Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 45
Ljubljana, petek, 25. novembra 1927.
Leto II.
Posamezna številka Din 1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom. Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci in kmetje vseh dežel, združite se!
OSEMDESETKRAT VEČ ZA MILITARIZEM, KOT ZA SOCIALNO POLITIKO, ŠTIRIKRAT TOLIKO ZA CERKVE. KOT ZA SOCIALNO POLITIKO, tako izgleda bodoči »najmodernejši« prora-
čun.
Novi davki, novo iiko* rikanle.
Slabo blago potrebuje reklame in prav ameri-kansko poulično reklamo delajo klerikalci za bodoči proračun. »Najmodernejši proračun«, »Prvi realni pioračun«, »Samo 70 paragrafov«, «15 tiskanih strani velikega formata«, s takim kričanjem maskirajo klerikalci pred delavnim ljudstvom strašno dejstvo, da se bodo davki še povečali. Vse volilne obljube so pozabljene. Nič ni z izenačenjem davkov, o čl. 82 molči klerikalna vlada ravnotako kot opozicija, aa se ne zameri kapitalistom, mesto znižanja prinaša proračun zvišanje davkov, davek na ročno delo ostane, uvedejo se novi davki, ki bodo predvsem naloženi delavnemu ljudstvu.
OSEMDESETKRAT VEČ ZA MILITARIZEM, KOT ZA SOCIALNO POLITIKO, ŠTIRIKRAT TOLIKO ZA CERKVE, KOT ZA SOCIALNO POLITIKO, tako izgleda bodoči »najmodernejši« proračun.
Direktni davki, ki jih plačujejo v glavnem posedujoči, znašajo 1.573,424.300 Din, indirektni davki, ki jih mora plačati v glavnem delavno ljudstvo, pa ogromno svoto 3 milijarde 456 milijonov, 780 tisoč dinarjev, h kateremu znesku moramo prišteti še monopol: 787,292.127 Din, tako da bo v bodočem proračunskem letu delavno ljudstvo moralo oddati v državne blagajne trikrat toliko kot buržuazija. .
Pri plačanju davkov so delavci in kmetje na prvem mestu, komaj pičla desetina državnega denarja pa gre za ljudstvu koristne ustanove.
Taka je finančna politika buržuazije. Bilo je tako za časa Pašič-Pribičevičevega režima in tako je ostalo pod radikalno-klerikalno vlado in tako bo vse dotlej, dokler delavci in kmetje ne zrušijo buržuazije in dokler ne vpostavijo delavsko-kmečke vlade.
Kakšne izdatke predvideva »najmodernejši« proračun: za vrhovno državno upravo 119 milijonov 790 tisoč 869 Din; za pokojnine, narodna priznanja in invalide 916 milijonov 358.172 Din; za odplačilo državnih dolgov 807 milijonov 585.388 Din in še 60,695.715 Din; za justico 271,671.235 Din in _še 924.039 Din; za prosveto 753,104.373 Din in 56,383.797 Din; ia vere 113,743.927 Din in še 1.130.000 Din; za notranje ministrstvo (policija-žandarji!) 550,356.007 Din in še 4,281.000 Din, za ministrstvo zdravja 115,548.290 Din in 80,374.220 Din; za zunanje zadeve (tajna diplomacija!) 168,513.584 Din in še 1,133.300 Din; za finančno ministrstvo 343,935.390 Din in še 4,521.700 Din; za vojno in mornarico
1.909,841.226 Din in še 518,730.000 Din; za javna dela 195,904.261 Din in 99,054.644 Din; za železnice 69,394.229 Din in 631.344 Din; za kmetijstvo 127,056.442 Din in 11,286.215 Din; za trgovino in industrijo 44,898.816 Din in ^870.000 Din; za socialno politiko 28,971.091 Din in 1,250.000 Din; za agrarno reformo 12,303.944 Din in 29,353.532 Din; za izenačenje davkov 336.250 Din in rezervni krediti 74 milijonov dinarjev.
Politiko sedanjega režima označuje proračun, v katerem so se ZVIŠALI krediti za vojno in mornarico in za zunanjo politiko, ZNIŽALI pa krediti za socialno politiko, narodno zdravje, prosveto in agrarna reformo~ »Prvi realni proračun« je tak, da ima po priznanju ministra financ 210 milijonov deficita, Radie pa govori celo o 4 milijardah primanjkljaja, ker ljudstvo ne bc zmoglo povišanih davkov.
V	finančnem zakonu so odredbe za nove davke. Šolnino bodo morali plačevati starši za otroke. V ljudskih šolah 10 Din, v srednjih šolah 20 Din, v visokih šolah 30 Din za otroka. Ta novi davek je naravnost v nasprotju z ustavo, ki določa, da mora biti pouk brezplačen. Kadar gre buržuaziji za izcediti denar iz delavnega ljudstva, se požvižga na zakone in ustavo. Državna podpora, utemeljena v čl. 136 zakona o zavarovanju delavcev v znesku 2 milijonov dinarjev se črta, popolnoma v skladu s socialno politiko buržuazije in njenega ministra Gosarja. Državnim uradnikom se selitveni stroški ne priznavajo več, uradništvu v podjetjih, ki preidejo v upravo oblastnih odborov, se garantira »stalnost« samo še 6 mesecev po prevzemu.
Klerikalci pomirujejo ljudstvo še z obljubo, da se bo v parlamentu še marsikaj dalo spremeniti na proračunu. To pa je samo varanje, kateremu ne more nihče verjeti, ki pozna buržuazijo.
Zavedni delavci in kmetje morajo na tem vprašanju razkrinkati klerikalce pred ljudstvom in opozoriti jih na demagogijo, ki jo pri sedanjem proračunu vršijo demokrati, ki niso nič boljši, ko so sedeli oni na vladi. Ljudstvu je treba odpreti oči, odtrgati delavce in kmete od meščanskih strank in pridobiti jih za delavsko-kmečko fronto, za delavsko-kmečko vlado, ki bo napravila konec diktaturi buržuazije.
Minister Gosar proti brezposelnim podporam!
Minister Gosar, kateremu so krščansko-socialisticni birokrati izglasovali zaupnico, je v parlamentu izjavil, da je proti obvezanemu zavarovanju brezposelnih delavcev in da se bo denar, ki ga delavci plačujejo za iond za brezposelne podpore le deloma porabil za brezposelne podpore, drugo bo pa dajal kot posojilo raznim »delavskim« institucijam za zgradbo stanovanj itd.
Za pesek v oči delavstvu je povedal, da se bodo dajale »tudi« brezposelne podpore — če bo. kaj ostalo, in sicer največ 10 Din na dan za delavca in 3 Din za otroka, toda največ skupno 15 Din na dan.
Po tej izjavi je jasno, da se bo z delavskim denarjem za brezposelne podpore špekuliralo, da si bodo razni »delavski« prijatelji iz tega denarja zidali hiše, brezposelni bodo pa glasoVali naprej.
»Zasluge« dr. Gosarja za delavstvo se kupičijo: najprej ukinitev stanovanjske zaščite, sedaj pa špekuliranje s 45 milijonskim fondom za brezposelne podpore! Urat-nik pa v poročilo DZ napiše: Zahvaliti se moramo ministru Gosarju in Mijoviču, da gradimo palačo DZ v Ljubljani. Če bi trboveljski rudar bil Uratnik, bi rekel: Zahvalimo se TPD, da nam dovoli, da za svoj denar smemo požirati nezabeljeno koruznico.
Civilizacija v dvajsetem stoletju.
Ako si brezposeln, te imenujejo lenuh. Ako kradeš, te imenujejo lovov. Ako prosiš, te nuzivljujo pijanec. In če ležiš omagan na pol mrtev na cesti, tudi takrat ne dobiš lepšega imena. To je civilizacija današnje dobe, katera ne spada sem, ampak v one čase preteklosti, ko so živeli barbari. Ako bi pa vsak poskusil, kako sladko je brezposelnemu »lenarit«, bi mu pomagal. Ko bi vsak vedel, kako veliko ponižanje je, zdravemu kruha prositi, bi ga rajši ukradel. In če kdo zapije sprošene groše, da obleži ob cesti, ta ni pijanec, ampak žrtev današnje civilizacije, katera je vrgla na sto tisoče krepkih in močnih v blato, iz katerega se ne morejo več dvigniti. Zato ne čudimo se, če jih je na tisoče, ki iščejo svojo srečo v strupenem alkoholu, samo da za trenutek pozabijo svoje gorje in peklo. Priprosti kmet R.
Izza kulis SSJ.
Socialističnim delavcem!
Kar drži razne višje in nižje generale v SSJ skupaj je lepljiv gnoj, korupcija. Tragika SSJ je v tem, da ima vsak general in generalčič svojemu rangu primerno masla na glavi in da si nihče ne upa nastopiti proti gnoju in korupciji, v kateri tudj^sam tiči do grla. Vse pokriva temna senca kristanovstva in vso politiko SSJ vodi močna roka iz Zadružne banke na Aleksandrovi cesti, ki je zna!a vsakogar iz vodstva SSJ spraviti v svojo odvisnost. Nihče ji ni ušel in nihče ji ne more uiti. Kdor pride možu s »tradicijami in kaso« v roke, ta postane njegova lutka.
Ena izjema je morda še socialist stare garde Mlinar, ki je v svoji naivnosti upal, da se da SSJ še rešiti. Sklical je sestanek, ki naj bi pričel reševati SSJ. Same med seboj so Kristanove lutke več ali manj slekle svoje socialistične kostume in brez kulis in mask je spodnje poročilo o tem poizkusu rešiti SSJ. Nekateri se cinično valjajo po blatu, drugi so še nekam sramežljivi, nobeden pa nima poguma nastopiti proti bankirju z Aleksandrove ceste. Eden drugemu ne zaupajo, eden drugega grizejo in vendar so nerazdružljivi, ker jih druži korupcija in strah pred odkritjem, ki bo prej ali slej pokopalo vse. Naši renegati Štukelj, Makuc in Sedej kažejo svoje karaktere. Štukelj — ciničen, ironičen, Sedej — frazer, oba zadovoljna v redilnem gnoju. Makucu, ki je lahkoverno sledil obojici, se menda gnjusi blato, v katerega je zabrodil in menda mu je ušlo, ko je precej prav povedal: Kristana v SSJ in delavce ven ali pa obratno.
Poročilo samo o tej znameniti seji ne potrebuje nobene raziage. Izpustili smo samo klobasarije Jernejčičev in enakih, katerim se poučeni socialistični generali sami smejijo, ko jim izdatno pomagajo vleči kareto SSJ po blatni strugi korupcije.
Navzoči so biii: Mlinar, Likar, Jelenc, Ajdiškova, Svetek, Uratnik, Jernejčič, Kopač, Štukelj, Sedej, Makuc in tudi Vuk, ki po potrebi rad taji to svojo druščino.
Mlinar, kot sklicatelj, konstatir«, da je sestanek informativnega značaja, ker moramo končno zavzeti stališče k zadnjim dogodkom v stranki. Govoril je o sestanku, ki ga je Kristan na svojo roko sklical ravno na dan občinskih volitev v Narodno kavarno, kjer je »skozi rožice« zaničeval stranko in njene kandidate. Tudi c- onih članih SSJ, ki so bili v zadnji pekovski stavki štrajkbreherji, se moramo pogovoriti. Bivša kranjska hranilnica je razdelila med stranke 2 milijona 800 tisoč Din in SSJ bi morala dobiti 130 tisoč Din. Ker pa je SSJ odklonila ta denar, kot koruptiven, sta ga pobasala Kristan in Prepeluh vsak polovico, SSJ pa mora nositi odgovornost za to, ker ne smemo z resnico na dan. Konzumne in strokovne organizacije bi morale skupaj delovati, Kristan pa ustanavlja neko svojo »Gospodarsko ligo«, v kateri je vse mogoče, samo socialistov ne; Kristan vporablja razne firme konzumov, bank, kreditnih društev, »Stan in Doma«, ki so kapitalistična podjetja in to vse skupaj je Kristanov kapitalistični socializem ... Po tem uvodu starega socialista Mlinarja je govoril Kristanov učenec Svetek: Težko je govoriti o gospodarskih organizacijah, ko pa dotični, ki govorijo, ne poznajo stvari. Kristana se pobija na ta način, da se prigovarja članom konzuma. da naj odstopijo, s tem pa postaja Kristan vedno bolj diktator v k-.mzumih. Gospodarsko življenje ni poezija, tukaj govore številke. Tistih 65 tisoč je dal Kristan Podporni Jednoti. (Medklic: Kjer je sam predsednik in član. To je njegova bodoča stranka!) To ni prav. Denar bi morala vzeti stranka, ko že mora prenašati kritiko radi tega denarja.
Uratnik: Vprašal sem Kristana, zakaj je ravno 2. X., na dan občinskih volitev, sklical svoj sestanek, pa mi je odgovoril, da ni vedel, da so volitve. (Imenitno ga je!) Kristan ima toliko starih tradicij, da ga ne moremo izločiti. On zabavlja čez vse, celo čez mene, pa to ni tako hudo. Kristan ima velike zasluge za SSJ in zato ne vem kako bo, če se uresniči Kristanova »Zadružna liga« brez potrebnega sporazuma z nami. Kristan je kritiziral volitve, da smo dobili tako malo glasov na Kranjskem, ker smo postavili slabe kandidate. Tistih 65 tisoč pa je moral vzeti, če jih pa stranka ni hotela . . .
Likar: 'laki Kristanovi sestanki brez našega znanja bi se morali prepovedati, ravnotako njegovi izpadi na stranko in njene funkcionarje. Kako pridemo do tega, da moramo mi trpeti napade za grehe, ki jih Kristan na svojo roko dela. Mi delamo lojalno za.njega, za zahvalo nas pa zahrbtno napada na eni strani on na drugi strani pa delavstvo. Konzunt ni naš, delavska pekarna ni naša in vendar se vse nas napada, čeprav krumirijo tam drugi.
Štukelj: Čeprav sem najbolj neumen med vami vam svetujem, da si uredite naše notranje odnošaje bolj sodružno. Ko sem bil pri komunistih, smo nekaj sklenili, sklepe razmnožili in poslali vsem kako naj delajo. Tega pri SSJ ni, vse ostane med 4 stenami. Manjka tajnika, okoli katerega bi se moralo vse zbirati. Nimamo nobene avtoritete. Pripravljen sem takoj organizirati članstvo, kakor hitro se napravi red. Slučaji, kakor je čobalov komisarijat, Sitterjev slučaj itd. se ne morejo zagovarjati.
Sedej: Delali smo z SSJ vedno tojalno, pa nismo mogli nikamor naprej, ker smo morali prati umazano perilo SSJ, kamor smo prišli. Tri velike udarce smo doživeli v zadnjem času. Kristanovo Ligo, komisariat v Zagorju in štrajkbreher-stvo v Delavski pekarni. Tudi Svetek ni imel pooblastila za tak mežiški letak. Zedinjaši obstojamo samo še termalno in čakamo, da se razčisti zrak. Kar se sedaj godi, presega že vse meje in se ne more več prenašati.
Čelešnik: Meni je žal, da je propadel 1925. leta tisti Centralni delavski svet. Ta misel je bila boljša, kot sedanja Kristanova »Zadružna liga«. Precej krivde, da je danes tako, nosijo tudi zedinjaši . . . (Štukelj: Zedinjaši so nam po vaši krivdi ušli . . . Čelešnik: Ste jih že slabo držali.) Ne zahtevajmo od drugih (Kristana!), da so boljši, popravimo napake prvo pri sebi. Uratnikov podpis na tistem plakatu nam je mnogo škodil . . . (Uratnik nekaj protestira, Čelešnik pa mu zabrusi: Kar pusti me, da ne povem še drugih neumnosti, ki si jih napravil . . .) Konzumi v delavskih rokah lahko mnogo koristijo, »Stan in Dom« pa je kapitalistično podjetje, odvisno od vlade in občin. Tistih 65 tisoč bi lahko dal Kristan slepcem . . . (Makuc: ali pa rudarjem, pa se ne bi morali zagovarjati radi korupcije . . .)
Makuc: Eno ali drugo se bo moralo ukreniti, kar slišim in doživljam pri vas me iznenaduje. Govorite o Kristanovih tradicijah in zaslugah, pa ga zahrbtno napadate, na drugi strani pa hodite k njemu	po	nasvete	in po denar.	Čisto bratsko svetujem:	Kristana	v	stranko	in delavce	ven ali pa
obratno. Vzemite Kristana z vsemi tradicijami in z njegovo kaso v stranko in razčistite z njim v stranki, ali pa se ga javno odrecite, da ne bo SSJ za njega nosila odgovornosti. Ne slepomišite toliko, pa bo bolje . . .
Tako se je diskusija vlekla. Izigravali so eden drugega in plesali kot mačke okoli vrele Kristanove kaše. Brez rezultata so se razšli z edinim sklepom, da se prihodnji teden vrši ponoven sestanek. Tega ponovnega sestanka pa ni bilo, ker ga je Kristan s tradicijo	in	blagajno	prepovedal .	. . Tako je
storila konec opozicija proti vsegamogočnemu Kristanu v SSJ, še preden se je rodila.
tO let delavsko-kmečke vlade.
II.
Buržuazija skriva svojo diktaturo, diktaturo manjšine, z volilnimi kampanjami, v katerih v večji ali manjši meri dovoli gotovemu delu delavnega ljudstva vporabljati volilne kroglice in jih tako za celo vrsto let napravi za predmet kapitalističnega izkoriščanja. — V državi sovjetov take laži-demo-kfacije ni. Milijoni in milijoni delavcev in kmetov volijo pri volitvah, toda milijoni najaktivnejših in naj-zavednejših sodelujejo in soodločajo tudi po volitvah v vsakodnevnem delu sovjetov.
Buržuazni in reformistični listi razširjajo vsemogoče vesti o sovjetski diktaturi in o aparatu sovjetske diktature. Kaj kažejo dejstva?
RDEČA VOJSKA je ena glavnih opor diktature. Med komandanti rdeče armade je 75% delavcev in kmetov, 54% je komunistov. V vrhovni komandi tvorijo komunisti ogromno večino. V zadnjem letniku vojaške akademije je bilo 24% delavcev, 37% kmetov in 39% nameščencev in drugih. 97% je bilo med temi komunistov in 97% takih, ki so sodelovali v državljanski vojski. Za časa carizma je bilo v vojaških akademijah 50 % plemičev, 27 % trgovcev, 11% velekapitalistov in 11% veleposestnikov in iz duhovniškega stanu. Kakor v rdeči armadi tako je tudi v milici.
SODIŠČA. Med ljudskimi sodniki je 32% delavcev. 38% kmetov, od katerih je 72% članov komunistične stranke ali komunistične mladine. Poleg teh 3022 ljudskih sodnikov je še 543.694 posebnih sodnikov, ki tvorijo z ljudskimi sodniki sodniški kolegij, ki rešava vse sodne zadeve.
Mesto prejšnjega državnega aparata iz buržuazije za buržuazijo predstavljajo sovjetske oblasti državni aparat iz delavnega ljudstva za delavno ljudstvo, ki je ozko zvezan z ljudstvom in pod neposredno ljudsko kontrolo.
Poleg teh državnih aparatov je diktatura proletariata ustvarila močne organizacije množic, ki povezujejo delavsko-kmečke množice z državnimi organizacijami.
Med temi organizacijami so glavna opora diktature Proletariata STROKOVNE ORGANIZACIJE, ki združujejo 10 milijonov delavcev in nameščencev na deželi in v mestih. V Angliji in Nemčiji je v strokovnih organizacijah organiziranih do 25%, vsega delavstva, v USSR strokovna organiziranost dosega 90% vsega delavstva. MLADINSKA ORGANIZACIJA združuje v sebi najnaprednejše mlade delavce in kmečke sinove in šteje 2 milijona članov. 200.000 do 300.000 delavskih in kmečkih dopisnikov itd., vse to so poti, po katerih je proletarska diktatura zvezana z množicami in potom katerih delavsko-kmečke množice vršijo kontrolo nad državnim aparatom.
Državni aparat USSR ima seveda še celo vrsto nedostatkov, obstojajo še posledice carističnega birokratizma. Ti nedostatki pa se iztrebljajo s pomočjo sodelovanja širokih plasti delavcev in kmetov.
V	sedmih letih imperialistične in državljanske vojne uničeno gospodarstvo Rusije je proletariat uspel obnoviti in to dejstvo je najpopolnejši dokaz, da so bila prerokovanja imperialistov in njihovih lakajev socialpatriotov samo pobožne želje brez pod-
lage. Ob 10 letnici obstoja proletarske diktature je produkcija v veleindustriji za 19% prekoračila predvojno produkcijo. Obseg obdelane površine zemlje je tudi že dosegel predvojno višino. Vse to brez inozemskih kreditov.
Še 1920. leta je znašala vrednost industrijske produkcije komaj 1344 milijonov rubljev, 1924. leta že 3917 milijonov rubljev, v gospodarskem letu 1926 27 pa 6637 milijonov. Brez zunanjih podpor je proletariat iz svojih sredstev vložil v produkcijo 5 milijard rubljev. Naraščanje sovjetske industrije je naraščanje socialistične industrije. 85-9% industrije je v rokah proletarske države. 14-1%, ki jo ima še privatni kapital v svojih rokah, je mala industrija. V veleindustriji je samo 2 •2 % privatne industrije. Promet, električna podjetja in nufta so državni monopol. Banke in zunanja trgovina so v rokah države. Vloga privatnega kapitala v industriji postaja vedno manjša.
Na vasi se utrjujejo produktivne zadruge, ki so s socialistično industrijo tesno zvezane. 1922. leta so štele produktivne zadruge 3 1 milijona članov. 1926. leta pa že 7 v milijonov.
Tudi v trgovini spodriva socialistična smotrenost privatno trgovino. V letu 1926 je v podrobni prodaji znašala privatna trgovina 35-5%, v veletrgovini pa 9-7%.
Načrt za bodočih pet let (Gosplan) predvideva velikanski razmah gospodarstva. Elektrarna Dnjepro-stroj, kanal med Volgo in Donom, železnica med Turkestanom in Sibirijo, vse to, o čemur so desetletja sanjali najboljši tehniki, bo izvršila proletarska država. Pa govorijo, da proletariat USSR ne zna voditi in razviti produkcijskih sil države.
Tudi na socialno-političnem polju so uspehi prve proletarske države ob lOletnici taki, da jih more proletariat kapitalističnega sveta zreti z občudovanjem. Delavni čas, ki že doslej ni znašal polnih 8 ur, bo znižan na maksimum 7 ur; pod zemljo se dela samo 6 ur. Plačan dopust najmanj 14 dni itd. Plače delavcev so se povečale. Povprečna plača znaša 33 '90 predvojnih rubljev in je za 17% višja kot pred vojno. Če vpoštevamo še, da delavci v USSR ne plačujejo nobenih prispevkov za zavarovanje, da imajo pri skupnem gospodarstvu razne ugodnosti, potem je razumljivo, da je realna plača mnogo višja kot nominalna.	(Konec	prih.)
Študentovske demonstracije proti okrnitvi slovenske univerze.
V	sredo zvečer so priredili ljubljanski akademiki protestno zborovanje zoper okrnitev ljubljanske univerze, s katero je do sedaj grozil vsak režim, tako tudi sedanji kleroradikalni. Po zborovanju se je razvila mogočna demonstracija zoper vlado in režim, sploh zoper zavoženo korupcijsko politiko meščanskih strank. Slišali so se številni medklici: Dol z režimom! Dol z vlado! Dol s hlapci! Dol z militarizmom! Živela slovenska univerza itd. Demonstracija in zborovanje na univerzi je izzvenelo za enakopravnost slovenskega naroda kakor zoper socialno-ekonomsko in kulturno zatiranje s strani »beograjske čaršije«. V nedeljo nameravajo prirediti PROTESTNE SHODE PO VSEH VEČJIH KRAJIH SLOVENIJE. Pozivamo delavstvo, da se shodov udeleži in da tudi ono izraz ogorčenja zoper režim, ki ne okrnja samo univerz, ampak meče delavstvo na cesto in kmete z visokimi davki spravlja na boben.
Za „Enotnost“f ki bo izhajala dvakrat na teden!
408 novih naročnikov in 6546 Din tiskovnega sklada!
Stavljenega cilja pri novih naročnikih sicer še nismo dosegli, pač pa je uspeh akcije za tiskovni sklad presegel cilj in pričakovanje. Na tem lepem začetku ojačenja naše »Enotnosti« moramo graditi sedaj dalje. Našemu gibanju že dolgo ne zadostuje več tednik. Potruditi se moramo, da dosežemo v čimkrajšem času, da bo izhajala »Enotnost« DVAKRAT NA TEDEN.
Da to omogočimo, je treba še veliko bolj razširiti akcijo za nabiranje novih naročnikov in za zbiranje tiskovnega sklada.
Kampanjo za »Enotnost« moramo nadaljevati z ojačeno silo, dokler ne dosežemo rednega dvakrat-tedenskega izhajanja »Enotnosti«. To je mogoče in to se mora doseči, čim stopijo v krog dosedanjih agitatorjev še sodrugi in sodružice, ki so bili doslej še pasivni in čim se vzdignejo iz zaspanosti tudi delavci iz onih krajev, ki se doslej niso odzvali (Guštanj, Črna, Ptuj, Novo mesto, Bohinj itd.).
Da vsem sodrugom olajšamo njihovo požrtvovalno delo in da pritegnemo na delo za kampanjo še nove delavce in delavke, bo izšla
PRIHODNJA »ENOTNOST« ZOPET NA 4 STRANEH kot agitacijska številka, s katero boste šli od delavca do delavca in kmeta:
»Tudi Ti moraš čitati svoj list »Enotnost«!
Zasluga, da bo prihodnja številka zopet na štirih straneh, gre vsem onim sodrugom in sodružicam, ki so nabirali za tiskovni sklad in nove naročnike in vsem onim ki so prispevali. Povečano številko »Enotnosti« dobijo seveda tudi vsi oni naročniki, ki niso niti zbirali niti prispevali za povečanje »Enotnosti«. Upamo, da se bodo sedaj tudi ti zganili, da prispevajo svoj del truda in svoj del prispevkov za naše skupno orožje — povečano »Enotnost«.
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA
od 16. do 22. novembra 1927.
Sodrugi iz Kleč ob Savi: I. Z. 20; F. T. 10; A. L. 10; J. V. 5; V. V. 10; J. P. 5; J. T. 5; I. A. 4; A. K. 4; F. B. 5. — V neimenovani tovarni v Ljubljani: Razni sodrugi 40 Dih. — Trbovlje: Štole 5; Knez 5. — Maribor: Letonja 5. — Beograd: Gašperšič 15. — Ljubljana: Novak 50; Vinšek 4; Glavan 5; Poko-vec 3; na blok 22; Strašek 10; na blok 20; Remžgar in drug 14; Rdeča pomoč 5; Žužek 5. — Iz Zagorja: Prager 5; Štern 1; Roglič 2; Klančičar 2; Majdič 2; Brvar 2; Jošnik 5; Marn 5; Čebin 5; Drgan 5; Jerman 2. — Studenci: Zupanc 80 Din; (seznama darovalcev še nimamo, objavimo ga, ko ga prejmemo). — Tržič: Cvern 20 (seznama darovalcev še nimamo). — Javornik: T. B. 10; T. W. 10; I. I. 10; K. A. 4.50; S. F. 10; I. F. in A. T. 37.50; M. W. 5; R. V. 5; Tripler 4; proti pekovskim štrajkbreherjem 5. — Zagorje: Drgan I. 10; Drgan L. 10; Prager 4; Mrnuh 3; Knez 5; Javornik 10; Regan-cin Rudi 4. — Mericnort-Francija: B. F. 5 fr. f.; Amahne 5; Miha Zele 5; Lorene Zele 10; Jože Leskošek 5; Alois Bram 6; skupaj 36 fr. frankov je 80 dinarjev. — Kočevje: »Ker sem imel hišno preiskavo« 2; neimenovan 5; tudi ker sem imel preiskavo 5; za dobro zdravje 5; Vrečko 2; Orehek 5.
Skupaj 674 Din.
V	osmih tednih kampanje 6546.— Din
Od 4. septembra 7619.— Din.
SODRUGI in SODRUŽICE NA DELO! Kdor še nima nabiralne pole naj piše po njo, sodruge pa, ki so dobili nabiralne pole, pa jih niso vrnili prosimo, da jih v svrho kontrole vrnejo.
KA.I JE POTREBNO ZA DVAKRATTEDENSKO IZHAJANJE »ENOTNOSTI«?
Dosedanja kampanja Je omogočila »Enotnosti«, da je iz malega formata prešla v veliko obliko, da je mogla po konfiskaciji iziti druga posebna izdaja, da je ob 10 letnici ruske revolucije izšla na 4 straneh in da bo tudi prihodnja agitacijska številka, ki izide 1. decembra zopet na 4 straneh. To je bilo mogoče z 408 novimi naročniki in 6546 Din tiskovnega sklada.
Dvakrattedensko izdajanje pa pomeni podvojitev vseh izdatkov in zato bo treba podvojiti tudi dosedanje napore in požrtvovalnost. Sedanjo naročnino bi bilo treba povišati na 12 Din mesečno, kar pa je v današnjih težkih razmerah težko. Računajoč, da ostanejo zvesti dosedanji sodrugi v kampanji in da se priključijo kampanji še novi sotrudniki, predvideva uprava »Enotnosti«, da bo MOGOČE DVAKRATTEDENSKO IZHAJANJE, ČE ZVIŠAMO ŠTEVILO NOVIH NAROČNIKOV NA TISOČ, IN ČE DOSEŽEMO Z TISKOVNIM SKLADOM VIŠINO DESET TISOČ DINARJEV. V tem slučaju, bi se naročnina za dvakrattedensko izhajanje povišala samo za dva dinarja, — na 8 Din mesečno.
POLOVICO TEGA SMO V KRATKEM ČASU ŽE DOSEGLI z požrtvovalnostjo precej ozkega kroga sotrudnikov v kampanji. Če vsi dosedanji nadaljujemo v decembru mesecu kampanjo in če pridobimo še novih sodelovalcev, moremo DO NOVEGA LETA izvršiti tudi to nalogo.
Pozivamo naročnike, da pri poravnanju naročnine upoštevajo gornji poziv uprave in NAROČNIK, KI HOČE, DA BO »ENOTNOST« IZHAJALA DVAKRATTEDENSKO NAJ POŠLJE ZA 2 DINARJA MESEČNO ZVIŠANO NAROČNINO in na položnici naj označi »za dvakrattedensko izhajanje«.
Kakor število novih naročnikov in tiskovni sklad, bomo objavili tudi število onih naročnikov, ki želijo in hočejo dvakrattedensko izhajanje »Enotnosti«.
Samo posamezniki tega ne moremo izvesti. Za to nalogo je treba skupnega dela. Zato svetujemo sodnikom, da se v vsakem kraju zberejo na sestankih prijatelji »Enotnosti«, na katerih naj si napravijo načrt dela in razdelijo delo. Če bomo delali vsi, bo na posameznega malo odpadlo.
Med sodrugi v enem kraju, med posameznimi kraji naj nastane tekmovanje v delu za dvakrattedensko »Enotnost«.
SOCIALISTIČNIM GENERALOM LE NI USPELO RAZBITI ENOTNEGA NASTOPA PRI OBČINSKIH VOLITVAH V RUŠAH.
Iz Ruš nam sodrugi sporočajo, da se je na zahtevo ruških delavcev moral vršiti ponoven sestanek, na katerem je proti volji socialističnih generalov prišlo do skupnega nastopa pri občinskih volitvah in bo torej samo ena, skupna kandidatna lista.
Sodrug! Poravnaj naročnino in priloži svoj dei k tisk. skladu.
Izključitev Trockega in Zinovjeva iz
komunistične stranke SU.
V zadnji »Enotnosti« smo orisali v glavnih potezah predzgodovino sedanjega boja opozicija proti večini v komunistični stranki SU. Pred XV. kongresom te stranke, ki je sklican za 1. december t. 1. in ki naj reši končnoveljav-no vsa vprašanja, ki so v toku boja izbila na dan, se vrši v vsej stranki diskusija in sicer po določilih statuta v celicah in v časopisju. Opozicija je bila zavrnjena v vseh celicah in ni dobila niti enega procenta vseh dosedaj glasujočih članov in je skoro gotovo, da ne bo na kongresu imela niti enega izvoljenega delegata, da bo torej doživela popolen bankrot. Voditelja opozicije Trockij in Zinovjev pa sploh nista hotela nastopati več v okviru stranke, temveč sta še naprej organizirala sestanke brez vednosti stranke in se posluževala v boju proti stranki ilegalnih letakov itd. Pri proslavah desetletnice ruske revolucije se voditelji opozicije niso hoteli udeležiti strankinih proslav, ampak so poizkušali organizirati razne svoje protistrankine demonstracije. Ker Trockij in Zinovjev nista hotela sprejeti zahteve centralne kontrolne komisije, da ustavita organiziranje ilegalnih proti-strankinili sestankov in iznašanje notranje strankine diskusije v izvenstrankine kroge, ju je seja centralnega odbora in centralne kontrolne komisije izključila iz stranke.
AVSTRIJSKA SOCIALDEMOKRACIJA
ŽRTVUJE WALLISCHA.
Znano je, da se je pri julijskih dogodkih na Dunaju najbolj odločno držalo delavstvo v Brucku ob Muri pod vodstvom socialdemokratičnega deželnega poslanca Wallischa (ki je bil svoj čas izgnan iz Jugoslavije in je še v spominu mariborskemu delavstvu). Proletariat v tem mestu je napravil potrebne korake za obrambo pred avstrijskimi fašisti (Heimwehren). Državni pravdnik je zahteval od deželnega zbora izročitev Wallischa, katerega je obtožil zaradi veleizdaje. Socialdemokratični frakciji je bilo mogoče z obstrukcijo preprečiti izročitev Wallischa, kot je pred enim, letom preprečila izvolitev klerikalca Rintelena za predsednika. Toda po dvodnevni obstrukciji je ta frakcija dopustila izročitev Walischa sodišču.
Taki so rezultati politike avstrijske socialdemokracije, kjer desnica sili v Vlado in žrtvuje svoje lastne social-demokratične sodruge, ki so mislili, da je prav, če vršijo svojo dolžnost v razrednem boju.
Ne more biti, da bi bil volk sit in koza cela. Če hočeš z buržuazijo, moraš proti proletariatu!
Shod kovinarjev na Jesenicah.
V nedeljo se je vršil shod v Delavskem domu na Savi, ki se je imel pečati z povzdi-go SURJ in s splošnim delavskim položajem v državi in svetu. — Na ta shod se je poklicalo tajnika SURJ Vrankarja in kot zastopnika Delavske zbornice je prišel Kopač.
Prvi govornik Vrankar, ki je imel kot se je razvidlo iz dnevnega reda, nalogo, da govori o položaju kovinarjev, se je s tem le malo pečal. Njemu je malo mar, kaj se godi z organizacijo, njemu je glavno napadati »Enotnost« in levičarje ter zraven zmešati še »Naprej« in po Kopačevem mnenju še »ta trapastega Bernota«, kot ga je na shodu imenoval.
Govor Vrankarja je pokazal, da on ni zato, da bi se na Jesenicah, Javorniku in Dobravi strokovni pokret dvignil, temveč, da je za delo janičarja bolj vnet. In zdelo se nam je, da je Vrankar prišel na Jesenice zgolj vsled tega, da razbija in da razbije še ono malo, kar je še ostalo. Mi se nismo hoteli priglasiti k besedi, če prav smo bili v večini, ker se nam je z demagogi zdelo neumno prepirati in nam je bil ves demagoški govor in agitacija za SPJ le v zabavo, tako da smo se pošteno smejali in mu priporočali, da naj bi si bil v Ljubljani nakupil pajacev in naj bi se s teh norčeval in ne iz nas. Ko smo mu to povedali in ko smo ga pozvali z medklici, da naj govori resnico, ker je pač zato plačan, pa gospod pokažejo svoj feld-bebelski nastop in nas pričnejo goniti ven iz dvorane. Medklic: ne laži, povej resnico, pa bomo mirno poslušali, ga je zopet razburil in pričel je znova, tako, da ga je moral predsednik shoda opozoriti, da nismo več pri vojakih in da naj se drži dnevnega reda, ali pa naj preneha govoriti. S. Vrankar razkačen odgovori predsedniku, da bo on govoril, kar bo njemu ljubo in da predsednik ne bo smel sedeti na dveh stolih. S tem je mislil povedati, da bo lahko predsednik strokovne organizacije le tedaj, če bo mislil po možganih socialpatriotov, drugače pa ne. — Nato sta govorila še Kopač in Jeram, ki sta pa bolj previdna in nista upala biti javna janičarja, pač pa sta bila indirektna. Povedati moramo, da se na ta način ne more postaviti močne strokovne organizacije in da je skrajni čas, da delavstvo pomede z janičarji iz delavskega pokreta. — Rešitev je v nas samih!	Polo.
VSEM NAROČNIKOM!
Prihodnji številki bomo priložili vsem naročnikom položnice in vsem dolžnikom bomo označili pri naslovu, koliko mesecev dolgujejo.
Vsak naj izvrši svojo sodružno dolžnost in nakaže naročnino po položnici!
Tistim naročnikom pa, ki ostanejo dolžni za več kot tri mesece, bo uprava brez ozira morala nadaljne pošiljanje »Enotnosti« ustaviti.
U prava..
Delavska zbornica pod peto birokracije.
Čobalovščina.
>'Prepusti nam zastopstvo tvojih interesov, nam, ki se na to razumemo; ti se na to razumeš, zato se tudi ne vmešavaj v naše posle!« To je stališče Cobalov, Uratnikov, Ošlakov & Comp. napram delavstvu. Ta birokracija živi od »zastopanja delavskih interesov« in hoče imeti nad njim monopol. Monopolistični sistem je uvedla povsod, kjer se je ugnezdila. Kjerkoli so se posamezni zavedni delavci dotaknili njenega monopola ali pa je delavstvo hotelo uveljaviti svoje drugačno mišljenje, tam ga je birokracija branila brez izbere sredstev s terorjem nad delavstvom, s korumpiranjem posameznikov, s sodelovanjem s policijo. Ko je bila na slabem, je prisegala na proletarsko demokracijo, a jo je ob prvem petelinovem petju še grše prekršila.
Ta sistem je uvedla seveda tudi v delavski zbornici, ki je postala finančna podlaga njenega monopola. Opirajoč se na ministre, je delavce strašila ž njimi. Opirajoč se na dosleden kompromis s klerikalci in demokrati, je s temi strašila_de-lavce, češ: »Ce nočete imeti še slabše delavske zbornice, podpirajte nas!« Buržuazija ni ne napadala ne kritizirala delavske zbornice, saj je s svojega stališča ni imela za kaj napadati. Ce pa so jo kritizirali delavci — in ti jo kritizirajo po vsej Sloveniji — z delavskega stališča, pa se je zrušila birokracija nad njimi: Vi ste drekači, razbijači in tako dalje . . .
*
V nedeljo se je vršila v Mariboru skupščina delavske zbornice, ki je pokazala vsakomur, kdor je videl, kaj se skriva pod krinko lepih fraz in.obljub, dokaj žalostno sliko.
Tudi galerijo so sl razdelili po »zlatem ključu«.
Za galerijo, na katero gre več sto ljudi, so izdali 120 vstopnic po takozvanem »zlatem ključu«, ki velja za razdeljevanje denarja med socialpatrioti, klerikalci in demokrati po številu mandatov vseh treh klubov. Mariborski delavci so prišli, da si stvar ogledajo, pa jih reditelji niso pustili noter, čeprav je bila galerija prazna — seveda razen socialpatriot-skih kimovcev. Prišlo je vsled tega pri vhodu na galerijo do incidentov, ker socialpatriotski generali nočejo kontrole delavstva.
Kapitalist pozdravlja skupščino in ji daje kapitalistične nasvete.
Prvi pozdravni govor je imel mariborski župan dr. Leskovar, klerikalec in akcionar ter upravni svetnik več kapitalističnih družb. Apeliral je na delavsko zbornico, naj »vzgo-jevalno vpliva na delavce, da se bo vsak zavedal, da je važen člen v celem organizmu človeške družbe«. »Ko bo o tem prepričan, bo dobil stanovski ponos in bo vse moči zastavil, da bo to, kar producira, nekaj prvovrstnega.« »Napačno bi bilo misliti, da samo delavski stan tvori družbo.«
Brez komentarja . . .
Uratnik prepričuje kapitaliste o potrebi socialne politike-
Uratnik je v svojem poročilu analiziral gospodarsko krizo s stališča privatnih gospodarstev in s stališča »narodnega gospodarstva«. Ugotovil je stabilizacijo rudarske in železne industrije v Sloveniji, lep razvoj tekstilne in poživljenje lesne industrije, torej, da se gospodarska kriza manjša. Govoril je o redukcijah, o racionalizaciji, ni pa povedal bistva, namreč, da se kapitalizem skuša izkopavati iz krize ravno z redukcijami in racionalizacijo, t. j. s povečanjem izkoriščanja, na račun delavstva. Trdil je, da tisti tisoči, ki morajo pri tem na cesto, med brezposelne in morajo pripasti drugim v breme, »celotnemu gospodarstvu« ... Na podlagi te teorije je prepričeval kapitaliste in državo, da se ne prvim ne drugi to ne izplača.
Nato je prešel k poročilu o konkretnem delu delavske zbornice. Povedal je, da je delavska zbornica za podaljšanje zaščite stanovanjskih najemnikov, da je storila korake za uvedbo osemurnika v obrtnih in trgovskih podjetjih, da se je pečala z vprašanjem zaposlitve vajencev, da je za reorganizacijo bolniškega zavarovanja. Predočil je položaj bratovskih skladnic in tožil, da pri ministrstvu tega ne poznajo in ne razumejo. Glede pravilnika za delavske zaiipnike, da se je posrečilo 60% slabega s prvotnega projekta odstraniti, kar je »ogromno delo, ki ga zna ceniti le tisti, ki je zraven sodeloval«. Zastopniki podjetij pa se sploh niso hoteli spustiti v razpravo o njem, temveč so zahtevali revizijo vse socialne zakonodaje.
Na koncu je Uratnik še dostavil, da ima dostikrat utis, da se buržuazija iz zgodovine noče ničesar naučiti. Opozoril je kapitaliste, da »bo morala odporna in borbena sila delavcev iti na popolnoma druga pota in priti mora čas, ko se vse krivice krvavo maščujejo«. Z radikalno frazo je olepšal ves svoj brezzobi reformizem in ploskali so mu socialpatriotje, klerikalci in demokratje.
Zakaj bi mu ne? Saj zna po socialpatriotsko in po klerikalno in po demokratsko »zastopati delavske interese« tako, da pri tem buržuazija ne trpi škode.
Čeiešnik je V blagajniškem poročilu skušal odgovarjati na vprašanja »Kam gre denar iz delavske zbornice« v zadnji »Enotnosti«. Tudi po njegovem poročilu nimamo povoda, da kako vprašanje umaknemo. Pribiti hočemo samo, da je izjavil o 43.000 Din, izdanih za »delavske pomožne blagajne«, da tvorijo fond, iz katerega se bodo te blagajne ustanovile. Intere-santnost te izjave bo še o pravem času prišla na dan. Ugotovil je dalje z zadovoljstvom, da je upravni odbor tudi glede razdelitve denarja sklepal soglasno.
V debato so posegli Ajdiškova (soc.), Kosem (dem.), Žužek (kler.), Kores (kler.), Godeša (kler.), Leskošek (JSDS),
Ravnik (opozicija v soc. klubu), Gajšek (kler.), Juvan (dem.), Svetek (soc.), nakar je imel Uratnik zaključni referat.
Žužek je v začetku svojega demagoškega govora rekel povsem pravilno: »Ce bi se danes delal zakon o zaščiti delavcev, ne bi dobili takega zakona, kot smo ga tedaj in bi tudi delavske zbornice ne imeli. Tedaj je bil mednarodni položaj proletariata močan, boljševiška Rusija in vse okoli nas levičarske vlade, pri nas močan levičarski pokret. Naša buržuazija je bila od tega odvisna in je dala. Tako se imamo v veliki meri zahvaliti našim tovarišem v celem svetu.« Priti je moral klerikalec, da je v delavski zbornici povedal, da tega, kar buržuazija koncedira proletariatu, ne daje na prigovarjanje birokracije, ampak pod pritiskom mednarodne moči proletariata. Na to je Žužek še ginljivo povzdigoval lepo slogo vseh treh klubov v DZ.
Drugi klerikalni govornik Kores je omenil komercializacijo železnic, ki je na Češkem, kjer se je izvedla, imela zelo slabe posledice za delavstvo, čeprav je tam zelo močno organizirano (okrog 80%). Pri nas bo gotovo prinesla še veliko hujšo škodo delavstvu.
Leskošek je obsojal neaktivnost DZ pri odpustu zaupnikov v Mežici in glede delavskih produktivnih zadrug.
Ravnik je stavil predlog, da se v bodoče da vsem delegatom ves material vsaj dva meseca pred zasedanjem, da ga morejo proučiti. Nastopil je proti temu, da se v poročilu o stanovanjskem vprašanju DZ zavzema za valorizacijo najemnin. Tako stališče je nemogoče, dokler niso delavske plače valorizirane. Predlagal je že na eni prejšnjih skupščin, da se izvaja čl. 18 predpisov za zaščito delavcev, ki govori o tem, da ima inšpektor dela predpisati posebno delovno obleko za tiste obrate, kjer se obleka posebno kvari; pa ni bilo nič storjeno. Vpričo zastopnika ministra protestira proti temu, da se ne priznavajo delavski zaupniki s strani oblasti.
Na to so se zapletli klerikalci z demokrati v polemiko zaradi novega klerikalnega komisariata v okrožnem uradu. SociaJisti v tej zadevi niso povedali svojega stališča; predlagali so le konec debate-
Svetek je na široko v imenu socialističnega kluba premleval prazne fraze, potem ko je ugotovil, da pravzaprav kritike na delu upravnega odbora ni bilo nobene. (Kako je dušil kritiko v lastnem klubu, tega seveda ni povedal.)
Absolutorij (odveza) k finančnemu poročilu upravnega od-•boTa je bil sprejet soglasno.
Nato je referiral Uratnik o novem volilnem redu, po katerem bodo volili delavci tam, kjer kompaktno stanujejo, osebno; onih 4000 volilcev pa, ki so raztreseni, bo pa volilo po pošti. Sporno je bilo, ali naj se obdržita dve kuriji: splošna in nameščenska, potem se je komisija sporazumela, da ostane kot dosedaj.
V diskusiji so predlagali sprva demokrati, naj se sklepanje o volilnem redu odtoži, a so pozneje umaknili ta predlog in glasovali za volilni red.
Prijavil se je k besedi s. Matjašič, ki je na predseji socialističnega kluba stavil več predlogov za demokratizacijo volilnega reda. Birokratje so ga z grožnjami skušali odvrniti od tega, da bi svoje predloge stavil tudi na plenumu. Ko se je že k besedi prijavil, je Svetek zahteval od njega, da umakne prijavo, sicer da bo iz kluba izključen. Vendar se vseh teh groženj ni ustrašil in je v plenumu povedal, kako se je klavzula, da morejo postavljati kandidatne liste samo registrirane organizacije, zlorabila proti delavskemu razredu in njegovim neodvisnim strokovnim organizacijam v Beogradu leta 1925 in letos v Zagrebu. Tudi pri nas nimamo garancije, da sa ne bo ta točka (§ 17) izrabila v bodočnosti na isti balkansko absolutistični način. Zato je predlagal, da se črta to omejitev iz predloženega volilnega reda.
Preko tega predloga so šli tako socialpatriotje in meščanske skupine kot Leskošek (JSDS), ki je izjavil, da bo za volilni red glasoval, ker je boljši od prejšnjega, čeprav ni tak, kot si ga želi. Navaja kot pomanjkljivost, da so 'brezposelni delavci oropani volilne pravice.
Uratnik je 'odgovarjal na vse pripombe. Izjavil je, da tudi strokovna organizacija ene stroke kot n. pr. Savez grafičnih radnika lahko kandidira. Upravni odbor je do skrajnosti lojalen pri registraciji in »danes nihče ne more imeti niti političnega interesa, da v bodoče kakšno strokovno organizacijo zavrne«.
Nata je bil sprejet volilni red z vsemi proti enemu glasu (sodruga! Matjašiča).
K točki »Razno« je predlagal še Makuc dve protestni resoluciji: eno proti 'odpustitvi Stanka iz železnice in drugo proti nezaslišanem izkoriščanju mladoletnih delavk v mariborskih tekstilnih tovarnah. Cobal je sicer izjavil, da bi se taki predlogi morali vložiti 14 dni preje (ko n. pr. Stanko še nt bil odpuščen), vendar jih je dal na glasovanje.
*
To je kratko poročilo z vsemi važnimi momenti. V njem se kaže vse delo oblastnikov DZ, ves sistem, ki so ga socialpatriotski birokratje tam uvedli. Kritiko delavstva so zadušili že v takozvanem »marksističnem klubu«, kjer sicer še plaho, a vedno bolj nastopa delavska opozicija. Zavedni delavci vedno bolj uvidevajo, da se jih birokracija poslužuje kot ma-rijonet.
»Čobalovščina« je še v sedlu. Vedno bolj pa se ji bliža konec. Pri prihodnjih volitvah v DZ proletariat temu sistemu ne more dati nobene podpore.
Mi — in volna.
(Dopis.)
Stališče socialpatriotov napram militarizmu sploh, nam je dovolj znano iz svetovne vojne, ko so se z vsemi štirimi vrgli na uničenje militarizma — tam preko meje seveda. Lastnega pa rabimo za obrambo, pravijo. Radi tega se SSJ tudi bori samo za znižanje militarizma v SHS, je pa za popolno odpravo militarizma v Sovjetski Uniji, da bi od patriotov »znižane« armade lahko postavile demokracijo, recimo po vzorcu Avstrije z kakim Seiplnom na čelu. To je njih borbena metoda ne samo pri nas, temveč po vsem svetu in v vsakem oziru. Zato preidejo preko vseh onih vprašanj, ki zahtevajo v interesu delavsko-kmečkih mas nepomirljiv razredni boj.
Najbolj pereče je dandanes vprašanje bodoče vojne, katerega se meščanske stranke z socialisti vred izogibajo, ker se militarističnem režimu nočejo zameriti. Radi tega smatramo mi dekalisti za našo dolžnost, opozoriti proletariat na grozečo nevarnost.
Imperialistična Anglija, da reši sebe in propadajočo družbo, pripravlja na vse kriplje oborožen napad na prvo delavsko-kmečko državo — Unijo Sovjetskih Republik in vabi v to akcijo buržuazijo, celega sveta. Kakor videti z uspehom, saj je vendar mednarodna reakcija »proslavljala« tudi te dni 10 letnico ruske revolucije v Haagu na Holandskem, to pa seveda za zaprtimi durmi in kolikor se je zvedelo od te tajinstvene konference js bilo na dnevnem redu vprašanje: Uničenje boljševizma. Socialisti pa upajo, da bo le nad Rusijo »zasvetila« demokratična svoboda in koliko Uratnikov, Kristanov itd. bi dobilo lep švindel v delavskih zbornicah, bolniških blagajnah in Svetek sanja, kako bo v Moskvi štruce pekel: ampak sigurni so lahko, da bi jih potem buržuazija odslovila: »Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan. er kann gehen«. Buržuazija hoče namreč sodelovanje socialistov z njo le ako jih rabi za uspavanje revolucijonarnih delavsko-kmečkih množic, kadar pa ima vajeti dobro v rokah, pa vlada — sama. Za primer lahko služijo dunajski dogodki 15. julija. Socialna demokracija je klicala maso na ulico, vseh drugih dogodkov pa so bili krivi »temni elementi«. Seiplu je bilo jako pogodu, da so socialisti tako obsojali revolucionaren nastop mase. Izkoriščajoč ugodno priliko v svrho utrditve svoje Oblasti, organizira Seipel po vzorcu italijanskih fašistov Austro-fašizem, oborožuje »Heimwehre« in Austromarksizem mesto, da bi stopil na pot borbe proti diktaturi kapitala, črta iz svojega programa diktaturo proletariata in se ponuja fašističnim klerikalcem za koalicijo. Ampak sedaj bo ponujanje najbrže že zastonj, ker Seiplov izrek je dovolj jasen: »Ce vidimo nasprotnike kristusa korakati bolj
organizirane in bolj oborožene, je naša dolžnost, da stremimo za boljšim orožjem in organizacijo in ne smemo se bati boja v ljudstvu in za ljudstvo«.
Zato moramo ob 10 letnici ruske revolucije strniti bojevno zvezo delavcev in kmetov proti buržuaziji celega sveta s klicem: Roke proč od delavsko-kmečke Rusije, ne boste je zlomili, 144 milijonov proletarcev Rusije stoji na straži in z njim na milijone delavcev in kmetov v kapitalističnih državah!
Vsled neizbežnega propadanja kapitalističnega gospodarstva pa buržuazija v svoji konfuznosti pripravlja v svrho »boljše razdelitve interesnih sfer« posameznih kapitalističnih grup — vojno med kapitalističnim državam. Po podpisu francosko-jugoslovanske konvencije se že vidi 2 taki nasprotni grupi: Francija, Jugoslavija — Anglija, Italija, Albanija, Bolgarska.
Predvsem mora nam delavcem in kmetom Slovenije biti jasno, kaj imamo pričakovati od vojne z Italijo, ker ravno naša pokrajina meji na Italijo, bo torej od vojne ne samo prizadeta vsled tega, da bodo delavci in kmetje prelivali svojo kri, se klatili lačni in ušivi po strelskih jarkih, da bodo radi bešede nevolje povstavljeni na zid, temveč vse prebivalstvo Slovenije je izpostavljeno poginu tekom par dni po izbruhu vojne. Moderna tehnika je v službi kapitala iznašla grozovita sredstva za uničenje vsakega življenja v prvi vrsti strupene pline, s katerim iz aeroplanov »parfumira« cela mesta in eno uro nato je to mesto velikanska norišnica ali grobnica. Ker je pa ravno v mestih koncentrirana industrija, ki bo v vojni služila militarizmu in se v mestih nahajajo kasarne, kamor se bo zmobiliziralo na deset-tisoče rezervistov, bodo avijonske eskadrile z plini uničile vsa mesta, industrijske kraje in železniške centre v prvi vrsti v Sloveniji. Nimamo zadoščenja mi proletarci, če nato jugoslovanski aeroplani uničijo italijanska mesta. Kuga, ki bi vsled ogromne množice mrličev izbruhnila, bi storila svoje.
Kje je ljubezen do naroda pri vseh onih, ki že komaj čakajo, da bi udarili — zato mora proletariat na plan z parolo: Vojna vojni. — Onstran meje je sovražnik italijanskega proletariata — naš sovražnik pa je tostran meje.
Delu čast in oblast!	Ivan.
LJUBLJANA.
Premeščen je bil v Rajhenburg naš palir, gospod Franc Volker, ki je bil eden onih tedkih, ki napram delavcem korektno postopajo in imajo tudi v službi še svoj socialen čut. Njemu kličemo: Pozdravljen in nasvidenje, sebi pa takega njegovega namestnika, ki bo vreden svojega prednika. Delu čast in oblast! Zidarski delavci na poslopju Delavske zbornice.
Iz Maribora.
ŽELEZNIČARSKA KOLONIJA V V. OKRAJU.
(Elektrifikacija, kanalizacija, vodovod.)
Železničarska kolonija v Magdalenskem predmestju k nekaj čisto posebnega. Človek bi mislil, da ne spada k Mariboru, ampak nekam globoko na Balkan.
Ce se napotiš zdaj v zimskem času na večer iz nacionalno imenovane Frankopanske ceste v kolonijo, moraš pač otipavati, kje so ulice. Tema povsod. Da se ne zaletiš v kakšno drevo, mahni jo kar po sredi ulice. Ako se potem ozreš na desno ali levo, zapaziš bledo luč v hišah, tako slabo, da se ti hiše zdijo daleč tam za kadetnico. Kajti petrolejke in karbidovke razsvetljujejo domove železničarskega proletariata. Mimogrede zaideš na cesti še v lužo ali pa ti celo spodrsne na ledu, ki se dela pri studencih. Vodovod je namreč sila enostaven: par studencev za vso kolonijo. Sparajmo, komercializirajmo — tako si misli železniška uprava, a občina molči, molči in miži.
Ni elektrike, ni kanalizacije, ni vodovoda... Za proletariat je dobra tudi tema, smrad in gnoj.
Včasih, kadar se iz naših vrst prične dregati — kakor smo storili pred par leti — takrat se gospoda začne pravdati. Občina pravi: ni moja dolžnost, država spet pripominja: moja dolžnost tudi ni več.
In ostane pri starem...
Za kanalizacijo v Smetanovi ulici, kjer se gradijo stanovanjske hiše za meščanstvo, pa je dala občina v proračun cel milijon dinarjev.
Naša dolžnost je, da stvar zagrabimo temeljito. Prepir med občino in železniško upravo je švindel, ki ga mora biti konec. Občina mora takoj začeti z elektriiikacijo, kanalizacijo in vodovodom. Kredite in sredstva je vzeti iz Mestne hranilnice. Stroške pa je seveda naprtiti tudi železniški državni upravi. Te stroške se ima iztirjati od železniške uprave bodisi preko oblastnih odborov in oblastnih proračunov, bodisi z obdavčenjem železniške uprave direktno.
Da se to doseže, mora proletariat Maribora vzeti občino v svoje roke in pomesti z demokratskimi in klerikalnimi župani in podžupani.
ŽELEZNIČARJI, VOLITE DELAVSKO-KMEC-KI REPUBLIKANSKI BLOK!
DAS ZWEISCHNEIDIGE MESSER.
Man mochte glauben, dass die »Volksstimme« deutsch dass \viedergibt, was die »Delavska politika« slovvenisch bringt. Doch wer das glaubt, ist im Irrtum. Die Schreibvveise des Blattes ist immer anders gechalten, als die des anderen, obwohl doch beide Parteiblatter der SSJ sind und sozusagen in einem »Bratrohre« gebacken sind. Ein Be\veis hiefur die Artikel zur 10 jahrigen Feier der Russischen Revolution. Wahrend die »Del. politika« derselben »so ziemlich« gegeniibersteht, haiit die »Volksstimme« nervig aus. Warum diese zweischneidigkeit? Das wahre Gesicht kennen wir ja ohnedies. Doch der \vahre Grund fiir diese Vorder- und Hintertiirlpolitik ist von der SSJ der Mentalitat der Leser angepasst. Die »Del. politika« wird von slowenischen Arbeitern gelesen, deshalb deren Schreibvveise »a bissl revolutionar«, damit den Arbeitern die Augen ausge-\vischt werden. Die Volksstimme« jedoch, ein Blattl herausge-geben fiir die guten alten Marburger, spiesserischer Abkunft, braucht sich diesen revolutionaren Luxus nicht zu leisten und kann schon ein wenig iiber diese grausamen Bolschewiken los hauen, die es verschuldet haben, dass so viele »tapfere« Wran-gelkampfer sich in miserer Draustadt bequem eingerichtet haben und unseren Leuten das Brot wegfressen. Den Herren von der SSJ raten wir, lieber etwas vveniger Demagogie zu betrei-ben und sind iiberzeugt, dass das Proletariat der Sovvjet-Union auf die Ratschlage slowenischer »Sprungbrettsozialisten«« ver-zichtet und zum Aerger aller Sozialpatrioten den sozialistischen Staat unter der Fiihrung seiner Avantgarde vollenden wird.
*	Ivan.
Kako pomaga socialistični odbor bankam in podjetnikom do denarja.
Vsem občanom občine Studenci je znano, kdaj se je vršila licitacija Štibilovih poslopij, ki so danes last občine. Čudno se nam zdi, da gosp. Kalochu in njegovim »svetovalcem« ni bilo to znano. Kot edini licitant je nastopila mestna hranilnica mariborska, ki je pridobila hišo za 130.000 Din. Par dni nato se že pojavi posredovalec za občino, advokat dr. Škapin iz Maribora, ki je menda simpatizer socialistov. Ta je s sladkimi in vabljivimi besedami prepričal župana, kako velikanski pomen bi imela Štibilova hiša za občino. Župan Kaloch sicer ne verjame vsakemu človeku, na primer sodr. Zupancu in dekalistom, nič, pa če bi stokrat resnico govorili, ampak advokatu je podaril vso svojo ljubezen in naklonjenost. Dali so mu poverenje, da sklene v imenu občine kupno pogodbo z mestno hranilnico. In res, kar je bilo za pričakovati, se je zgodilo. Občina je kupila hišo za 250.000 Din, torej za 120.000 Din dražje, kot jo je kupila mestna hranilnica. Toda stvar se še s tem ni končala. Razpisala se je oddaja popravil v novo kupljeni hiši. Ne oziraje se na cene, je večina v občinskem odboru sklenila, da odda popravila hiš skoraj najdražji firmi. Zastonj jih je sodr. Zupanc opozarjal, da ne gre kar tako razsipati občinski denar. Večina je ostala neizprosna. Edini njihov stvarni razlog je bil menda ta, da je eden od soc. svetovalcev pri tej firmi v službi za polirja. Na ta način je bila občina zopet prikrajšana za 23.000 Din. Izmed osem ofertov, ki so jih poslale različne tvrdke, je bila najcenejša ponudba 120.000 Din. Delo se je pa dalo za 143.000 Din.
Le tako naprej g. župan in obe. svetovalci. Ako bi se bil ta denar pravilno uporabil, bi se lahko postavilo še enkrat toliko delavskih stanovanj. Mogoče bi se lahko dalo stanovanje sedaj staremu penzijonistu, ki je član soc. stranke, ko mu je sedaj oderuški hišni posestnik zvišal stanarino od 144 Din na 244 Din na mesec.
Za razne banke in kapitalistične podjetnike podpirati je še vedno zadosti denarja, ti ubogi proletarec pa čakaj leta in leta. da ti g. Kaloch do stanovanja nikdar ne bo pripomogel.
Delavci bodo tako občinsko politiko socialistov 11. decembra poslali, kamor spada — v penzijon in volili (4) četrto skrinjico, Delavsko-Kmečki Republikanski Blok.
V KAVARNI
3ADRAN
V MARIBORU
KONCERT
VSAKO SREDO,
SOBOTO IN NEDELJO
Priporočam se za tapetniška dela, žimnice, peresnice, divane, otomane itd. ifelo solidno, cene zmerne!
Rajko Osterc
tapetnfk I. mestna hiša, Bežigrad.
MARIBOR
Koroška cesta 19
Nepremočljivi
KARO
Jesenski in zimski čevlji
Dopisi.
HUDA JAMA, SEPARACIJA.
Ker smo zakasnili z objavo enega dopisa, ga moramo dati sedaj v javnost. Zal, da tega pozabiti ne moremo. Kar tu počenja poznani paznik, je nezaslišana vojaška komanda. Delavci zaposleni na separaciji morajo hoditi v pisarno k pazniku vpraševati in prositi, če smejo v pol šihta jesti kruh, ki ga prinesejo seboj. Slučaj, ki se je dogodil začetkom avgusta: Delavec pride vprašati paznika, ker je zmanjkalo ob tn četrt na deset dopoldne premoga, če smejo sedaj pojesti svoj kruh. Paznik je dejal: Ne boste zdaj jedli, ampak potem; vzemite lopate in pojte nalagati šuto; ko boste naložili toliko vozičkov, potem boste pa jedli. Delavci gredo in nalagajo do poldvanajstih, potem pride iz jame z motorjem premog. Separacijo dajo v tek in začne se delati s polno paro. Opazoval sem, kako so delavke z eno roko rinile voziček, z drugo pa jedle svoj kruh, ki bi ga imele jjesti ob pol šihta. Naj sodi sama delavska javnost o tem nezaslišanem činu. Trboveljska premogokopna družba hoče s tem čisto jasno pokazati vsakomur, komur je znan rudniški obrat, da je za konje odredba, da se morajo krmiti ob pol šihta, a za delavca ni odredbe, da bi smel jesti svoj kruh. Lokomotiva se mora za vsako vožnjo »abšpajzat«, da ima silo infparo. Jamski motor morajo motoristi za vsako vožnjo hladiti, a delavci nimajo pravice v osmih urah garanja, da jedo kruh. Družba s tem kaže, da sta ji ljubša konj in stroj, kakor človek. Saj če ta v garanju in gladu umira, saj dobi druge sveže sile (brez nabavnih stroškov) v nadaljno izmoz-gavanje in počasno hiranje. Zahtevamo tem potom od g. ravnatelja, da nam da dovoljenje, da smemo jesti svoj kruh in da poduči paznika o naravni življenski potrebi človeka, da mora jesti, če naj bo sposoben, da more opravljati delo, ki mu je od-kazano. Take slučaje smo že javljali Delavski zbornici v Ljubljani, ki obstoja vendar v zaščito delavcev in je zato od nas plačana, da vodi kontrolo in intervenira za nas v takih slučajih, — a ona se ne zmeni za nas, sužnje črnega dijamanta pod kapitalizmom. Mi zavedni delavci si moramo sami pomagati, pridružiti se akciji za obnovo rudarskega strokovnega gibanja, če nečemo postati popolni kaznjenci in civilni vojaki pod komando predstavnikov TPD. Širimo in čitajmo vsi rudarji naše delavsko-kmečko glasilo »Enotnost«, ki je glasilo nas zatiranih in izkoriščanih sužnjev kapitalizma. Ne zamolčimo nobenega slučaja nasilja in nezakonitosti, objavimo vse v našem listu. — Gospodje! Prišel bo čas, ko bodete za vsako neza-slišanost dajali odgovor proletarskim masam. Opazovalec.
DOGOŠE PRI MARIBORU.
V naši občini so že od nekdaj vladali naši zvesti klerikalci, sami »pametni« možje. V gostilni pri vinu se je vedno govorilo, to in ono bomo napravili a drugi dan nobeden nič ni več vedel o vsem. Letos je pa naenkrat nekaj, kakor kuga prišlo med te može, to pa radi tega, ker so volitve in naš župan dobro ve, da bo skašlal. V »dobrih starih časih«, ko se je župana javno volilo, tedaj se noben hlapec ali kajžlar ni upal tem gospodom zameriti. Ali letos prvič smo sestavili delavci in mali kmetje delavsko-kmečko listo. To jim pa seveda ne gre v glavo in ne vedo kaj storiti; končno so napravili kar dve listi: eno kmečko in eno obrtno. Minulo nedeljo je mežnar PO maši oznanil, da bo popoldne zborovanje v gostilni Šmir-maul za setavljanje kandidatne liste. Popoldne se zberejo ti občinski velikaši, se vsedejo za mizo, prav pridno popivajo, da je veselje, se hvalijo kaj so naredili in pravijo, da ne delajo tako, kakor oni »bolševiki« — nas imajo za bolševike — zahrbtna Predno so ti dve listi skup spravili, so se še v redu stepli in napili. Vzrok, da se tako »borijo« za našo občino je pa sledeči: 1.) Občinski lov nese 8000 Din. 2.) Najemnina za obč. zemljo, pašo, steljo itd. okoli 7500 Din. 3.) Je obč. gozd, iz katerea so leta 1920 prodali za 50.000 Din lesa; sedaj pa je vprašanje, kam z denarjem? Zmenili so se, da bodo kupili mlatilnico na motor, z tvrdko Ježek v Mariboru so naredili kupno pogodbo in sicer, da ta velja šele čez 8 dni, ako je nebi prej odpovedali; drugi dan pa so si premislili, ker ima vsak večji kmet »gepl« za mlatiti, in se zmenili, da bo župan pogodbo odpovedal. Zupan je čez 8 dni rekel, da je odpovedal, čez nekaj mesecev pa pride obvestilo, da je mlatilnica gotova in da naj pridejo po njo. Kaj za tem tiči ne vemo, samo naši občinski očetje so rekli, da nimajo denarja in so se pustili tožiti; marca lanskega leta smo zvedeli, da je baje že 37.000 Din sodnih stroškov. Ker bi pa to vsoto radi vrgli občini v breme, zato se nas tako bojijo, ker vedo, da jim bomo to "kaSo zmeSall. Vedeti hočemo, kako ta stvar sedaj stoji, da bodo občani na jasnem. Zahtevamo odprt račun — delavci in kmetje ne bomo plačali stroške, ki nastanejo vsled malomarnosti takih gospodov. 11. decembra bomo delavci in kmetje glasovali za delavsko-kmečko listo, ker nočemo delati tlako gospodi. — Delu čast in oblast!	S.
Proletarskim ženam,!
Proletarske žene,
od kdaj poznate ve trpljenje,
ki vam telo in dušo mori?
Ali od takrat, ko ste spočele
in porodile sinove,
ki v boju so prelili kri,
kri lastnih bratov in očetov,
kri onih, ki so v rodu vam enaki:
vsi sužnji, delavci, trpini,
zaslepljeni od zlih strasti,
nahujskani od mogotcev,
ki pili radi bi njih kri,
saj vina in še drugega razkošja
že siti preveč bili so
in zljubilo se jim je krvi?
Da, ljube moje, od takrat poznate trpljenje, zlo in smrt!
Čemu bi tudi ne spoznale tega, kar treba je, da Kapital bo strt?
Glejte, saj ste ve tiste,
ki dujate svetu ljudi;
dajte torej iz njih
ustvariti prave ljudi,
take, ki bodo vedeli,
da so ljudje, ki imajo na svetu
tudi zase nekaj pravic,
ne pa. da imajo le drugi
pravico do njih.
Pokažite žene svetu.
da ste res ve graditeljice človeštva!
Dvignite se iz mračne otopelosti'
da bodo vaši otroci res ljudje,
ki bodo živeli pod svobodnim solncem,
ne pa kot mi, ki živimo
in ginemo v tem življu prokletem!
Izšla je brošura
Komercializacija in njene zle posledice za delovno ljudstvo.
Vsebina: 1. Predgovor. 2. Uvod. 3. Nova nevarnost. 4. Komercializacija, socialisti in mi. 5. Predlog resolucije.
Brošurica ima 32 strani in stane samo 2 Din komad.
Razprodajalci dobe 25 % popusta-Vsak delavec mora imeti to brošuro. Ne sme pa biti zaupnika, ki bi ne poznal te brošurice.
Naroča se pri založniku:	DELAVSKO	- KMEČKA
MATICA, Ljubljana, Karla Marksa trg 2, Delavski dom, dvorišče.
Obleke
= Velikanski primanjkljaj. V Belgradu
je težko dobiti kako statistiko, ker za take stvari centralistični birokrati nimajo smisla. Še letnih računov ne morejo zaključiti pri vladi in zato je menda res, da so vsi proračuni, ki se parlamentu predlagajo fiktivni (navidezni). Za računsko leto 1924/25 pa so le napravili nekak obračun in pokazalo se je, da je bilo več izdatkov kot dohodkov. Izdatki so znašali 11.420,434.047 Din, dohodki pa 11.190,452.182 Din, tako da znaša primanjkljaj 229 milijonov 981 tisoč 865 Din.
= Če jc proletariat močan ima več pravic. Komunistični poslanci Marcel Ca-chin, Doriot, Marfy in Duchos so bili obsojeni na večletni zapor. Sedijo pa samo takrat, ko parlament ne zasedava. Ko se je sedaj parlament zopet otvoril, so jih morali izpustiti. Ko bo šel parlament poleti na počitnice, bodo šli komunistični poslanci zopet nazaj v zapor, na svoje »počitnice«.
= Tudi gledališča čutijo posledice centralizma. Stroški za dobro predstavo v ljubljanskem gledališču niso nič manjši kot v Belgradu. In vendar t>o dobilo belgrajsko gledališče 8,030.000 Din, zagrebško 7,300.000 Din, ljubljansko pa samo 4,740.000 Din podpore letno. Dokler niso bili klerikalci v vladi je ljubljansko gledališče dobivalo 5,900.000 dinarjev.
= Kapitalistično »Jutro« je z skupščino DZ zadovoljno. O Uratniku je »Jutro« v informacijo vseh industrijcev in podjetnikov napisalo: »Kar je povedal, dokazuje, da je Delavska Zbornica v dobrih rokah«.
— Tajna razprava bo v parlamentu, ko se bo govorilo o zunanji politiki. Delavno ljudstvo seveda ne sme vedeti, po kateri poti ga misli buržuazija pognati v klavnico.
= Letos se je v Sloveniji smrtno ponesrečilo 10 rudarjev in sicer v Krmelju 3, v Libojah 2, v Mežici 2, pri TPD 2 in v Velenju 1. Za vdove in sirote teh žr-ev kapitalizma nihče ne skrbi, kakor ne za invalide.
= Povečana ofenziva kapitala. Na kongresu gospodarskih zbornic v Belgradu so kapitalisti zahtevali »revizijo socialne zakonodaje«, t. j. odpravo zakona o zaščiti delavcev. Posebno so nastopili proti obratnim zaupnikom. Klerikalni minister Gosar tudi v tem smislu pripravlja pravilnik o obratnih zaupnikov.
= Pokojnine rudarjev ogrožene. »Žerjavov pravilnik« o bratovskih skladnicah — s katerim so se doslej ponašale narodne strokovne organizacije — že kaže svoj uspeh. V avgustu 1927 je imel pokojninski fond 173 tisoč Din deficita v sept. 1927 pa, že 197 tisoč Din. Ne krijejo se niti tekoči- izdatki. Starovpokojenci so veliki reveži, sedaj še zaposlene rudarje pa čaka starost brez pokojnin, ker ne bo denarja. Dokler bodo rudarji in kovinarji prepuščali skrb za svoje zavarovanje Uratniku, ne bo boljše. Samo potom dosledne politične borbe in močnih strokovnih organizacij si rudarji in kovinarji lahko priborijo in zagotovijo pokojnine.
= Ko stradajo milijoni delavcev in kmetov, dobiva minister v Belgradu 96.000 Din plače, za šoferja 14.000 Din, draginjskih doklad 105.000 Din, za vzdrževanje' avtomobila 96.000 Din in za potne stroške poleg proste vožnje še 24.000 Din. Za brezposelne pa ni denarja.
= V Mucedoniji so makedonstvujušči zopet razstrelili železniško progo. »Preiskava se vodi brez usmiljenja« piše »Slovenec«, razumejo pa to poročilo samo oni, ki so bili v Tiatedoinit m vedo, kal se to pravi.
= Tudi visoke šole (univerze) misli v prečanskih krajih reducirati klerikalna vla-^ da. Kredite za vojsko pa so povečali...
= 5. decembra se vrši v Belgradu konferenca o komercializaciji, za izvedbo, katere so napravili nov načrt. Komercializirali bodo tudi pokojninski fond železničarjev, katerim preti ista nevarnost kot rudarjem, da bodo ostali brez pokojnine. Uratnik pa je seveda za komercializacijo.
= Pri občinskih volitvah v Vojvodini so dobili v Subotici: Komunisti 1047 glasov in 7 mandatov, socialisti 0; v Novem Sadu: 'komunisti 3, socialisti 3; v Somboru: komunisti 5, socialisti 3; v Velikem Bečkereku komunisti 4, socialisti 2. Radikal so zelo nazadovali, pridobili pa so davidovičevci.
= Belgrajska vlada priznava še vedno carsko Rusijo. Ko je v Boki Kotorski pred kratkim umrl caristični admiral Punomarjev, so se pogreba morali udeležiti vsi oficirji.
2lKA JE SAMO ENA. Če hočete piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte v trgovini pravo ŽIKO. Pazite na to ime radi številnih ponaredb!
tvrdki
F. Sešek
dobavljate naj-cenejše pri
- Medvode.
ima v zalogi vedno sveže
cvetlice
v vseh barvah. Izdeljuje najmodernejše poročne šopke in venčke. Prevzema aranžmaje. Izdeluje sveže žalve in jubilejske vence. Velika izbira umetnega cvetja in umetnih vencev, trakov in napisov. Cene solidne!
V Medvodah se odda
soba s kuhinjo,
event. z dvema sobama; oddali^0 3 minute od postaje. — Ofer^ P°d „Medvode“ na upravo rEnotnosti“.
Deklico vzamem za svojo.
Čedno, zdravo punčko od 3 do 5 let, ki je brez staršev, vzamem za svojo, ker sva z ženo brez otrok. Imam malo posestva v bližini Sevnice in bi ena sirota po najini smrti prišla do svojega imetja. Tozadevne dopise pošiljati na upravo «Enotnosti«, Ljubljana