I • Jk ^m ^fcjr	A- A
M l /m ^^ lm I	/m m W m ■ I M A
■ w I • L& I ml	i\ I lil /m
VJJUxlU I ilXlliV/lyxi
List slovenskih delavcev r Ameriki.
! The largest Slovenian Daily in	I
Uie United State*.	|
I Issued every day except Sundays	I
I	and legm! Holidays.	g
I	75,000 Readers.	»
Največji slovenski dnevnik	I
v Združenih driavah	|
VeUe za vse leto ... $6.00	J
i Za pol leta.....13.00	a
Za New York celj leto . $7.00	I
Zm inozemstvo celo leto $7.00	B
m ii	i —	■ i. — i - — i.	■ ii■ i	—i^——————e———^HHHBeiMiBeMHHBiV^BM.	________1	111
T»ur0N: CORTLAlfPT 2876	Entered u Bscond Clsss Matter, geptmbf 21, 1909, »t-ths FoslOfftos t Ksw York, H. Y., under Act of Oongrsss of March 8» 187»	TBLIPOW?" OOSTULNDT^tS?«
NO .157, — STEV.167.	NEW YORK, FB^Y7JULY~67 1928. ^~PETEK, 6. JULIJA 1928.	VOLUME XXX VI. — LETKIX xlxVL
Radič noče sestaviti kabineta.
KRALJU JE OBLJUBIL, DA BO SKUŠAL POMIRITI RAZBURJENJE
Kralj Aleksander je poveril Radiču sestavo novega kabineta, toda slednji se je izgovarjal, da je ie precej slabega zdravja. — Se vedno y bolnišnici. — Zarota proti albanskemu predsedniku. Več sumljivih Bolgarov aretiranih.
BI OGRAD, Jugoslavija. 5. julija. — Voditelj hrvatske Icmetske stranke Stjepan Radie je še vedno v bolnišnici. Rana, ki mu je prizadel atentator Puniša Račič, se le počasi celi Sprva se je domnevalo, rla bo že v nedeljo odpotoval v Zagreb, kar so mu pa zd ravniki odločno odsvetovali.
Pri njem je bil kralj Aleksander ter ga pozval, naj stvori novo koalicijskosministrstvo.
Rad ič se mu je prisrčno zahvalil za čast in zaupanje, toda rekel, da se zaenkrat še ne čuti dovolj moč-rv?ga za tako težavno nalogo.
Kralju je pa zatrdil, da bo kakorhitro bo ozdra vel, uporabil ves svoj vpliv, da bo pomiril razburjene duhove v deželi ter skušal doseči zbližanjc med Hrvati in Srbi.
TIRANA, Albanija, 5. julija. — Policija je prišla na sled obširni zaroti, ko je namen je bil usmrtiti albanskega predsednika Ahmeda Zogu.
Aretiranih je bilo večje število -sumljivih Bolgarov ter major Ismael Sahin.
Naprej so nameravali atentator ji napasti predsednika na poti med Tirano in Korico. Načrt se jim je izjalovil, ker je bilo predsednikovo potovanje v zadnjem času odgodeno.
Kmal u nato so pa našli v Zogovi vili v Draču velik peklenski stroj. Ker je vila strogo zastražena, domnevajo, da je peklenski stroj položil kdo izmed njegovega osebnega spremstva.
Več visokih časnikov je osumljenih. Poročilo o aretacijah in poskušenem atentatu je povzročilo po vsej Albaniji veliko razburjenje.
STATISTIKA 0 ZAPOSLENJU
Sto in dvajset tisoč manj delavcev so potrebovali v zadnjih petih letih v tvornicah Illinoisa.
CHICAGO. II!.. ;». julija. — 1U-»tcee obratovanje premogovnikov in ver j« aktivnost v graddni stroki dajnta poročilu glede zipcsle-nosti trkom maji^ mesce* nekoliko bolj optimistično Ii«-.« kot izza 1927. Oprav je zfl]irnl<>D<M v tvornicah narasla le /.h 0.7 od-totka. kaže vtiAiar spi nuni nivo zapo>*]e-nja v različnih slrokah narastek dveh procentov v primeri z apri-lom mesffem.
Primerjanje z majem preteklega leta pa 'kaže ,da je padla /,a|>osle-nost v tvornicah tekom preteklega leta za celih šest odstotkov. V petih lt-tih izza 192:t je padla zaposlenost v industrijah Illinoisa za celih štirideset odstotkov. <|o-žim je 'padlo štMvilo v tvornicah zaposlenih ljudi /.a celih devetnajst odstotkov. To pouienja, da ne more 120.000 de pivcev h«* nadalje dobiti nobenega dela.
Od apnil« ivt |Jo maja se je fak-tično izdvojilo Število premogar-jev. iza|«>slen.ih v Illitioisu, vendar pa štejejo približno ie eno tretjino premoga-rjev, ki so bili jKvvprrviio Kaposleni leta 192*2.
Sftivhnwka delavnost je i>osko-«ila za devet odstot<kov. v »led če-«ar je Mpatakatfii v tej stroki nekoliko več ljudi kot pa v prrtek-
leni leni in število pri grajenjn ee*ta zaposlenih delavcev je j>osko-čilo za 70 odj»tobkov.
Z izjemo javnih obratov kažejo vse ostale industrijske skupine nazadovanje v primeri z majem preteklega leta.
Dočim je ostala povprečno plača skoro ista. pomenja povečanje nezaposlenosti od maja preteklega leta naprej izdatno znižanje nakupne sile illhioi&kih mezdnih delavcev. Ti delarvci nimajo v<y toliko denarja kot so «ra imeli pred petimi leti. Zivljenski stroški pa so med tem časom ^poskočili za skoro tri odstotke, vsled česar je bila nadalje znižana nakupna .sila delavcev.
Letalec smrtno-nevarno ranjen.
AV lil TING. Ind.. 5. juOja. — Na tisoče gledalcev je bilo danes priča, ko je neki aeroplati kolidi-ral rz nekim telefonskim drogom ter »bil uničen. 27-letni letalec. Herbert Johnson, je dobil pri tem tako moone poškodbe, da bo najbrž umrl.
_/
Železniška nesreča.
SAX BRUNO. Ca!.. 3. julija. — Ko je Mkoči1 iz tira neki vlak I Shore Line Limited v bližini tukajšnjega -kraja. sta bila težko ranjena kurja** in strojevodja. Ranjeno je bilo tudi neznano število potnikov. Vlak ge odšel včeraj zjutraj ob osniih iz Sun Fraaicisca v Los Angeles.
Očividci izjavljajo, da ni bilo radi dima in sopare iz lokomotive -mogoče določiti Stavila ponesrečenih.	^
MODERNI STROJI NADOMEŠČAJO DELAVCE NA FARMAH
Tozadevno poročilo kaže stalno naraščajoče mehaniziran je agrikulture. — Na mesto delavnih rok so stopili stroji. — Vedno več delavcev brez dela. Država Kansas na prvem mestu.
Več strojev in manj delavnih moči ho eden glavnih znakov letošnje žetve, ki^se že vrši pd raznih državah. To je razvidno iz številk, katere je priobčila Narodna zveza izdelovalcev farmarskega orodja. Po številkah zveze je poskočilo število žetnih in mlatilnih strojev, ki se nahajajo v porabi, v letu od 1926 na 1927 za celih petdeset odstotkov.	I
LA GUARDIA IN DELAV. TAJNIK
Kongresnik La Guardia je poslal delavskemu tajniku Davisu pismo, v katerem je opozoril na "butlegane" priseljence
v premogovnikih.
-
član kongresa. F. H. La Guardia je »pisal zveznemu delavskemu tajniku Davisu zasoljeno pismo, v katerem je opozoril na okoliščino, da je butlegarskini priseljencem v namenu izrabljanja in v politične švrhe dovoljeno ostati nemotenim v deželi.
To dej*4tivo. kojega krivdo se z direktnimi besedami pripisuje delavskemu tajniku.
Pismo je odgovor na sporočilo Davisa z dne 20. junija, v katerem se je neprikrito namignilo, da je La Guardia osebno interesiran pri pripustu te vrste priseljencev.
Pismo se glasi:
—	Cele trope priseljencev so prišle v Združene države na nepo-staven način ter delajo sedaj kot skebi v .premogovnikih Pennsvlva-nije. Ce ne veste tega. sre edini človek v državi, ki ne ve tega. Neben strah ne obstaja, da bi bili ti ljudje nadlegovani. dokler bodo kot sužnji delali v rovih in dokler boste vi delavski tajnik.
—	V mestu Pittsburgh u je na stotine butlegarskih priseljencev, ki se pečajo s politiko in tihotapstvom žganja in nikdo senc boji, da bi bil nadlegovali dokler služijo politikom in dokler boste vi delavski tajnik.
Na tisoče nepostavnih priseljence a* dela na pesnih poljih Mielii-gana in Utalia in nikdo se ne boji, da bi bili ti 'priseljenci nadlegovani. doklei' so pripravljeni delati z& stradalne mezde in dokler boste vi delavski tajnik.
%
Veliko število priseljencev je pristalo na ne post a ven način in so so se udeležili primarnih volitev kot pristaši kandidata, katerega podpirate vi. Niti najmanjša nevarnost ue obs*aja. da bi bili deportirani. dokler pomagajo vaši frakciji.
Niti najmanjša deportacijska nevarnost ne obstaja za tisoče ameriških peonov, ki delajo z običaj-!$mi plačami za velike želczni-, ške ikoniwra-cije, dokler so pripravljeni delati in dokler boste vi de-: lavski tajnik.
; Sovražnosti med La'Guardio in delavskim tajnikom so se priče-i le, ko je kritiziral La Guardia slo-■ glasno povelje Davisa. da morajo nositi navo^priseljeni identifika-cggke	ce.
' Farmerji v Kansasu <»o bili veil-no vodniki pri nj>orabi takih strojev. Leta 19 27 jedilo 12f78G mlatilnih strojev v tej državi v primeri z malo več kot osmimi tisoči v prejšnjem letu. Na večje jk> večanje pa je bilo opaziti v ^Iontani, kje so imeli farmerji 11000 takih strojav v primeri s 550 a- letu poprej. kar jxuneuja stoprocentoii priraj»te!k.
V Južni Dakoti in tudi Severni je bilo v preteklem letu 445 takih kombiniranih farmerskih 'strojev, dočim ni bilo tam leta 1926 še skoro nikakih. Družba ceni, da je bjlo v preteklem letu v 23 državah v rabi več kot 36,000 mlatilnih strojev.
Začasno poročilo trgovinskega departmenta glede izdelovanja in prodaje farmskih strojev tetkom leta 1927 zrcaili i^totako naraščajoče mehanizira nje jKdjedelstva. V poročilu se glasi med drugim:
— Močno povečanje v izdelovanju kombiniranih farmskih strojev (combines) in traktorjem* v letu 1927 nad prejšnjim letom je znak tendence poljedelstva, da se rznobi zastarelih farmer stili strojev ter uvede bolj moderne stroje. ki varčujejo z delom. Število izdelanih kombiniranih strojev je naralo od 5131 leta 1925 na 11.760 leta 1926 in na 18.307 leta 1927.
Iizdelovanje traktorjev je poskočilo na več kot 200,000 tekom preteklega leta.
Poročilo trgovskega departmenta kaže veliko izbiro strojev, ki so farmer jem na raizpolago. Navedenih je dvanajst različnih vrst plugov, od na val nega pluga z vprego pa do .velikih motornih plugov. Na razpolago so sejnini stroji za bombaž. koruzo. pše«nico in krompir ter kottivdranje in brane od navadnih z vprego pa do takih z motorji.
Počasi, a jj-otovo se pomika poljedelstva od starih poljskih orodij k strojem, gnanim od motorne sile. ki izpodrinjajo delo človeških rok.
lEmpBMMsHBlwB
Seznam.
To je seznam, ki pokale, koliko ameriškega sli kanadskega denarja nam je treba poslati,	(j
da poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih sli lirah. Po-	H
dstki to veljavni do prekliea, ki se po potrebi objavi na tam mestu.	1
Ne dvomimo, da Vam bo ts ponudba ugajala, posebno ia, ako bosta vpoiteviH nalo sa-	|
nealjivo ter točno postrežbo. r—--p
Dinarji	Lfr.	^ž*™,
j	a^ioMji	PODATKI
| Din. l.MO .......... $ 18.40 Lir 100 ............. 9 B.M Pristojbina w izpla	|
_ . .__« _. ^ lila ameriških dolar	.
I Din. 1,500 ........ 9 45-75 UT 300 ............. f 11.00 ^ T jazMlaviji in	£
Din. 9000..........$ §1.00 Lir 800 .............tli* ^ xnmia<,_kako'	I
l sleai: sa fz», alt	j
| Din. 10.000 ..........8181.00 Lir 500 .............$17.75 nail «»««* 7S cen.	|
j 1W10..........$200,00 Idr 1000 .............$84.88 ^"SSJ	\
i sd nakep dolarja.	|
| Nakazila po hmJam pi«a Isrriajm v aajkrajft« lasa ter trn- jJ^J** P®	|
| """SAKSER STATE BANK
j 82 Cortlandt Street. pv»»: oobtlaitot tem New York. N Y.	j
BELGIJSKI MILIJONAR UTONIL
Belgijski milijonar A. Loewenstein 'je stopil tekom poleta preko Angleškega kanala skozi napačno odprtino aeroplana, padel v morje ter utonil, — Bil je pred kratkim v New Yorku.
LONDON. Anglija, 5. julija. — Kapitan Alfred Lowenstein, belgijski finančnik, kojega slava je bila razširjena po celem svetu, je utonil včeraj zvečer, ko je padel iz potniškega aeroplana, ki je vozil preko kanala.
Aerobian je letel iz Crovdana' pri Londonu v Uruselj, ko je izginil finančnik. Njegov osebni sluga. dva stenografa m tudi pilot in mehanik aeroplana niso zapazili nesreče. Šele. ko je dospel aero-]>lan v Bruselj, so spoznali, da je kapitan Loewenstein izginil. Angleški zra«"ni minister je objavil, tla je utonil.
Ko je aeroplan pristal pozneje na pesku za pa dno od DiHtkirka v Franciji, je informiral pilot oblasti, (la je odprl kapitan Loewenstein na poti preko morja napačna vrata, ko je hotel na stranišče in padel iz aeroplana.
Alfred Loewenstein. o katerem se je glasilo, da je tretji najbogatejši mož na svetu, je pripadal skupini evropskih finančnikov, ki »o imeli kot pokojni Hugo Stinnes in Sir Basil Zaharov svoje prste pri vsaki industriji na kontinentu.
Dolgo časa je bil eden najboljših zaščitnikov trgovske zračne službe, ker se je posluževal aero-planov. da prihrani čas. Vedno je potoval 'Z velikim spremstvom in ko je pred par meseci obiskal Zdr. države, so ga spremljali njegova žena. štirje tajniki, dve tipkarici. Šofer, aeroplan ski .pilot in detektiv.
Kapitan Loewenstein je bil star petdeset let ter je v zadnji četrtini stoletja razvil majhno bančno podjetje, katero je podedoval po svojem očetu, v eno največjih v Evropi.
Tokom vojne je bil kapitan v belgijski armadi ter kupoval do-l have v Angliji. Takoj po sklenitvi premirja je ponudil svoji vladi posojilo petdesetih milijonov dolarjev. a ponudba je bila odklonjena. ke.r bi ga to |K>sojilo napravilo mojstrom belgijskih industrij, čeprav ni hotel imeti nikakih obresti.
Zapuščina Miss Elsie Mackay.
LOXDOX. Anglija. 5. julija. — Zakladničar Churchill je objavil v poslaniki zbornici, da sta |w>da-rila lord in lady Inchcape dva milijona in pol dolarjev /.a odplačali je angleškega narodnega dolga, v spomin nju hčerke. Klsie Mackay. ki se je ]»oiiesrečtla pri poskusu. da preleti Atlantik. Denar predstavlja taktno premoženje Elsie Maekay. po odbitku zapuščin, katere je določila ona sama.
ZEPPELIN SEPRIPRAVLJA NA POLET
Dva ameriška častnika se že nahajata na poti v Nemčijo, da se udeležita poleta novega Zeppe-lina v Ameriko.
BERLIN, Nemčija. 5. julija. — Predsednik von ilindenbnrg—je sprejel včeraj dr. Hugo Eeke-nerja. :ki bo vodil novo Zeppelino-vo zračno ladjo "Graf Zeppelin** na poletu v Združene države.
Eekener je govoril o nameravanih poletih na Spicberge in pozneje na Kanarske otoke. Tem poletom bo sledil polet v Ameriko in narzaj. nakar bo sledil drugi! ameriški polet s potniki iz Krie-1 drichshafen. najbrž direktno v St. Louis.
Dr. Edkeuer je naprosil ameriški mornariški department, naj pošlje dva ali tri častnike, ki se bodo udeležili'bodočega poleta v Lakehnrst. N". -f. -kot njegovi gostje. Bil pa je oljvešeen. da st« 'komandanta IIo-sendahl in Pulton že na poti v Frie-drichshafen.
Nova zračna ladja bo krščena prihodnji |>ondeljek in sieer od hčerke grofa Zeppelina. grofice Ivou Brandenstein. Pri tem bo razbila <>b strani zračne križarke ste-klenieo s "tekočim zrakom".
Dr. Eekener je izjavil, da je o-pust.il za tekoče leto misel poleta krog sveta, iker nimajo v Toki jn dovolj vodika za novo na polni tov balona zračne ladje.
Poskušen samomor.
SANTA ANA. Tal.. ,">. julija. — 63 let stari John Ryan, ki je včeraj priznal, da je pred 13 leti n-moril uradnika lirike železniške družbe v bližini Wairkegan. Ili. ter .pozneje izjavil, da je podal to priznanje le v namenu, da bi ga brezplačno spravili v Illinois, u-mira danes. Skušal je izvršiti samomor na ta način, da si je z britvijo prereza! vrat. Oblasti pravijo, da soglaša priznanje v podrobnostih z dejstivi.
4
PROSLAVA 4. JULIJA V INOZEMSTVU
Mrtvi ameriški letalci so bili počaščeni v Franciji. — Amerikanci v drugih deželah so proslavili Dan Neodvisnosti.
. PAHIZ. Francija. julija. — Pariz, ki je že številna leta pro-*lav]jal Dan neodvisnosti s prilie-!io tako velMcim navdušenjem kot lastni francoski narodni praznik, je od k r i I včeraj spomenik prvim Amerrkaueeni, ki -o padli, boreč >e za Francijo v z^idnji svetovni vojni.
Številni Parržaui so ]>otovali v majhno vas Villeiieuve le Tang. na robu gozda, ki zre na St. Cloud park. da se udeleže cerimonij.
Spomenik je namenjen ameriškim letalcem Lafavettove eska-drile. Pod spomenikom je poko])a-nih več «kot šeMdeset ameriških 1p-1 alee v. ki so se borili za Franc i j > še [»redno so stopile Združene A žave v vojno.
X prvi vrsti množice so se nahajale številne ameriške materč. >-čete. ibratje in sestre padlih avi;p-tikov Nato je prišla na vrsto velika postava francoskega vojnesra ministra Painleveja. ki je bil obdan od skupine francoskih čast?.i-jkov v paradni uniformi. | Ta je stal tudi poslanik Ilerriek s skupino ameriških avijatikov, med katerimi so številrfi služili v Lafavette-ovi eskadrili. Oddelki francoskih aeroplanov so brenčali nad gkuvami in vojaška straža Je stala pozorno!
Ko je zaigrala godba ameriško himno ter je umolknil grom topov, so spomnili govorniki, kako je bila eskadrila stvor j ena. se borr'a in umrla. V celem je služilo v ..jenih vrstah 'J09 pilotov, tki so spra vili na tla 199 sovražnih aeroplanov. Petnajst pilotov je biio ujetih in G7 jih je padlo.
PRAGA. Cehoslovaška, 5. julija. — Cehoslovaška je odkrila včeraj. na dan desete obletnice svoje neodvisnosti, spomenik moža. katerega smatra še danes za svojega upnika. Woodrow Wrlsona.
Spomenik predstavlja ameriškega vojnega predsednika v bronu z masivnim podstavkom './. 'eškega mramorja. Spomenik je drlo češkega kiparja Alberta Balaška ter je dar domoljubnih Cehov v Združenih državah za me io Pra-
BERLIN. Nemčija. 3. jttlia. — Nemčija je imela včeraj pn ič priliko. da posluša čitanje ameriški? Neodvisnostim izjave prek** rad:ja. Dokument je prečita.! včeraj oool-dne v Ameriški cerkvi generalni konzul Hurst. nakar je sledila pridiga v angleškem jeziku.
Venizelos bo sestavil
nov kabinet.
ATENE. Grška. 4. julija. — Prejšnji niinistrsiki predsednik Venizelos je bil naprošen. naj sestavi nov kabinet. Parlament bo raz-puščen.
Venizelos je objavil zastopnikom inozemskega časopisja, da bo ohranil osedanjo zunanjo politiko G rake. Naprosil je dosedanjega zunanjega ministra Mihalakopoulo-sa. naj olirami trvoj urad. a slednji je izjavil, da simipatizira s svojimi prejšnjimi tovariši.
Novi ikabinet bo zaprisežen jutri.
AgitirajU ta "GUu Naroda*', naj. večji tlaventkt imevnik t Anurifei
J« ;/fiLAS NARODA
I_ XBLOJWnm VA1LJJ_ <
mm*	Owned and PnbUeked by	- -
C ' ' & flOQXB&IC PUBLISHING COM&A&S • S
(A Cn>fmiu») ,mr Pra&ž Bata*. preHdoa*.__Conto Benadflč. lrgatmror.
Hm of fenaineas a* lb* corporation and addresses of above officer« i
■1 Cortlandt Bt., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
G L A 8 N A E O D A "	[
(Voice of the People)	V
Ittued Every Day Except Sunday § and Holiday*.__
Mm oelo Uto molja M ta Ameriko Za New York m telo Me~ $?.00
In Kanada_______$6.00 Ha pol M*-------
Za pol leta________$9.00 Za inoaemetva on mola Uto -$7.00 (
f.n Mri leta______$1J0 Za vol leta------ -	|
______ Subscription Yearly $6.00._j
Advertisement on Agreement._,
"OUu Naroda" ithaja vtaki dan ievzemii nedelj m prasnilo*. |
-------.--—--——-—■■--i
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobinjejo. Denar naj »• I blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročiti-, kov, prosimo, da ee nam tndi prejKnjo bivališče naznani, da bitrejs |
naj demo naslovnika._____
"GLA8 NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. X. Telephone: Cortlandt 2876. ~ '
TUDI NAPREDEK
V	Alabami je bil te dni odpravljen sistem, ki je bil
pvoje vrste v Ameriki.
Vodstvo jetnišnio in kaznilnic je imelo namreč pravico, posojati kaznjence privatnim podjetnikom, posebno premogovnim družbam. V premogovnikih ali na polju so morali opravljati težavno delo. dokler ni potekel njih kazenski termin.
Pred par meseci je pa zakonodaja do ti o ne države spre jela postavo, ki ta sistem enkrat za vselej odpravlja. j Tri mesece je bila postava v veljavi, zamorski kaz-, lijenci so pa smeli šele v petek zapustiti premogovnike j ter se preseliti na državne "farme".	^
S tem sistemom izposojanja kaznjencev so bile v zvezi strašne razmere.
Večkrat se je namreč zgodilo, da j j šerif aretiral na državni cesti moža, ki se ni mogel zadostno izkazati. Obtožen je bil potepuštva ter obsojen na šest ali dvanajst mesecev ječe.	t
V	ječi se pa ni nahajal dolgo. Že po enem ali dveli tednih ga je uprava jetnišnice "posodila" privatnemu j podjetniku.
Ti nesrečneži, največ ie bilo med njimi zamorcev, so morali prestati strašne muke.	j
Slabše se jim je godilo kot pa sužnjem pred os v ob o- j rlilno vojno. Priganjači so ih tepli in zlorabljali. Nesreč-, ne ž se ni mogel nikjer pritožiti, nikogar prositi za varstvo.	B | f'p je od pomanjkane in trplenja umrl, je zavzel drugi njegovo mesto. Če je zbolel, niso poklicali zdravnika. < e je oslabel vsled prevelikih naporov ter je bil nezmožen za delo, so ga jmslali v temno celico, polno mrčesa, ker je moral ob trdem kruhu in smrdljivi vodi prenašati peklenske muke.
Za takega reveža je pomenila smrt resnično odreše-r»je.	(
Da je ta sistem v največji meri oviral delavsko gibanje, je samoobsehi mnljivo.
Vsak boj za organizacijo proletarcev, vsaka borba za boljše delovne pogoje in primerne plače je bila nemogoča.
Ko si je naprimer leta 1909 organizacija United Mine Workers of America resno prizadevala alabamske premo-garje organizirati, je odprla država vse etnišnice ter nadomestila štrajkarje z jetniki.
Pravijo, da je največ pripomogel k odpravi tega sistema govemer Bibb Graves iz Alabame.
Res je, da je skrbel za vložitev tozadevne predloge ter da je večkrat govoril v njen prid.
Vse to je res, toda pomisliti je treba, da stoji za go-
*	ernerjem kapitalistični razvoj Juga.
Dokler je bila industrija po južnih državah slabotna in malo važna, je delo kaznjencev zadostovalo.
Kakorhitro se je pa industrija razvila ter je zavzelo rudi narodno gospodarstvo velekapitalistični obseg, je bilo treba izvežbanili delavcev, ki produeirajo z modernimi »troji in pripomočki.
. Danes nudi Jug ameriškemu finančnem kapitalu neizmerno polje za eksperimentiranje.
Ameriški tovarnarji selijo svoje tovarne iz vzhodnih »vernih držav v južne.
Države Massachusetts, Connecticut, New York, New Jersey in celo Pennsylvania in Ohio so izgubile ogromne industrije, ki so še pred par leti igrale važno vlogo.
Taka industrija se pa ne more po vzpeti z n^izvežbami delavci, z nesistematičnim in nerednim delom.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"!'
.............. ...... ... .
	*-—-P-
Zanimivosti iz Jugoslavije.
GLAS NARODA,. & JTDX^.1928
Tragična smrt brivčeve žene. ]t
Iz Sarajeva .poročajo o žalostni j smrti žene brivca Nikola Blajevi- ^ ja. Mož je brivec v »Novem Sarajevu In ker je stanoval zelo daleč, j je vsako nedeljo spal pri svoji ma- ^ ter i. Neko soboto je stopil v svojo delavnico in se je zelo začudil, ker ^ tam ni na«el svoje žene, ki mu je prišla .pomagat, kadar je imel ^ mnogo dela. TaJcoj je slutil, da se je ženi nekaj pripetilo in opoldne *! je odšel <ves v skrbeli .proti domu. * Odklenil je stanovanje in našel v spalnici svojo ženo mrtvo. Izpila je veliko količino solne .kisline iz 1 steklenice, ki je ležala kraj nje. . V steklenici je brio še nekaj solne kislino. Nesrečni brivec se je od žalosti onesvestil. Policija je uved- * la preisflcavo, da ugotovi, zakaj se
v
je mlada ibrivčeva žena zastrupi-
. . . i la. Mogla je pa le ugotviti, da je
samomorilka pred obupnim činom '
da'la nkemu dečku pismo, ki ga je
nesel na pošto.
Težka avtomobilska nesreča.
i
Na cesti Banjaluka-Jajce se je < pripetila velika avtomobilska ne- j sreča. Avto dr. Vasiljeviča. v ka- ] tereni si se vozili sodniki Staniša Grujič. dr. Bojič in profesor Tri-vie. je vozil z veliko brzino proti Banjakiki. Xa nekem ovinku je popustil volan in avto se je zaletel v cestni kamen ter strmoglavil v 30 m globok prepad.	(
Bajiča in Triviča je vrglo i* voza, oba sta težko poškodovana. Šofer in tretji potnik Staniša Gru-jie sta lažje poškodovana.
!
Samomor direktorja tobačne tovarne.
V Banja 1u.ki se je ustrelil direktor tamošnje tobačne tovarne Pavle Dimitrijevie. V smrt ga je gnala pretakava, ki je bila uvedena proti njemu. Obdolžen je bil raaz-'nili »poneverb v tovarni. Dimitrijevie je Srb in je prišel v Banja Luko .pred 3 leti. Banja luško tobačno tovarno je našel v popolnem [propadu. Odbor radikalske stranke je odpustil vse delavce Hrvate , in jo namestil samo Srbe. ki so od-jnašali tobak iz tovarne kar v zabojih. To je bila v Banjaluki javna tajnost, toda nihče se ni upal : direktorja ovaditi in uvesti pre-, idkavo. Dimitrijevie je okušal tovarno spraviti zopet v red in je odpustil vse nepoštene delavce. Bilanca je bila ugodna in je izkazovala dobiček. Dinketor je z ženo in 5 otroci žival skromno in se o-'gibal vseh 'zabav in luksuza. Pred dnevi je bila uvedena proti njemu [preiskava. Obdolžili so ga pone-jverbe na škodo države. Preiskava je pokazala, da direktor ni zagrešil ničesar protizaikonitega. Na-'vzli-e temu se je občutljivi Dimi-jtrijevic usmrtil. Pred samomorom ije izjavil svojemu pravnemu za-stopnfku. da bi škodo poravnal, če bi jo sploh kdaj ipovzročil državi. Tako je pa bil po nedolžnem žigosan in se sramuje med svoje , delavce. Umrl je siromak in nekoliko tamošnjih meščanov se je pobrigalo za njegov pokop.
Levinfja zlomila dečku roko.
10. junija popoldne se je pripetila v zagrebškem izoološfcem vrtu težka nesreča. Ka'kor vsaiko nedeljo. je tudi to posetilo mnogo Zagrebčanov vrt. da bi se odpočili in ohladili pri ogledovanju j živali. 14-letni Josrp Baršič je ko-Jčijaž v vrtu. Najbrže je hotel ob-čin«stvu pokazali s\v>je veliko prijateljstvo do lepe levinje. Deček je 'vtaknil roko v kletko, hoteč levi-
Injo pogladiti. Levinja pa očividno ni bila razpoložena in je dečka
I PRAV VSAKDO —I kdor kaj is£e; kdoi 1 kaj ponuja; kdor kaj I kupuje; kdor kaj pro- i daja; prav vsakdo i i priznava, da imajn | i čudovit uspeh — i
i MALI OGLASI I |v;X3UsNatoa^|
ugriznila nad laiktjo ter mu zlomila kost. Neprevidnemu prijatelju le vin je bodo morali amputirati roko. Od sihie »bolečine se je deček ( takoj onesvestil in se zgrudil na . tla. Rešilni voz ga je odpeljal v bolnico.	* :
1
Zelesniaka nesreča pri Sarajeva. g
12. junija iponoči se je pripetila t težka železnlteka nesreča na posta- ^ ji Bittsrik nad Sarajevom. V tem j času je privozil tovorni vlak iz , Sarajeva. Po isti j>rogi je pa pri- ( vozil v nasprotni smeri tudi tovor- . ni vlaik. Vlakovodje in kurjači so ; takoj uvideli, da je nesreča neizogibna. Uporabili so vse zavore, da »bi vla'ka ustavili, toda katastrofe Jii bilo mogoče preprečiti. V zadnjem trenutku pred nesrečo so v>;i po-kakali iz vlaka in se za- 1 varovali ob -progi. Lokomotivi sta zavozili druga v drugo s tako silo. da sta se razbili. Poškodova- . nih je tudi več vagonov. Večjo nesrečo je preprečila duhaprisotnost vtakovedij in kurjačev. Celokupna škoda znaša okoli 100.000 Din.
0	nesreči je bila ta'koj obveščena železniška direkcija v Sarajevu, ki je poklala takojšnjo pomoč. 12. junija je železniško osebje ves dan očiščovalo progo. Promet pa ni bil ovira'n. ker je na postaji več tirov. Kaj je povzročilo nesrečo, še ni ugotovljeno. Bajo je nesreča 'zakrivil ikretničar. Ta je ipa izjavil, da sc bile kretnico pri odhodu in prihodu vla.ka v redu.
Miss Stinnes dospela v Peru.
CAJjLAO, Peru, 5. julija. — Miss Stinnes. hčerka pokojnega nemškega veleindustrijalca, je dospela včeraj semkaj iz New Yorka. Nahaja se na avtomobilskem j>oto-■ van ju krog sveta ter hoče od tukaj naprej potovati skozi Argentino. Dosedaj je že prepotovala iztočno Evrcpo, Sibirijo. Kitajsko, Havajsko otočje in Združene države.
Potniški vlak kolidiral pri Caen.
PARIZ. Francija. 5. julija. — Ena oseba je bila ubita in osem na-daljnih je bilo ranjenih, ko je neki .potniški viak iz Cherbourga v Par,iz, na katerem so se nahajali
1	potniki Cunard parnika 4\Bercnga-riaM kolidiral v ibližini Caen z nc-'kim lokalnim vlakom. !Med ranjenimi ni nobenega Ameriikanca, kot je objavila j arniška družba.
Poljski trgovski letalci stavkajo.
VARŠAVA, Poljska, 5. julija. — Letalci Aerolot Companie, trgov-slke avijatiške družbe na Poljskem, so zastavkali po ponovnih prošnjah. naj se zviša njih mezde. Podjetniki so se takoj obrnili na vlado, ki finančno podpira letalsike službo, z zahtevo, naj stori korake za uravnavo stavlke.
DELO DOBE
dobri drvarji, plača $2.00 od klaf-tre; čista tkamtpa v oskrbi Frank Oeiser, Box 197, Lewis Run, Pa.
IŠČEMO
do 30 dobrih dogarjev, gozd lep. dCbro se cepi in pošteno plača; dela za par let. — Oglasite se na: Massman Co., Inc., 2359 Tchanpi-tonlas St., New Orleans, La., ali pa na: Frank Osbolt, Liberty, Tex. (2x 6&7)
IŠČEM svojega brata ANTONA STARlO (STAKICH), podoma-če Kuharjev iz Češnjevk, fara Trebnje na Dolenjskem. Več let je že minulo, <ko nič ne vem o njem. Prosim rojake, kateri kaj ve. da mi sporoči njegov naslov, ker sporočiti mu imam vec važnih ertvari. — Frančiška Uhan, rojena Starič, Bodine 4, I poita Ttebnje, Slovenija, Jngo-I slavca.' ' ' (3x6,7*9)
D o p i s.
N. Stratford, N. H. t
iz te dežele puritancev ni bilo že ' dolgo dopisa, zato hočem napisati
i
par vrstic.
Lepa je s svojimi malimi mesti in vasmi, s hribi, ki se dotikajo o-
v
bla4cov. Najvišji med njimi kot ^ star "očaJc' je Mount Wa-shLngton, 6293 čevljev. Nebrojni studenci in 1 >otoki žuborijo, v katerih se po- " igravajo ipostrvi ter spominjajo človeka domovine. Tudi v naši domovini so potoki in studenčki slični tem, 'kjer smo se kot otroci \ igrali ter )x»stavljali mline.
Tuji vojaki napajajo sx^je mule ob njih sedaj, otroci pa jih v strahu opazujejo.
Tukaj nas je precejšnje število Slovencev. Zaposleni smo vsi pri g. Joe Stefančič. kateri ima za-po-lenih preko sto ljudi. Kar se tiče delavstki-h razmer, so letos v tem kraju srednje. Plača je malo manjša, namreč "day work'1; do-
KAKO BO ČEZ 30 LET?
Te dni je izšla 10,000 številka največjega londonskega dnevnika "Daily Mail". Ob tej jubilejni priliki je objavilo uredništvo uspeh zanimivega vprašanja, ki ga je zastavilo uglednim domačinom in inostranskim znanstvenikom: Kako bo čez 30 let ? Evo nekaj o.lgo-govorov:
Profesor Low, znan inž«njer, meni, da vojna v tride.stih letih še ne bo odpravljena. Proučevanje atomov in s:ntet>ka kemija bosta dala ljudem nova orožja, čijih gro. zotnosti «i ne moremo predstavljati. Tudi hranilna sredstva bodo tedaj drugačna, praktičnejša. kar bo zopet vplivalo na način vojskovanja.
Esnanlt-Pelteife. pijonir francoskega zrakoplovstva, pravi, da bodo v treh desetletjih za zrakoplovih motorje uporabljali petrolej namesto bencina. Polet okoli sveta bo trajal 100 ur, že v treh letih pa bo človek z raketami plul nad zemeljsko atmosfero, kar bo omogočilo važna proučevanja planetarnega in zvezdnega prostora. Ce pa se posreči razkrojevanje a-toniov, tedaj bomo že potovali na luno in na Mars.
Tudi tajnik vatikanske zvez-darne Pio Emanuelli misli, da bo človeštvo z izrabo atomske energije našlo način za potovanje do drugih planetov. Seveda z raketami.
Nemški kemik in zdravnik dr. Oppenheimer trdi, da bo razvoj fizijologije in psihologije uredil vprašanje produkcije. Človeštvo bo popolnoma obvladalo naravne sile in bo produciralo takšne ogrom.
■	ne množine življenjskih potrebščin.
■	da mu ne bo nobene sile več. To
•	bo omogočilo življenje v .sedanjih
■	glavnih ozemljih, ki so peobljude-
■	na. ljudje pa bodo gosto naselili
•	velikanske dežele, ki štejejo danes le malo duš. n. pr. Sibirijo. Av-
' stralijo in Argentino.
L-irn «o 'kontraktni delavci boljše plačani kot drugie.
v
Slovenci so večina kontraktni
«r
delavci. Nam je £<* v krvi. da smo ? radi prosti. Posebno gozdarji so ljubitelji proste narave. Kateri slučajno pride v mesto, počuti se kot v verigah. Ne obdrži pra nobena stvar, hiti nazaj v gozdove, bližje k naravi, Bogu.
k
Krasno je v gozdu v tem času, veličastne krone stoletnih dreves, 11 na katerih žvrgolijo različne {»tiče, se razprostirajo nad glavo. Y 1 bližini se peni portMlni stud en ček ter hiti v daljavo. Vse je praznično: vse je odeto v zelenje in cvetje. Gozdar uživa to naravno krasoto, ter hiti z delom. Nabrušena \ je žaga. ki poje smrtno pesem jel- l kam in smrekam, ostra jo sekira, trudna pa je roka. ki jo vihti. Ali j sedaj je čas. sedaj sezona, da si v t znoju svojih obrazov zaslužimo j nekaj dolarjev, kajti kmalu bo zo- j pet vse pokrito z belo odejo.	j
Vročine tukaj ni, kljub temu jo pa toliko mrčesi, <la no pomagalj nobena "žauha". Najbolje bi bilo. . da bi človek imel masko kot na fronti.
Kdor jo prijatelj dobro pijače, tukaj je je v izobiliei. Saj se naha- j jamo 'komaj nekaj kilometrov vstran od Canade, ikjer imajo tega , božjega dara v rzobUu-i. straže tudi nc delajo 'zaprek; se gre lahko poljubno čez mejo. Nt* manjka je pa tudi to stran meje. kajti tiho-taj>stvo je vsegamogočno. Dobimo vse, gozdarji naj »pridejo enkrat sem. Naredili bomo skupen piknik v Canadi. kjer se ga bomo prav pošteno nasrkali brez skrbi, kajti pijača je prvovrstna.
Kar se tiče tujerodcev. je tukaj dosti Rusov in Francozov, posebno zadnji zavzemajo vso javne službe. Značilno pri Francozih jo to. da govore dosledno svoj jezik, in le izjemoma angleščino, in to tudi mladina.
Pošiljam lope pozdrave vsem gozdarjem!
Joe Maly.
V IGRI OBEXES V Schoivnaiehu pri Berlinu so so jgrali dečki poroto. Štirinajstletni sin nekega učitelja je bil za obtoženca. Obsodili so ga na smrt na vešalih. Stopil je na sod pod bližnje drevo, "krvnik" je privezal vrvna vejo, mu del zanko okoli vratu — v tistem hipu se je sod prevrnil in "obsojenec" je obvisel v zraku. Preden so ga rešili iz tega položaja, je bil že zadavljen. — Zdravniška pomoč ni zalegla nič več.
-------
NAPRODAJ
radi bolezni dobroidoča
GOSTILNA
i z zidanim poslopjem na prometnem kraju prav poceni. Vprašajte lastnika.
L. LONČARIČ 627 Clinton St., Milwaukee, Wis.
| Peter Zg»ga j
Ce poverijo danes mladi igralki vlogo stare ženice, ji ni treba drugega. »kot da si zmije puder in šnuiiiko z obraza, pa ji nihče ne
prisodi manj kot šestdeset let. *
Kinematograf je čudovita iznajdba. V njem je videti stvari, kakršnih se ne vidi nikjer drug j o
na svetu.
Naprimer: ženske na sliki odpirajo usta. slišati pa ni nobene besedo.
Čudovita iznajdba, kaj ne? *
—	Oooo — je tulil mlad zaljubljenec — vse je končano, obesil se < bom!
—	.Se ti nikamor ne mudi, — ga je poučil starejši znanec — se ti nikamor no mudi. Mlad si. zaljubljen in zaročen. Ona je mlada in lepa. In menda tudi bogata. Kaj hočeš šo več
—	Jaz jo sovražim. Jaz sem prekinil zaroko. Ž njo bom n;kdar stopil j red oltar.
—	Zakaj vendar?	t
—	Bradavico ima.
—	Hm, — je pomislil znane«?. — Kolikor jo jaz poznam, ni brada-vičasta. ampak je lepega, gladkega obraza.
—	O vem. da je. še preveč jo Je-pa. Toda malo črno bradavico ima na desnem boku.
—	To ni nič, to ni nič-. — se ja veselo zasmejal znanec. — Kdaj si pa to opazil, da si se tako razburil ?
—	Jaz sploh nisem ničesar opazil.
—	Kaj pa potem govoriš?
—	Maj najboljši prijatelj mi je povedal.
*
Če je .bilo v stari Avstriji kaj temeljitega, je bil temeljit kaprol, taikoavaui "rekrntenabrihtar".
Vse so ga je halo, in če bi s svojim zverinskim zapovedovalnim glasom za povedal, naj se gora premakne. bi se najbrž premaknila.
H ko nr pa ni ji jo .prišel mlad. simpatičen fant. prežet z modernimi ■ idejami. Militarizem jo sovražil bolj ikot vse na svetu. In poleg tega jo bil tudi brezverec in socialist. Če bi bili žo takrat komunisti in boljseviki. bi jim on zastavo nosil.
Dvomesečno vežbanje je s srdom . prestal. Približal so je dan prise-ire njegovemu veličanstvu. Tedaj i je pa dozorel v njem ssklep.
—	Jaz nikdar ne prisegam, po-• sebno pa pri Bogu ne, ker ne verujem v Boga.
To so bile uporniške besede, ki soizavršele po vsem regimentu. Celo samemu polkovniku so prišle na uho.
—	lim, — interesanten slučaj, — je mrmral polkovnik — brez-božnika še nismo imeli pri regi-
1 merttu.
Pozval ga je k sebi in ga je celo uro preobračal k veri. Pa nič in nič. Vojaški kaplan se je trudil ž njim pet ur. pa ga ni spreobrnil, . potem je šo stotnik poskušal, in lajtnant in feldvebel.
Vse zastonj! Brezbožnež je ostal brezbožnež!
Tedaj se je prijavit k prostovoljni službi Janez Opalež — re-krutenatorihter — strah in trepet vsega, kar je bilo pri regimentu nižjega kot kaprol.
—	Melde gehurzam, — meni ga dajte. — jo rekel, križem pogledal in zaškripal z zobmi.
In izročili ^o mu mladega, brezbožnega upornika.
Zaprla sta se v samotno celico. Se ne dobre }>ol ure je trajal pouk, in izpreobrnenje je bilo završeno. Mladi puntar je znal mahoma . na pamet ves veliki katekizem in - ne.broj molitvic, ki jih vera predpisuje.
In kadarkoli je pozneje zagledal strogega misijonarja Janeza Opa-leža, se je stresel ko šiba na vodi, e padel na* kolena, dvignil roke in ^ pričel moliti.
Ja. temeljite ljudi je imela pokojna Avstrija! In najbrž je tudi to precej pripomoglo k njenemu
SLOV. GODBA ter DRTJŠT. MARIJA POMAGAJ v LITTLE FALLS, N. Y. priredita
SKUPNI IZLET aU PIC-NIC
v NEDELJO, DNE 15. JULIJA,
na dobro poznanem prostoru STOP 44. (Gun Club).
Uljudno ste vabljeni vsi Slovenci in Slovenke od blizu in daleč, da nas na ta dan koliko mogočo posetite, da se skupno razveselimo v prosti naravi. Začetek ob 10. uri dopoldne. Vstopnina za odrasle bode 25 centov, otroci so vstopnine prosti. Za obilno postrežbo bode preskrbljeno. V slučaju slabega vremena se vrši zabava v dvorani Slovenskega Doma Inc. na 36 Danube St. Za obilen obisk se priporoča odbor.
Pratik in Koledarjev
imuno ie nekaj ▼ zalogi. Pratika Blaznikova Pratika je našim roja-stane 25 eentot. Koledar pa 50 kom jako priljubljena. Še ▼ sta-eentoT. Koledar ima letos izredno rem kraju so je^ bili vajeni in je sanimrro vsebino: razprave, po- tndi tnkaj ne morejo pogreiatL vesti, slike, iala, zanimivosti itd. Naročite takoj.
HOTMfe FnblUbiBf Company, |L , m onttornm m* «eir Tak Oilf.
XAJtODA, €. JUL. US8
—	Tako torej, gospod knjigovodja, ^tavno je dobra. tečna hrana. firipa je liila zelo težka in narav jo>t čudež je, da m* ji ni pridružilo vnetje pljuč. Toda bolnica je zdaj oslabela. Vročico .-mo sicer premagali, a /.daj se bo moral organizem okrepiti
Zdravnik .>e je na pragu predsobe še obrnil, rekoč:
Torej tečna hrana, tečna hrana, gospod knjigovodja!
Zdravnik ga š«> nazival "gospod knjigovodja" iz navade. Toil on, Klimenta, je bil /.»• eeb* tedne brez službe, ker je postal žrt'iv redukcije bančnih uradnikov. Odpustili so v prvi vrsti mlade in take, ki nis o imeli otrok, češ, ti se bodo že kako preživljali.
Šele nedavno so se izpolnile njune davne sanje in poročila sla se Bilo je vse polno povojnih zaprek. In komaj sta se naselila v skromnem stanovanju ter kupila na o-broke preprosto pohištvo, ž»* je prišla ta katastrofa.
—	Tečna hrana! — je ponavljal Klim- nt ves obupan. — To se lepo sliši. — I ti pomislil je, da živi na kredit, da bega od jutra do večera za s!užho in da mu grozi v kratkem deložačija.
Mlada žena ga je baš poklicala in vprašala je > slabotnim glasom:
-- Hudi, ali me pustiš jutri zo pet ves dan samo
—	Saj veš, lušiea, da moram iskati službo in da jo je v sedanjih razmerah zelo težko najti.
—	Tako dolgčas mi je sami. — je odgovorila.
Ah, to iskanje službe, to ponujanje samega sebe ljudem, ki vas puste po cele ure čakati zunaj, da vas flegmatično odšlo ve! Koliko uradov je že obhodil in kako strašno se je poniževal! A vendar je bolni ženi prikrival svoje gorje, vedel se je, kakor da je vse v najlepšem redu.
—	Xe boj se, jutri gotovo dobim dobro služI K).
In drugi dan je zopet begal od urada do urada z mučno zavestjo, da ona ne more, nea sme gladovati. Ah, so trenutki v človeškem življenju, ko najposten-jši človek razume zločince!
Kliment je bil že ves obupan. Kakor obseden je begal c°lo dopoldne in zopet zaman. Še eno, zadnjo tvrdko je imel zabeleženo na listku, kamor je zapisoval iz oglasov dan za dnem naslove.
Velika tvrdka Silberstein in Vogel, veletrgovina s francosko svilo. Plaho je .-»topil v trgovino, kjer se je kar trlo odjemalcev in prodajalcev. Neka gospodična ga je poslala v stransko pad op je h gospe Silber-
REKLAMA '
steinovi. Ko je povedal, da bi rad dobil službo, ga je najprej premerila od nog do glave, potem je pa dejala :
—	Mi potrebujemo samo moža za reklamo. Dali bi vam krasno o-rijentaLsko obleko iz naš«1 svile in tako bi morali hoditi po glavnih ulicah.
In ko je opazila njegovo presenečenj'', je naglo pripomnila
—	Oh -samo od desetih do šestih ....A plačamo dobro....
Klimentu se ::e zdelo, da mu je šinila vsa kri v glavo. Hodi naj torej kot naš"meljeni pajac sredi zijal! (iospa Sil;bei*teinova je o-pazila njegov notranji boj in pripomnila je:
—	Oh, za ta posel se nam ponuja vse polno ljudi!
In tedaj se je spomnil svoje bede, brezuspešnega prosjačenja. naj ga sprejemejo v službo, in uboge, bolne žene. In dejal z občutkom človeka, ki zatiska oči. da skoči v prepad :
—	Prosim!
Zdaj se je odigralo vse tako naglo, da sploh ni imel časa za razmišljanje. Poklical ga je aran-žer zavoda, ki je študiral in primerjal na njem obleke kakor kak umetnik. Premetaval je krasno modro in belo svilo in proučeval vti>. ki bi ga napravila obleka na občinstvo. Slednjič sta st- domenila in Klimenta so odpustili domov. da pove ženi, da je dobil službo odnosno da se zlaže, da bo zaposlen v pisarni neke veletrgovine.
Prvi dan je bil grozen. Pot ga je oblival in vsa kri mu je silila v glavo, ko je hodil našemljen po najprometnejših ulicah. Zdelo se mu je, da ga vsi poznajo in da se mu roga j o.
Po prvem nastopu vso noč ni mogel zatisniti oči. In vendar je drugi dan zopet šel. Tisto dopoldne je prišel zdravnik k njegovi ženi.
—	Zdaj pa, milost i va, sveži zrak in čim več solnca.
Mlada žena je odšla na izpre-hod. Prvič po dolgi bolezni je stopila iz hiše. Bila je še slabotna in pomladni zrak jo je omamil. Počasi je prišla do muzeja.
Kar je opazila procesijo, ki se je bližala počasi muzeju. Bila je čudovita procesija velemestnih zijal in kričačev. Ljudje so se ene-tili okrog reklamne deske, ki se je majaja nad njihovimi glavami kakor jadro nad polomljeno ladjo. In tedaj je opazila pod desko bel turban in vitko postavo moža v modri in beli svili. Procesija se
VLOGE na OBRESTI,
ki jih prejmemo do vključno
13. JULIJA 1928»
bomo obrestovali po
4% Mm
že od 1. julija naprej.
Ako želite naložiti denar popolnoma varno ter dobiti obresti za vsak mesec kot v koledarju, nalagajte pri
S^TEBANK
82 Cortlandt Street	New York. N. 7.
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
POffUON UNQUMI INFORMATION SEIIVICB — JUOOtLAV BURIM LEGITIMACIJE ZA IHOZEMCE.
Italijani vohajo vohune.

je bližala. Za hip je videla profil žive reklame.
Bil je samo trenutek, toda v njeno srce se je vt:snil obraz mladega moža z izrazom nepopisnega trpljenja. Stemnilo se ji je v oč,jh, noge so ji odpovedale in nekdo jo je prestregel, la ni padla. Slišala je:
—	Dami se je nekaj pripetilo.
Napela je vse sile, da se je obvladala. Oirrla se je, rekoč:
—	Xe. ne, nič hudega ni, slabo mi je postalo, a zdaj je že dobro.
In pripomnila je. kakor da se hoče opravičiti:
—	Dolgo sem bila bolna.
On je že odhajal s svojo procesijo. Xi je opaizil.... Videla je samo še krasen rob njegovega turbana, ki'se je lesketal nad glavami zijal kakor bela eksotična ptica nad blatnimi valovi. Opotekajoč se je prišla do veže bližnje hiše. kjer se je zgrudila na stopnice in bridko zaplakala.
Zdelo se ji je, da so solze vroče. krvave kaplje njenega srca. Se nikoli ni čutila tolike bolesti. Toda še bolj nego bolest jo je pekla zavest. da se je zavoljo nje tako ponižal, da je bila to največja žrtev ljubezni, ki jo je doprinesel s tem. da je zatajil svoje človeško dostojanstvo. Videla ga je v oklepu. bičanega z roga njem velemestnih zijal, toda z gloriolo neizmerne ljubezni okrog glave, z gloriolo. kakršne ta drhal nikoli ne bo videla. Polagoma se je Spremenila neizmerna bolest njenega srca v čustvo globoke hvaležnosti.
Ko se je zvečer vrnil in ko je videla na njegovem obrazu sledove nepopisnega trpljenja, je morala napeti vse sile, da ni zaplakala. Toda premagala se je in kot ljubeča žena je storila vse, da o-lajša vsaj bivanje doma.
Drugi dan se je vrnil že kmalu popoldne. Prebledela je. ko je stopil nenadoma v sobo, ker se je bala. da se mu je kaj pripetilo. Kruto življenje jo je že tako prestrašilo. da je spočetka niti njegov od radosti žareči obraz ni mogelpo-miriti. Vsa v skrbeh ga je vprašala:
—	Kaj se je zgodilo ?
—	Veliko sreča! — je vzkliknil ves srečen. — Imam drugo, imenitno službo. Ah, zdaj se mi je odvalil kamen od srca !
Tedaj so se ji začele noge tako tresti, da je morala sesti. Sedel je k nji in ji začel pripovedovati:
—	Le pomisli, moj striček. ta plemeniti mož, mi je preskrbel drugo službo. Ah, saj sem vedel, da bo izpolnil svojo dbljubo'
Bilo je res. Klimentov striček, bratranec njegove pokojne matere, je med vojno obogatel in zdaj je igral v trgovskem svetu važno vlogo. Njegova žena je videla prejšnji dan v mestu živo reklamo, v .kateri je spoznala moževega sorodnika. Cim je gospod upravni svetnik zvedel, kakšna usoda je do. letela njegovega sorodnika, je telefoniral tvrdki Silberstein, da naj takoj pošljejo Klimenta k njemu in da je pripravljen plačati ]>o-ljubno odškodnino.
Preden je Kliment ženi vse povedal .se je že mračilo. Zunaj so prižgali luči in noč je legala na mesto, v katerem je kot živa reklama v treh dneh preživel celo večnost. Tudi zdaj ji niti z besedico ni omenil svojega ponižanja. In tako ni vedel, da misli tudi ona na to sramoto kot na strašne sanje. Slednjič je dejala:
—	Glej. kako hitro se je vse iz-premenilo! Kako čudovito je življenje!
—	Da, Čudovito, — je odgovoril. — Trpela sva pomanjkanje, a vendar so bili tfrnutici, ko sva bila neizmerno srečna iv ko sva pozabila na vse tako, kakor včeraj.
Tedaj je objela njegovo glavo,
Dne 15. junija je bila objavljena odredba namestnika generalnega prise 1 j en i ak ega komisarja, glasoip (katere se bo, začenši od 1. julija 1928, izdajala legitimacija ali isto-vetnica (card of identification) vsakemu inozemeu, ki bo od tedaj naprej pripuščen za stalno v Združene države. Nejrriseljenci, namreč osebe, pripuščene začasno radi posla ali zabave, ne bodo dobivali take legitimacije, niti inozemci, pripuščen i kot dijaki. L,e priseljenci v 'pravem pomenu besede bodo jo dobivali. Legitimacijo bo izdajal ameriški konzul istočasno z vrzo, ali je ne bo izročil priseljencu, marveč prilagal priseljeniški vizi. Inozemec 'bo dobival legitimacijo po uspešni eksamina-eiji s strani |>riseljenišike oblasti ob'prihodu, ko bo za stalno pripuščen v Združene države.
Kaj bo na izkaznici'
Na eni strani izkaznice ali legitimacije (identification on card) bo fotografija priseljenca, kakor tudi neki podatki o njem : njegovo ime, rojstni kraj in narodnost, rojstmi dan. ameriška luka, v katero je prišel, in ime parnika, s katerim je prišel, nadalje dan njegove pripustitve in da-li je bil pripuščen kot priseljenec v kvoti ali izven kvote. Glede telesnega popisa, le barva oči bo navedena. Tudi podpis prišel j eico niora biti na tej strani izkaznice .
Ameriški konzul, ki izda to izkaznico, izpolni večino podatkov. Podatke glede pristanišča, parni-ka, dne pnpustitve in priseljeniškega statusa pa izpolni priseljeniška oblast, v pristanišču prihoda. Priseljenec podpiše izkaznico še le, ko bo (končno pripuščen. v prisotnostmi priseljeni&kega uradnika. Ta tudi podpiše izkaznico in jo izroči pripuščeneinu priseljencu.
Na drugi strani izkaznice 'bo ime konzulat, ki je izdal priseljeniško vizo, številko iste Ln dan.
Izkaaniea se izda v dvopisu. Original se izroči priseljencu po gori navedenih formalnostih. Prepis se priloži (priseljeniški vizi in ostane v arhivu n&turalizacijskega urada. Ako bi se original izgubil, bo inozemec lahko dobil duplikat.
v čem bo izkaznica koristna za inozemca?
Ni dvoma, da izkaznica, v kolikor tvori dokaz o zaikonitem prihodu, utegne biti koristna za inozemca v mnogih slučajih. Večinoma se sedaj ne izdaje "prvi papir", dokler ni dokazan zakoniti iprihod. I2ikazniea bi to odpravila. Res je sicer, da navadno tak odlog ne povzroča nikalkih sitnosti, razun v slučaju, kjer delodajalec zahteva, da delavec pokaže svoj "prvi papir". Tudi za inozemec, ki hočejo odpotovati v inozemstvo, bi ta od-kazniea imela neke ugodnosti. Dandanes tak inozemec zaproša za ^permit" in, kadar je mnogo potnikov, treba dostikrat počakati nekoliko tednov, predno ga izdajejo. Izkaznica bo bržkone na dom est o-vala "permit" ali vsaj olajšala dobivanje istega.
Tudi v pogledu nove določbe zakona, ki daje prednost v kvoti ženi in otrokom unih inozemcev, ki so bili zaikonito pripuščen i v Zdr. države, bo iakaznica olajšala dokaz o zakonitem prihodu. Treba poudarjati, da izkaznice ne bodo brezpogojno potrebne v to svrho, marveč bodo le olajševale dokaz o zakonitom prihodu. Dandanes imajo (natančne zapiske o prihodu vseh inozemcev in je lahko izvedeti iz zapiskov, kdaj in kako je kdo prišel. Nekdaj je bilo drugače. Imamo mnogo inozemcev, ki se spominjajo natančno, kdaj so prišli, radi česar ne morejo dokazati, da so prišli zakonito. Današnji no-
poljubila ga je in spregovorila tako, da je pil njene besede:
— Da, bila sva srečna in sicer zato, ker te ie nikoli nisem imela tako zelo rada, kakor v trenutku, ko sem te videla «redi t* brezsrčne druhali.
vodošleci pa ne bodo nikdar imeli -1 j
teh sitnosti, ko je toliko zapiskov o njihovem prihodu. Izkaznica zo ^ le olajševala in skrajšala običajno-poizvedovanje.	j
Resni ugovori proti uvedenju legi- j timacij.	j
Nova odredba priseljeniške o-blasiti, s katero se uvajajo zgoraj opisane izkaznice ali legitimacije . je vzbudila veliko zanimanje in kritike in tudi mnogo odločnih pro- *
i •
testov. Mnogi so mnenja, da ni to * nič drugega, kot poskus vpeljati : registracijo naredfbonim potom,'' mesto potom zakonodaje. Nekate-j1 ri kongresniki. kot La Guardia '
I
Dickstein in Coller, so izjavili svoj. protest. _	J
Zastopniki delovnega depart-J men ta so baje presenečeni nad te-j mi protesti. Oni zatrjujejo, da je bil sistem izkaznic uveden le v j svrho, da se pomaga inozemeu do-J -kazati svoj zakoniti prihod. Trdi-j jo. da novi načrt ne vsebuje nika-J krega nadziranja inozemcev, kot bi to bilo v slučaju registracije. Ne' bo nialkilh odtiskov prstov in ino-^ zemec ne bo moral (naznanjati vsako spremembo svoje adrese.
Oni, ki nasprotujejo uvedbi talcih izkaznic, so mnenja, da v stva-ri tiči velika nevarnost, ki od da-] leč odvaga vse mogoče ikoristi. Oni se zlasti sklicujejo na nekatere iz-j jave namestnika generalnega pri-' seljeniSkega komisarja, ohjavlje-" ne v časopisih, in tudi na besedilo1 n a red be, kakor je bilo objavljeno^ v 1'nited States Daily. V tem se' pravi. da. bo moral inozemec po-} kazati svojo izkaznico, kadarkoli j bo kasneje kaik zastopnik priseljeniške oblasti to zahteval. Naredba govori o na«"rt»u kot "daleko-sežneroj v svojih mogočih posledicah". Radi teh izrazov nasprotniki se boji jo J da utegne izkaznica postati vir. špijonaže in zastiram j a Nekemu časnikarju je namestnik general priseljeniškega komisarja izjavil, da bo izkaznica jaiko olajševala delo glede 'poizvedovanja in za<sače-' vanja inozemcev, -ki so tukaj neza-j konito. Tudi ta izjava se smatra1 kot vsebujoča pretečo nevarnost.j
Le inozemci, ki pridejo po 1. ju-. M ju PJ28. bodo dobivali te izkaznice. Vprašalo se je, kako neki bodo uradniki znali razločevati med inozemci. ki so prišli pred tem datumom, iai onimi, iki so prišli potem. Zmešnjave in neprijetnosti u-tegnejo nastati, ako bi kdo zahteval izkaznico od človetka, ki je pri-| šel pred 1. julijem 1928, saj ta ne bi mogel dokazati, da je prišel poprej in da zato nima izkaznice. Neki zastopniki delovnega depart-( menta so itemu odgovorili, da se ni bati nikakih neprijetnosti v tem pogledu, češ, da vsak zna razlo-J čevati "novodošleca" od onega, ki je tukaj že nekaj let. V tem pogle-' du pa so mnogi drugačnega mne-J nja in trdijo, da današnji prise-( Ijenci niso glede svoje zunanjosti toliko različni od povprečnih Ame-j rikameev. kot mnogi izmed ornih,] ki so prišli sem pred mnogimi leti in so vedno živeli v svojih priseljeniških "kolonijah".
Kongresu ik COller trdi, da izkaznice niso potrebne; priseljeni-^ ški zapiski zadostujejo. "Inozemec je noče. niti tujejezični časopisi. T,i se bojijo, da bodo izkazni-l ee povzročale graft in sitnarije".' On opozarja na slične izkaznice,' ki so se uvedle za Kitajce. "Zgodo-j vina kitajske registracije je polna tupljenja m zla za priseljence", on trdi.	J
Po tnjegovem mnenju je nova naredba nezakonita. Priseljeniški zakon, kakor trdi ta kongresnfik,' ne daje priseleniški oblasti nika-< ke (pravice do izdanja take na-redbe.
Dva žalostna pogreba.
Te dni so v Čemšeniku pokopali rudarja Župana iz Znojil, ki ga je zablal posestnikov sin F. Kajbič iz Jesemovega. Popoldne so prav tam' pokopali cerkveno tudi Kajbiča, ki se je sam aodil/ kakor Id bilo povoeano.	#
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
COLUMBIA
NOVE PLOSCE
10 Inches po 75c.
ČLANI KVARTETA "JADRAN" s spremljevanjsm
orkestra.
25084F (Nočni Čuvaj
(Pevec na Note
MARY UDOYICH in JOSEPHINE LAUSCHE
Skladba Dr. Wm. J. Lausehe. 25085F (Cingel — Conget, Duet (So Ptičice Zerane, Duet
ANTON SHL'BEL. Bariton s spremljevanjem orkestra.
25086F (Še Kikeljco Prodata Bom (Gor Čez Jezero
10 inch 75c. ANTON SHl'BEl/, Bariton
25082F (Bod" MoJa. Bod' MoJa (Nebeška Ženitev
MARY UDOYICH in JOSEPHINE LAtSCHE
25083F (Sladki Spomini
(Čez Savco v Vai Hodiš
VOJAŠKA GODBA "KKl'G'' l 25077F (Štajerski Lendler	'
(Dolenjska Polka	' i
HOYER BRATA
s5078f (Neverna Ančka, Valčt^
(Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica^
Ga. A. &YIGEL in NJEN KVARTET
S5004F (Kukavice
(Upanje	t /
S1MONČIČ BRATER
25006F (St. Clarski Valček (Newburgh March
25007F (Ainc Polka
(Štajeriš
25011F (Spic Polka	'
(Pokšotfš	3-
ŠTRl'KEL-1 TRIO
25080F (Ober Štajeriš	i I
(Slovenski Poskočni Čotil	i (
25081F (Nemški Valček (Cerniška Polka
; r	j. LAUSCHE in M. UDOYICH, Duet i 7 1
25079F (Danici	L ?., d
(Domače peaml	. k
25075F (V slovo	• J"
(Slovenske peaml	**
25676F (En let in pol	v f *.'
(LJubca moja
HOYER TRIO s Petjem 25A70F (Ar Me Boš Kaj Rada Imela
(Odpri Mi Dekle Kamrico	.- 1
MOŠKI KVARTET "JADRAN** 25067F (Na planin«	'	*
(Fantje »e zbirajo	/
HOYER TRIO	~ T/
25065F (Samo še enkrat, ValCek
(Ven pa not. Polka	,T- •■"> ' f
25082F (Poltar Tanc
(Ribenška Polka 25074F (Sokotska Koračnica
(Kde Je moja Ljubica, Valček
columbia orkester 25068F (Dv« Črni Oči
(Carlotta Valček
12070F V finskih dolinah, SotlX Na kroru fadije, Valček
JahrloT Novltetnl Rtintet
12069F Lastovk valček
Usmili s« me, Valček
Ruski Novitetnl Orkectsi
U073F Spomladnl Valček
Sladke vijolčtce. Valček
Buskl Novitetnl OrkMtac
t5u71F Sebelslia koračnica
Regiment po cest! gre (s petjem) n^er Trto
mar Polka Staparjer
Ti si moja, Valček	Hoyar Trto
KIUF Jak* ne St. Claim, Polka
ClevelandskI valček	H oyer Teto
12 inrh «1.25
člani jadranskega kvarteta
s spremi je v an jem Orkestra. SS005F ) Kmečka Svatba, Del 1 > Kmečka Svatba, Del 2
vsaki rotojatvi priložimo sm igel brk23»lacn0
—— Manj kot Seat plošč se ne posije. -
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
*---—-— '--..-■•» -_r-______________
Znana operetna diva Katarina] Kovac-seva iz Budimpešte je šla na počitnice v Italijo in je prebila nekaj tednov tudi v Opatiji. Tam je prejela poziv svojega gledališkega ravnatelja, naj .se nemudoma ivrne, ker mora nastopiti radi ^spremembe v repertoarju Kovačeva se je odpeljala, toda pri obmejni konroli v Postojni je odkrila, da ji je potni li.>t zmanjkal. 'Prijeli .so jo in ji začeli izpraše-vati ve.st brez posebnega uspeha, ker niti eden izmed Lahov ni znal madžarskega ali nemščine. Pač pa je pevka razumela, da jo smatra-ljo za špijonko. Imeti moraš pač slamnate laške možgančke. če ho-jee pasti na kurijozno idejo, da se j ti vozijo nevarni apijoni kar tako j z .brzovlakom rn še brez potnega lista povrhu. Kovacsevo so odpe-
lljali v Trst, kjer so jo držali dva dni v policijskem zaporu, v isti eeliei z dvema težkima zločincem^ in ne da bi jo za.slišalL Se bog da so ji dovolili brzojaviti gledališkemu ravnatelju in v Opatijo. Kon» čno sta prispeli z obeh strani dv& brzojevki, ki sta jo rešili iz razburljive situacije, m prispel je tudi potni list, ki ga je bila pozabila v hotelu v Opatiji. Sedaj so jo izpustili z mnogimi pokloni — in je morala naravnost, v neki budim-peštanski sanatorij, da si oztlravi jot razburjenja uničene živce i » ■ .
ROJAKI, NABOCAJTK S£ NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH.
^ |!1cratka DNEVNA ZGODBA i I
O TAK A K A VREDMČEK:
GLAS NARODA, 6. JUL. 1S28
MONT ORIOL—^
W	ROMAN.	^
Spisal Guy de Maupassant. — Za G. N. priredil O. P.
8	(Nadaljevanje.)
Medtem pa je zavladalo veliiko razburjenje spodaj na mestu, kjer je bila »-az-dreljena skala. Velika mnioaea je \alovala semin-tja, prevzeta od razburjenja vsprieo nepričakovanega presenečenja. Andermatt, vedno j>oln aktivnosti in radovednosti, je vprašal:
—	Kaj pa je ž njimi? Kaj za vraga je i njimi?
Gontran je rekel, da bo šel in pogledaL nakar jih je zapustil. Kristijana, nič več interesirana, je razmišljala, kako bi bilo treba le nekoliko manjše vrvice, da bi zapadel smrti njen bedasti sosed, ki bi se pustil razstrelrti na koščke, ker je Vda ona v skrbeh radi življenja p>a. Mislila je, da mora biti ta človek v resnici zelo divji in brezobziren, da se brez potrebe izpostavi nevarnosti, da ustreže želji datne, ki mu je bila tuja.
Ljudje na cesti leteli sedaj proti va.si. Markij se je pričel čuditi sedaj:
—	Kaj za vraga je ž njimi?
Andermatft, ki ni mopel še nadalje zadržati svoje radovednosti, je odhitel jk> griču navzdol.
Gontran od spodaj jim je pomignil: Paul Bretigny je vprašal:
—	Ali hočete vzeti mojo roko. madama?
Vzela je njegovo rrtko, ki se ji je zdela trda kot iz železa Ln ko s* je iz-podtaknila na suhi travi, se je oprla nanjo, kot da je železna ograja, z absolutnim zaupanjem.
(fontran, ki jim je prišel nasproti, je zaJkričal:
—	Tu je vrelec. Kksplozija je »pravila na dan vrelec!
Tako so <hLs1 i v množico. Oba mlada moža, Paul in Gontran, sta 0'lšla naprej tor potiskala ljudi na stran, neoteiraje «e na njih mrmranje. Delala sta |>ot Kristijani in njenemu Ocet«.
Odšli si> -kozi zmedeno maso ostrih, lmnliemih in od smodnika o črne lih kamenov. dokler niso prišli do Juknje, polne umazane vode, ki je izvirala ter tekla navzdol med nogami ljudi proti reki. An- , fiermatt j«' bil že |>ri vrelcu, kajti priboril si je |>ot skozi množico s j priliznjenostjo. ki mu je bila lastna, kot je rekel Gontran. Opazoval^ j? 7i velikim zanimanjem votlo, ki je vrela iz tal ter tekla navzdol. < Dr. Ifonorat mu je stal nasproti na drugi srtrani 1'uk.nje ter zrl ] istotakof h z izrazom naveličanega (presenečenja. Andermatt mu je i rekel:	i
—	Vi bi jo morali pokusiti. -Mogoče je mineralna.	< Zdravnik je odgovoril: - j —- It rez dvoma je to mineralni vrelec, tkajti vsi tukaj so. Kina- 1
lu bo več vrelcev kot pa paeinjentav.	1
Oni drugi pa je odgovoril:	|
—	Morate jo poskusiti,	j	t ( Doktor pa se ni vznemirjal glede tega.
—	Čakati moramo vsaj. dokler se ne izčisti.	v Vsakdo je hotel videti to. Oni v vrstah za njimi so pritiskal prav T
noter v blato. Xt\kl otrok je padel na tla in to je vzbudilo nadaljnilj
smeh.	L
Oriola, oče in sin, sta zrla resno na 1a nepričakovana vrelec ter 2 nista vedela kaj misliti o njem. Oče je bil posušen star človek z vit-j bim, suhim telesom in koščeno glavo. Njegov slovesno zroči obrazi jc bil orni brczbradatega kmeta, isin, še višji, pa je bil naravnost ve- ( Ukan. Tudi on je bil suh, a je nosil 'brke ter izgledal kot vojak in . vinogradnik obenem.
Žuborenje vode se je medtem povečalo in voda se je pričela čistiti.	•
V množioi je nastalo gibanje in dr. La-ton se je prikazal s čašo v roki. Potil se je in sopihal in bil je kot prikovan na mesto, ko je ea-j gledal svojega tovariša dr. Honorata. ki je stal z eno nogo na robu no-j Vega vrelca, kot general, ki stopa prvič v zavojevano mesto.
Vprašal jc obotavlja je:	s
—	Ali ste ipofkusili7
—	Ne, čakal sem. da se 'izčisti.
Nato je dr. Laton prijel za svoj kozarec ter ga izpil s poznava-, joči izrazom izvedeinca, ki okuša vina. Nato pa je objavil:
—	Izvrstna!
Ta beseda ga ni prav nič obligirala in izročil je čašo svojemu tekmecu ter ga vprašal:
—	Ali jo hočete poskusiti?
Dr. Honorat pa očividno ni bil Ij-ubitej mineralnih voda, kajti odvrnil je smehljaje:
—	Ne, hvala. Dosti je, da ste vi preizkusili njene vrline. Jaz poznam njih okus.
Poznal je okus vseh. ki je bil seveda različen, kajti obrnil se je proti staremu Oriolu ter rakel:
—	Ta se ne more primerjati z vašo dobro kapljico.	/ Stari mož se je seveda čutil |K>laskanim.
Kri stLjana se je naveličala ter je hotela oditi. Njen brat in Paul sta ji zopet ot.vonila pot skozi množico. Sledila jima je, naslanjajoča "se na roko svojega očeta. Naenkrat pa .se je izijKxlddrsnila ter sko-ro padla. Pogledala je navzdol k svojim nogam ter zapazila, da je stopila na kos krvavega mesa, pokritega s črnimi lasmi in blatom. Bil je del psičika, ki je bil raztrgan na kosce od sile eksplozije ter po-! nandran pod nogami ljudske množice,	j
Prevzelo jo je sočutje ter ni mogla zadržati svojih solza. Ilitela ja, ko je brisala svoje oči z robcem.
—	Uboga mala stvariea, uboga mala stvarica!
Ničesar več ni hotela slišati, pač pa oditi domov ter se zapreti v svojo sobo. Ta dan, ki se je pričel tako krasno, se je končal tako ne-' crečno. Ali je bilo to kako »zlo znamenje? 'Njeno srce je burno utri-' palo.	i
Sedaj so bili sami na cesti ter zagledali pred seboj visok cilinder ter dva krajca salonske suknje, ki sta vihrala v zraku. Bil je dr.l Bonnefille, ki je prišel zadnji, i>-totako s čašo v roki kot dr. Laton J Obstal je, ko je zagledal markiija.	I
—	Kaj pa je, markij? Kakli so mi, da je — vrelec? Mineralni vrelec T
—	Kes. moj dragi doktor.
—	Obilen?
—	Da. zelo obilen.
—	Ali — so — tam?	* Gontran je resno odgovoril:
—	Da, seveda. Dr. Laton je že napravil analizo.
Nato pa je pričel dr. BonnefUle zopet dirjati proti vrelcu, dočim je rekla Kristijana, nekoliko razveseljena od komičnega pri gora:
—	Jaz se nočem vrniti v hotel. Pojdimo -fer sedimo nekoliko r parku.
Andermatt pa ostat pri vrelcu ter. opazoval tok vodo.' :'' i
' ______ . Ji L 0>alje iwifcodtyiS.); : |.....
Starokrajska porota«
»IMV mLLCH WAIH. O- C.
pa/trulirala na motornem kolesu po ulicah Šanghaja. Dosedaj se je Japoncem posrečilo zatreti še vse nemire.
JAPONSKA PATRULA
TATVINA NA «POŠTI V SLA-TIXI-RADEXCIH
v
Maribor, 21. jutiija.iMI
Danes stoji pred poroto 22 let-' na poštar i ca Slava llorvatova, rodom iz Trsi a. obtožena tatvine 18.0000 I)in j7. denarnega pffema.
, Dne 2. maja letos okoli 14. ure je prejel poštar v Slatini-Kadcnci j g. Vutkovič ]>red])isano zaprt post-j ni sklep (vrečo) od pošte v Ivanj-cih. v katerem >e j<- nahajalo za-pečateno denarno pi.snio z vsebi-110 18,000 dinarjev. Ker se je moral poštar s popoldanskim vlakom odpeljati v Gornjo Radgono, je j položir sklep na mizo. na kateri se ; kartira. Na isti mizi >c je nahajal I tudi .sklep od pošte Sv. Jurij na Ščavnid. Kartiranje je izvršila obdolženka in poštni dnevničar Jože Ostanek je po preštet ju (bilo je 23 pri poročnih pisem in dva denarna pLsnia) pisma zavil v papir in jih prevezal z vrvico, nato pa odnesel pošto k vlaku, ki vozi skozi Radence ob 17. uri.
Pomožni kondukter J van Majcen, ki je 2. maja 1928. opravljal
SEZNAM KNJIG,
katerih imamo samo po par izvodov od vsake.
Blagajna velikega vojvode,
roman ................. JI
Cebeliea................... n
It dežel potresov, Baukart. .U Izbrani spisi Hinke Dolenc M Knjiga a lepem vedenja« ga> vorjenjn In nsebnem Življenja, Bonton .......... l.S#-
Llberalizem................n
Materija In Energija, ČermelJ
.78
Otroci Solnem, Pregelj, t. t. L— <*redbodnik| in Idejni utemeljitelji ruskega realizma —
(Prijatelj) .............
Pravo in revolucija, —
Leo Pltamlc iS
Sosedje, Cehov .......... M
Tigrov! zobje, Maurice Le-
blanc .................„ M
• Vojska na Turškem ...... J83
Pesmi v proti, 49, t. v. .. .SO
I Sodnikovi, Stritar, ........ JI
Tri legende razpela, =h	I
Zeyer, t, v.	.M ,
Vladar .................... ,S9
Večerna pisma. Kmetova .. jM j Uvod v Filozofijo, Veber .. 1,— ■ Znanost in Vera, vedoslovna
Študija, Veber .........L-
Zbranl spisi Vk. Maselj Pod.
limbarakl ..............lil
j Žrtve, Fr. Zbaflnlk, poveot M
lOKIt
Gospa a morja*
igra v 5. dejanj lil ...... .H
Lokalna teleznlea,
' v 3. dejanjih ............ Jf
Pepeluh, narodna pravijlea,
8. dejanj .........................JV
Skopata, komedija v S. dejanjih ................... M
Vrtinec, drama v S dejanjih .91 Veleja, drama ▼ 8 dejanjih M
"GLAS NAHODA'1 82 Cortl&ndt 8t» Hew Točk
I*
auibulaneno poštno službo v vlaku iz Hadoš v Maril>or. je ugotovil pri pregledovanju sklepov, da .so \>e ključavnice v redu, da pa manjka denarno pismo iz Ivanj-cev. V lvanjkovcih je zato Majcen oddal tri brzojave, in sicer na na-natVlstvo erarirnejra urada v Maribor. na pošto v Radence in ]»ošt-i no direkcijo v Ljubljani, v katerem je še v razburjenosti navedel, da manjka denarno pismo iz Sv. Jurija. To pomoto je iz Maribora takoj popravil.
Dru«ro jutro je bil poštar o tem brzojavno obveščen. Zaslišal je po-itarieo in poštnega sluga. Oba sta izjavila, da sta pravilno odpravila Jenarno pismo. Dva dni pozneje je prišel iz Ljubljane poštni revizo, ki je po reviziji domneval, da se je nahajalo ukradeno denarno pismo v Radencih. Kako prav i- j mel, se je izkazalo že naslednjega [Ine. Poštarica je odpravilu po svoji sestri Pavli Kompare v Gornjo Radgono natakarju A. B. neko pismo. katero naj bi ta poslal neki Stani Šprohar v Marilwr. Natakar je to brez vsakega pomisleka storil. Ker je naslovljenka medtem odpotovala iz Maribora, je prišlo pismo nazaj. Xato je obdolženka poslala v Radgono še eno pismo po nekem slu. kateremu se je pa zdelo vse sumljivo in je o vsej zadevi poročal poštarju in orožnikom Pismo .so odprli in našli v njem 10 tisoč 500 Din. Poštarico. ki je sprva tajila, so zaprli. Pozneje pa je tatvino priznala ter povedala, kje je še Ofstali denar Našlo se je vsega skupaj 16,000 Din. Izgovarja se s j slabimi gmotnimi razmerami in s tem. da je pismo ležalo pozabljeno na mizi. kar pa sluga oporeka.
Slava Ilrovatova je bila oproščena. ker so porotniki s 7 glasovi zanikali vprašanje krivde, akoravno je tudi na današnji razprravi ob-toženka priznala dejanje
*4OGELDORFERJ l'' in "FRAM-ČANI".
To sta dva sovražna fantovska tabora. Prvi so iz spodnjega, drugi pa iz zgornjega dela Fram pri Mariboru. Dne 2.». marca t. 1. so se "Ogeldorferji" podali na pohoti proti "Framčanom". Med prvimi je bil tudi 20 letni lončar Ferdinad Rajšp. ki se mora danes zagovarjati pred |>oroto. Prodira-jočim <<Ogeldo^ferjem*, so se ]>o-stavili "Frainčani" s koli in ročicami nasproti. Ko je že padlo par udareev s kolom, je šel Ferdinand Rajšp domov po vojaško puško ter se je vrnil z njo ravno' v trenutku, ko jo je kupil eden njegovih tovarišev ter mu prfbežal naproti Rajšp je poskočil proti "Fram-čanom" ter sprož-L Prva kroglja je predrla-enemu klobuk, drugemu rokav, druga pa je težka ranila Antona Legata, ki je sedaj hrom na levi nogi in levi roki. Obdolženec dejanja priznava, zatrjuje pa, da je hotel nasprotnike le ustrašiti. Ker je pa. njegov '' ogeldor-ferski" tabor začel s pretepom, se obtožnica ne ozira ne njegov nagovor ter mu pripisuje sovražen namen
Obtoženi Rajšp je dobil 18 mesecev težke ječe.
AVth'STlBM M OLAS S ARO DA
FAŠISTIČNA LJUBEZEN DO ANGLEŽEV
V	javnost je prišla vest o mučnem incidentu, ki so ga skušale oblasti, italijanske kakor - angleške prikriti.
Neki angbfski diplomatski kurir je bil po poslih v Milanu. — Družba civilno oblečenih ljudi ga je na cesti ustavila in zahtevala, naj pokaže potni list. Kurir se je tej zahtevi uprl. končno je pristal na to,-da ga naj odvdejo do bližnjega policijskega komisarijata. Tam se jc legitimiral in so ga z mnogimi pokloni in prošnjami za oproščen je izpustili. Na povratku so ga pa fašisti, ki so ga bili prej ustavili, v samotni ulici napadli in ga po.šteno prebunkali. čeprav »o vedeli, s koin imajo opravka. Angleški poslanik, ki je bil slučajno v Milanu, je zahteval, naj se policijska prefektura uradno oprosti, a napadalce naj v teku šesstih ur aretira. Baje se je to zgodilo, če pa bodo ernosrajčniki kaznovani, j»' drugo vprašanje. V vsakem slučaju pa bo nosil angleški kurir na svojem telesu še nekaj časa spomin na laško prijateljstvo. To je prijateljstvo <lo angleških mecenov se je izkazalo že večkrat na sličen način. Treba se je samo spomniti na tiste d ogodke., ko je angleška eskadra zadnjič obiskala Trst. kjer so jo sprejeli s svečanostmi in banketi, zadnji večer pa so lovile fašistične tolpe angleške mornarje po tržaških ulicah in jih pretepale, da j<» bilo joj.
NOVI VLOMI NA NEMŠKEM
V	trgovino draguljarja Schillin-*a v Berlinu so vdrli neznani zlito ve i in odnesli za 50.000 mark raznih dragocenosti. Berlin si tega logodka ni pričakoval, saj smo po. ročali baš pred nekaj dnevi, da je policiji se posrečilo prijeti 16 člansko tolpo, ki je strahovala že dalj j časa berlinske draguljarje in napravila škod" za stotine milijonov dinarjev. Odnesla je med drugim
tudi nakit danske kraljice. Policija je menila, da bo imela poslej vsaj nekaj časa mir.
Sličen vlom se je izvršil v neko draguljarno v Muenchenu, kjer je zmanjkalo za 10,000 mark vrednostnih predmetov.
ROJAKI. NAROČAJTE 8E HA SLOVENSKI DNETOIK V SDR. "GLAS NARODA", NAJVEČJI DR2AVAH.
Pozor, rojaki!
is Bailor* bi liatv, katerega prejemate, j« ratridino, kdaj Vam je naročnina pošla. Na čakajta torej. da sa Vas opominja, temveč obnovita naročnino ali direktno, ali pa pri enem eltdečib aaiili saitopnikor:
CALIFORNIA Faatana, A. Hochevor. 8aa FranelsM, Jacob tanrta.
COLORADO
Denver. J. Schutfta. PacMo, Peter Culi«, foba Oena, Fr. Janeata, A. 8aftl6. SalMa, Loula Costello. Walocakers, M. J. BamX INDIANA bte^la, Loula Bulck
ILLINOIS Aaravm, J. Tsralch. CUcaga: Joseph Blluh. J. BavM, lfra. F. Laurich. Clcera, J. Fablaa. Do Pn®, Andrew Spillar. «Wkt, A. Anzetc, ICary Baaiblch. Zaletel. Joba Krm. Joaepb Hrorat La flaOa, J. SpeUcb. Maocoatah, Frank Angutla. North Chieaga, Anton Kobal. SpriaffleM, Matija Barborleh. W11—lil, J. Borvath. Waakegaa, Fiaak FMlorfet
KANSAS Okni, iPN Močan Kan—1 Cttj, Frank 2agar. PIIMaig, Joba Ropov«.
MARYLAND
Stojor, J. Oerao. VHiorilhu, Fr. Todondroa. -
MICHIGAN Calnoet, M. F. Kabm. MnH, J. Barlcb, Aat T»rtr>
MINNESOTA
CIMa Froaft	A Paalaa,
Vraak Faoolj.
Nnrianle pmnMmw * Shipping Htm*
1.	Julija:
Homeric. Cherbourg.
7. julija:
Fxance, Havre (1 A. > M.) New York. Cherbour«. Htmbnrr Republic, Cherbourg, Bremen. Colu.nbus, Cherbourg. Ryndam, Boulogne sue Mer, Rotterdam.
Duilio, Napoll, Genova. 9.' julija:
" Aqultanla. Cherboura.
11 JuriJa:
Pres. Roosevelt,' Cherbourg,' Bremen.
t-- ■-12. julija: Majestic Cherbourg. Muenchen, Cherbourg.
14. julija:* •
l?kris. Havre (1 A. M.) Haturnia. Trat . Fennland. Cherbourg^ Antwerpen. Deutschland, Cherbourg, Hamburg. Volendam, BOui'Jsne aur Mer. Rot* terdam. 1«. juiija:
Berengarla, Cherbourg, 21. julija:
11« de France. Havre (1 A. M)
Olympic. Cherbourg L,apJaJid. Cherbourg Anttrerpen Cleveland, Cheibourg, Hamburg. Gcorje Washington. Cherbourg. Bra-men.
Vwndam, Boulogne aur Xier. Rot-teidam.
Conte Rlanctmano, Napoli, Genova.
julija i
Mauretania, Cherbourg. M. julija:
Thuringia, fjamburg. SS. julija:
Homeric. Cherbourg.
Arabic. Cherbou -g. 'Antwerpen.
Hamburg, Cherbrmf*. Hamburg |
Amsterdam, Boulogne aur Mer. i
Hollerdam.
•Roma. Kapuli, Genova.
1i avgusta:	'--•*- -
Ayuitsuiia, Cherbourg
/ merica, Cherbourg. Bremen.
2.	avgusta:
. Helg»nland, Cherbourg. Antworpen. Dresden, Cherbourg,, ^otwerpen,
4. avgusta: » !'	'
Frani-e, H«\t» <1 A'1M:) Waj'estic, Cherbourg Albert. BaJlin. Cherl»jurg. Hamburg.
• Keviathan, Cheflwur*.
'Rotterdam. Boulogne aur Bfer. Rotterdam.	' ' . Conte Grande. Napoli, Genova.
7.	avgusta:
Pres. Wilson, Tret
8.	avgusta:
Berengarla, Cherbourg.
Prea. Harding, Cherbourg. Bremen
Gilbert Lonls Teaae). Bibbing, John PovSe.
Virginia. Frank Hrvatteb	1
HŠ8S0URI
St. Loaia, A. Nabraol.
MONTANA Klein. John R. Bom. Wuboe, L. Champa.
NSRRASRA
Oanha, p. Brodertek.
NEW YORK Oowaoda, Karl 8ternl«lft.
Little Fall«, Freak M a tie.
• *
OHIO
Barberton, John Balant. Joe HttL | dereland. Anton Bobek, Charles j Kar linger, Lonla Rndman, Anton Bim-' deb. liath. SJapnlk.
Eadld, F. Bajt (Štrnd, Anton Nagode. Lorain. Lonlt Balant in J. Knmle. Nile«. Frank- KogorSek.
Warren, Mre. F. Rachar. Vonngatowa. Anion Clkeii.
ORKOON Oregon City, J. ftoMar.
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakle. Ptgwntr, Lonla Briber. Braddoek, J; A. Germ. Bronghton, Anton IptfM. ClarMfe, Fr. Tnahar. A. Jertaa. Cii»—o|k J, Bnutcc, J. Pik« V. RovanAek.
Crafloa, Fr. Machek. Export, Q. Prerltf, Loolt BupanCli. A. Skerlj. Fareel Citj. Math. Kaailw. Fart ell. Jerry Okorn. laptrill, Tal. PeterneL Greeaabarr, Frank Nofek.' Heawr City ta okolice, Frank Fa
I rencbavk.
Irwin. Mike Panahek. Johaitawa, John Polanc. Martin Ka roobeta.
Craya. Ant. Taniell Laierne, Anton Ooolalk. Manor, Fr. Demahar. Meadow Landa. t. Kopririek Midway, Joha Zuat. Moon Ran, Fr. Podmilflek. PttUbnub. Z. Jakabe, lg. Maglater Viae. Arh ln U. Jakobicb. J. Germ J. Pogača r. Preata. J. Deackar, Reading, J. Peedlre. Bioritea. A. Brea. • & Sta. la ekettoo, J. Skerlj. Fr Sehltrer. Weet Nowtea. Jogeph Joraa. WUecki J. PetoraeL
UTAH
Helper. Fr. Kreba. WISCONSIN MUwaakee, Jooepb Tratnik In Jo*
Kmvb.
Radaa la ekoliea. Frank Jeleni Bhrfcaygaa, Joba Zonaaa. Weot Allia, Frank Bkok.
WYOMING Roek Spriaga, Lode Teacher. IHaa—diBla, A. Z. Aria
Toak aaatopnik Ma potrdilo an ova to, katero Je preJeL Zawopnlke roja kam toplo priporoeanio. Naročataa aa "Glat Naroda'- jo: 2a eno leto	aa pol leta
g jktrt aaeoee 92.ee; aa tet lota
Ojfarifilaavak Hiaipe le "tr. ng,«ae
11. avgusta:
Parla, Havre (1 A. M.) OI>mpic. Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpen. New ork. Cherbourg. Hamburg. Republic. Cherbourg, Bremen. Columbus, Cherbourg. Duilio. Napoli, Genova
15i avgusta: '
Colombo, almero. Napoli, Genova. 16. avgusta:
Maurelunia. Cherbourg. Westphalia. Hamburg Jluenchen.. Cherbourg. 18: avgusta:
He de Kranre, Havr^ A.. M ) Vulcanla, Trst Prv ta,- nov parnilc. Homeric. Cherbourg. L.apland. Otferbpurg. Antwerpen. Deutschland, ■ Cherbourg. . Hamburg. Volendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam. 22. avgusta:
AqultarUa, Cherbourg. Geo. Washington. Cherbourg, Bremen.
25. avgusta:
France. Havre (1 A. M.)' Majestic. Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwerpsa. Cleveland. Hamburg l-eviathan, Cherbourg, Berlin. Cherbourg.
Veendain, Boulogne tur Mer, Rotterdam.
Come Biancamauo. Napoli, Oenova. 28. avgu«ta:
Reliance. Cherbourg, Hamburg. W. avgusta: Bereugaria. Cherbourg. America. Cherbourg, Bremsn.
30.	avgusta: Dresden. Cherbturg.
31.	avgusta: Olympic, herbourg.
G DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In ~na]bo1j ugodna' pot za
potovanje na ogromhih oarnlkih:
Paris — 15. julija; 10. avgusta Re de Trance 20, jul.; 17, avg, France — 3. avg, — 24. avg.
(Ob polnoftl.) ' NajkrnJSa iK»t po feler.nlf-i. Vsakdo Je v posebni kabini z rsenii modernimi udobnosti. — Pijni^H in slavno francoska kuhinja. Ixredno nizke cene.
JL YpraAajte kateregakoli IjS. iwobH«»cin#it« tmnts sil
^ FRENCH LENE
19 State Street, Hew York, K. Y.
Kako se potuje v tiari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati * atari kraj, je potrebno, da je poa&n 6 potnih Ustih, prtljagi In dragih f*rareb. Valed nafie dolgoletne la. k n fin Je Vam mt sa morem o dati naj-boljAa pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke.
Tndl nedržavljanl *amorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeli si morajo dovoljenje aH permit la Waahlngtoaa, bodisi za eno leto aU 6 mesecev ln se mora delati pro-iujo vsaj en mesec pred odpotova-njem ln to naravnost v Washing* ton. D. O. na generalnega aaselni-fikega komisarja.
Glasom odredbe. Id Je stopila f veljavo SI. J nitja lift sa nlkoesar ve? ne po Sije permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskat vsak pr> irilec osebno, bodisi v najbližji na-aelnlSkl nrad all pa go dobi v; New Torku pred od potovanjem* kakor kdo v proSnJl »aprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potoja na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojca h starega kraja.
Kdor Seli dobiti aorodotkg oil svojce la starega kraja, naj nam prej pl&e ca pojasnila. Ia Jugoslavije bo pripnfiCenlh v tem letu STO priseljencev, toda polovica tO kvote je določena sa amerlSke dr-Sa vi Jane, ki tele dobiti aem stari-Se In otroke od 18. do 2J. leta le pa sa poljedelske delavce.
AmcrlSkl državljani pa aamore-jo dobiti sem Sene ln otroke do IS. leta brea do bi blU Stetl v kvota, potrebno 'po je delati proSnJo v Washington.
Pred no podvaamete kaki korak. pBlte nam.	- -, «.
SAKSER
STATE BANK
. H Cortlmdt Stmt' ■ _Mlt< VORK
»
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglaiu* jejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste v ustregli, vsem.
Uprava 'Glas Narba»*,