, IBn sreda, 20. m«Jt (Mty 20), 1025. '
110», Aetsf OsL I, Iti T, »«tkfto«d m J«m M. Itli.
$TKV.—NUMBER 118
Kakšne razmere vladajo v premogovni industriji.
Petnajstletni deček obsojen v smrt na električnem stolu redi umora staro matere.
Prohibicija je civilna vojna, pravi zdravnik.
Štiri velike rudniško družbe so se združile.
Trije evropski dolžniki so odgovorili. da plačajo.
Pastor ožigosal Bryana kot nazadnjalca.
Waahingtonsld dogodki.
■ *Y Posvetu. /f 1
Več ko sto oseb aretiranih v Jugoslaviji radi zarote proti kralju.
Nemški monarh isti napadli Hindenburga. v £
Deklaracija nemške vlade, f
Francozi odbili rlfijanake napade.	v ■ ^i&Immž'
Trgovina s kostmi v vojni padlih vojakov. """ " - *—
v frsnceeko maroČanako kolonijo. Pogajanja • Španijo glede skupna ofenzive.
Parts. 10. maja. — Uradno poročajo, da so franooaks šote odbile najnovejšo napada Rifijan-eev v Maroku in odprle pot do oblegane postojanke v Boutou-meurju. Klfijanci ao etraljall Is topov, ampek merili so alabo.
Druga vcet aa glaai, da Francozi utrjujejo avoje poeiclje In ne mislijo še M ofenaivo sa ie-gon Kifijaneev Is kolonije. Abdel-Krim, vodje rifljenskih rebelev, je poslal nove Čete na bojišče. 0» fenziva je odgodena redi preele-be armade* Francosi čakajo na isid pogajanj e Španijo gledo skupne ofenilve,
Komunistična "Humenite" piše. da freneoafea vlade prikriva prave izgubo v Maroku. Isgube so velike. Samo v operacijah v bibanskem dlstrlktu je bilo do danes 1600 Franoosov ubitih. Komunisti sehtavejo, de Frenooet takoj Ispresnljo Maroko ln poai-vajo vojake, naj odpovedo pokorščino. Soelallatl prevljoj de parlament ne bo nikdar dovolil dolge in drago kampanje v Maroku. .	'
Francija je doslej poslala 60,-000 zamorskih vojekov in le 10,-000 belokošoev v Maroko.
Nemci Fmneeeltn Balkancl ob-
doMsnl, da prodajajo skelete
mrtvih vojakov po Iti.
New York, N. Y, — V Ameriki se je pojavil nov trg ee nove vrste importirano blago ia Evrope. Okostanjaki in lobanje mrtvih ameriških, nemških in sa vezni Akih "junakov", ki ao iakrva-veli in umrli sa "domovino, demokracijo in vero, dom cesarja" v svetovni vojni, ao na prodaj v New Yorku po $22 do |76 komad. Okoatja in lobanje se rabijo v snanetvene ln demonstretiv-ne svrhe v edravniških šolah ln savodlh po vseh Združenih državah.
Informacije o tej nečedni trgovini je del Paul F. Wsefcelow, zastopnik Pfau's American Instrument Co., ki ima evoj stan na 2 B. 88 st Werbelow je dojel, ds drušbe dobi precej okoetsnje-kov is Nemčije, toda nemške vlada je pri tem nedolžna. Skslsti prihajajo tudi ie FrenclijnlR balkanskih detel v veliki mnošinl.
Werbelow je bil vprašan, če Franceil prodajajo tudi emerU ške skelete. "Ne vem", jS odgovoril. "Najbrž eo emerlškl, francoski, angleški in Italijanski. Strokovnjaki bi morda sneli povedati".
PottavlUe, Pa. — William Ca-valier, petnajstletni deček, je bil v pondel jek obsojen v smrt na o-lektričnem atolij radUimofe nje-
vržU v žednjem eeptembm. ke je bfl 4e 14 let eter.
Deček je topo gledal veliko množico, kl se jfjebrftl* v sodni dvorani. Sodnik Koch je s veliko digniteto izrekel obsodbo, zaključujoč s besedami: "Nej ee Beg v svoji veliki dobrotljlvostl usmili tvoje duše".
Predno je bile obsodb* izreče-
ima kaj povedati. DeHk je'pogledal svojega odvetnike in molčal. Odvetnik je odgovoril sodniku, de nima fant nič povedati.
Četrt ure pozneje je deček v evoji celici navil fonograf in sai-gral jazz-komad, kakor de se ne briga za nobeno drugo stvar na svetu Oni, ki eo bili i njim v dotiki tekom obravnave, Izjavljajo, de je deček bebec. Njegovi možgani eo teko topi, de ne morejo zapopasti zločina, ki ga js izvršil, niti kazni, kl g8 čeka. Sorodniki bodo apelirali na,priziv-no sodišče.
rala lo milijon ton premoga, do-čim ga jo zmožna prodnciimti dve mil Jona in pol ne mesec. Od Bjpjona ton produciranegn premoge je bUo 800,000 ton is zadružnih rudnikov in odprtft, ki rabijo atroje sa nakladanje. Drtifi rudniki sq bUi zaprti 80. aprile.
Od pittsburžkoga osmega dis-trikte, Ohija, je prišlo poročilo, de dosti pogodb, ld so potekle 81. marca, ni bilo obnovljenih. Izmed 140 rudnikov tega polje jih je obratovalo samo 60 In mnogi besed teh zopet lo po en ali dva dni v tednu. To poletje pritekajo jo, da bo samo pet iz-mod trideset/ rudnikov obratovalo v centralnem Ohiju, po južnem Ohlju pa tudi vsega skupaj ne bo več kakor trinajst do petnajst procentov normalnega obrate.
"Produkcije v okrožju centralno Psnnsf Ivani je ponehava c alarmantno moro," pravi ,White. "Za nedoločen čas so 16. apriU zaprli rudnike Northwestern Mining k Exchange Co. Okoli 1800 rudarjev so vrgli Is dola, de je Število brespoeelnih rudar jev v tem dlstrlktu narastlo Sa 28,000. Benvind White družba je eniŽala meade za dvajset procentov; ker je stopilo v veljavo 8. aprila. Mbt obrntujc rove v VVintberju In Houtsdalu, in čeprav ni nfcdo' prignala unije, je vedno plačevale po unijski mezdni lestvkL Pod pretvezo, de bo prišla stalne zaposlenost so rudarji sprejeli znižanje in obrat je res od takrat še precej regularen."
Po Zapndni Virgini ji pa je obsežna produkcija. Neunijski o-kraj Logaa poroča, da je polno dele. Severni lapednovlrgineki distr&t, v katerem jo U. M. W. sklicala stavko pri neunijskih rudnikih 1. aprila, poroča o pro-
Italija prosi odloga) Francija se začae pegnjatl v petnajstih
Washlngton, D. C. — Estonljs je obvestila zakladniškoga tajnika, da je pripravljene uravnati zadevo .Svojega dolga Združenim državam. Njen dolg i obrestmi vred znaša okrog If milijonov dolarjev.	'	f
Rim. 19. maja. — Italijanski finančni minister Tlttoni je de-jaJ včeraj v Viterbu, da je Italija opravičena do lahkih obrokov plačevanja svojih dolgov Ameri-ld. Prosila bo odloge. Tlttoni je tudi rekel, da Avstrija dolguje Italiji veliko vsoto odšlmdnine, f toda plačala nI še nič.
Park, 10. maja. — "Tempa" piše, da bo francoske vlada v petnajstih dneh predložila dofl-j nltlvne pogoje sa pleftevanje vojnega dolga Ameriki In Angliji.
tretji teden v aprilu. Okrožje
rudnike po uniJakih diatriktih. razvijajo nova rudlšča na jugu. čeprav imajo Zdražene državo tako razvito pi smsgevno industrijo, da se tridseet odstotkov
T DELAVSKE NOVIOE
(Psderstad Pr«*.)
Slavka pleskarju v feostoau.
Boston. — Čez 2200 pleskar-jev Je v stavki ie peti teden. Za-htevsjo $1.25 na uro. Stara plača je 91.10. Stavbinski podjetniki iščejo stavkokaze |
Nova delavci Newsrk, N. J. — Delavska ko-
A operativna banka, katero so u-stanovile tukajšnje strokovne u nije, začne poslovati 28. junija. Predsednik delavske federacije »V New Jersejru je predsednik banke.
Stanka tekstilcev
Hartford, Conn. — American Thread Co., pri kai.-ri aUvkajo delavci te nekaj tedno^ je zače-la dovažati stavkokaze. Htevkar-ji so se perkrat posmebovali stavkokszom in družba je brž telefonirala governerju, de potrebuje policijsko pomoč. Governer js poslal 12 državnih policistov.
Gneča industrijskih delavcev na
vzhodu.
Nsw York. — Nstional Indu-strial Conference Bosrd poroča, ds je v Združenih državah 196, 267 tovaren, toda malo (nanj kot polovica vseh industrijskih delavcev je uposlenih v enem odstotku teh tovaren, ki se nahajs-jo v vzhodnih državah. Zahteve fotografskih delavcev New York. — Unija fotograf skih delavcev, ki je ona najnovejših organizacij v Now Yorku, zahteva 44-urni delavnik v tednu, $46 minimalne tedenske plača zs vse delavce in $86 aa poms-gače, 10 prsznikov v letu s 1. majem vred, polovico več plače aa čez urno delo in dvojno plačo sa delo ob nedeljah in praznikih. Kampanja zlstsrskfh delavcev.
Waltham, Mass. — Organizacija zlatarskih delavcev, ki je bi-la ustanovljena tekom* dolge stavke v tukajšnji urarski tovarni, je začela kampanjo sa splošno organiziranje delavcev te stroke p<^ vsi deželi. Unija fotografov se združila z A. P.ef L. New York.—Unija fotografov pod vodstvo« L. Bauma je vpri-zorils zsdnje čase veliko sgita-cljo med fotografskimi delavci v New Yorku, kakor je tudi malone dopolnila priključitev k Ameriški delavski federaciji. Poletna doba je sezona dela za fotografo, ki dokončavsjo amaterske fotograflčne slike, zato voditelji in organizatorji skušajo lavno sedaj organizirati to atroko in izboljšati razmere, ki so po večini med temi dosedaj malo organiziranimi delavci zelo slabe. ~7 ' Gibanje sa organiziranj* slam*
aikarie In klobučarjev. . New York.—Po končani kon-venciji je pričela obaešna propaganda sa organiairanje slamni-karlc, klobučarjev, čapičarjev in delavcev sličnih strok. Člani do-sodanjs organizacije bodo plačevali po lest centov več prispevkov samo aa ustanovitev! fends is splošno organizacijo.— Ustanovljeni so štirje organisa-oljski distrikti: !. Vzhodne drla ve (New Vork. Filsdelfija, Boston In jerseyska središča; 2. srednji zspad (Chicago, St. Louls. Cinclnnatl; 8. pacifično obrežje ln 4. Kanada. V teh Strokah je veliko žensk In unija priporoča, da si ženske ustanovijo pvojs lokale zaao^-Prvo namerava unija Izvesti ksmpanjo sa 40 ur dela v tednu, ds se na ta način odpravi brezposelnost. Predsednik unije je Maks Zn-rltzky.
Stanovanjsko vprašanje v Pile-
delfiji.
Philadelphia, Pa^eprsv je . veliko število praznih hiš v tem mestu, morajo delavci plačevati vteoke nejemnine. Zamorski delavci so s svojimi družinami za-gačeno naseljeni po malih in stisnjenih stanovanjih in tako tudi helopoltnl, ker ne mori jo plačati visokih najemnin dobrih stanovanj. katerih je dovolj praznih. Lastniki hiš s svojo zveeo javljajo. de ns vaških 4SS praznih etaaovaaj Jih prkfte samo 78, katerih najemnina je nižje kot $80; 2|6 Jih je od $80 do $60.
Peki končali stavko s
JEZERO V MJNNESOTI JE TEKLO.
E*y, Minn. ^Minnesota je 18. maja izgubite eno izmed svojih 10,000 jezer. Baško jezero (Raas Lake), ki je bilo dve milji deigo in eno miljo široko, je ma odteklo in pustilo le velik bezin, ki je poln pogine! ih Voda je odtekle v bližnje N jezero in od tam v ksnsdskf de. Jezero je bilo znano ki so v njem vedno našli plen. Vest o izgubljenem jezeru je prinesel Adolf Dolinšek, ki je s šesterico mož kopal grabne. Ddinšek poroča, da ao vse velike ribe odpotovale z vodo vred, to. de ne tisoče malih rib je ostalo na suhem.
DELAVEC IZTOŽIL $25.060.
Chicago, III. — Porota je prisodila Al ver ju Crairfordu iz Mi-nona, Ind., vsoto $28,000 odškodnine, ker je izgubil nogo pri delu na železnici. Chicago, Indianapo-lis 4 Loulsvllle Raflroad Ca. mora plačati odškodnino. Crafrford je oče sedmih otrok.
POŽAR V RUDNIKU.
' Wilkesbarre, Pa. — V soboto Jc začelo goreti stebrov je v premogovniku Red Ash, ki je lastnina Kingston Coal kompanije. Okrog 50 rudarjev s? je onesve-stilo v dimu, toda bili so rafeni brez večje nesreče. Ogenj, Ki so nahaja 800 čevljev pod zemljo, še ni pogsil
NAZNANILO IN
8 tužnim srcem naznanjam so-
vest, da je^dneTs. marca 1936 za vedno zaspal moj nepozabljeni soprog oziroma oče
TRAGEDIJA RUDARJEVE DRUŽINE.
L, ff \ K ' fm^itMmKktf L** J •> ♦
West Frankfort, III. — Katastrofa, ki je obiskala to rudarske mestece 18. marca, lurje drvel tornado preko istega, je hudo zadete tudi družino hrvaškega rudarja G j uro Božaniča. Bo-žanič je bil ubit v vrtincu in ravno tako njegova hčerka Dušan-ka. Njegova žena Kata se nahaja v bolnišnici z neozdravljivo boleznijo iuI umu. Ker pokojni Božanič nt bil državljan, bo Vata poslana nazaj v Jugoslavijo, odkoder je prišla leta 1920. Nje-no starejše dete, štiriletna De-sanka, se nahaja v oskrbi Illinois Children's Home snd Aid Societjr. TO društvo sdaj išče pri dobrih ljudeh dom otroku, k! o-stane tukaj.
COOLIDGE JE ZA "OMKJI-TEV PRODAJE STRUPENEGA PLINA.
IVaehlngton. I). C. — Predsednik Coolidge JS sa omejitev prodaje strupenih plinov, o kateri sedaj razpravljajo na ženevski konferenci Tako izjavljajo v Beli hiši. ,
Ampak ali bo omejena prodaja res omejila vporabo strupenih plinov? Vse driave imajo atru-pene pline ln vsaka sila seveds čuvs svoje tsjnosti.
SLANA POŠKODOVALA KORUZO.
Chicaga 111 — Huda Slana v pondeljek zjutraj je naredila veliko škodo v pasu koruza od Ne-brsske do Ohljs. Nsjveč škode imajo farmarji in sadjarji v severnem Illlnoisu !n južnem Mi-chiganu. Michigansko grozdje in maline so malone vse uničene.
r ||nn L mu miialjul « l-l-L _ _ .mmmf HiiuiuiiiNKn ' |vran %
čiji.
Berlin, 10. maja. — Od 1. januarja 1024 do 1. maja t. I. je bUo v Nemčiji 081 sodnih procesov proti več ko 7000 komunistom. Okrog 6000 obtošeneev je bUo obsojenih na skupno tisoč let zapora. Večjidel ao obteženi veleizduje, nešnje orožja In zarote proti drŽavi. %
MARTIN MAZL
Ob smrti star 43 let. Bil je doma iz Male Iške vasi mri Ljubljani. V Ameriko Je prišel prvič leta 1004 in bil je tu do leta 1906, potem se je vrnil v domovino In bil je tam šest mesecev, nakar sva skupaj odpotovala zopet v Ameriko ter se dne 14. no 1908 poročite v New Castlu, Živela svs skupaj v sreči in zadovoljne, dokler naju ni ločila neizprosna smrt. Bil je vzoren mož in dober gospodar, skrben oče svoji družini. Tfežko se je ločil od nas in težko ga bomo pogrešali Najlepša hvala za dano pomoč v bolezni mojega soproga m rs. Ani Serjak ln Lojzi Moto-zelj, ki so nam bile vedno ob strani ter pomagale. Hvala lepa Matt Vogrlchu, tajniku društva "Krim" št, 97 S. N. P. J., ki je vedno skrbel in več noči prečul ter tolažil mojega pokojnega soproga za časa njegove bolezni. U vala lepa članom društva k. 97 S. N. P. J., kateri ste pomagali in prečuli pri mojem soprogu. Srčna hvala vsem, ki ste fca obiskali v njegovi bolezni in nas tolažili v uri žalosti ter sprstrtili ga k zadnjemu počitku, se je vršil dne 22. marca t. sv. Antona pokopališki <na semeru, Pa. Pogreb je bil sten, katerega se je udeležilo liko itevik) občinstva, ao ga na pokopališče a štirimi stavami ia godbo na čelu do n govega grobe, krasni pogled zastave, ki so plapolale ena prati drugi v znamenju ."star ali mlad", vsak se mora smrti podati. Najlepša hvala vsem za darovane vence ia cvetlice, posebno pa družinam: J. L. Motozelj, M. Ani Serjak, J. Jule Bajt, J. M. Gre gori ne, J. Qrmek iz New Castla, Pa., F. M. Skraba iz Bar-bertona, O., F. Serjak iz BArber-tona, 0„ J. F. Clkovich in J. F. snežiču. X«pe hvala Šolskim o-trokom, ki so darovali v zadnji pozdrav' lep šopek svežih nagel-nov. Hvala dr. "Krim" št. 97 S. N. P. J. sa lep darovani venec. Najlepša hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba ln ga spremili do njegovega hladnega k roba. Tebi nepoaabni ljubi soprog oziroma oče, naj bode lahka ameriška zemlja, počivaj v miru. Žalujoči ostali: Helen Mazi, soproga. Tony, Joseph in Josephine, otroci. Vsi v Bessemeru, Pa.—
^nrtft oddelek N. P. J.
lepo ss zahvalim dr. št 04 S. N. f». J. ta krasni darovani venec, dalje dr. št. 37 S. S. P. Z. za kra^ sni venec, lepa hvala Mladinakl godb! sa krasni venec, ter Coi-linsburški šolski mladini sa venec, družini Steban iz Herminie, Pa., sinovom Alote Kohelj, nada-(11 utinaai John Skrjanc,
i
rank Zupane, John Poverk in J. Neumen, učiteljici mtea Mark-le, šolski mladini kakor tudi vsem drugim za darovane krasne vence in sa obilo vdelažbo pri pogrebu. Najsrčnejša hvala krstni botri Augusti Kobe in nje soprogu za darovani venec, J. Skrjan-cu. ki je vse Uko lepo vredil, da je bil pogreb res veličasten. Lepa hvala pevskemu društvu CoL linhburg Uederkranz, ki je WH>e-lo ginijive pesmi doma in na pokopališču mojemu »inu v zadnji pozdrav, Lepa hvala g. profesorju petja Ijambertu Mer ing za ginljiv govor in srčns hvala Mladinski godbi, ki so igrali šalo-stinke pri pogrebu. Lepa hvala vsem, ki so mi bili v tolažbo v mojih žalostnih urah. fie enkrat iskrena hvala vsem. Dragi moj sinček! Zapustil si nas sa vedno v mladi tvoji dobi, naš spomin na Te ostane sa vedno v naših srcih. Počivaj umiru in lahko naj ti bode ameriška zemlja.
Žalujoči ostali: Starši, bratje ln sestre, vsi v Collinsburgu, Pa. Joseph Zprko, R 2 — Box 114, West Newton, Ps,
Me
Sovjetski parnlk ne trne v Brsst-
Buenos Airee, 19. Hovj«»taki pamik "Vaetev VofW sklj", ki je ne potu v Montevi-dao a tovorom lesa. je dospel včeraj v Rahili. Brazilije, toda brasilsks oblasti niso da vstopa v luko. Pamik čo sestavo in ns njem ni kov. Mornarski odbor vodi____
Bukarešta, 19. maja. Nev pe-
Atlantic Hty. N. J.-fcldovskl uslužltenri pakern v tem mestu jtralejaki vrelec med so končali sUvko, ko so dosegli m Črnim morjem, ki je last ugoditev u Sen td nev ni dotevnik St«mlard OU kompanija. je v in dol»ili $60 kot najnižje mea- plamenu še tri tedne. Pošer ras-do aa teden, katero ao prej pod- avetljuje deželo ponoči 16 milj jetniki plačevali aa aedsei dni naokoli. Vsa prteads*
? IslU ogenj, so do *d«i
NAZNANILO IN ZAHVALA.
• Potrtim in naznanjam prijateljem in znan* cemv tužno vest, de je se vedno zaspal naš ljubi sin
ALOIS ZORKO Na velikonočno nedeljo 18. aprila vzel ga je s seboj moj prijatelj z več drugimi malimi v svoj avtomobil na sprehod, s u-sode je zahtevate, da je avto za-vozil v telefonakl drog s tako st» lo, da so vsi trije bratje in dvp sestri, ki so bili v avtomobilu irndli na cesto In moj sin Alois je podel teko nesrečno ns gtevo, da jc bil par minut poeneje mrtev. Drug! pe. ki so bm manj poškodovani. so bili odpeljani takoj v Mnišnico v McKeesport, Pe-nakar so tudi limalu okrevali Kf so sopet dom s pri svojih utari-šlh. MoJ sin Alote ss je rodil 29. oktobra. 1911, sedaj je bil »U* 18 let In 6 mesecav. Pogreb se jc vršil dne 16. aprila. 11. h hI-še žalosti na Weet N« u ton pe. kopališče, položili smo gs v grafe poleg njegove matere, katera je sa večno zaspala pred letom. U-detežtia \*i |>ogreb«i je bite » gromna. kajti spadaj je v Min-'
'"'I'1 "tIT"">»
ZAHVALA.
Tužnim srcem v globoki žalosti naznanjam, da so dna Z. maja po mučni bolezni mirno zaspali moja preljuba mati
GERTRUD LANGUS ' V sveto dolžnost si štejem zahvaliti se vsem, ki so obiskovali mojo rajpo mater in jih tolažili v njih bolezni; vsem, ki so čuJi ob krsti, številnim darovalcem lepih vencev ter vsem, ki ao se vdeležili pogreba.
Žalujoči sin, Jaha Langue, Springfieid, 111.
S tužnim srcem naznanjam so-jodnikora, znancem in prijste-ljem žalostno vest* da je za vedno zaspal naš ljubi oče
JURIJ STEFANfCH
Umrl je 16. aprila 1926 ob 6, uri zjutraj. Bij je večletni mesni trgovec in dobro poznan v večji
okolici. Rojen je bil Pod Klancu pri Vinici leta 1864. in sedaj stanujoč na svojem posestvu v Vinici. Ljubi oče aatisnjl si svoje oči za vedno in dopolnjeno jg tvoje delo, bil si sjtrosn oče in spoštovan daleč na okrog, naš spomin ns Tebe ostane za vedno v naših srcih, počivaj umiru. Žalu joči ostali: Makarij, Juri ml. in Janez, sinovi; Barbara • omož. Flere, Monika omož. Urič in Gc-novefa omož. Mihelič, hčere« Barbika Flere, lrwin, Pa.
•i
FARMA NA PRODAJ.
Proda se 40 skrpv farma, 20 akrov je oranega, 3V* akra je zasejano z ječmenom. Na ti farm raste vse. Stirisobna hiša 26x24, štala za živino in za seno, ter kokošnjak. Dobra voda. Se nahaja poleg dobre cetfte. Poslopja so nova. Pet milj od mesta. Za pojasnila se obrnite na naslov Rudolph D. Gruden, P. O. Box 886, Chisholm, Minn.—(Adv.)
NAZNANJAM,
da bom od desetega junija t. naprej izdatno znižala ceno zs I^tt^ij^bo nizka c^iia 1 mesec iulij, ako se jih naroči en
mes^p ali vač pr^je. FMMtp na
Mrs. M. Wachendorf

104
(Adv.) -
NAZNANILO.
Članom S. N. P. J., naročni kom In rojakom sploh naznanjamo, da jih bo prihodnji teden o-biskala naša zastopnica sestra in članica Cbristina Omahne na "Iron Range" okraju V Minneso-ti. Priporočamo, da ji gredo na roko in se naroče na list Proeveto. F. Godina, upravitelj.
B0U5DII
mmv*
ESKO
Cena 60 centov.
PRODA SE
dobro idoča grocerija s poslopjem vred, petsobna hiša, klet Ul garaža za dva avtomobila. Oglasite se pri lastniku na: 540H W. 24th Street, Cicero, ID.—.(Adv.)
PRIPOROČILO!
Priporočam vspm rojakom v Pittsburgh-u in okolici svoje fino izdelam? obleke.
S spoštovanjem; RUDOLF MESNAR, krojač. 4921 Butler SL—PltUbnrgh, Ps.
—(Adv.)
KADAR RABITE PREMOG Kadar sa hočeta seliti. Kadar rabite expresmsna, obrnite se na moj naslov: FRANK UDOVICH, 2628 S. Ridgaway ave. Tel. Lawndale 6698, ali pa na 1805 S. Kacine Ave. Tal. Canal 1439.
1 "■ ' 1	l' l*ll'wili I III.....
"A
sladkor
Pnabiiti
* —_
■ pri SM
ssjea
BeW. _	T
Q rooorljsm, sladMiČerjare te v pto* šslshis IškeniiMi daaio nrliaaran do-
puTiM voSk n^očiliTnSu^
Informacijo ns:	Jg'
m
- -
mm
Ul' 1' %
> \><M
■
SVTVmtJ

V »O.l
. UJM
»fjK
lk-;#.v
in strahu za vaše vrednostne papirje, bonde, dragocenosti itd- ako si nabavite enega naših varnostnih predalov (Safety Box). Za samo tri dolarje ktno, to Je nanj kot en cent dnevno, si lahke najamete en predal v naši proti ognju varnostni shrambi, v
kaspar american state bank
1900 Blue Ialand
CHICAGO
19. ulice ; ILLINOIS
iftVso
ZA VLMAUE IN INVESTIRANJE VAŠE8A DENAMA
mm	i i i H
TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO SPREMEMBO.
OANHS )o ooprse odi. Po pr^uU moči, aa Ja loko do jodii tearafea t J« kupil Trteovjovo cronko vteo —. te raiHODNJI daa Js sapootil doai pote aeve meti te ftlvUonja; njegova soprogo te katere Jo poi
k sajotrrku br«
DANBS aadl ailada iooa*v kuhtejl te
kahAns rasvaltea. Trpelo ed gtevebote, kateri % jo isčrpal vso mei, os odtefl —bmrM si Ittesrjsvo srnnko vino — la
vteo jo sdravlls,
sate te
I te Jote
■ Vopolaosl togo sdrovila te p___
Btele la 4r«cik odvajsteik ooSM, ter es« tel tete sroako vteo, ssasaljivo te adrao eSsmelUs v tteol te «m| a oSvovtS ae nwn a njho AVR, CHICAGO. 1L
PRIHODNJI dsa ja
jo te sadovaljaa, kor vss Triaorjovo gn
»ablte oko trpite oo sapetja. slabi prebavi.
moti.—\mm	Modao te
d^JsJo. 8prosMte vas tok<»,es ss Jste
vourAnr
S. UP. J.
O. — Konvencija it ni več tako daleč, kajti ločijo nas od nje aamo ie štirje meseci. Dopisov in razprav je dovolj. Nekateri SO zelo dobri, nekateri skrajno slabi, kajti nekateri čla ni hočejo imeti vse, tako na primer bi najraje videli, da bi se tedenska številka izdajala v slovenskem, angleškem, hrvaškem ln poljskem jeziku, fforda pride ie kdo, ki bo zahteval, da se tiska tudi cirilica. Na izdatke ne pislijo, najraje bi, da bi se ases-ment še znižal.
Vse pa se vrti okrog bolniških skladov, ki nam delajo preglavice radi primanjkljaja, katerega treba kriti s nakladami, ki niso dobrodošle. Slišimo razne /a bavljice. Nasprotniki S. N. P. J. se vesele teh naklad, da morejo blatiti Slovensko narodno podporno jednoto. Toda poglejmo si stvar malo bližje. Katera druga slovenska organizacija pa ima bolniške sklade s $8, $4 in $5 dnevne bolniške podpore? Iščimo jih. Jaz ne vem za nobeno. Ce pa je kaka tuja organizacija, pri kateri ae lahko zavarujete za visoko podporo, pa poglejte dobrp, kako visoke prispevke zahteva, in kako so bolezni razdeljene v razrede in koliko časa vam plačujejo podporo.
Iz vsega tega sledi, da bo treba visoko « podporo prispevke znstno zvišati. Potrebno bo delo razdeliti v razrede, kajti največ )x)ftkodb se pripeti v premogoro-vih in rudnikih. Seve, ako s$ drzneš na konvenciji povedati resnico, se premogarjem in rudarjem takoj zameriš in svest si bodi, da ne boš prodrl s predlogom o razdelitvi nevarnih del ali
0	zvišanju asesmenta za bolniški ali kateri drugi sklad. Ce pa slCh-čajno misliš kandidirati za glavnega odbornika, potem se s takimi problemi ne ukvarjaj, pusti to drugim, najbolje je, da samo gledaš in vedno paziš, kam se večina obrača, ter ž njo držiš, ali pa lepo molčiš in le takrat kako zineš, kadar si gotov, da bo vsem. ugajalo.
Ce pogledamo resnici v obraz, vidimo, da prihaja največ prošenj za podporo od članov, ki so si nakopali bolezen v podzemskih jamah. Nikdo ne more zavidati našim »obratom dobrot, katerih so deležni pri težavnem delu v podzemskih rovih, ker nikdar ne vedo, Če bodo odšli iz dela živi. ^Lll ker so izpostavljeni večjim nevarnostim kot drugi delavci, jih moramo višje obremeniti z aaesmentom, ako.se hočemo izogniti nakladam. To je neobhodno potrebno, ako hočemo, da bodo skladi solventni brez naklad.
Višji bolniški skladi kot so za $3 dnevne bolniške podpore, niso priporočljivi, kajti človek ne sme misliti, da bo v bolezni Imel tolike dohodke, kot če dela, treba je na to ti prej misliti in se skušat prilagoditi, obstoječim razmeram. Kadar je človek brez dela, tudi nima dohodkov, in zavarovanja zoper brezdelje žal dose-daj še nimamo, dasi bi to bilo prav lahko, ako bi bil družabni red drugačen.
Simulacija v višjih bolniških razredih igra tudi precej velfko vlogo, kajti nekateri člani, ki so zavarovani za visoko bolniško podporo, skušajo izrabiti vsako priliko ter dobiti nekaj vplačila nazaj, ako ne vsega, ali več kot so vplačali.
Po večjih mestih je težje si mulirati, ker je na razpolago več zdravnikov in se član tudi lažje nadjpruje in da preiskati (irugeiQ« zdravniku, ako se su mi, da ni bolan in vreden pod po re. V manjših naselbinah igra 'udi zamera veliko vlogo. Po-t rebno bo pravila poostriti glede nadzorovan j s bolnikov in prestopke strogo kaznovati. >
Ce bo med delegati dovolj raz-"dnoeti in treznega prevdarka brez ozira aa prijateljstvo, ao t*j tudi problem bolniške podpore dal rešiti povoljno in članatvu v korist. Bratski pozdrav! —
1	udvii Medveehek, tajnik dru štva Naprej št 5. .
Rodi Hprfnge, Wye. — Znal majo me razprave o pravilih, posebno o skladih in bol. podpori, kako naj bi ee v bodoče izptaše-
fri razredih ali skladih, kot jih od tu Imenujem, naj ae odje-nja toliko, da eetanejo oni, ki eo prišli z združitvijo v vieoke ekla-de, potem naj ee /ih še
aZZZ^i	^ «* k»«venciji malo bolj pazilo _
ostanejo skladi kot so sedaj, to jedaotin dena*. Pri zadnji kon-
AR?	, .	venci j i ae je trošil, kakor bi bila
d»laaša organizacija trimiljonska.
KI __ __,, „7/1; ,---* — , —	uiiuiijuusK*.
f .! **** 30 bola*lli Dnevnice so bile kar po $9. Po-plačevaia samo polovična pod- j polnoma bi zadostovalo največ Pora, potem cela in nazadnje* pa ~ ~ | dvojna podpor^. S tem načrtom n*j bi se zmanjšala simulacija pri bolnikih. Da, tudi jaz mislim, da bi se posebno pri tistih, ki so zavarovani samo za en dolar pod-
$6 dnevno. To bi Že veliko prihra nilo organizaciji Rada bl poznala delegate omenjene konvencije, koliko jih je bilo navzočih, da zaslužijo v jami ali v za-duhlih tovarnah $9 dnevno. Mi-
pore če že res kje simulacija ob- slim, da bi jih prav lahko sešte-stoji. Ker za 60c kljub slabim se-1 li. Jaz bi priporočala, da vsakega
danjim razmeram (tudi ne bodo boljše v bodoče) se bo le malokdo javil za podporo, da bi gledal, kdaj bo kak bol. obiskovalec za njim. Trdi se, da gre največ pod-P°re m 8—« tednovrCe pride do tega, kar priporočajo dopisovalci, bo pa šele pričetek. Čim večji bodo skladi, posebna če bo obstajal petdolarski, in se bo izplačevala dvojna podpora na dan, slabše bo, ker pri deset dolarjih Ma dan tudi zdravila najbolj slavnih zdravnikov ne bodo zalegla. Kes, da je potreba v bolezni čedalje večja, toda oni, ki so nekoliko previdni, tudi gledajo, kaj bo za jutri. Kaj pa, če bi so podpora naprej izplačevala. Zdravnik bi naprimer napisal na Nakaznico: Toliko in toliko časa bo član bolan, izplačajte mu. Stavim, da bi večina bolnikov na ta način predčasne ozdravela. Ne mislim pa pri tem na resnične bolnike, ampak na tiste, katere imamo v mislih in se je Že toliko pisalo o njih. Sicer ne verjamem, da je kaj takih pri naši jednoti, ker pa se toliko piše o njih, potem že mora tako biti.
Ako je pri bolnikih potreba, o čemur ne dvomim, je pri onih, ki so zavarovani samo za dolar na dan, največja. Da so reveži, dokazuje že to, ker so se mogli zavarovati samo sa en dolar, medtem ko za druge že skladi povedo povprečni položaj. Vsled tega priporočam, da v slučaju, če se sprejme omenjeni način plačevanja podpore, se v dolarskem skladu plačuje dvojna podpora za prve tri mesece bolezni in potem šest mesecev cela, nadalje pa polovična. Prvi in drugi bodo dobili avoje, ampak tu naj velja, da kdor prej da, dvakrat da, posebno v bolezni in potrebi. Upošteva naj ae tudi, da dolar
leznim kot ostali skladi, o čemur se lahko prepriča vsak na svoje
oči.
Nekateri trdijo, da so pri visi ih Hkladih ostareli in boleznim podvrženi člani. Niso li tudi pri dolsrskem ravnotako? Stavim, da jih je procentuelno . trikrat toliko kot v drugih posameznih skladih. Se ne dolgo tega, ko je nekdo pisal, da so v dolarskem skladu povečini stsri člani in bolniki. Od tu tedaj primanjkljaj v ostalih skladih!
Tako se navajajo vzroki sem-intja, nobeden jih pa ne vidi Um, kjer so. Ako hočete odpraviti simulacijo, odpravite vse sklade razen onega za dolar. Potem tudi simulacije ne bo.
Nekateri priporočajo strogo nadzorovanje bolnikov in preiskavo z X-žarki. Četudi se dajo medvedu v oskrbo in se nsrobe obrnejo, pomagalo ne bo. Da, ko bi se videli z X-žarki v srce, potem bi marsikaterega bolnika ne bilo. Na zdravnike pa tudi nI mnogo dati dandanes, ker morajo živeti kot vsi drugi. Ce bi se pri novopristoplih kaj nenavadnega prakticiralo, bo to, da nobeden pristopil ne bo. Zato ao peč predlagatelji odgovorni, katerih odgovornost naj se poostri, ds bo vsak vedel kakšnega značaja je prosilec, ki go hoče sprsviti v društvo in jednoto.
Tako jaz vidim te zadevi skladov in podpore, kakor simulacije. Podpora naj se Izplačuje na način kot se je doeedaj, kakor naj ostanejo tudi skladi. — Batich.
delegata društvo samo plači, vožnje stroške pa organizacija. S tem bi se veliko prihranilo organizaciji in bi ne imeli poznej^ naklad pri aaesmentih sa kon-venčne stroške. Tudi spalni vozovi naj bi se ne plačevali pri-j hodnjič. Tisti, kateremu je do-; brobit organizacije pri srcu, .bo šel ali gledal, da si bo denar napravil na konvenciji, pač pa s upanjem, da se bo vrnil s konvencije z dobrimi poročili, da je konvencija zboljšala organizacijo.
Upam, da se ne bom kpmu zamerila, ker povem svoje mnenje. Plačevanje dnevnic glavnim uradnikom, ker so plačani tedensko, bi popolnoma bilo pravično, da bi za časa konvencije dobili plačane dnevnice samo polovico, od kolikor so dnevnice določene. Nadalje bi bilo pravilno in bolj v splošno zadovoljstvo, da bi gl. uradniki imeli na konvenciji dovoljeno dati pojasnila zbornici in debatirati v vseh osirih, nika kor pa ne pravice do glaaovanja.
Glavni odborniki naj se volijo na konvencijah. S tem se prihranijo organizaciji stroški splošnega glasovanja. V prihodnji konvenčni zapisnik naj se zabeleži ime predlagateljev, da bo članstvo na jasnem, če njih delegat zastopa društvo in danj> mu nalogo.
Tudi zavetišče bi bi)o dobro, da se odloži sa nadaljna štiri leta, ker veliki so stroški z lastno
t iskanifcl^^HHlpHpH
Bratje delegati, nikar ne pozabite na prihodnji konvenciji na naše ostarele brate in sestre, ker oni so nam postavili 0. N. P. J., da smo lahko ponosni, da da nes spadamo pod njeno okrilje.
Cas je kratek do konvenciji, zato naj društva ie sirifr raz-
odbdrnlk poroča na glav-
ni odbor o zadevi, kakor jo Je pronaisl. Na ta način ne bi bilo treba bolniškim sačasnlm odbornikom hoditi na glavne seje in ne na konvencijo, ker bi samo pismeno poročali na glavni odbor. Sd ta način bi preoej prihranili v upravnem skladu. Kakor je bilo rasvldno is sapisnl-ks glavne letne seje, so imeli bolniški odborniki itak bolj malo poročati. Tisto bi prav lahko pismeno poročali in bi lahko prihranili, kar je Šlo sa vožnjo in aa dnevnice.
Naše društvo Je na stališču, da je zadosti en dolar, dva in tri bolniške podpore. Zato naj se da v pravila, da se noben no-vopristopli član de more zavarovati za več kakor za en. dva ali tri dolarje. Isto naj velja sa stare Člane, da si ne morejo zvišati na več kakor tri dolarje. Vsak sklad naj se vzdržuje sa sebe, kakor je sedaj, ker to je najbolj pravilno, da v kateri sklad pla-čuješ, is tistega tudi jemlješ in v tistega plačaš, če je prekratok. To tudi vemo, da te točke ne more nihče tako predrugačiti, da bi bili vai zadovoljni, vemo pa, da bl bilo manj prerekanja po časopisih, če bi bili samo trije razredi kakor so bili pred združitveno konvencijo. Seveda bi bili prizadeti tisti, ki so prišli s združitvijo v visoka sklada, ali tistih je malo. Veliki bolniški skladi več škodujejo kakor koristijo jednoti.
Naše društvo je proti zavetišču. Namesto zavetišča naj se tisi auo vi pensijski sklad, sklad sa stare in onemogle člane. Član mora biti dvajset lot v jednoti in prekoračiti mora 60. leto. V do-tični sklad bi plačevali od treh do pet centov na mesec; dobivali bi pa ven, kolikor bi sklad zmogel, deset do petnajst dolar Jev ali morda tudi več. Razlog, da smo .proti zavetišču, je ta: Večina starih ljudi Ima kakega svojca in neradi se ločijo od njih. Do skrajne sile vsak nerad gre v tak savod. Drugo pa je dvom, če bi mi mogli kaj takega zma govati, ker zvezano je z ogromnimi stroški. Zato smo mnenja; da lažje vzdržujemo sklad stare ln onemogle člane. Seveda ne bl mogli s tistim skladom po-
Slmaaka Narodna
OsteaorlljMt.
Podporna Jednota
1MV
»*. li 9 državi
ski sklad ni toliko podvržen be- previjajo o točkah, katere se* Mnoma jih vzdrževati, samo
MUiraukee, Wle. — Cas je kratek do prihodnje konvencije in dolžnost je članov in članic, de se oglašamo s dobrimi nasveti za prihodnja pravila 8. N. P. J. Kot večletna članica 8. N. P. J. ee zanimam za organizacijo in njeno vodstvo. Zato vsako št. njenega glasila pazno prečitam Kakor ee izvidi k šestmesečnega poročila, je lahko vsakdo na jaenem, v katerih skladih je primanjkljaj. Meni se vidi najbolj pravilno, da je vsak sklad sa se. T.uti nrinoročaia. da W ee
zdijo potrebne popravila v no vih pravilih. Ne odlašati na Zad njo sejo pred konvencij^! Dajte nasvete delegatu, da bo delal v korist S. N. P. J. in njenemu članstvu. Znano je vsakemu, da konvencija stane ogromne stroške. torej pošljite delegata, ki bd vedel, kaj Več kakor samo dnevnice vzeti ter podpisati svoje i-me. Vrni vil se domov se pa Izrazi pri svojem društvu, kako se je potegoval ~ a konvenciji, da so upoštfevali navodila njegovega društva.
S sestrskim pozdravom! — Pauiine Erntenc, članica društva Venera št. 192.
Aebnrn, lil — Naše društvo št. 886 v Auburnu je na zadnji redni seji vzelo v pretres pravila ln prišlo do sledečega zaključka:
V bodoča pravila naj se ds, kje se vrši prihodnja konvencija, dan pa naj določi glavni odbor, Ker sedaj ni tega v pravilih, se nam vidi umeštao, da bo40m stvo na jasnem in se bo vedelo pripraviti.
Glavni odbor naj se voli na konvenciji in ne veš s splošnim glasovanjem vsaka itiri leta. Nobeden glavnih odbornikov ne more poslovati več kakor dva termina, to je sa dobo osem let Ko je bil vsak tak bivil glavni odbornik odsoten pd službe en termin, to je itiri leta, potem pa naj spet lahko kandidira. Naše društvo je mnenja, da se ns konvenciji lahko Izvolijo boli sposobni možje v glavni odbor, ker se oeebno vidijo in ae kolikor toliko epoznajo njih zmožnosti S splošnim glasovanjem je i* vse drugo. Lahko ee pripeti,, da izvolimo v glavni odbor nes |*< sobne člane. V slučaju smrti, <* stopa, ali drugega vzroka, aa stopi drugi, kateri je dobil nsj-več glasov sa njim.
Nobena Inlcijativa naj se ne sprejme šest meeeeev po konvenciji in eno leto pred konvencij« Prišli smo do tega zaključka Iz želj«, da ee obvarujemo napo
GLAVNI STAN i niTSI 80 LAWNDALK A VB* CHICAGO, ILUNOIfr. Izvrševalni odbor: ' v UPRAVNI ODSEKi Prsisidalk Vlacont Calakar; podpredardnik Andr.e Vldrtck, R. r. D. T. Boi 101. Juhnatu*n. P«.; gl tajnik Mattkoo Turki tajnik bataiškss* oddolka Blaa Novak; si. bkgajalk Jaka Vugrkk; urodnik glasila JoAo Zavortalk, npravttolj slsaila Filip Godlna.
POROTNI ODSEK i , MarUa Žolosnlkar, prodoodnlk, Bob 17*. Bnrkortoa. Okla j friMM A. Tauokar,, tUT B. RMgovajr Ava.. CMssg«. |||.; Joka KrUaiaašM, 111 ti Ba« ninftaa Ava* Wos4 Park. Ohio; Mar; Udovlch. MSS 8. Rtdg«»sy Ava* Ckl* časa, IU.| Jaka TortolJ, Bob U. St raba no, Pa.
BOLNIŠKI OD8RK: « v Blaa Novak, prodoodnlk, M57-5I 8. Lseadslo Ave*
Ch tasta, 111. Jasah Aaihrofclt, Bok IU, Moon Run, Pa. Jooapk Barka, RFD. I, Baa 114. W«at Novtea. Pa. Anton šolar, Bo* 104, Graas Kana, sa )«|onp«i Prask Klan. Bob SfS. Cblakolm. Mina., as ser. asa.
Joka Golob, Bob 144, Rask<8prtaga, Wjo.
Nadzorni odbor:
Pasi Bor str, prodaodnik, S4S W»IWw Bt., Okka*o, lll.i Klrkard J. 8a* vrrtalk. R. Na. 1, Hlaadala, IIL| Frank Zaje, MSI W. Ntk 84* Ctlcaso, IU.
Združitveni odbor:
Prodaadalkt Frank Aloi, Ilt4 8«. Craaford Ava.. Cklensa. III.s Joika Oroa, MSI W. SStk St* Cklcago, III. t Joka Ollp, I41S Bo. CUftae Park Ava* Ckkage, III.
VRROVN1 ZDRAVNIK: Dr. F. J. Kora, «111 8L Clair Ava* dovolaad,
OSREDNJE OKROŽJE: VZHODNO OKROtJBi SAPADNO OKROŽJE:
podpirali bi jih s primerno vsoto, približno $15 na mesec, kakor bi pač odbpr to uredil. O tem bo kajpada treba ie dosti razmotrlvanja in priporočamo konvenciji, da o tem debatira in kaj ukrene.
" Jednota'naj plača še sa naprej zdravniško preiskavo za no-vopristople člane.
Društveni imenik naj se pri ob£l samo Štirikrat v letu v glasilu Jednote. Kakor sedaj, vsa-me prevel prostora, ko je vsaki mesec enkrat v glasilu. Tisti prostor naj se porsbi sa bolj koristno čtlvo.
"Mladinski Ust" naj Izhaja te-densko v prilogi Prosvete. To vsled tega, da bo večje zanimanje za list ia za Jednoto. S tem jih bomo lašje pridržali v jednoti, ko dorastejo.
Bolniška podpora naj se plačuje kakor do sedaj, te-Je prve tri dni se ne plača.
Dijaški sklad naj se opusti In i>oveča sklad izrednih podpor. Zadnji čas prihaja dosti prošenj za podporo od društev. Da ne bo toliko prošenj, naj se sklad ojadl.
Glavnim uradnikom naj se plača zniža sa deset praeentov. Zato smo, ker ee tudi splošno po deželi manj seatužl kot pred leti. In na konvenciji naj dobijo samo polovične dnevnice, zato ker dobivajo zraven Še redno plačo.
Provizorična pravila naj se pošljejo društvom Šest meeeeev pred konvencijo. Na U način bodo Imela društva več časa ras-motri vat i, sa katere točke eo in za katere so proti.
Vsaka iniciativa se naj priobči le enkrat ali dvakrat na me-ik*. Xm ee vidi brez potrebno
POZOR! — Karoapoadonca b glavnim! odborniki, ki delajo v glsvasai •rada, ae vrli takola: ' ,
VBA PISMA, ki so nanašajo ns poalo ti »rodoodatka ss maslo vsi Prod-•rtlulMvo B. N. P. J* MS74I So. Lsandnlo Avo* Cklensa, lil.
V8B ZADEV K BOLNlftKR PODPORE ZE NASLOVKl Bolniško letal' štvo B. M. P. J* MIT4I Bo. Uwndals Ava* Chlesaa, III.
DKNARNB POdlUATVB IN UTVARI, ki se Ušaja rfl. Isvrievalaeta odbora la jodaoto voMo so aaslovoi Talslštvo 8. N. P. J* IS574I So. Lava-dalo Ave* rkleago, III.
V8R ZADEVE V ZVEZI Z 11LAGAjNlAKlMI IK>8LI sa pešlljaja aa naalovi BlagalnUtva 8. N. jPt i* IM7-5I Sa. Law»da!e Ava* Ckkac«. III.
Vas »rltolko gMo poalovanja v gl. lavršovalaeBi odbor« so naj paMjaja 1'aul Borgorlv, prodaodnlkn asdsorsoga odlnira, čigar naslov |e agaraj.
Val prlalvl aa gl. parata! odaok ss naj poitljajo aa naslovi Martin talas-nikar, Bo« ITI, BarUrton, Oblo.
Vsi dopial Hi dragi spisi, naaaaslla, aglaal, naročnina la splak vso kar Jo v svosl s glaallam JadaMo, aaj sa pašlljs ns naslavi "PROBVETA", S6S7-M Sa. Lotradala Ava* Cklcaga, III.
nje is poamrtnine. Do tega smo prišli, ker se je že večkrat pripetilo, da kjer je bil umrli na hrani ln stanovanju, niso nič dobili, kar je ostal dolžan. V vsakem takem slučaju bo moral imeti dotlčnl priče, da je v resniel u-mrli bil toliko dolžan na hrani in stanovanju. Društva so napro-Šona, da razmotrl vajo te točk« in če se Jim vidijo umestne, da jih «1n, '	, *
p Za društva št. 385. — R. Pre-lec, zapisnikar.
Tudi bi pri|K»nk-ala. vpeljala IS ia »Metna zavarovalnine. S tem bomo pridržali našo mladino v svoji organizaci-
bi se pri BBiš fMfi a ruk Hbžbj peeebej. Dot.čm
- tim&jSjt • JflLii - > JkL a. Oik
mlatili praane alame, ka kor smo jo s sad njim i iniciativami.
Bolniški odsek naj odpade In v alučaju potrebe Imenuje glav
priobčevatl vsaki teden, ko vzame preveč prostora.
Združevalni odbor naj ae opusti. V alučaju potrebe naj ga nadomešča glavni odbor.
Društveni odbor naj ae voli mesece junija, prevzame pa urade 1. julija. Ml smo mnenja, da msoeca junija se lažje vaak udeleži seje kakor v decembru. To
pe zato. ker je ponekod huda zi-trebnib stroškov ter da ne boevolma In so člani po več milj oddaljeni in ee vel takim udeležiti seje. Na U več slučajih bile
ai
bi v ■Svoliti ker bl se v«č članov uddoHlo aeje.
naj se^ačaU hrana ia ftaaeva-
Jordanvllle, N. Y. — Ko je vaakemu prosto, da pove svoje mnenje ss bodoča pravila, podam tudi Jas svoje mnenje.
Zakaj nima mladina, da bi lahko čita I a vsaki dan? Slovenake-g ene sna brat. Dobro bl bilo, da bl v Prosvetl vsaki dan prišlo kake pol pole papirja v anglešči. ni. Jaz imam dva, k( ne vests čisto nič, kaj j? naša jodnote. Viden Je dober za vstop, mislim, da tudi drugi.
Po mojem mnenju samo dva bolniška sklada zadostujeta. Vsi bratje Imamo enako velika čre-va, večinoma smo vsi (fclavol ia trpini. Ne tdrej gledati na Usto: Ce voč dobim, več pUčsm. Vsak ima seveda svoje muha, a eta-vim, da ae bo organizacija vzlic temu lepo razvijala. ,
Naredili naj bl. da vaak član Jednote, ko prekorači petinšestdeseto leto, je prost vsakega plačevanja. Ustanovil naj bl se sklad, da bo vsak član plačeval po deset ali petnajst centov pri aee«mentu. Prav rad Jih plačujem, dokler morem delati, ln Iz tega sklada bi potem starčki dobivali vsaki mesec podporo, U>* liko, da bi se vsak lahko praži v-IJal Um, kjer mu najbolj dopa-de. Zavetišč« nI za naa. Zdelo bi ae, da bi dali v zapor svojega brata.
Oprezni moramo pa tudi biti. Agent je lovijo mladeniče, kjer le morejo. Moj fant Je šel prod me-sooem na nedeljo k nekomu In prinesel Je domov celo kopico papirjev od nekake savsrovaln« družin Ker so povsod na iireši ti agent je, ki delajo samo za denar In svoj žep, je umevne, da je dosti nevednih IJudj tudi sprijenih. Dajo se čeetokrat zavarovati, mislijo, da ao dobro zadeli, 1-majo pa le zgubo pri takem prir vat nem podjetju. Društva bi se morala vse bolj za stvsr zanimati In začela delati pro|»garido za B. N. P. J., kar bo le v korisj rojakom in društvom. Aglt4*ijo bomo morali uvrsti, če ne prej pa pozneje. Naii sinov! ne ImnIo plačevali za naa Uko kot smo ml zanje. Ignar ftalgsj.
Weet Park. Cleveland, Oble.-Ko se čedalje bolj bli|emo konji, se tudi člani vedno MJ
zanimajo za bodoča pravlU. Tako u|>am, da bo Imel odbor za sestavo pravil precej olajšavo In dobrih nasvetov.
Bolniški ras rod i izmed vsega delsjo še največ preglavic. Bilo Je ž« dosti dobrih nasvetov, to-roj mislim, da pl treba, da bl še jas tratil proetor s njimi.
Strinjam s« popolnoma i dopisom Is Ročk Bpringaa od br. Batlča, Proč z razredoma po |4 ln 95., drugI p« naj ostanejo ln se vzdržujejo vsak zase. Jas ne vidim brstntvs, Če prisilimo II-sUga, ki Je zavarovan sa $1, da plačuje primanjkljaj sa druge.
Nekateri predlagajo, da prida v zapisnik vsak tfstl, ki predlaga. Nisem proti, aH meni se vidi to majhnega pomena. Konvencija se pa lahko ssvleče, da naa bo sUla par tisoč več. NekaUri bl > vedno radi govorili, tako da tisti, ki ims mogoče boljše ideje, ne prid« do besede, da bl kaj nredUgsl, ker ga drugI prehlU, Ce bo pe vsak, ki kaj pradlaga,, v zspisniku, poUm ae bo hoUl' nihče saosUti; vsak bo hotel priti v zapisnik Že saradl svojega društva, da mu ne bo očIUlo, da je šel aamo poalušat.
Konvencije naj bi ae sa naprej vršile v Chicagu, to Ja v lastaem domu. Dnevniee in vozne stroške naj bl pa društva sama plaševa-la. S Um bi veliko prihranili. NekaUra društva se n«' ozirajo, koliko sUne delegat, ki ga pošljejo na konvencijo, posebno iz daljnih krajev. S Um bl se gotovo šUvilo delegatov zmanjšalo, ker sedaj jih je Uko pol MPB* več. Konvencija bi se izvršila ravnoUko, le bolj hitro.
De bomo tudi v bodoče napredovali, je treba, da spravimo vso našo mladino pod okrilje Jednote, Zato bl priporočal, da bi se Izplavala m kaks nagrada vaem tistim, ki dovršijo 18. lelo In ae zavežejo osUtl člani naše Jadno-t«. Veliko naših otrok, ki so sa-varovanl drugod, ko dovršijo svoje oeernnajsto ali dvajeeto leto, i« dobijo nekaj nase}, kakor je na primer pri MetronollUn zavarovalni družbi In drugod. Ko hTae pri naa kaj stičnega vpeljalo, upam, da N lepo ue|wvalo.
Zopet vidim iz doptaov, naj bl ae glasilo tiskalo I udi v hrva- • ikem in poljskem jezika. Dobro b! bilo. eJ! U le za kratek čas. Is starega kraja ae nam nI nadejati, de bl nas nadomeeiflJ, pač pe ae nadejamo, da bo naše mladina savseU naša i ■ • I a ! '.tlit n <|i* eet ali parimo dvajset let bo ura-dovanje gotovo več angleško kot akrvensko. Zato bl bilo boljše, da bi ee vsaj ena priloga v tedeneki ' izdaji Uakala angleško ter bl aa na U način otroci seznanili z delovna jem naše Jed note. — Jeie Janež!*, član društva št. 887.
(Dalje aa 8, straai.) / J
..kakJ i ■I
GLASILO SLOVENSIS NAtODNB PODPOBNB JEDMOTB
LASTNINA HLOVKHSKE NARODNE PODPOKNB JEONOTE
One oglasov po dogovoru. Rokopisi m m vračajo.
šila dobro problem, ki je bil njena naloga v prvem četrt-stoletju njenega obstanka, kajti dokončali bodo njeno delo in nalogo kasnejši rodovi
Naročnin« Zedinj«n« drtavo (isvm Chkaro) 9*M aa Uu tn %\M m tri »«MM( CUca*> ia (km ItJO aa talo, fSJS ae pol
■PM
t
poli
teta. flJ* m tri tn—c«; in sa iaoaamUvo IMi;
N«»lovaa vaCkar ima •tik » IMm
^PROSVETA"
W7 il So. LairMaU Avmii«, Urica**. I
; STHE ENLIGHTENMENTn
Organ of Um Slevaak National B*n«flt Societf.

rnir National Bcaaflt
RNMf,
Advvrtiain* ralnp en egrsomont.
r ■
Chleago)
SaSscripUoa: TJaitsd Statas <axc4pt CMtago) and fsar; Chirar> fdAO, and forstga eountriea $8.00 par r«ar.
MKM1
UNION LASEL APPUEO FOR
Datum v oh Upa ju n. pr. (April JS-ltM) poleg vašega
da v»m |e a Um dnevom potekla narotaiaa. Poaovtto jo praveCasao ga ss vasi ae uetavUiet. ■
ZAKAJ NEKATERE BRATSKE PODPORNE ORGA-NIZACIJE NAPREDUJEJO.
_____Otroci, ki
jTče bTt&šila, t^aj"je re^ f^^ir^ teUen ičice)
tri do štirikrat višje smrtno raz-
—-
bharija Mcanfck
Pjjrvem t mesecu
4.5.
3. liteto je
nih
(Pij v f«
"Workmen's Circle" se imenujf židovska bratska podporna organizacija s sedežem v liew YorJcu, ki ima svoje podružnice razstresene po Zdrui^Jih državah. wTa bratska pbdporna organizacija je bila ustanovljena leta 1900 s tisoč pet sto člani. Zdaj šteje organizacija 86,000 članov in premoženja ima čez tri miQqpe dve sto tisoč dolarjev. Organizacija ima Delavske #ceje v raznih mestih, prek sto svojih šol, svoj list, prireja predavanja za od-raščene in ima svoje knjižnice. Ima svoje pevske zbore, svoje godbe,v Catskillsu pa ima syoj sanatorij za jetične. Ta podporna organizacija priporoma svojim članom, da se organizirajo v delavskih poliUčnifc, strokovnih in gospodarskih organizacijah. Poleg ima zelo tesne stike s socialistično stranko. Organizacija obhaja letos svojo pet in dvajsetletnico in na hji nastopi E. V. Debs kot glavni go-
/vornik.^'. f v- - f * ' .. ~ . & -j vr r Ime samo pove, da je ta podporna organizacija delavska. To se pravi, da so v nji delavci, farmarji, mali trgovci, obrtniki in izšolani ljudje. V nji pa gotovo niso židovski miljonarji f Nak, teh ni V nji. Ogromno večino pa tvorijo delavci, kot pri Slovenski narodni podporni jednoti.
Organizacija je napredovala in pustila daleč za sabo druge židovske bratske podporne organizacije splošnega enačaja. • Kratek izčrpek iz njene zgodovin^ nam pove, Zakaj je napredovala. Imela je svoje idejale, svoja na-tčela, ki jih ju skuaalu vcepiti v »i'c* onih, ki so se organi* zlrali pod njenim otyiljem.	,... $$;*'"H
V koliko je to izvršila, pa pripovedujejo njene številne naprave, i . » ' v?i, pi ' ; * :	'/i/
Židovski delavci niso pristopali v to bratsko podporno organizacijo zaradi bolniške podpore ali posmrtnine. Kajti to bi lahko dobili v vsaki dritei židovski bratski podporni organizaciji. Privlačno siltrza židovske delavce so imele njene ideje in njena načelu. *
Slovenska narodna podporna' jednota ima svoje ideje in načela. Tudi ena uči in priporoča slovenskim—sploh jugoslovanskim—delavcem, da.se organizirajo v delavskih političnih, strokovnih in gospodarskih organizacijah. Uči socializem kot gospodarski sistem, ki nadomesti v bodočnosti kapitalizem, spoznaMnje življenja in resnico, da v naravi ni nič čeznaravnega. Člani S. N. P, J. se v mnogih krajih postavili samostojhe delavske domove ali pa v družbi drugih društev. Zasnovale so se delavske zadruge in slovenski delavci so danes med domačim ameriškim delavstvom poznani kot nkpredni ljudje, ki delajo sa napredek vse človeške družbe. Osnovale so knjižnice, pevska društva, godbe itd. Lahko se reče, da je bilo prav malo kulturnih ustanov med ameriškimi Slovenci, dokler ni bila ustanovljena Slovenska narodna podporrfa jedno-ta, dasiravno so se Slovenci že dva desetletja pred njeno ustanovitvijo prav močno selili vJAjneriko.
Jednota ima svoj list. Priporočala je vedno svojim članom, da mislijo sami in si qe dajo od nikogar kaj su-gestirati. Kar je dobrega, naj spfrejmejo, ko so po preudarnem in treznem razmišljanju prišli do prepričanja, da je dobro. Slabo naj pa zavržejo, ako so prepričani, da je slabo.
Slovenska narodna podporna jednota je svobodomiselna. Ona nikomur ne vsiljuje prepričanj, ampak samo uči. In v dvajsetih letih je izvršila ogromno dela Pomnožila je svoje članstvo v obeh oddelkih nad pet ih petdeset tisoč, njeno premoženje znaša nad dva miljona dve sto tisoč dolarjev, ima svoje poslopje, svojo tiskarno, svoj dnevnik in svoj mladinski list.
In če danes kdo vpraša, kaj je Slovenska narodna podporna jednota naredila konstruktivnega, ni treba drugega kot pokazati na njeno zgodovino, njene ustanove, zavednost slovenskega delovnega ljudstva v Ameriki, n* njeno aktivnost v preteklosti pri poduku slovenskega delovnega ljudstva in dotični se bo lahko prepričal, da Sloven-I bolgarski narod toliko kriv sa ska narodna podporna jednota ni bila mrtvo rojeno dete I ^J^Obt IC^L
Seveda ni Slovenska narodna podporna jednota do-; Mgareke kmetsko vlado, je u-konoala še svojega dela, niti ni dosegla svojih ciljev. Da^« *»P«ia
pa bo Slovenska narodna podporna jednota v bodočnosti V^lnikS tLi. I^JT^li 4- ^ ^ Md.lj.v.l. ,.vojlm delom v korUtMom^Tm «2?' sism*s«* ^mt«*
AaJŠatL.
L ; Leta 1921 je zmagala pri vo litvah na Bolgarskem "Zemlje delska stranka". Pod vodstvom Stambolijskega je takrat prevzela upravo in vodstvo države. Čeravno vsled vojne popolnoma ob-ubolan kmetski narod, je pod vodstvom kmetske stranke vstal k novemu življenju. Narod je postal sam svoj gospodar. Ta vlada, ki je predstsvljala suvereno ljudsko voljo, ni bila po volji gospodi in komunistom. Kader gospode so tvorili brezposelni oficirji, duša njih ps je bil brezposelni kralj Boris, jftambo-lljski je napravil zakonski načrt, po katerem je nameraval preizkusiti komunistične teorije v praksi. S tem je hotel doseči, da komunisti dokažejo, ali je njihov nauk Izvedljiv ln življenja sposoben. Zakon se ni sprovedel, ker je Stambolijski preje padel. Gosposka se je tajno pripravljala za zavratn! napad na kmetsko vlado in napravila je načrt, da s krvjo vzame narodu svobodo. Zakaj je psdel Stambolijski in z njim 20,000 kmetov in zakaj traja morija kmetsklh voditeljev še danes? Stambolijski je bil borec kmetske ideje. Njegova rdeča politična črta je bila, da je narod absoluten gospodar države, ker pa je narod kmetski, mora biti tudi država kmetika. Ustvaijal jc veljavo kmetekega naroda, moč dežele in vasi. Ker je ves narod zahteval trsjen mir* je bila tudi njegova politika, politika miru. Gospoda, navajena od nekdaj zapovedovati kmetskte-mu narodu, ni spremenila svojega naziranja, ampak je mrzlla vse, ki so pošteno služili svoji zemlji. Prenizkotno, preponiže-valno se jI je zdelo, da bi aaa||(j van kmet, tisočletni suženj imel oblast in državo v svojih rokah, da bi bil sam svoj gospodar. Qb žetvi 1. 1928 se je vzdignila ona sofijska gospoda, ki je bila nevajena živeti samo od Žuljev drugih in planila na neoborože-ne, mirne kmete ter jih t Voditelji vred na strahovit način poklala. Ničvredneži pa so s% polastil oblasti. Od tedaj davi in mo«i gospoda vse, kar se Soče slepe podvreči tem temijiip nazadnj% kom. Kmetje, ogorčeni nad p<jt četjem te trhle gospode, so se zir čeli upirati in v samoobrambi zahtevajo svoje človečansk£ prs£ viee. Tolika je muka tefea naroda, da gre rajše v smrt, kot v zo-petno sušnost.
Kmetsko gibanje ni razredni boj, ampak je boj za človeške pravice celega naroda. Saj kmečko ljudstvo tvori skoro celoten narc< države. To gibanje se da ovirati, nikdar pa ne ustaviti.
Bolgarska kmeteka vlada je bila* pravična. vsem stanovom. Zahtevala je samo eno, vsakdo naj ae preživlja od lastnega dela. Inteligent naj posveti svoje zns» nje svojemu narodu in z delom zase in sa narod naj sluši celoti. Osobito pašnjo pa je posvečala blagostanju širokih mas po znani istini, da samo oni narod kulturno napreduje, ki je neodvisen od najtežjih materijalnlh skrbi. Is tega sledi, da borba kmetake stranke ni resredna, ampak splošna, narodna. Vsa notrsnja politika kmetske vlade se je Is-rašala v tem, da je njen glavni namen: vsak državljan mors vršiti dolžnost dela zase in sa vsa.
trajnega miru. 2e med svetovno
kalvarijo kmetskegs bolgarske-gs naroda se raduje nova in sta-rodobna aristokracija vseh onih držav, v katerih ima še oblast v svojih rokah.
Pod pretvezo komunizma in boljševiške nevarnosti se vara svet ip kolje kmetski narod, ki ne išče drugega, kot svoje naravne čloVečanske pravice. Borba bolgarskega naroda ni osamljena. za bolgarskim kmetom vstaja kmetska demokracija cele Evrope ter pojde svojim potom do končne popolne zmage. — "Kmetijski list". 17 rnmmm^M
VzMi smrti y teflRstva
Federalni Children's Bureau je ravnokar izdal obširno študijo o detinski mortaliteti, ki se naslanja na proučevanje 28,000 detet V* osmih ameriških mestih tekom prvega leta njihovega življenja oziroma do onega dela prvega leta, dokler so Ti vela. To poročilo, ki naj tvori podlago za nadaljno prizadevanje, da se zniža mortaliteta ameriških detet, se smatra za eno izmed najvažnejših, ki jih je Children's Bureau dosedaj izdaj. Omenja se v istem, da najnovejši podatki kažejo, da v Združenih državah u-mira vsako leto 187,000 otrok pod enim letom starosti. 98,000 teh smrti nastopa v prvem mesecu življenju.
Iz študije se dajejo sklepati sledeča poglavitna dejstva:
1. Vzroki, ki izvirajo iz razmer pred rojstvom ali ob porodu, so prvi na vrsti in so odgovorni za dobro tretjino vseh smrti pod enim letom; natančno razmerji® smrti iz teh vzrokov je znašalo 36.1 odsto. Želodčne ali črevesne bolezni so povzročile 32.4 izmed vsakih 100 smrti, bolezni sopil 19.6, epidemične in druge nalezljive bolezni 7.1.
t. Mortaliteta pojema postopno odineseca do meseca tekom prvegs leta življenja, tako da iz-všakih 100 otrok jih umre v
mm fflkJLuizB
9.8 In v dvanajstem
Lotni čas vpliva na morta-d i/ detinstvu. Mesec avgust največje razmerje /Vsled želodčnih in čreves Radi^ bolezni sopil 0 je bilo največ smrti rja in najmanj v avgu stu. Radi nalezljivih bolezni jih je malo več umrlo v kasni zimi in v rani spomladi.
4;) MortalitetaTje bila najnižja za deteta, rojena v avgustu, in najvišja za ona, rojena v juniju.
5.	Razmerje smrti pned deteti moškega spola je bilo za četrtino višje kot onimi ženskega spola. To dejstvo se daje razlagati le s tem, da obetoja neka razlika v šivljenski sili med obema spoloma lh da ta razlika je na Škodo moških.	■
6.	Fizično stanje mater tudi veliko vpliva na mortaliteto detet. Našlo se je na primer, da 0-troci matere, ki so umrle tekom enega leta po porodu, eo imeli štirikrat večje razmerje smrti tz vseh vzrokov kot oni, katerih matere so živele. Mala skupina pregledanih otrok, katerih matere so imele tuberkulozo, je pokazala jako visoko mortaliteto. Visoko razmerje smrti se je našlo tudi med deteti, katerih matere eo trpele na krčih.
7.	Prvorojenci imajo malo višjo mortaliteto kot drugorojenci Izvzemši prvorojence pa, morta-
Zunanja politika je bila izra% lit^U i^ate zaporedoma s nadalj
nimi porodi; ta povišek pa je v
vojno je Stambolijaki rekel cal\ prvi vrsti v zvezi z rastočimi go-
ju Ferdinandu v obraz: Ako na-poveš vojno ententi na strani centralnih veleeil, ee bo tvoja glava kotalila po sofijskih ca h. Vsled tega je bil Sta m bo-lijaki obeojen na smrt. Ker se je pa vsled te obsodbe uprla cela sofijska posadka, je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Namen kmečkb Bolgarije je. ds ustvari skupno državo s Jugoslavijo. v kateri bi vladal trajni red, mir ln blagostanje
Is vsega torej vidimo, da je
spodarskimi težavami
1 Starost matere ni imela ai-kakega jasnega vpliva na mortaliteto otrok, razun kar se tiče pr. vorojrocev. Med temi je bilo razmerje smrti nekoliko večje, ako je mati bila stara manj kot 20 let ali več od 40.
9.	Mortaliteta je bila največja sa deteta, rojena v kratkih presledkih po prejšnjih porodih (približno v presledku enega leta) in najnižja, ako je med enim porodom in drugim minulo štiri ali več let.
10.	Razmerje smrti sa prezgodaj rojene otroke je bilo šestkrat večje kot sa otroke, rojene pra-točaano.
11.	Mortaliteta is vseh vzro-
merje kot oni. ki so bili izključno dojeni na materinih prsih. U-metno prehranjevanje v ranih mesecih je bilo posebno nevarno. Deloma dojeni otroci so imeli večjo mortaliteto od onih, ki so dobivali vso hrano iz materinih prs, ali nižjo od onih, ki so biU le umetno dojeni.
18. Ako porazdelimo pregledane otroke po plemenu in po narodnosti mater, najdemo, da so najnižjo mortaliteto imela židovska deteta. Zaporedno višjo mortaliteto so imela deteta tukaj rojenih belokožnih mater, potem nemških, italijanskih, čr-nopoltnih, poljskih, francoskih, kanadskih in portugalskih mater. Razmerje sega od ,58.5 do 200.8. To pomenja, da izmed vsakih tisoč židovskih otr6k pod e-nim letom jih je umrlo čez 58, a izmed tolikih otrok portugalskih mater nič manj od 200.
14. Prenapolnjena stanovanja, zaposlenost matere izven hiše in slabi zaslužek očeta so bili drugi važni vzroki, ki vplivajo na mortaliteto otrok. Brez ozira na vse druge vzroke.se je iznašlo, da čim manj oče' zasluži, tem frečja je mortaliteta otrok.—F. L. I. 8.
JAVNA GOVORNICA
Collinwood, Ohio. — Slabe razmere so tu za delavca. Vozniki na uličnih železnicah so imeli tu Že leto dni pogajanja z delodajalci. Delavci so zahtevali dvanajst centov več plače na uro. Tukajšnje sodišče je sicer stalo na strani delavcev, toda kompanija si zna pomagati. Ce ne gre tako, mora pa onako, samo da premaga delavce. Dala je razsodbo višjemu sodišči} in zmagala na celi črti. Kompanijo je stalo nekaj grošev, da ima sedaj prosto roko in nima nič več 0-praviti z unijo. Sedaj je odprta delšvnica, organizirani delavci pa nimajo nikake pravice za boj proti kompaniji. Pa zakaj tako? Zato ker niso delavci danes politično organizirani. Oni mislijo, saj smo v uniji'.
To ni dovolj. Organiziran mora biti delavec strokovno in politično in čfcati mora dobre in zdrave časopise ter knjige. Kakor vidim tu Amerikance, oni samo gledajo, kake so slike in kako so metali žogo ter kateri čampjon je dobil. To ni samo med Amerikanci, napaka se pričenja vrinjevati tudi med Slovence, ki se bavijo s tem posebno ob nedeljah.
S podpiranjem takega čtiva delavci podpirajo svoje najhujše nasprotnike, ki jim danes jemljejo pravico do organiziranja. Ce jim prinesem časopis ali kako znanstveno knjigo, pa me grobo zavrnejo.
Res slabi so časi, kar nevedni delavci devajo na kompanijo, da je ona kriva. Jaz sem pa drugega mnenja. Najprvo se je treba organizirati politično, strokovno in gospodarsko, potem bodo neusmiljeni krvosesi drugače mislili.
Pri New York Central železni ci ni nič boljše. Sedaj, ko so od slovili delavce za nedoločen Čaa, moramo pa drugi toliko več dela opraviti. Kompanija ima ravno-tako vse narejeno.
Vem, da je dosti rojakov, ki niso Še Člani pri največji in najboljši naši organizaciji S. N. P. J. Zato rojaki ne smete odlašati, ker ne veste ne dneva ne ure, kdaj vas Čaka nesreča ali smrt Zato pristopite k pravični in naj-točnejši organizaciji. Slovenski narodni podporni jednoti. Ona i-ma pet razredov posmrtnine in štiri bolniške razrede. Za poškodb«' plačuje lepp odškodnino. 8.1 N. P. J. ima svojo tiskarno Ibi najboljši slovenski dnevnik v Ameriki kakor tudi Mladinski list ter poučne knjige. Veliko je h<> rojakov, ki nimajo dobrega čtiva na svojem stanovanju, zato rojaki, ne prezirajte avojege lastnega glasila in se naročite na dnevnik Prosveto. Gotovo vam ne bo žal.
Bratski pozdravi — Anton Mravlje.
Madlaoo. in. — Sestre društva "Gorske vile" št. 809 Slovanske narodne podporne jednote t Ms-dieonu, III.. so priredile zabavo s predstavo dne 2. maja. katera se je za vršila z Izvrstnim uspehom. Prisrčna hvala vsem bratom in seetram, ki eo se potrudili na predstavo "Graničare". katera je bila imenitno vprizor jena. ttr-
"Flyiag
in -Jezuao
va
Dne 16. maje je bila v Louis-villu, Ky., konjska dirka, kateri prisostvovalo 80,000 oseb Dne 17. maja je bila v papeški stolnici v Rimu pompozna sred-njeveška komedija, katero je gledalo 40,000 oseb.
Dva oddaljena kraja, dva do-godka, ki nimata nič skupnega, toda namen je bil tu in tam eden in isti: business! Vv--
Dirka, y kateri je zmagal črn žrebec "Flying Ebony'\ je pri-nesla prirediteljem in stavačem milijone dolarjev, stoprocentno občinstvo se je pa zopet enkrat pošteno nanorelo. Mošnjato občinstvo namreč, kajti delavci nimajo časa niti denarja za šport te vrste.
Komedija v Rimu pa prinese vatikanskemu "revežu" nove mi-lijone iz Francije, kateri je dal novo svetnico v umrli osebi "Jezusove rožice", nune Terezije Martin. Papež je diplomat, v Franciji zadnje čase grdo pokajo stebri svete cerkve. Da jih malo podpre, je hladnim Francozom podkuril z novo svetnico in francoske katoličanke taksiral z novimi milijoni frankov. Te vrste srednjeveški pompi so tudi dobra propaganda med nemisle-čimi ljudmi.
♦ * *
Nekaj dobrega., Razstava Meštrovičevih del v Čikaškem Art institutu je zadnje tedne privabila stotine Hrvatov v ta tempel umetnosti. Ljudje, ki se niso prej nikoli brigali za to stavbo in sploh niso vedeli, da obstoji, so jo zdaj prvič obiskali. Marsikateri jo obišče tudi potem, ko izginejo Meštrovičevi kipi iz nje.
' '	t • •	v/,'.
"2arkomet" služi za šolske
\ nalogel '
Cenjeni Zarkomet! Naš collin-woodski pesnik pravi, da ima vse dopise v Prosveti in prispevke v ^arkometu, ki se tičejo njega, prestavljene v angleščino. Verjamem ! Saj so tudi vredni I Njegovih živalskih 4'alegorij" se naravno ne izplača prevajati. —
Brikjard bulevard, Col)hiwood, 0hl°- „ , #
Ne volite aaaprotnlkov!
Dragi 2arkomet! Na zadnji konvenciji S. N. P. J. je bil delegat od nekega društva iz Collin-wooda, ki je vsak dan samo zijala prodajal po devet dolarjev. Razume se, da špiritist ne more delati za dobrobit S. N. P. J. Bratje, skrbite, da izvolite dobre delegate za prihodnjo konvencijo. — Spokornica, Collinwood, O.
Mnssolinka pojde aa fronto. Mussolinl je izjavil, da v bodoči vojni bo Italija mobilizirala tudi žene. Mar smatra Mussolinl, da so Italijanke kaj boljše kot so bili Italijani v zadnji vojni?
Izjava je dokaz, da je Mussi-Uni resnično bolan.
* e e
Deveta dežela je odkrita. Amerika terja devet dežel, naj plačajo vojne dolgove. Deveta dežela v tem slučaju je Jugoslsvi-
ja!
. Surel Le po njih! Naj plačajo! e e e
de tri meeece jlk bo glave bolela.
Kutarski list se zanima za konvencijo S. N. P. i. Boji se. ds ne bodo "pravi" delegatje izvoljeni. In če ne bo večina "pravih", tedaj ne bodo volitve "prave" Očitno je, da v glavah ku-
tarskih meglen jakov ni vse prav. • • *
Dogodek št. 7«. (Spev slovenskega vojakš iz
1916-1018.) Birič na boben ropota: Naprej kanonska peša! Kaplan v cerkvi cepeta: Za vero, dom,
ceearjal
Katoliški sem fant še mlsd , r se v klavnico dal odpeljst. Minilo nekaj let Kaplaa je klel: Hudičev svet! • Bil naš je fsnt ves vnet a zdaj je boljševik proklet S pok orni k iz svetovne vojne, Colo.
K. T. B.
vaškim in slovenskim aaeelni-kom se zahvaljujemo, ki eo na« poaetili v velikem številu.
Živeli v slogi vsi t To je iel js sestra "Gorske vile" št 809 8. N. P. i. — Rožena Laekarr. predsednica, Mflka Psesvee, taj-


Ofkijdii
S. N. P. J.
1.	Trimesečna seja, ki se je vršila dne 27. in 28. aprila 1l„ je sklenila, da izredni aseoment v tridolarskera skladu, ki je $1 na mesec na vsakega člana, ostane take do preklica. Člani, ki so zavarovani za tri dolarji dnevne bolniške podpore, torej plačujejo še nadalje po $1 izredne nakla de na mesec, dokler se ne nabere dovolj rezerve v tem skladu.
2.	Člani, ki so zavarovani za $4 bolniške podpore na dan. plačujejo po $2 izredne naklade na mesec. To se prične meseca junija ter oetane v veljavi do preklica ali tako dolgo, dokler bo v tem skladu nabrana predpisana vsota kot rezerva.
8. Glede petdolarskega sklada oetane v veljavi sklep, ki ga je sprejel glavni odbor na letni seji meseca januarja t 1.. to je, da člani, ki so zavarovani za $5 bolniške podpore na dan, plaču jejo izredni aeesment kot sledi: Za mesec februar in marc po $6 izredne naklade na mesec; ze mesec april plačajo ti člani $25 izredne naklade, potem pa vsaki mesec $5 več, kar znaša #QA — mesec maj, $85 za $40 za mesec julij in laao naprej.
Kot le rečeno, izredni asesment za goriomenjene sklade o-stane v veljavi dokler se ne nabere predpisana rezerva v posameznem skladu, in še le ko se to dosefte, bomo smeli preklicati izredno naklado v solventnem bolniškem skladu.
Nekateri člani se bodo gotovo zopet jezili, ko slišijo, da izredna naklada oetane in v štiridolar-skem skladu je celo zvišana. Marsikdo bo zopet napadal glavni odbor. Vemo, da izredni asesment zadene hudo, ali pomagat: ne moremo. Glavni odbor ni kriv temu, temveč članstvo samo Glavni odborniki samo izpolnjujemo svoje dolžnosti in naloge ki nam jih je dalo članstvo. —
Mattheir J. Turk,
gl. tajnik.
peč
umi

NASVETI IN POJASNILA GL. , i PREDSEDNIKA* ,
Pravica
in demokracija
S. N. P. J.
pri
Najdejo se zmeraj ljudje, k si prizadevajo oblatiti našo organizacijo ter jo prikazati v drugačni luči kot v resnici je. Nekaterim je S. N. P. J. trn v pet prav od njenega rojstva ps do danes, ker je napredna in svobo-dpmiselns ter skrajno demokratična. Nekateri jo sovražijo, ker jednota ne otira samo solz vdovam in sirotam ter pomaga članom materijalno, temveč tud poučuje in slovenski narod izobražuje. pa je članstvo postalo tako zavedno, da si zna samo u-rejevati svoje zadeve dovolj pametno in inteligentno ter si ne . pusti diktirati pri tem od nikogar, niti ne ds prilike, da bi S. N P. J. služIla komu zs osebne am biclje ln molzno kravo. In so tudi taki, ki so se prištullli v našo organizacijo ter hoteli pokazati, da več znajo in več veljajo koi; drugi člani in da je njih osebnoei; več kot orgsnizscijs in več kot pravila, ki jih je aprejelo član Htvo, ps so vsled njih samovolj noati in trmoglavoeti propadli Vsi ti elementi nam naravno ne morejo želeti nič dobrega, in pri Čakovati ne smemo, da bodo ka, dobrega o nas spregovorili sli zapisali.
Zadnje čase ee je prikazal na pozorišče tudi naš prijatelj in bivši član Planine. Tudi on je nastopil arogantno in predrzno ter je mlatil, da lahko užene kar kmalu vae v kozji rog. In ker ee je moral prepričati, da je m organizacija močna trdnjav* in de ne more z glavo skozi zid, pa zdaj bruha svojo jezo nad nam in bombardira članstvo s cirku larjl ter jih poskuša prepričati ns zsvit in nepošten način, da ee mu je zgodile strašanska krivi-ca. Prikazati hoče tudi. da glavni odbor zatrl vso demokracijo pri jednoti In da članu 1 mogoče priti do svoje pravice, kar glavni odbor drži vsakemu roko na ustih. Da to ai res. kar pripoveduje in piše Planine, ve vsak dober in zaveden član naše organizacije. Vsak ve. da pri nas kaj tak« ifa ni mogoče in mi s vesel jam in poaooom konšUtirs
mo, da je ogromna ga Članstva o tem
velika večina krajevnih društev se je tako ravnala ter Planincev cirkular zavrgla. Toda — na ža-ost — najde se zmeraj kak član tudi kako društvo, ki takim demagogom verjame, in našla eo tudi društva, ki so nasedla laninčevim spletkam. In še bolj žalostno je, da se najdejo tudi taki člani, ki uradnih vaati in pojasnil sploh'ne čitajo. To jim je menda predolgočaano in prenaporno, a iz njih pisem je razvidno, da so ravno ti elementi dostopni vsakemu obrekovalcu in da jim je umazano obrekovanj« ter prosta nizkotna žalitev gl. u radnikov jednote jako dobrodo šla in ae morajo izredno zabava-z vsem, kar jemlje ugled in dobro ime naši organizaciji.
Kako je torej s našo pravico n demokracijo?
Naše članatvo si je zapisalo v pravila, da ima vsak član ali. članica priliko si najti pravice in zadoščenja v območju ln delokrogu jednote, če misli, da se mu je krivica zgodila. V dosego fe-gs je uvedlo svojs razsodišča ali jednotine Inštance, ki so: Najprvo društvena porota, potem gl. porotni odbor in zadnje je splošno glasovanje ali pa konvencija. Splošno glasovanje in kouvenci ja imata enako moč in je vsake mu članu dano na izbfto, kateri teh inštanc ae ima predložiti njegov zadnji priziv. Ce torej kater član misli, da je prikrajšan zu kako podporo ali da se mu kako drugače krivica godi, ima svobodno pravo, da se pritoži, najprej pri svojem društvu, seveda in Če ni zadovoljen z izrekom dru štvene porote, lahko vzame pri siv na gl. porotni ^xlbor, in če tu di odlok gl. porotnega odbora n v njegovo zadoščenje, ima pre vico vzeti priziv še na splošno glasovanje vsega članstva, da o-no odloči, alt pa zahtevati, da se njegovo zadevo predloži konven ciji.
To je demokracija — demokracija v pravem pomenu besede ! Gornje besede govore to jasno in določno. )n ker se teh pravic pri nas ne krsti nobenemu članu, kl se drugače ravna po pravilih in zahtevah, ki so v zve zi z dotičnimi slučaji, je to jasen in živ dokaz da pri nas »VLADA demokracija v resnici in ne samo na papirju. Da, članstvo S. N. P. J. ima demokracijo, pa ne samo pri Iskanju zudoAčenja in pravice, ampak demokracijo v splošnem in v vseh zadevah jednote. To je demokracija večja in obširnejša, kakor jo najdete kje drugod. In kdor tega noče verjeti, naj se le gre prepričat- drugam. In če jp pošten in odkritosrčen, bo prejalislej to sam priznal in nam potrdil, da imamo prav.
In da nismo prav nič ns slabšem glede pravice, naj služi v dokaz naslednje: V naši ustavi in pravilih imamo precej dobro opisane pravice in dolžnosti članov. Določno je zapissno, kaj član sme storiti in čessr ne sme. Vemo pe, da se to, kar je zapissno v prsvilih, velikokrat krši, včasih vodoma, včasih nevedo-ma, včasih po direktni krivdi člana in čeeto tudi po indirektni ali okolščinah. Ampak vselej se je izkazalo, da smo poskušali biti pravični napram prizadetim. Poskušali nismo samo pravično soditi,/temveč smo si prizadevali, da odkrijemo najprej čisto resnico, nanašajočo se na dotič-no afero, de tako zaaladimo pravice, in da se pri tem nismo ogibali Jftla ne truda, pa če je kazalo da bo še tako velika in težka naloga. Citajmo samo podatke našega glavnega porotnega odbora, ln videli bomo, koliko sl je prizadevel ta odbor pri vsaki poaamezni zadevi, da pride do pravega zaključka. Pri takih ob* ravnavah je treba marslkakega dopisovanja, marsikake poizvedbe in preiskave. Zadevo je treba proučevati včasih, dolgo in si jo ogledstl od vseh štreni, od korenine sli spočetks pe do konce. In često je treba v obzir jemati tudi razmere In okolščine. ki so morebiti vplivale ali kaj doprinesle do slučsjs. Treba je narediti temeljito analizo cele zadava. predno je mogoče pravično soditi. In ml vidimo pri razsodnih odlokih našega gl. porotnega odbora, koliko se je isti trudil, ko je moral reševeti često take kočljive in zamotane zadeve, da bi belile glive najboljšim odvetnikom In juristom, pe največ vee to z dopisovanjem. Naš gl. porotni odbor ni vršil samo svoja dolžnosti dobro ia noprtetraaeko,
delaven l„ potrti £d£ ?0W <,<tr°it»ki
«1
n*
gre za dosego resnice in pravice. Iz odlokov glavnega porotnega odbora tudi vidimo, da ae ni vselej držal suhoparnih določb v pravilih. temveč je šel čestokrat daje in priaodll članom več kot so mu pravila jasno jamčila, kadar so tako zahtevali principi pravilnosti. In tako je ravnid in postopal tudi gl. odbor.na svojih jah itd. Vselej ee je pri nes poskušalo delati pravico nepri stransko in nesebično, in vselej smo poskušali čuvati našo dseso-tracljo dosledno in dobesedno in to brez obzira, koliko smo imeli za to več izrednega dela in, pozrt-vovanja.
Pa ti pride navihano človeče cot je Planine, pa hudobno trdi, kako strašno smo krivični) kako smo sebični ln pristranski in kako smo avtokrati£ni. Ko, bi ci bil tako pravičen ln odkMtbs fen, kakor je bil njemu gl. porotni odbor in gl. odbor, bi moral našemu članstvu povedat^ da j« baš on tisti, ki ni hotel vpoŠte-vati pravil in ss pokoriti nikomur, in ds on dels s svojimi ns-padi veliko krivico vsem. Jroje imenuje. Tudi ss Planinca so bi la naša pravila merodajna, kakor so za nae vse, in tudi .m bi se moral podati določbam pravil in sklepom gl. izvrševalnega odbora ter položiti varščino ali pa gotovino za primanjkljaj, ki ga je imel kot društven tajnik ln kot edina po pravilih odgovorna oseba. Ako hoče kdo na civilnem sodišču vzeti priziv na višje sodišče, mora položiti gotovino ali ps varščino za najmanj dvakratno vsoto, a mi smo mu bili pa toliko dobri in usmiljeni, da smo zahtevali sami aktualno vsoto ali fak-tičnl primanjkljaj. In namesto da bi on to atoril in prijavil na glavni urad vssj voljo, ds je pripravljen to storiti, je prav po pobalinsko napadel gl. porotni odbor ln gl. odbor in vsakogar ki se ni njemu podal ter je zahteval, da njegov napad priobčimo v listu. Alt je poštenemu ln količkaj pametnemu Človeku mogoče verjeti, (Ja se Planincu kri vica godi? Ali bi bilo pravično, da se članu da na razpolag^ U$t ds v njem nspsda kskor se mu poljubi ln blati na najsrdmot-nejši način gl. porotni odbor ln všepovprak, al'se itfemu nlsp&i-11 nablufatl in kateri so ostali zvesti pricipom pravičnosti ter niso mogli tsko soditi, kakor je Planine trdovratno zahteval? In če bi*se ugodilo njegovi zahtevi, ali bi to bila pravica in demokracija? Ne nikdar in nikakor ^ \
ln s ozirom na demokraoijo je treba, da povemo še to, da gl. odbor nima nič proti temu,da se Planinčeva afera priobči. Ampak mi bomo vstrsjsli pri tamj/da se priobči vse kar se tiče njegove zadeve in ne samo to, ka* Planine šeli. Mi želimo, da članstvo izve resnico, ampak izvedeti mora vso, golo resnico ln tako, ka-koršna je. Mi nimamo ničeear prikrivati. Mi nimamo spora s Planincem in se nimamo ničeaar bati. Planine kriči samo: "Mojo obtožnico na dan", ne zahteva pa, da se priobči tudi tisto, kar je proti njemu. Samo pravično in pošteno pa Je, če se kaj priobči, da se priobči vseskupaj, čela afera od početka pa do konca. Ampak ta afera Je tako dolga, da Je v havadno izdajo Prosvete ne moremo stlsčitl. Treba bo izdati za to eno posebno prilogo, to pa stane denar, in tega gl. odbor na svojo pest ns sms narediti. Ce članstvo hoče čitat! to eele kolo-bocljo, naj pod vzame Inleijatlvo in naj se pripravi ns isrsdne stroške. To Je vse ksr Js treba. Mi bomo ps potem dragevolj« priobčili vse.	-.p
cl ja la pravica t O tem se bodo Še prepričali vsi naši nssprotnlki, ln naš prijatelj Planine in oni, ki mu tako redi nastavljajo ušesa
C pomagajo ia dajejo potuho v
onah lista, kjer brez sramu In vsake meje dostojnosti obre-kuje is blati tako organizacijo, bodo pa uvideli, da se tako početje ne izplača.
AU veste, da be na SO. la 31. maj«, t. L velika izletniška otvoritev. letošnje eesoao v "Garde« Parke- na Pahekovih proatorih. aa Middis BeH Reed. Rojakom je te prostor ed prejšnjega leta dobro snah.
Ker be tam mnogo rasnevrat ae zabave ee pričakuj« velike vdeležbe. Torej pridite vsi in se ssba vejte v prosti naravi 1
(Adv.)
k v*j«m mNsveeM.	_
K8T ACCOUNT* mmtimu, namaato (•taktno kakor doaadaj. 04 1. sprti« 1M6 napraj valjajo pri Um ikMl pravila: Vtoea, katar« ss vloftijo prvega poalovnaga dna vsak«s« bodo obraaUvona • Um dnap;
vloea. kalora sa v loti Ju p« Um daavu, bodo obraaUvona s prfhs
iscese t: jv
Tonv Ras por ali Raspor, rojen U. maja 1900 v vasi Klana, pošta Klana Istrija. Primorje. Preje stanujoč v Grant Town, W. Va. Meseca septembra 1924 je Odšel proč is Grant Towna, neznano kam. Cenjene rojake se prosi čekdo ve sa njegov naslov, nsj to nemudoms sporoči gl. tajniku S. N. P. J. na 2667 So. Lswndsle Ave., Chicago, 111.
, ,	-(Adv.)
RAD BI IZVEDEL
ss Marijo Morel, prejo ae je pisala Funa doma is Gradišča pri Vipavi sedaj nahajajoča se nekje v W. Va. Iščem jo radi njene matere v stari domovini. Cenjene rojake v W. Va. prosim če kdo ve zs njen naslov nsj mi to naznani, sli če ona ssma te vrstice čits nsj se jsvi nemudoma na moj naslov: Joseph Fer-jančič, 1109 Norwod Rd. Cleve-land, Ohio. (Adv.)
■ RAD BI IZVEDEL
za Frank Petrovčiča, doma tz vasi Borovnica št. 44, pri Ljubija ni. Pred 18 leti je bival nekje v Seattle, Wash., odkoder je plssl da ima farmo nekje v držav Waahlngton. Cenjene čitatelje prosim, da gs oposore na ta glas, aH pa naj ss ml sam javi, ker mu Imam nekaj vašnega sporočati. Njegov sorodnik FRANK SUHODOLN1K, 1017 Adams St North Chicago. lil, (Adv.
Ml"	■
aZSIDBNOAl Nil S. Mllkrt Ar* TSLSPOMi LaaaSala tttt
JOHN J. ZAVERTNIK, MD.
PHYBICI AN A 0URGEON
HUf$r BMg« MSI W. MIh St, * vogal Uwašok> Ara.U SS. sttea.
Teltfosi Crsvford tt!«, SIIS.
»V(J (> OSOIN ACUSKB U SS i oa, delavniki)) od I. do 4 I. 4» •. »v*4«r. Ob mMJO II
Vloe«. vloiana do vatavti daaalrga poalovnaga dna maaca Januarja ia julija, bodo o^rasUvaaa lajamopia ia « prvim dnam januarja la
julija.
Obrestuvanj« ilvigiijeaik saaakov sa prvneha koncem praUklsge
Vloga as obraatujajo po 4% na lato. Obrasli so priplaajajo k vlogam 1, januarja ln 1. Julija.
Vloe« sada©raja RanKftg Daportmaat of tho Stalo of Naw York.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland SL	New Yerk, N. T.
Dr. ADa KLAPTOCZ
DUNAJSKI ZDRAVNIK, ki adrovi voa kalasal pa aolaavajšl matadl 4 u na Jaka kllalko. Ito^riMtoM*« ln *rtu> kakar tudi aa vaaartšs
Umd mi •ovefal ilvasl MSlA I
•M W. NORTH AVRh
ipo^Ja-
OrdlMlf« V MM*«
Sl Na STATR BT,
C 1.1 04 l®-pss>
EANDours »a««.

H p* »ma
TSU UNOOLN NI«.
plesno veselico
f i.
katero priredi
DRViTVO "NOVA DOBA" ŠT. 400, S. N. P. J.«
RENTON. PA. •
Veeellea ss vrši DNsjjiO. MAJA 1S25. od potih sveter de polnoči v unljskl dvorsni.
Uljudno vsblmo vss briitaka društva ln cenj. rojake domače in okolico za obilno udefeftbo.
Igrala bode Fran Drartihisrich orkestra Is Plttsburg-h, Pa,
Na svidenje, kliče
ODBOR.


si ■ a ■ si.p
« NOVI NASLOV S
t* ^ PwjUa s*a ki Saa»y s« U-S m ■ S raaseje
g V. SaliM.
1JUL JOS. V, GRAHEK ■
■ , PkjrsMaa ae« Sergooe i | let I ■ ari—s Stale Pti^k ril g J
J PITTSBURGH. PA. * «siaaiaiBBB«BBSi9
DOMAČIH ZDRAVIL
DOMAČI ZDRAVNIK.
is Ml kslssii st sSTTlIto ||Q
M ATH. PEZDIR9
^j^^rjJHJ fftatliHBi
S S B B 1 B
i §n
^ji m! "d a^iT dnam l. d* •
pessslll svojo
pisarno na Mo. 4S0S BoUar St,	.
tr«,..i_____-L n. « ' — i —	a
nitsDurgn, r s, sjar i<om »pr«-
Jamal v iarrillo vgakovrslao eo-	i
larsko posla, ktšlsl sa Amarlka	b
ali slarl kraj« Toroj prldlU aH	. pišlu v bodoča not
ANTON ZBAfiNK.	! \ ■ifmmttk s m
VABILO NA PLESNO VESELICO
t katero priredi ' * '
SLOVENSKA MAXdl)M GODBA dne 29. maji, 1925, v petek svtfer, f v Slov. Delivskem Domu na Msxhom-Johnstown, P«.
Uljudno vabimo rojake ln rojakinja domače, It bi lin Je in daljne okolice, da nas posstljo v obilnem številu. 2a suha grls ln prssns šelodce bo vsestransko dobro poskrbljeno.
Igrala bo G|lov. Msxhom Godba **«!«»• pod vodHtvom g. Joseph Rogelas. 1 * *
Vstopnina sa moške SOe, sa šenake bres spremstvo SAc Ms svidenje pri v^eellcl kliče In vabi • •
vabilo ha izlet (pkmk)
katerega priredi
draitm "jolietska zavednost'
itev. 11B,S.N. P. J.
v Jollet, III.	/ \
V N K DE I JO, DNE 81. MAJA m
A na Bagotovi farml m Rockdaln.
[() „
Uljudno vabimo vss Jugoslovans Is JolleU, Roekdala in bližnjih nasslbln, ds nsa ta dan posstljo v oblinam številu.
Zs dobro tyftrsšbo bo skfbsl odbor.
■
i ■
Pridite vsi ven v naravo In se sahavajte s nami.
Kliče— ODBORI
•Vabilo m IZLET, PIKNIK IN VESELICO
katerega priredi
lipiMb* It III L L P. J. ia
MU s a Iliru t f K, v soboto, dne 90, maja, 1926, v Irwtns Park, dve le pol milje eeverae ed Aoberae ob tlakoval eeetl. Začetek oh dragi uri popoldan.
No programu bomo Imeli resne igre In sebeve ss katere se bodo del« pagrade. Vasellčni odbor bo skrbelj ss dobro in točno postreftbo vsem.
Toroj ns svidenja. Vabi—	ODBORI
Izkaz prostovoljnih v ssvetlščal ekled 8. N. KI.
Prejšnji iskas do Sl. av-gusta 1924
$174.00
Društvo štev nilnois
IIS. JolM.
101.60
Skupaj do Sl. doc. 1024 $37S.K>
Matlh#w J. Tark.
tajnik 0NPJ. U
HITRO OZDRAVLJENJE ^ REVMATIZMA,
Kateri trpi na revmetismu, naj sl nsroči Perant Linlment, ki more popolnoma oedraviti to bolasen v 48 urah. To sdravlloj Ja še ns tisoče osdrevllo Is bo tudi vee, je edino sdravilo kl mora popolnoma oedravetl. Ta| zdravila so Jsmčons od Julian Fsrant, uador tho food and drug ect Juno SO, 1906. Cena steklo-niči $2.60. Vee naročila naj se pošljejo na: Joka Došoiak. 801 I4ncotn Bt, Nokomls, III. — (Adv.)
^■fABILO NS ZABAVO
kaUro pvirodl
ZABAVNI KLUB
v prid DRUftTVA "ZVEZA" 8T. 8. N. P. J* v soboto, dne 30. maja 1925, v Wlllodm, Pa.
Vablianl aa val d.HnaO #taal In lloniaa, kakar Udi i U i i i m ma ifuum ia blilnjlk naaaMo, ds m U ptiraSllva
rojakinja U vaa druMva od«UU v oblinam Slavila.
Pričati ab f. url papoldan ia trpl .
Ja vaak, kadar kdo prida VaUp proal Hva^Ml
bada pad voSelveei dabf» i»Ml|« rajaka F ibSImaoa programa nI, pai ps sa bada pa«ra*la Uko. da
Taraj. aa avldanja da« SS. maja. I. I-	ODPOa.
jednoti io v naših glasilih goj naši narodne tradicije; sij bi m zanimali za slovensko zgoi
•M-***
(Nadaljevanje s 8. strani)
Verona, Pa. — Jaz sem mlš-Ijenjs, ds bi bilo dobro, da S. N P. J. zs prihodnjo konvencijo u-vede sistem na karte. Priporočam gl. odboru, naj na poletni seji, če vidi, da bi bilo umestno preskrbi karte v velikosti dveh sli treh poštnih dopisnic s zaporednimi štPBttmi Ko bodo de-legatje legitimirani, na J se jim poleg imena stavi lo Številka. Številke naj bi bile v velikosti, da bi bile vidne čez celo zboroval no dvorano. Ko bi ae delegat hotel oglasiti zs besedo, bi le karto dvignil v vie. Predsednik konvencije bi zapisal številko, in ko bi prišlo na vrsto, bi poklical To je iz razloga, ker konvenčni predsednik ne more poznati vseh delegatov po imenih ter ima sitnosti, ko dovoljuje besedo. Tudi zapisnikarjem bi bilo olajšano njih delo.
Ako glavni odbor to uvede, naj glavni tajnik, ko objavi imena delegatov v Prosveti, objavi tudi njih številke. To je sato, ako bi bile v zapisniku samo številke mesto Imen. Clsnstvo bi na ta način vedelo, kateri delegat je govoril.
Prosim čitatelje Proavete, kaj mislijo o tem. — št Majcen, član društva št. 216.
Witt, IIL — Tudi jaz hočem nekoliko priporočiti prihodnji konvenciji, oz. delegatom svoje mišljenje, ds bi sprsviH 8. N. P. J. zopet na pravi |x>t in tako članstvo, da bi bili vai enakopravni ter deležni vseh pravic. Članstvo je sprejelo pogodbo pred združevalno konvencijo, da bi bili vsi enakopravni, In združitev se je izvršila na podlagi od članstva sprejete pogodbe. Videli nismo naprej, kaj nam prinese tfcdočnost, sedaj pa vidimo, da smo v več "taborih*.
Ako pogledamo v preteklost 8. N. P. J., vidimo, da se je veliko spremenile. Vsak član mora priznati, da je to resnica. In kaj drugega je to prineelo kot ti različni razredi, bolniški in poemrt-ninski.
Priporočal bi prihodnji konvenciji, da sevrže vse te obstoječe razrede in naj ustanovi le en bolniški sklsd, in sicer po tri dolarja na dan. Potem bomo zopet lahko rekli, da smo enakopravni.
Ce bi konvencija sprejels priporočilo, da bi Is združili bolniški skladi v enega in naj bi se vpeljalo plačevanje v tildolarski razred, namesto |8.66 na $2.76. Člani, ki so bili -zavarovani do sedaj sa dolar bolniške podpofc, iujejo šestdeset dni v tri-ti sklsd, iii deležni so pa treh dolarjev botnižke podpore na dan šele po preteku šestdeset dni. Do tistega časa naj prejemajo samo po$l na dan. Člani od sedanjega sklada po $2 naj bi bili tedaj deležni treh dolarjev podpore po preteku trideset dni. Clanl v 4 razredu naj bi bili takoj deležni treh dolarjev, ko bi prišla pravila v veljavo.
stvar bolj kočljiva, ker ao lestvice. Zakon seveda zahteva, da ae plačuje po lestvici. Zadnje konvencije so sprejele res visoke ^^^itt^li®	^ padanja
naj M po mojem prepričanju vae poamrtninske sklade zavrgla ln vpeljala drugo pot. Mislim, da bt ne bilo nil proti našim pravilom in načelni igjavi & N. P. J.
Kakor sem omenil, naj bi se vsi posmrtninaki akladi zavrgli in vpeljala naj bi se drugs pot. Članov Je okoli $6,000. Za vsakim umrlim članom naj bi vsak brat ali sestra plačal po pet cen tov, kar bi zneslo na 36,000 članov $1760. 8 tem bi prihranil nekoliko denarja, ki ga moramo plačevati po tej lestvici. Vzemi-mo nekatere zavarovalne družbe sa primer, tako kakor aetn jas zavarovan tu pri amerikanak družbi sa primerno vsoto, kl se ne imenuje poemftnina. temveč aamo podpora. Leetvlce ne rabi mo la plačamo samo takrat, kadar kak član umrje. 8 tega sta-I Išče bi Jas priporočal, da prihod-nJa-lNlMMpk kaj dobrega in koristnega stori, da pridemo bo-pet v enakopravno«*
Ako bi to aprejoli. N ss po mojem mnenju še druge organiaa-eije sdruAUo s & M. P. J. — Po-adrav zavednim članom la člani-- Jen. Haaatnae, dvsj-član i. N. P. 4.
nji« sem omenil, še jednota dozdaj mladino In njeno vzgojo robnem, duševnem in ozihi. Prepustila Je celo staršem in nekaterim vala (m rojakom po naselbinah, ki ao organizirali pevska ali dramatična društva in privabili (tekaj naših otrok, da sodelujejo. Sistematičnega načrta za vzgojo mladine napredni Slovenci ni mamo. Mladinski list ne nadomestiti sobotnih ali nedelj skih šol, pevskih in dramatičnih društev, katerih pogrešamo po večini naselbinah. Judje Imajo pri vsald sinagogi svojo hebrejsko in judovsko šolo za otroke, kar jim pomaga, da se ne odtujijo svojim staršem in ^tarim tradicijam svojih pradedov.
Društveni odborniki in člani vedo, da naša mladina ne pohaja na društvene seje. Dokler starši plsčujejo asesinent, ostanejo pri
na
Izhod iz našega problsna sem letoma namigni.. ijavi bom pisal v prihodnjem J-Dr. V. I
n«
ti reso, Kane. — Izraziti hočem nekaj miali o nadzorovanju bolnikov, posebnih zdravniških
I preiskavah in bolniški podpori . Ako bi le tisti bolniki pre emali bolniško podporo, kateri ao po pravilih v resnici upravičeni, bi brezdvomno ne bilo treba sedanjih naklad v bolniški sklad. Veliko prepovršno je nadzorovanje bolnikov pri nekaterih društvih in pri nakazovanju podpore ter čestokrat osebno prijateljstvo veliko vpliva. Sicer so pri društvih nekateri vestni uradniki in člani, ki skušajo doseči, da bi se bolniki vestnejše nadzorovali ter da dobe bolniško podporo
K2JTZeen^atoU ,e ti8ti' ki w upravičeni po pra-
drug za drugim, poti, da f>i naše fante in dekleta vzgojili, da bi spožtovali slovenski narod, svoje starše in naše u-stanove ter sčaaoma prevzeli vodstvo jednote v svoje roke?
nismo sami zakrivili krize,
Alj ni« v katero
smo zašli? Ali smo
smo
JU Sanii
vino in vzbujali ponos na velike narodne boritelje, in pisatelje? Zdi se mi, več pissli.o stanovalcih n o Culukafrih kot o n rodnih možeh. Ali nismo črniU drugih Slovencev, kl so mogoče malo drugače mlatili kot mi, na drugi strani smo pa po-mllovsli Turke in Egipčane, Če se Jim je godila krivica pod angleško oblastjo. O naši stari domovini, sedanji Jugoslaviji, pišemo le kar vidimo v njej slabega, bognedaj da bi se naša uredništva (in to ne le napredna) kdaj izpoeablla, da bi njej v prid napisala kako priznanje in pokasa-kako simpatijo. Vzgojiti smo večino naših ljudi, da se norču-ejo Iz Jugoslavije In jo celo sovražijo; — kako moremo pričakovati od naše mladine, da se bo zanimala za nas ln sa naše usta-
nove? Narodni ponos je podlaga vseira delovanja meti narodom. Sodimo najprej narodni, potem
družinah, v društvih, v narodu n delajmo za naš lasten napredek, potem se zanlmajmo za Kitajce, Japonce in druge narodnosti. Večkrat sem že premišljeval, če nI čas, da prekrstimo Slovensko narodno podporno jednoto v Mednarodno podporno jednoto.
Zadnja leta Je l^eseda Narodna mlsnomen. Narodna je samo papirju, v resnici je mednarodna, )tifarška' so-
protklerikalna, 'proti!
deČ po našem glasilu.	.ft€> m M v siucaju
Jednoto moramo napraviti res 'ravnajo po pravilih. —-'-o v pravem pomenu beae-je da bomo delali kon-v no sa napredek Sloven-duševnem In finančnem o-zlru. Mladini je zdaj menda vseeno, če se vpiše v jednoto aH v Moccabees, Woodmen, Bagles, Elks aH v kako drugo tujegovo-rečo organizacijo. Pričnimo tl-
podporo bodo itak v C plačali.'* In če člani, ki
so pogostoma zelo osovraženi pri društvu, češ, da to delajo iz gole škodoželjnosti in hudobije. "Saj
izda
se strogo ravno po pravilih, vidi-o, da nimajo veČine za qeboj ter jim osebno škodujeMe sami postanejo brezbrižni, češ, če bodo drugi plačali asesmeftt,<ga bom tudi jsz.
Vem za slučaj, ko so na seji tajnik in par članov nasprotovali Izplačilu bolniške podpore, kajti dokazano je bilo, da se bolnik nI rsvnal po pravilih. Takoj jim je bilo zagrozeno, da jih bodo že sfikaali, In res takoj prvi ali drugi dan potem so prišli prohibični agentje in jim prevrnili stanovanje. Posledice so bile zapor ia denarna kazen. Sicer se ni dalo dognati, kdo je zatožll, toda močna sumnjs je bila, da je vse Izviralo Iz društvene seje. Vsaj prizadeti so si tako tolmačili. Drugikrat bodo rajši molčali, a-koravno bodo videli, da se podpora nakazuje tistim, kl je po pravilih niso deležni.
Neobhodno je potrebno bolje nadzorovanje bolnikov, posebno takih, ki so pogosto na boh#ški beti ter vedno aa kako notranjo bolezen, pa zamera gor ln dob Pri tem namreč nI prizadeta le "Cl-kaga", ampak mi val člani jedno-
to geografično Sumljivih slučajev ttftno Čedalje več. Člani ae atarajo in ao nesposobni za težijo dalo, lahkega pa pod današnjim sistemom skoro ni mogoče dobiti. Zato bodo enostavno kar naprej na bolniški listi
Treba bo kaj ukreniti radi članov, ki so trajno nesposobni za delo, kot tudi glede starih in o-nemoglih članov, katerih je vedno več. Kakor kažejo bolniški h klad t nikakor ne bo mogoče obdržati tega sistema, kot ga imamo sedaj, ko plačujemo dosmrtno penzijo v toliki višini a tako nizkimi prispevki. Sicer vsak razume, če je član dalj bolan, bolj je potreben podpore, toda če bomo hoteli obdržati sedanjo dosmrtno penzijo, bo treba znatno zvišati prispevke, ali pa znižati podporo za prvo dobo bolezni. Nekaj bo prej ali slej treba ukreniti.
Ustanovil naj bi se poseben sklad z nekaj centi mesečnih prispevkov od člana, in iz njega bi se podpirali bolniki, ki so že prejeli, gotovo vsoto iz bolniškega
moglosti ali neozdravljive bolezni nezmožni za težko ali vsako delo. Biti bi morali do gotove meje pod zdravniškim nadzorstvom in naj bi jim pustili oprav-jati lahka dela, kjer je to mogoče, kot na pr. doma po vrtovih n slično, s čemur bi si preganjali dolgčas, kar bi jim prinašalo korist. Vse to je pa pcrkeda-njih pravilih prepovedano, če ao na bolniški listi. J$ razprav za prihodnja pravi-vidltno, da velika veČina pripo-
roča, da se plača še več podpore cot plačujemo sedaj, na pr., naj se plača bolniška podpora po tridesetih, dneh pristopa, cela podpora eno teto aH dalj, da se plača \ prvim dnem bolezni itd. Vem, Če plačamo vse to, da delavec le davno pe bo imel vsega, kar potrebuje, toda križ je, da kjer al nič, ni nič vzeti. V nekaterih bolniških skladih imamo že sedaj deficit ln bi morali znstno zvišati mesečne prispevke* ako hoče-podpore.
mo dobiti Še več . . malokdaj kdo priporoča,
naj zvišajo mesečni prispevki, da >0 jpogoče plačevati večjo bolniško podporo. — Anton ftular,
te, ki smo v ogromni večini 'ha-vadni delavci, katerim gre Večkrat trda, dh plačamo mesene prispevke. Nikakor ne mislim, da bi se bolnikom delala krivica in da naj bi se jim skušalo kolikor mogoče odtrgati od bolniške podpore. Nikakor net Vsak bcftan član, ki se ravna v smislu pravil, mora dobiti podporo, ki mu je JamČena v pravilih, pa Če gU-o še višji asesment. V ml-Ih imam le tiste stalne "kostu-je", ki vedno gledajo, da kaj več potegnejo kot plačajo, io ti-te, ki ae v slučaju bolezni ne
podporo
bolniškega odsek*, g
"it j' 1 11 Račun sla
ntot &
š
vnoetne otvoritve dve-N/P. J. dne 2t.de-cemjbr* J924,
katero so priredila skupna društva 8. N. P. J. v Chicagu in o-kolici v prid skladu za jednotlno zavetišče.
Dohodki: Vktopnica v pradprodajl: j I>ruitvo MMfei^H
Radi gosmrtaJaskih skladov je skaU Prosveto še v hrvaščini,
lest- pOljjftlni, italijanščini in JidlŠčl-nI pa bomo dosegli vrhunec mednarodnosti.^^! HHH ulina potrebuje svetega Miklavža, to je Ideala. TUdI nam im ne bodd škodili. Za Slo-______bi bil prvi Miklavž Slovenija in Jugodavija. Kniskui>en ideal moramo imeti, drugače Je vseeno ■ Če se Jutri pomešamo med flruge narode.
I Prva potreba bo, dai^ši vodi-tel Ji V glavnem odboru ln umi ni ki naših glasil poetaaejo narod nI. Uredniki Slovenske„{arodiM podporne jednote morajonlti slovenskega in jugoslovanskega mišljenja, drugače pa nastavimo Jude. da bomo samo finančno dobro napredovali.
Kot član jednote od Ufta IM sem zasledoval razvoj ln delova-
i In le eno: Ne sprejemajte v društvo delomržnih oseb! Meni se cdl, da se ravna pri tem veli go prepovršno. Kdor nekoliko premisli, bo prišel do zaključka. In dokaze fmamo zato, da je največ almutantov med onimi, ki niso prijstelji z delom.
Glede posebnih zdravniških preiskav sem prišel do zaključka, da je potrebno nastaviti po o-krožjlh po enega dobrega zdrav nika, kl bo pretakoval sumljive slučaje. Taki zdravniki bi morali hiti v direktnem atiku s vrhovnim zdravnikom la glavnim uradom. Plače nI naj bi bili is glav nega urada.
Pod današnjim sistemom je težko dobiti zdravnika, ki bi povedal slmulantu, da ni res tako hudo bolan ter na j gre na delo In ne iskoritča organizacije. SkOro vsak sdravnlk je odvlaen od enojih pacljentov. Ce reče po sili bolniku, df ni bolan, ali da je Že toliko okraval da grs lahko na
delo. predno ae mu to poljubi, ga gotovo več ne bo k nJemu ln pači jent ga bo očrnil ie pri drugih ljudeh. Zdravnik, pa a tem oiko-duje samega sebe. So nekateri
nje neše organisacija ln vidim.' zdravnfkf. ki zastopajo bogate da dosti dlje ne moremo Iti s se- družbe pri odškodnini, in je mo-danjo politiko. 8 starejšimi čla- gMe, da bi delali krivico naAlm
nI bi umrla naša Jednota. Umrla bo po naši lastni krivdi. Nemci, Svod} in Nlsooemd Imajo avoje organizacije še v tretjem ln četrtem rodu. daairavno govorijo angleško ln ao ami iltMiilzIrani.
v resnici bolnim članom, če tako namreč boljše kale sa bogate družbe pri odškodninskem safeo-
Nastavili naj bi as torej i*> o-krožjlh kot sem Ae omenil, koli
Imajo pa spoštovanje do starih i kor mogoče nepristranski dobri narodnih tradicij. Hrvatake brat- sdravnlkl. kl bodo plačani Is glav ako organisacija glede vzgoje nega urada sa vsako preinkavo mladine • daleč prekaAajo našo. In delali s sporazumom vrhovne-Njth Pomladak Je živa onranlsa- ga zdravnika. Recimo, da imajo eija mladine, naš mladinski od- kaaoaika društva enega kje je le na papirja. Hrvatski sredini, na pr. v Ptttaburgu, K-
TOda da se

..............$ 46.50
8 ...........................18J0
80 ''.......................'	38.50
86 .....................1».00
10U *.«...................	18.60
181 ......................•	184.60
881 ..........................LOO
449 ......•«,.*<<««....«....«	6.60
Vstopnic« prt vhode.........$168.00
Dohodki aa bare..«•<••<•...•	410.66 Roža ••••••«•«••.••»«»»»»»»«»• 48.00
Prlgrlsek (kuhinja)....................100.87
Vardcroba ..................	80.48
Drobil .............................51.50
Rasno ................... 3.80
»SkupnJ , .............. .$1.196.26
Izdatki:
Go<ibe .....................$	H5.00
Jtotvlaa .................................66.81
gada, piva, cigara la drugo od
oitkrbnika ......m.........	66.40
Druga pijača ..............................67.07
kofts ............•(....................21.00
Vrnjen drobit ..... .«.*,,<«..«	51.50
Odborov! saakl .......................4.00
Popravilo piana in oklačaaj«
dvorana ....................................17.00
SffublJan klobuk ...............8JO
Rasni itroihl tajnika................2.66
8traŠnik ......................................80.00
Dohodki Isdalki
Cisti
................8406.88
.................
.................. 406JS
preostanek ....$790,13
Ker je bil čiatl prebitek priredbe namenjen jednotinemu zavetišču. je bil izročen zavetiščne-mu skladu 8. N. P. J.
Za veeeltčni odbor: Vhicenc Calakar. predaednik; John An-dlovec, tajnik; Praak Koale, bla-
IK
lACEJO SE:
Tabornik; zadnje bivališče Philadelphia, Pa.; Marke Haeker k Varaždina;
zadnje bivališče Philadelphia. Pa.
Kdor bi kaj vedel o teh ljudeh ali o njih usodi. Je naprošen. da pbveeti Izaeljeniškega poslanca (Commiaaioner of emigration), ♦4SW.ttadBt.New Tork dtf
■
Bratje in seetre:
Prišel Je čas, da tudi jaz kot eden ustanoviteljev 8. H. Z., Izjavim svoje mnenje glede zdru-ženja naše organizacije s 8. N. P. J., ali pa z N. H. Z.
Glasovnice so razposlane iz gl. urada 8. H. Z., na vsa krajevna društva že okrog 16. aprila. Cas glasovanja je odmečjen do 1. junija 1.1.
Vprašanje nastane, aU je nam Članom S. H. Z. potrebna združitev? Kdor pozna notranje zadeve S. H. Z. in kdor hoče biti odkritosrčno pravičen napram veČini našil) članov, kl so v veliki večini rudarski delavci, I1 bo prišel do zaključka, da je združitev potrebna. Da je to resnica, evo moj dokaz:
S. H. Z. je dosegla najvišje Jtevilo članov leta 1912. Štela je takrat okrog 2200 članov. Leta 1918 je bila stavka v naši "Copper Country" in posledica iste. Kaj se je zgodilo? Odstopilo je več sto Članov od S. H. Z. Leta 191$ je naša zveza štela nekaj nad 1800 članov. Takratni gl. upravni odbor je podvzei potrebne korake za pridobitev novega članstva. Razpisane ao bile razne nagrade in izplačalo ae je raznim tekmovalcem precejšnjo vsoto denarja iz blagajne. Kampanja ta Čas se je pokazala, da je bila vspeŠna in poročilo našega akturja Abb Landisa, ki je priob-čeno na drugi strani "glasovnice", potrdi resničnost tega.
Njegovo poročilo se glasi: Stev. članov S. fc. %. dne 31. dec.
191	7...................1,604
191	8...................1,633
1919	... ....«.>.....,..,1,626
1920	•..	L,»«..,«1,572
192	2...................1,406
192	3...................1,413
Koncem leta 1924 šteje naša
S. H. Z. okrog 1400 članov v odraslem in okrog 600 članov v mladinskem oddelku.
Poglejmo sedaj, koliko se je izplačalo vsako leto bolnim članom bolniške podpore v minulih petih letih.x
Leta 1919 .....okrog $ 9,000
m lafco....... 10,000
„ 1122 „ 12,000
Pojpf 923
„ 1924
Te številke povejo dovolj jasno, koliko smo več nazadovali v članstvu, toliko se je več v istem Času izplačalo bolniške podpore, in člani smo morali primanjkljaj pokriti v bolniškem skladu s posebno naklado. V minulih letih smo plačevali v«* mesecev naklado po 2$ centov. Sedaj pa že deveti mesec plačujemo po 60 centov naklade v bolniški sklad. In v bodoče, kdo ve, kakšne naklade bomo morali plačevati?
Kaj je vzrok, da smo nazadovali v članstvu in ravho v istem Času isplačali MČjo vsoto bolniške podpore?
Odgovor na to vprašanje je: Vedne naklade pa bodisi v ta ali oni sklad ne delajo reklame nobeni organizaciji: V posmrtninaki sklsd plačujemo sedaj po dovolj visoko preračunjenl sta-fostni lestvici in pa stalnih si-mulantov tudi ni. Koncem leta 1928 je pokazal^ naša solvent-nost 99.66%, Aktuar ni še dose-daj izdelal proračuna za leto
1924	ln zaradi tega ne vemo če smo solventnl ali ne. Počakati moramo, da oceni aktuar našo vrednost za leto 1924 ln potem bomo videli pri čem smo.
Vse drugače je z našim bolniškim skladom. V^lna naših članov opravlja nevarna dela v globokih rudnikih in zaradi tega so fizično izčrpani. Posledica tega je, da so večkrat na bolniški podpori povrh tega je prav IaH ko mogoče, da Imamo simulan-tov, katerim nI moči priti sled.
Ako se torej hočemo izogniti vednlh naklad v bolniški in u-pravni sklsd je nam sdražltev
Jaz odkrito povem vai javnosti, ds sem sa /družitev naše 8. H. Z. a najbolj napredujočo "81ovenako narodno podporno jednoto". Ona nam daje proti mesečnim vplačilom večje ugod nos ti in podporo kot pa katera druga aloveneka ali hrvaška organizacija. Vaak član S. H. Z., ki bo giaeoval sa združitev a 8. N P. J., in ako se bo združitev u-resničila, ae bo s tem okoriatll.
Skatjc In sestra! Stojte trdno sa svoje koristi la as poslušajte onih, ki vam pravijo: Pri a M.
1UJA.1
dostavim sledečo: moje priznanje onim, M^J čelu S. N. P. J.f pa čeprav m rdečkarjl Oni so pokazali v teklosti, da so pravi možje ns pravem meetu. 8. N. P. J. je mlajša slovenska organi/.* , v Ameriki, sedaj je stara okrov dvajaet let. V tem času s0 ti "rdečkarjl" skupaj spravili lepo armado nad 52,000 članov v o-beh oddelkih in blagajno če/ d>M milijona dolarjev. U tako na-prej, vi, ki ste na čelu S. N. i\ j Vsi člani 8. H. Z. in 8. N. V. j j sprejmite moj bratski pozdravil —Paul Shaltz, 209 — 7th St Calumet, Mich.
GLASOVNICA. |
V minili s4ru*rvaln« reaotucij« 4ruiw. fe. kol »U ZS. »prejet* po ipMm »UmvmJm H. 7. mn tl»m.trt, Močiti ,mom ^ ca viMovsnJ«. • katero Imm4 •r(i»i»nJ •topi upravni odbor r ponjanj. ^ JZ traja; • ate^mako narodno podporao jednut, i* C rilca« a. IU.. ali Narod ao krvatako u-l ia PHtataMha. Pa. Tmnš v aa^d,^ ttiaoJeiM ponudba omanjmlh orBamurij kater* ao t amialu prej omenjen, retolucij,
praSkSMM aa mMuo slMovanje. Prv, gl^ jjj.jp. ^
lo naradiHi
podporao Jednoto m |Wi
aaUe4adpe*sakonik drteve
[na lednoU. krat- j
Sprirtaj,
krvaUko avaao. bratako po<Wr» m«>. orcaniairan« in poalajo^o p* taUelk drtave Michiian v aMptet -
1. Satena Bioveuako krvataka mu bo koa.
aoiidirana ia apojaaa ■ rateao Siovmuko narodno podporao Jod nate pod la^nom ter «,r. terjam raSena Slovaaake narodni' podpor n, Jfdnote. isvriujote te pacodbe. podvrteaa pri.
■ drtev, lih.
•nanju acvarombiaca departmenta dr »oia in Mtekican, doiofeno. da bo u •prejete od kaavMoiJ obeh retenih ,
ortaniia-
•prejeta od kaavaaaij__JMRH
eij a* poanaje kot «1. oktobra llii.^H S. Vlaka retenlh organlsacij bo ukoj po •prejemu ta nocodba dapo.ir.1« w kopi), pravilno podpiMno od aato prUtojaik arad-aikoe pH JTrank Ata.hu, pradtedalku terul* valaeca odbora Slovaaak* aaradne podpora, jednote. ali pri ajcspvam naatadniku; u tJoUm vaebuje oddajo p<«adbe. Predalnik ^ potfpifta na Tanko popodba datum vlotb, ,„ •adnji da tam na vlolbi bodi aaatran ta da-
I. Kakor hitra od dbah omenjenih organiiaaU. naj Vtat« 11 oaaaajanim predsednikom aSpriaateno poroti-lo a pregledu njih poalornnja. a«ata*IJeno pe bom patent nem. aanaaljitem aktearju. tako m b« njegovo porodilo »prejemljlvo od lavaro-valnepa departnMnta ali takoj po datumu po-Sadka ali ■ dovoljen Jam rateacpa adraleval-nap« odbora a dnavom — preje kot 11. teabroai 1M4. Oba rateni arcanicaciji v atiku ■ »t#*it!m poro* I lom naj predMKa vm tak, podatke a avojem goepodaratvu. m kaUr* M idrotevalnl odbor rpraial in naj dovolijo sdrutevalnemu odboru ali drupi oaakl Solata, ni od ajepa. da im« pregledati njih knjige ia
4. V •hiteju, da porodila iarotena po tadkl S. • konekeljo poaaaja dobljenimi podatki, katera M adrutevalni odbor pad talka I kavi*
manj kat l$9% adventnoet ............
•kthda. taka aolvmtnoat poamrtnin.tega Ala-dp naj bo amtavijena na podlagi N. T. C. Ttetrlel. Organisacija aH organiaaelji na U nailn najdene na 1*0% aolveatnr. naj ie v katera naj na preaaga html nmet« od j poatevl na	mlvent-
mora biti Ukaaaaa » »aprneio
a^aMi • nponajinja tedba I, tn ako aa »terl |

pogttdbg neveljavna. Kakor hitro anogada potem, ka m
vpoatavfle avoje aolventuoat kot aporaj. naj m te pogodba ali ta
drvet dokumenU, kateri M m asStevall po m-p red loti sa varovalnemu dapartmentu nilnui. In Mleblgan aa prisnank r.-lam adruteaja la te Jo rateaa adrutanj« potrjeno od teh dapartmentov. m e—trt m
polnomodae ia radmrn adrateaje te amatra m legal i*o la vrten« tretji dan pa dnevu potrdi-tve pogodbe od o naga departmenU, kateri je kl aadnjl potrdS^ t r. • ' . -1* '
I. Od dneva adrgAltve prenehajo glavni radntkl Slavenako hrvatake svese. njeni |tav-nt odbor ter pododbori fenkcljonirati. ».v*«-Al V kolikor J« potreba pri prenoau od raleaa •vem k roden 1 Slava nek I narodni podporni jednoti; in glavni oradalki ter drugi «U»-.i Slovenaka narodna podporne jrflneU glavni uradniki. Odbori nadelajo*! 6lani ln piamiSanJe ratene »vem: da m povilajo bondl glavnih urad-
"Sarv' SUlSfS
lsilnltin ršPsiij'
prem eden Je. rekorde in drage sveae proporCno a pMaate n|om. katera Ja prillo v njeno varatvo. Do-da m v potil glavnega tajnika retam f m " naroda.
JoSnote. po ptSdi. katero Je prejemal doaodaj. dokler glavni odbor Sloveaate narodne gadparaa jednote ne ukrene drura* la aaj m pripora 11 glavnemu odboru m prihodnji konveneijr Slovenaka narodne p*k**-po jednote. Si ao lavoH gUvnaga prednika ratene iveaa aa mmmf podpredaedmkc .O.fovd*nsk'' t\nrryiuf jx»r n
t. Od in tO Cna« adrulenjn bo S N. P. J obligirala in platela vaa dolgove, risik. b odporovnoeti od radon* Slovanako krvataka aoane. ter dlani In drafttvn S. S. S. poateaej« •laal in drultvg S N. P J., dololraa. da ao vae aakoalte datadbe. poalovatae (darterjl) ta pravite od reteno a M. P. i., kl mderiraje pa atnraatna omejitev In adravnUko preiak« vo aa v prilog adruiltve in r aatep «nn«v v S. g. P. i. ta la tem da *mate» (linudi !'■!). ro4U*-
dolodi drugnte pri .tertb Imenih li In hoToepoŽdnon teb drultev naj
te »tevllkah
pravilno
ttnmpiran
noai in P*
, kl m v atiku
s te «. ti-
da kaše sdruMtev a SI«-
S Vsaka i	J
U ta svojih aktodov m] a pogajaaja
t|0<stroTkl" kahor~radl draj» iŠi«i»»i»' vaak« oenanjenik organlmaij. da ata« plnteet. t is mejo v konetderneijo pri dokedHvl a^vmt-noatl. Toda v«l ateoSkl. kl aaateaota ite sdru-tltvi (de m sdrudltev Isvrtl pod p<si»* vkijudeno, arnaral vami In nMtranl etm"' ter pladg glavnega tajnika i vm	•**"*
im la dnotrntes draplli saHjjSŠ S ŠjaTa H- Z. kataHk pemai M .. mgmmm >	* s. n i
S. Sodna« tL M. P- *. plbda
nan leg. o<b«JI J'.jlh deta pri f-aa reteM. adrateaje to tovrdomaS
aa aktaatel atredki) ae
ne 9TJS Saovao m
dtena I« P«
Potrjajal, ta ta
Krvnva atatistika.
Chicago. — Avtomobili so sbi-U 261 oaeb v Chicagu od 1- januarja do lt. maja. Boeolver j i so ubili Ul ooeb, tihotapske šg» nje pa 100 oseb.
* - D*e |8. aprile je
rojak Frank Hribar V taroaU (0 lat po kratki, mučni
sviš*. Sa
j pičel, da na
/.ni. Pokojnik je bil mirnega značaja in «*> priljubljen med
tukajšnjimi rojaki. Bil je narodnega mišljenja in eden najboljših delavcev na društvenem polju, posebno pa se je zavzemal za društvo Jolietaka zavednost 115 S. N. P. J. Žrtvoval je mnogo časa ln neumorno deloval za proč vi t društva in jednote. Bil je večletni blagajnik ter aelo vnet za društvene prireditve. V tem slučaju ga bo društvo zelo pogrelMe* Pogreba ae je udeležilo preko 600 prijateljev ter Članov društva, več sorodnikov iz Ohija ln Penne. Pokojnik tu zapušča soprogo ia hčerko edinko, bratranca J os. Hribarja. V imenu dru|tva št. 116 izrekamo naše sožalja.
- Doba plesnih veselic in predstav bo v kratkem izčrpana. Zaprla se bodo vrata nekaterim dvoranam za prihodnj^ tri ali atirj messpe. Da ne bomo brez 7j»bav, ae vidi po časopisju ogla-sanje in dopisovanje društev ali i>osameznikov, da si skovo sleherno društvo ieli prirediti izlet v prosto naravo, akoravno so delavske razmere pod ničlo. Vsakdo želi vsaj parkrat v poletni vročini pozdraviti mater nabavo Tudi članstvo društva št 115 si želi nekoliko razvedrila. Zato je sklenilo, da priredi svoj prvi izlet v nedeljo dne 81. maja na farmi mr. Bagota, eno miljo severno od Rockdala. Posebno so vabljeni vsi člani, da ne zamude prilika- Nudilo se bo dovolj zabave. Vabljena so vsa društva iz Jolieta in Rockdaja ter okolice kakor posameeni rojaki. Odbor društva deluje nato, da se udeleženci zadovole z najboljšim. H Torej na svidenje dne 81. maja v Roclfdalu. Frank Zupan
mo zaslužek je bolj pičel, da na
prihranek ni dosti misliti. Ns društvenem polju lepo uaj.utiu-jemo. Imamo dve društvi: Slo-venaki farmarski klub ter društvo ' M^igauaki brati?", kak ro pripada k N. P. T Zadnje društvo ae je ustanovilo v krat-cem času.
Rojakom ln rojakinjam se sedaj nudi lepa prilika pristopiti k Slovenski narujini podporni jednoti, največji alovsneki podporni organizaciji v Ameriki, katera jč že na milijone izplačala svojim članom podpore ter tola-žila v času bolezni in nesrečeti-soče naših rojakov. Torej vsi pod okrttje & N. P. J. I
Pozdravljam vse članstvo in zavedne Slovence v Ameriki, 'ros v «»t i pa želim obilo naročnikov, kajti to je za slovenske delavce najkoristnejši list v Ameriki. — Anton Resner, tajnik.
T v* T •
IfhS
Chicago, Ht — Glasbena Matica v LJubljani je faaposlala o-krožnico slovenskim pevskim društvom v Ameriki, s katero a-pelirs, naj bi ista priredila kon-ccrte v svojem kraju, katerjh dohodki bi naj bili namenjeni v pomoč slepim v Sloveniji, oz. fondu za zgradbo doma slepih v Ljubljani. Okrožnico je spwje^ tudi pevski zbor "Sava" v Chicagu, lit., o kateri je na svoji seji razpravljal in sklenil, da pova-bi ostala alovenska društatie Chicagu in okolici, da skupno pri-rede koaeert v ta namen. Vabilu »o se odevaša pevska društvs Lira", "»tovan" in "Triglav", k ho izvolila zastopnike, ksteri naj »kupno z zastopniki "Save" razpravljajo ter ukrenejo vse potrebno zs uresničenje akcije. Dne 14. maja t. 1. jc bil SkHcan skupni sestanek zastopnikov, k so sklenili, da se v jeseni 6. zept. priredi skupen koncert v pomoč slepim v Sloveniji. Na tem sestanku se je izvolil tudi pripravljalni odbor, sestoječ iz enega zastopnika od vaakega sodelujočega pevskega društva. Odbor ima nalogo, da vaa potrebne uredi za prireditev. Vsa slovenska podporna in kulturna društva v Chicagu in okolfci se prosijo, ds ns ouonjeni daa ae prirede nobenih zabav ali veselic, kqr bfr b uKi»eh ene kakpr druge prireditve n«|K>voljen. Nadaljna poročila o t( j prireditvi bodo od časa do časa objavljena. — Pripravijaln odbor sa skupni ! nkik društev f Ohleaga, HI
Weat Frankfsrt, ft - Porodi nem v Prosveti o tornsdn katastrofi in tistlkrst imenoval *amo par prizadetih družih. O-rm-nil sem tudi, da je še več na Aih rojakov prizadetih;. iz R« 1 <*lga, Mont., aem smo namreč prišli M. Konechnik, M. Mlekuš in jaz. Prišel pa je rojak M. K. k meni dne 10. maja in sa jezil, kakšen poročevalec da sem, ko s«rn njega izpoetil ter samega "•I*, v ospredje devljem Jaz ne nnulim nikogar ignorirati. Kar *< m i>oročal. sem v hitri nsglici in tako njegs Izpustil. On je 'Ploh ob vse, ostalo mu je. kar je "nel na sebi. ker stanoval je v sredi tornadne cone. Sreča nje-K<>va, da ni bfl doma tisti čas. ^ kogar ni moje poročilo, naj se "Klasi v Prosveti. namesto^kriti *«rati po hišah. — ♦ar.
____
V ZDRUtfilNIH DR2AVAH BQDO V okTOUHl
mmmrn+mmmmmmmm
Rojaki, ako bomo v slogi ln
bratstvu akupno delovali, js nam napredek zagotovljen. Torej ns svidenje 7. junija. Za slovenski dom - Joe Vtdsaar. tajnik.
Zdi ss, da v Ameriške delavsko
■ federacijo prihaja drug duh.
Elizabeth, N. I. — V pojasni -lo vsem tistim. kateri »o pač v pismih vprašali zavoljo delavskih razmer v Elizabethu, New Jemey.
Eiizabeth, New Jeraey, je začelo biti novo moderno lndustri-jalno mesto z različnimi industrijskimi podjetji s 107,000 prebivalci, južnozapadno od mesta New York.
V tem mestu se dobi delo daj za moške in dekleta in tisti, kateri so mi pisali, da nimsjo de-že po štiri mesece sli več, se ahko prepričajo, če pridejo slučajno čez to mesto, namenjeni Newark, New #ersey, ali v New York, N. Y.
Plače so raslične, in sicer za navadne delavce je plača od 40c, 46c, 53c do Sl^c na uro. žen ske ln dekleta zaslužijo BUij zučeni delavci v rokodelstvu zaslužijo od 65c do $1.25 na uro. Prednost dobiti delo imajo ameriški državljani ak pa če vsaj prvi papir. Starost od 17 pa do 40 let ali vsaj ne starejši kot 44 let. Dela ze po 8 in 9 ur na dan.
Jaz ne vabim nikogar v BMsa-beth, New Jersey, posebno še takšnih ne, kateri šeUjo delati po 1« ur aa dan, kar takšnega dela tukaj ni. Ce pa se kdo od Slovencev slučajno vosi čez Eiizabeth, N. /., v New York in se prepričati o deTu, Če je oseba zdrsvs in voljns delati, dobi delo mesecih maj in junij ter do septembra. Vsak je avoje areče kovač, če pride na pravo mesto.
Bratski pozdrav! — A«drew K. Sprogar, 880 Bond Street, Eiizabeth, N. J.
POZIV NA DRUftTVA.
Pri pregledovanju allk za zgodovino, ki jo izda S. N. P. J. in ki izida kmalu, smo pronašli, da VVashlagtan. D. C. (F. P.) '— so se prijavila in nam poslala Britski delavski voditelji bodo slike sledeča društva: St. 1, 5, sopet napravili poizkus, da ame- 84, 48, 75. 87, 115, 118. 185. 138 riški delavci razumejo industri- dve sliki. 218, 214, 257, 282, 279, jalne in politične organisacije, ki[882, 300, 304, 817, 321, 344, 408, so jih ustvarili britski delavci. g66, 487 in 488. Arthur Henderson, J. Ramsay Ce katero društvo opazi kako MasDsaald in John Weatley, čla- pomoto pri teh številkah ali ps ni kabineta hritake delavske vla- da je katero društvo Izpuščeno, de, pridejo v Združene driave r I prosimo, da nam to takoj prijavi, oktobru. Henderson, atar organi- gedaj je ša čaa, da se pomota zator in borec v prvih "Vrstah popravi. In Če je katero društvo britskega delavstva, bo obdrfta- pozabilo poslati svojo sliko ln jo val več govorov v Kanadi »n so- U«lt imeti priobčeno v knjigi, naj
vernih mestih Združenih drf—	---"
Detajli o programu Whoatle„	Wi ^ --------
voditelja škotskih aocialistev. ki zavezati, da bo poalalo «25. kot je bil zdravstveni minister v de- je gittvni odbor določil kot pola \hkem kabinetu, niso bili poro-L ,)le<ino ccuo za kritje stroškov šsai ia Londona.	društvenih allk.
■Kolikega pomena je prihod Nadalje smo opasiU, da med dveh znanih glasnikov britske slikami manjka veliko onih od delsvske stranko, ki pripsdsta k slovenskih domov. Vemo, ds je 11 ji mmiu konservativnemu krilu, po naselbinah veliko dvoran In in prihod Wheatleya, ki prihaja domov, ki ao jih sgradiU ali pa v radikalnem krilu takoj za Smil- pomagali zgraditi alovenskl de-liejem in Lansburyjem, se z|aj|lavci. In ker smatramo, da«
bo od-
mOVŠIME V —-J*-««-
V IMS l«u priredi
f Slovenska Banka
70 Nintk Avenue	NEW YOEK, N. ¥•
la abar s aaiboliilm frsaeeeklm psralkaai MPAM8N ki sdaleee Is Ne« Varke aa A junije t. L
Ako al« nsm«-nj*ni v demoviae te solila, st« vabljeni. da as pri-dr**lto tMM potovanja. sa katar« 1« i« sedaj veUko potnikov prl*la-
Ker se eb tem taaa al va« Sati airaas tn ka* Ja tadai sMr|e aa-aa laka »Ima. audl ta satavaal« aaadaa prlMks aa vaakagar.
trafik assdaaatl taca	potaassla ka tadl ta, da ka
^ __ jraailjal aa* artdalk prav da Mabllase. la akrbal m ajlkave tka vstja adakMMt. lU-ii v patloda artli*i«
Na paasbtta dalja, da aa ratar karta lil. rasrads aadaj r«aa|Ša. Tadl laaasbvasakl potni IUU aa va||ha eaaajšl la ~ liaal daba pasahea "parialt" na padUgl katarega aa lakka i vrsah* v Aaiarlko.
Tako] naa« piAlU pa vna aadaUaa pa)a»nlla.
I »OSEBNA PRIPOMBA:
Kadar pošiljat« daaar v stari kvaj. ali. kadar šoUta dokMI___
oaaks 1» ataroga kraja, ah kadar Imata kak dra« paaal a atarlai krajam. aa vaalaj akraUa aa aaicajasa kaaka, pa kadato satova najbaljšs
CITATE
še ne more oceniti. Precej bo od-l naši dOmovi sgodovlnskega po-visno od William Greeaa, pred- mena in vašno kulturno delo slo-sednika Ameriške delavske (e- venskega naroda v Ameriki, za-deracije. Green bo prvikrst kot to bi nam bilo drago, če bi mogli predsednik Ameriške delsvske priobčiti v naši knjigi vae take federacije na konvenciji v Atlan- domova ali središča. Slika delav-tic Cityju. Odtvoril bo konvencl- skih domov bodo priobčene b^ez jo akoraj ob čaau, ko bodo vorfi- plačno in priobčili bomo vse one, telji britskega delavstva zapu- ki Jih še prejmemo v toku štiri-stili Anglijo. Mogoče bo priporo- Uajst dni.
čil in dosegel, da jih eksekutivni	-
svet Ameriške delavske federa- Boj klobučarjev ln čeplčarjev cije povabi v Atlantic City, da NftW yqpk _ Unijll klobučar-"•fvore delegate. Ako ze to Iz- kih deUvc<JV( kl Izdelujejo plat-Všl, t«laj b^ej^izparfna A.Inene klobuke in čipioe, je v bo-B. Swaleaa, predsednaca omase- . 40.urn| uden.
gs strokovnegs kongresa, kl	_
bil lani izvršen proti njemu na konvenciji v E1 Pasu, ko je član odbora za tisk, obdelava! javno govor bratskega delegata.
Nekateri najzmožnejšl briuki voditelji delavstva so omenili ao-toleraaoo, kl Jo izkazuje dkseku-tiva Ameriške delavske federa-
»obert
, : ■•	dobra kitlUra?	----------:
Tedaj narMite knjige Književne maline S.N.P.J.
Clovoku Je potratna duševna hrana kakor telesna. Največja sle sa delavca ja nasnanje. Čimbolj ja delavec nevadan* tembolj ga iskoriščsjo od vseh strani. Dobra knjiga ja naj-včji eovružnlk nevednosti In duševne temo. Delavec so mora učiti; vzoti zl mora s^^, česar mu ni dala i mora dobre knjiga.
revna šola. Citati
Ako ata ukažoljnt. Če hraponlte po Izobrazbi In dušev-nem razvedrilu, ako želite člUti povesti is delavskega šiv-IJaaja, zpoznsti nekst,cre nsrsvne resnice ln če sa hočete ae-' znanltl s temeljnimi i^gojl angleškega jaalka, naročite ai •ladačo knjige:
dpbil ukor z govorniške tribuna takoj po končanem govor«. Prejel je zopet besedo ia odgovor, nakar so delegati odobravali njegove besede. Predsednik Green ne bo najbrž dovolil, da aaaU-nejo take potelkoče ia aa*brt bo pozdravil britske voditelje in jih
UUBgfltTlI UU 1MMV >WVitV«>JV •••
Avella. Pa- - KruU usoda p^val, da nastopijo na governi-
nam je iztrgala nepoaahnega očeta in soprogs Mike Pankevicha.
V nedeljo 5. aprila je Šel v bližnjo naselbino k svojim prijateljem na obisk. Ob devetih zvečer se Je vrnil proti domu, s drugo jutro ob devetih smo gs našli na železniški progi, komaj deset minut od doma, vsegs razmesarjenega od vlaka, da ga je bilo težko spoznati.
Pokojni Mike* bil rodom iz GalJcije, star 88 let. Zapušča mene, žalujočo soprogo, ln šest nepreskrbljenih otrok v starosti 8 do 14 let. Pogreb ss je vršil 7. aprila ob obilni vdeležbf članstva dr. št. 292 S. N. P. J. v Avclli, Pa., katerega društva je bil tudi on član. Srčna hvala vsem bratom In sestrsm sa tolažbo in pomoč v bridkih urah ter za krasni venec, ki je bfl položen ns njegovo krsto v ssdnji pozdrav. I-skrena hvala tudi gl. odboru & N. P. J. za tako hitro in točno iz-plačitev njegove posmrtnine. Torej še enkrat: hvala vsemi Tebi. drsgi soprog in oče ps: počivsj mimo v tuji grudi! Zslujoči o-stali: Mary Paakevkk, soproga, in otroci.
New Yo«ši, M. r. — Pozdrav iz New Yorka. Pred no odrinem s parnikom *Parie" ns <*iprto morje, pozdravljam vss prijsU-Ije in znance širom Združenih držav, posebno pajpe članstvo driištvs Sokol št. 9t B. N. P. J. DelujU aa napredek društvs tako. kot som poprej jaz, da bo društvo Malo 200 članov, predno pridem nazaj med vas. Pozdrsv-Ijam vse Usta, ki sU ms obUka-H „a domu ia lopo se "*»vslim
vsem. kl ste me spremili na ko-
lodvsr živeli še mnoga laUl-
(•rud Havsn, Mkk. - I ' bilo dopisa Iz te male m-Vi-*iMk« naselbine. Z delom ai labo. BiMMslnoat ta
ae vaHr
tijini IHODI in
ofcafc ns ^OT^^et ^
Frontaaac, Kaasas. — Naznanjam]
vtem sastopnlkom jr državi KaaaM, (iujočim pod* saatavo 8. N. P. J., •a vrši sajs 84. maja, to Ja šatrto | aadrljo ob dveh popoldne v navadnem | prostor«.—Aatsa Unjak, Ujnik.
--------__ V SVOrfi Imji-I ( ^^ua Poln t. Oklo.~ Posivi Jam I
gi "My Life For Ubor", ds je LUw> dru*tva "Rde*i prapor" it. Bt«,
Sloveniko-angleSka slovnica .........$100
Zajed alci .......................... 1.75
Zakon bioganozijo.................. 1.60
Jimmie Higglns .................. 1*00
Patar Maiavcntura
dp M bolj rodno udalešujajo maaeo-mh ta j, drugača bom ravnal po pravilih.—Tajalk.
. Kdor naroči Zajadalco ln Zakon biogenesije skupaj, dobi
obe knjigi za tri dolarja.
Vae te knjigo so lično ln trpožno vessns. Poštnina ja všteta. Naročilu prilošlto denar.
Naročila aa vsa gori omsnjane knjiga prejema
KNJIŽEVNA MATICA 8. N. f. I
2657 So. Laamdal« Avenu«
CHICAGO, HL	:m
škem odru. To ae akleps, kar je Green poznan, da je toleranten
ln sprsvljlv.
Voditelji ameriškega strokovnegs delavstvs, ki ao pred kratkem obiskali Anglijo, *dijo, da britaki delavaki voditelji vidijo, da prihaja nov duh e upravo Ameriške delavske federacij?, da kmalu nastane sporazum med obema dalavakima organizacijama. Oni ne tipajo, da bodo kaj drugega dosegli, kot razumevanje, zakaj delavstvo v Evropi, posebno pa v Veliki Britaniji pri
I' Clarkibarg, W. Va. - Društvo Na ' pradnl bojarnlkl »t. 47Š poaivlja vsa Upa«, tudi oddaijana, kdor ja sdrsv, ds pridata na sajo dna 14. junija, ksr pndaja vatn« rači aa vrsto in Ja seru! i odhoda mnogih IsbraU veš novih odbornik«*, Nadalja sta aaproštni vi, da vaak pri,»olj« anaga novega Člana, os. kandldaU In enega novega naročnika aa dnevnik Prosveto. Oba-nim prosim tudi tiara eitatalja Pro-•vate, katerim ja aarošslna P<H*kls: da Jo ponova. Kdor sa na bo adsval I f bo drultv« postopalo s njim po prs-| _ vilih. - Mslljs Bkarja, Ujnik.	« ■
OGLASI
PMMNiMM. a lw M ua r#unr«rii UM v*«, arlprovlivtit CatamOrM», kMlUi i» »lh»vu »II »mi n«»i i m **><• »II as	U nmIiH »lik I«MmJmm
«5ik« •« M»v«<«v»mu « iMPiNiaklk torvMli. Mr*Um S. * r ». IM *ru*\m, M is n« PO...JO, kolMH dokSMlI. 4» bwlu pMUstoNt k«H pri iiti««. Cmm HlSMk
Mt<l" "IjnlVM Jjulim
kadihon akt photo itudio. im Mspia st.	cnaurropMaa. ' phese, mi
« 0
vsnei" V"8aad Čaulaa, da Ja društvo IJ
I Caalas, MopUss. — Nasaa
članom druftva>Vassli «lo-
■klaallo aa svoji rsdal maaašsi ssjl da aa bo obdršavala Isvanradna sa sa rasmatrivaaja pravil daa M ja v navadnih prostorih ali v druttvs-ni dvoraai. Zatorej sa poslvljajo
»Jo polne-
Krnil vodno bliža irvoievaniu DO-	VB' <Uni i"	da aa aaja polno
Si^iTICrii i^i	Atovilno udslaSs, kar to bo v korist
litične moči, s njo vred ps tudi	tlmmtiyu i„ j^ou obša Seja se
industrijske.	'	- —*
NAHODU
njam rojakom v Miliraukee in okolici, da priredi erganisscija slov. doms veselico 7. junija V S. S. Turn dvorani. Dramski odsek "Lilija" prirsdi ob tej priliki krssno enodejanako šaloigro s i-menom "H(h-či nosovi". Ds bo Igra. izpadla povoljno, nam-že Jamči ime vrlega odseka.
Tudi mladina bo nastopila v več skupinah ter nam zapela ve-ssle pesmi ped vodstvom rojakov: i. Skrblša, Cirila Muaka tevca, Pr. Bevšaka In Igngca Tr-šlnarja Ker gre sa Idejo al. do
dns ob
devetih taj-
VI«
»JutrsJ.
Hrsuki
•tik.
Krajra. Pa^-Is urada tajalka deuš-tvs -Vrtal raj" št. 174 sa daja ss nje, da m povabljeni val liaal naj ss v potnem številu udeležijo prihodnje
»sJe dse T. JunlJs. ker je vešnik stvari. Oanetve se Je ..gibati saj. a to mora vsekdo vedeli, d. ae korl.t| društva, ie maaj pa S. N. P. h čimbolj boeU sakajall lr »eJam, toliko lepše ko draltvo uspe-velo in toliko pvvikiejfte se bo vodijo poslevaaje dn(Mea. kar sopet vodi le k lepemu napredka Is bratskemu spe rasfcmljenju med aa Mrs ase ava In eele S. N. P. 1,
.Ii uttve a. 174
Zmaga krsjašsv v
Bridgeport. Coon. - Krojaški delavci, ki ao organizirani v A. C. W. U.. so smsgali v svojiistsv-kl v tem mostu. 8tavkokasl zo
Začetek veselke tošao ob dvsh .terlk. »rs*e m I. _ popoldne s nekaterimi točkami .^d.M^d^^mMIals programa. Večerni program •• ZJ^JŽt^& Ji viL lo? pa prične ob -dmlb. IgaU ho Ti^TZ^ Urtm *J*L dobro znana godba Ig. TriNnsrja, prideta, ako ae prtt*e kar nam potrjuje, da bodo Mi pleasželjni v vseh oairih Zadovoljni.
Vabim torsj vsa cenjena društva Iz Milwaukss la okolice ter tudi possmscne rojaka. dsss|" noštevllno udeleže le priredRve ter t^pokJ^Ujo avoje simpsti
A- ..	Ki
noj pride
Tiskarna S. N.P. J.
P*'	j' 'V'. "..Vv1 ■■ • -■ ■■■ i1". • •■jji
sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča kla.
»	f n,	f u i	'v.. *
časnike, knjige, koledar je, letaka Itd. f slofM-skem, hrvatskem, slovašketp, Mkm,
na ilarstvo s. r. p. i., m tiskovne rakza v svoji
mm.
J *	, -'} \ "'-jZi ^'V^f^l' ^'
CKNE ZMEUNe, UNUSK0*DKI>0 PSVZ
vsem
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TU SKARNB. PillU po InfonMdja aa naalov: ft. N. p. J. Printer?, 26574» gonili Uimdalt Araaaa,
Chicago, 111.
TAM SE IKIBK NA ŽBUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.
. . .	'm
- ti.
Član«« druitvs Sleveaee it fl«
fl. N. P. X naznrnjem, ds ee Je m« •obrat tajnik Frank Vicost »msiSI v novo etenovanjs. Vsi tisti. Id plaču-jato aseement aa doasu tajnika, upoštevajte novi aaaiov: Frank Vicoei, 40 Dfkoto 8t. Poštni na. lov Jp ia stari F. O. Bok «. Prosim, in ss upošteva.
Opozarjam tudi člana, da plačujejo svoj aseement čimprej nmgs«> al treba čakati do zadr.j«- minuta, f tem laviačujete vse koreapondenes med ri. uradom in društvom. Je aofcnj takih članov, ki bi lahko plačali ob ae«, pa nošejo, rajši sa vlače j«jo, M aaj me mera čnkati, Res je, da tajnik
Itn, k—ctrtl >i pum zilm
Clevsfcad. Okle. — Dreštvo "Naprej" It • je sklonile, da se korpora-Uvno udelati razvitje sestave društva "VODNIROV VENRO", št 147. katera slsvaoot se vrši e glovenakem narodnem doma. 6Š17 St Cteir Avs . dne 8. «»js i M Siavneet ee pri-čne ob dveh popoldne. Članstvo ae zbira ob eni popoldne v fl. N. D., odkoder odkoraka aa slavaoeta! prostor. Članstvo m poživlja, da se pol-neštevilno odelaši te slavapeti našega bretokegs društva.
Nadalje se članstvo poslvlja, da M vdelati seje. ki ss vrši v nedeljo dae 7. junija 19S6 v 8. H. D„ nove ppelopjs, dvorana št. I. Heja se pri-čna točno ob devetih dopoldne. Aseement pa se pobira od osmih sjutrsj. Na tej seji bomo raiprefljnM o konvenciji, ki m bo vršila smeeca sap-tambrs Kdor se zanima sa vasvoj našegs društva in Hlovscske narodne podporne jednote, naj pride gotovo
"Vratskl pozdrav! — L. Medvsšek.
ROftTH SIBE STATE BARK
V TOREK 30. JUNUA 1925
Potnike ko spremljal aa« uradnik skusi do Tteta, od km
par ur de Ljubljano po Islsmlrf. f?	?
rišite po pojasnila aa:	^
Ročk Sprisura, Wyo.
Kapital in prebitek
t $150.00040-
Vam je vedno na parpo-la#o v vseh denarnih zadevah in h vam pri-
82 CORTLANDT ST.
tbgoyma z ue&anm blago*
—
I	* Lftrifl Grešnik, Librarj, Pa.
Ili inimiiiiiim i ■ ■ ■
lasu, je tajnike delo olajšan* Prosim upoštevajte to. — Frank Kramar, predsednik.
SLOVENSKE MATERE
Raffsle, N. Y. — Naznanjate vsem članom dr. št. 406, da sem previsi tajništvo. Zato poživljam vse člana, ds plula jc svoj aeeement na s«ji, ker jaz ne bom hodil okoli pe hMah ko-lektet asesment Radi druffli reči naj ss obrnejo na spodaji naslov.— Joeepk F. Kron. II« Dsvejr Si., Buf-falo, N. Y.
boleznih, kaka zdraviti la velik^fam-gih stvari. Vsebuje veliko rasnih sdk. Vsaka Slovenka, morala ki Imeti te knjigo. Cena je 86.2«. Naročite takoj. Naslovi Dr. Aat. M. SooloiPf 9999 0	^Ojjil i 1
land. Chicago, 111. (Adv.)
gjj ""na. — Cenjeno občinstvo, vse Slovence in Hrvate vabimo, da aas nosetite na naši slavnoeti, <ivaj M-t letnici obstanka društva "Sokol" it |0 Slovenake narodne podporne jadnoto. Pri slavnosti bodo nastopili tudi telovadci Jugoslovanskega Soko-teiz Ofclškslms, Miaa. Prireditev bo nekaj, kar te niste videli Sa Ely. Telovadci bodo Izvajali kršene vsjejr različnih oblikah. Nastopile bo dvanajst moških te dvanajst deklet, pri šontur se bo pokazala poftrtvovatoost
8lp7idu7'vsi In pokašito, da ste si-
novi In hčere slovenske materel Ze-šetek je točno ob pol treh popoldne, dne 24. maja v veliki dvorani nove šola. K obilnemu poseto vabi odbor.
R|«, Miaa. — Pozor Slovsnri te brst|t Hrvati kakor vri Jugoslovani na Bljr, Mlnn. Društvo št. fO 8. N. P. J. vas vsbi aa slavne* te plss, katere priredi dne SS. maja 1*26 v Slo venskem narodnem domu. Pridite vsi te nas peeetite ob dvsjsetletnici obstanka aašega društva. Zststak js
Thornae, W. Va.—Namunjam članstvu društva "Domovina" št 10, da sem prevzel tajniške posle. Prejšni tajnik se je presslO ed te. Zato vsi oddaljeni člaai pošiljajte inmsit na
IŠPIEIEI
"Pro.veu" pa* M bbfmtraje IJu^tv^Ako ai^Sil),
ššššššš šlšv^teššššf gVtejte*
Id oglalajo v Proeveti. — V zalogi imam vso blago sa vsakdo njo potrebščino po šmarni ceni
sestre društva "Kvsleth" it 180, katere ss tiče, ka bo prišla ns redno sejo 14. junija, da prej člte pravila, kako se mora obnašati v dvorani, kadar je seja. Navzoče članice ljubijo mir te red pri društvenih sejah. Tega vsega nam je ie zadosti, ns molimo več prenašati. Članico, ki ae srinje v dvorani, zadene kasen popravilih, da ss 'isspendirs, ali še še aesadostuj* ss odstrani is dvorane. Društvo mora Imeti mir. Opozorjam tudi aadsorai odbor, da se odele«! seje 14. junija, kukor t^di poarodovalni odbo^ d«t ne natančno bukve pregledajo.
fl sestarskom pozdravom!—R. Je-reme, predsednica.
ALOJSSKULJ
IILON PLACB, RROOKLTN. N, T.
SEIEM
V zalogi imam najboljša polj« ' aka, vrtna in cvetlična semena.
Pišite takoj po bnaptačni semenski cenik.
Blago pošiljam poštnina prosto
MATH. PEZDIR Bes 772, Cltj Hali Sta* > | Mnr TORK. 19. T. ,
1142 N. K. Dailaa J3U CLEVELAND, O.
Vereaa, Ps. — Odbor ss Isgrnd-njo narodnega doma. sestoja« sd dru-ka zarja" ft. SliN. f. J. ter "Radnlčka sloga" štSOS N. H. Z. priredi prvi toletal piknik na Jehn Ankerjevl farmi v sebotodns IS. maja (Decorstion Itey)). Odbor atjpidl nuuM tikint jtioiki» o®* klete ia dečks. Preskrbel bo na ral-aju pečeno janjetino Is dobro mufci-ka. Vstopnina )e sa moške samo 25c, m šensks ln otroke ps proete. Cisti debišsk od piknika gre t blagajne. sd narodni dom. Torsj vabimo vse Slovane is Verone la okoliee, da ss pik. nika udelsftljo. Drugih narodnosti ae maraoM. — Odbor ss dom.
> Henrietta, Okla.—la bolnega brata Jacka Strukelja sem sopet sprejel od društev sledeče prlspevane vsste:
At. 220-IS4«, it Sfl«-|lJ0, «t. 97 —!•> *t-	it 181-81, it Si-
li, št. 148-IIJI, št SS4—H, št 104 -|S, St 126-18, it. 447—|S, it 8S0 -H, it. M-S. it. 161—HJO, it S14—|i.60, it. 487-H, it US—|2, it. SS8—|S, it. SSI—|S, it. SS—11, št »36-41, št 100-11, št, 61—18.70, št 202—12, št S—11 JO, »t. 886—81, it ;i05—84.70, št. 888-81, St fltfl-fll. it. 898—81, It. 101-11, it 48-=82, it 888-86M, H. U9-8S. Ce j. nsprsv. Ijena v^tem kaka pomote; proalm, da
Brlteld^pesdjpsvl Rsdelf Jelka, blagajnik društva «t. SflO.
Martinu Soldo od društva it. 87 so dalje darovala is sledeča dfltftva in
posamezniki i	^r C,
At 406—IIJO« št. 448-814«. št. 488 87.16, št 818—81, št. 414-118, dru«. tvo v Cleeru, ip^-gl, it. #8-18.60.
1146« ^ ^ VrV * 4S~11,
št! 488—p! št šShK'«? 49?^,' it Sll-fl, st 474—P, «t «41-11, št. «81-11, št. 894—1841» št. 899— 81. št MS—«4.66, It 89«—|«, it. «18 -H, št. 806-81, št 877—|S | ter na-brano po tajniku: Jure FsMč, Jure Oollč, Boio Oolič, Drag. Siri*, Mile Ivankovi«, Jaek Mllicevlč po |1, J. Barisevič, Antea Buriš po «0e, J. Ko-pravo, Anton Ilevil, Aleks Penlč, J. Karhln, Mathew Radilovič po SSc. Matija fllabe l«c In ibtoa Mikolič lOc.
Vas darova sem v redu prejel, sa ksr ss društvom sskvaHm za potrtvo-valnoot.—Martin 8old^—Peter MlgNi.
mm ..
688 Penn Ave„ PitUburgh.Tae
Ne obnpnjte če ee počaUte slaba %% Utrujene aH pobita. Za ta nered j« neva priprava, Id jo as*
davite pesugs. - ' ;
Pojdite do lekarntrja še dsnss is kupite steklenico Noga-Tons. Iste bo dala novo ftlvljeaje In moč vašim is-črpanim iiveem in mišicam. Nur» Teas dela rdečo kri, asočne in umirjene šivce in mišice In na čudovit safln poveča moč vadriteoeti. Naši atatsijt naj poskaeijo to novo zdravilo takoj. Isto dela čudeše v takih slučajih. Ns* ga-Tone je prijetna sa riUvati in pe-čdtfU se beete bolje tekoj. Jemljiu jo samo sa par dni, in šs se ns bost« počutili boljie te če ne boste sglsdsli boljše, nosite ostalo lekarnarju ia « vam bo povrnil vaš denar. Isdelevs-telji Nuga-Tone vedo teko dobro ksj je iste vstanu storiti sa vss v tekih slučajih, da prisilijo vse Iskantarjs, da za njo jamčijo ia vam povrnejo denar, če n(pte zadovoljni. Oglejte si jamstvo na vsakem paketu. Priporo
jagnjs, sa vse drugo bo skrbel zato isvoljepi odbor.
Uijudno vabimo sosednja društvs iS ss veeelies polno številno udeieiijo, aa primer Is Centera, North Besse-morja, Nswfleldk, Caatdha la WhHe Valleyja. Toraj aasvidenje dae 80. smJs.—Pssl KekaL
Mbrsrr. l»s-Izobraševslnl ln zabavni dom priredi veselico ns 80. maja v lastnem prostoru. Vstopnlaa sa mešbe je ŠOe, šensks SSc, otroci presti. Zatorej vabimo sonjsao občinstvo od takaj ia la okolice, da nas v obilnem številu po«eti. Za vse potrebne bo skrbsl Izvoljeni edBsr^-Ts|nlk.
DAWESA UGR02A PORAZ.
Weet Wlafla*d, Pa. - Opominjam brate Juro Ljubita, 4« te čimprej javi tajnika na spodaj osnačonl naslov radi aseemeata. ki ga mu ne mara nihčs plečeti sa meees maj. V koriat tlanov ln društva B. N. P. J. ne telim nikogar suspendirati ali črtati, toda «s trat ae Qpravna dolga kakor zahtevajo pravila, gs moram. 6e kateri brat aM prijatelj ve sa ajega, naj mu javi a|| sil pošlje njegov aaaiov, sa kar se zahval ju |em. V zadnjih časih se je nahajal na Warrenu, !• v Rast Youngstewnu. Ohio. Moj naslov js Paul Pevtean, Boz 671 W
POGREBNI!_
JOHN A. BUDILOVSKY, 8611 So. Lawndale Ave. * CHICAGO. HJL
Pol bloka severno od 8. M. P. J. urada.
ZELO NEVAREN TOVARI&
M . j Gl >	'iii..^*^ »I *' Y' < t
Nek ameriški pisatelj js nedavno pisal: "Prihodnjič, ko ti bo kdo rekel: To je nemogoče storiti', ne dihirf več, dokler ne prideš iz atmosfere, kjer «e nahajaš, kajti to človek ima nalezljivo bolezen". Res, previdni ljudje ne razumejo ueodne besede "nemogoče", ker ee isto prepogosto rabi kot izgovor slabih aklepov. Ce Imate alab okus, fr ste zabaaani, če imate slabo prebavo, če ste nervozni, če ae sploh slabo počutite in če vam kak prijatelj zatrjuje, da lahke sopet okrevate a pomočjo Ttfaerjevr ga grenkega vina, ne Mite, <i» je to nemogoče! Poekuaite še to zdravilo. Kupite ga steklenice f bližnji lekarni ter pazite na uspehe! Tudi vi boate istega mi*U< nje kot na primer Mr. /oe H. Martinez. ki nam je dne 24. aprila piaal v španakem jeziku: "V-april Trinerjevega gisnNg« vina je raačirljlv". Poekuaite tudi Trfaerjev Liniment prt |gpahkih in oteklinah, Triaerjev prašek za glavobol (Heedache Porder) in Trtoerjeve kapljice se v** bol (Toothache Dropa). Pišite » ves imenik Trinerjevih adraril
Me Mladic & J. Polacek
JAVNA NOTARJA 1884 Wcat 18th Street	Chicago, m.
' i- t	' • ",' 1 , 'fMJrJ. S ■ '
' Izdelujeva notarska dela as teka) la stari kraj. Delamo pse-Inje sa dobave svojoev ki stsisgs kraja, kupne pogodba. Fsse|a-jeaio le vessssma poeogla na prve vfadttbe <Mtetgaga) Proda-Jamo kl«s, Iste te farsse. Osae steka, delo točno te pravOJE^
Weet Prsnkfert III. — Nasnanjem šlanom št. 818, da sem prevzel tajništvo. Tleti, kl stf West Frank-fsete. (teHjite aaesmont na i Martin Mlekuak, West Prankfort. III. Ros 71. Opoaailam vse «Une, da pravo-časno plačate, da ae bo kdo sabev-ljal, ako bo suspendiran — Martin
DR. ANDERSON, SPECIALIST
IM Sizth Ave. 2nd fleer. RTT AVR. .... priTSR m are od 8 de S dnevne. Is ed M is 8 sk asi