „Slavija" njegovim dedičem 1000 gld.
9.	Petar Bogovlč, župnik v Lunu na otoku I tabu, zavaroval jo dne 15. maja 1889 svojim trem nečakinjam, Milici, Brni in Andjeliji Miletičevim, po f'00 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal Je do ovoje smrti dne 28. februvarja lHOl 168 gld 88 Ur.; banka „Slavija" pa bode vtakni imenovanih deklic, ko doživi 18 leto, izplačala 500 gld., tedaj.vsem trem 1500 gld.
10.	Josip Perko, učitelj v Sinlhelu i>ri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. 53 kr kr.; banka „Slavija" pa bode siau njegovemu ko doseže 50. leto svoje starosti, izplačala 1000 gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah dajo radovpljno:
generalni zastop banke „SI a vije" y Ljubljani
v lastni hiši. Gospodske ulice št. 12.	12
Znatno znižane oene.
Stiskalnice za vino, sadje in oljke.
Izviren fabrikat	10~6
najnovejše in izvrstne konstrukcije z neprestano delujočo dvojnato silo. Zajamčena je največa delavnost do 20% veča nego pri katerih si bodi druzih stiskalnicah.
Pri vseh razstavah s prvimi nagradami odlikovani
mlini za grozdje, sadje in oljke,
■troji za sušenje sadja, kakor tudi vseh drugih pridelkov iz rastlinstva, živalstva in rudninstva, ■ seno, slamo itd. na roko, stroj i za trebljei\)e koruze, za £iSčenje žita.. Najnovejše avtnmatitične in patentovane „SYPHONIA" škropilnice. Izdelujejejo jedino le tovarnarji:
P H. M AY F A R T & C.°
tovarna za gospodarske in vinarske stroje
DUNAJ, II., Taborstrasse št. 76.
Kataloge razpošilja zastonj. — Vsprejema zastopnike. Opominja se vsakdo, da, pazi na ponarejanja.
Laotaik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tinkama Dolenc v Trstu.