NO. 122
/UiERiškA Domovi ima
ffy* rik Ti b a »
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANGUAG€ ONLY .
SLOV€NIAN
MORNING N6WSPAPGR
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, JUNE 22, 1950
LETO Lil —VOL. LIL *
Slovenci iz Kanade j Tajnik Dean Acheson
se udeleže sokolskega rjs'e governerjem zleta v Clevelandu	. v .	. v .
V Clevelandu bo od 21. do 24. SplOSOl POlOZdJ junija konvencija češkega Sokola v Ameriki. Seje delega- Q0Vemer F. J. LailSche, ki tov bodo v Sokolski dvorani,] je eden izmed štirih pred
4314 Clark Ave.
V nedeljo popoldne 25. junija bo pa velika javna telovadba na sokolskem zletišču v Twins-burgh, O. Proste vaje bo izvajalo stotine telovadcev in telovadk odraslega članstva in naraščaja.
Na telovadbo pridejo tudi trije Slovenci iz Batawe, Ontario, Kanada in sicer:	Frank
Germeck, Jože Celar in Lojze Golobič, ki bodo telovadili z drugimi. Ti trije so prišli šele prošlo leto iz begunskega taborišča v Avstriji in so bili v stari domovini poznani kot najboljši telovadci.
Ti trije Slovenci dospejo v Cleveland v petek ali soboto ta teden. Kdor bi se rad sestal ž njimi, naj se obrne na Ivana Varška, ki je uslužben pri Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave.
Novi grobovi
Ann Timco
Kakor smo že včeraj poročali, je v sredo zutraj umrla v Doctors bolnišnici, kamor je bila prepeljana v upanju, da ji bodo rešili življenje, Ann Timco. Pokojna je bila stara 35 let. Rojena v Dodsonu, Maryland: kot hči Thomasa in Mary Kocjan (roj. Petrovič). Pozneje se je družina preselila v Cleveland, kjer je oče umrl, mati pa še živi v Clevelandu. Pokojna zapušča moža Paula in dva sinova, Paula in Ronalda, dva brata, Michaela in Johna, in dve sestri, Mary Plesko in Frances Barbič. Pogreb se bo vršil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lakeshore Blvd. v soboto zjutraj ob 8:30 in ob 9 v cerkev sv. Jeroma, od tam pa na Kalvarija pokopališče.
Utica, N. Y. — Alfreda Sla-cka, 44 let starega kemika in spij ona, so odpeljali z avtomobilom v Knoksville, Tenn., kjer bo prišel pred veliko poroto.

Vremenski
prerok
pravi:
Hladno zjutraj, jasno in topleje popoldne in ponoči.
Danes je najdaljši dan v letu.
Tri na dan
Urednik Enakopravnosti bi rad povedal, da tisto, kar piše dekan škerbec v našem listu o zločinih komunistov v domovini, ni nič res.
* * *
Čudno, kako da hoče urednik Enakopravnosti o početju komunistov v domovini več vedeti, kot dekan Škerbec, ki je vse, o čemer piše, doživel sam oseb ho.
* * *
Seveda, tovarišija mora držati skupaj in tajiti vse, da se bo kar kadilo. Tajiti znajo, tovariši, tisto pa. Pa jih je končno narod le spoznal in zdaj jim vidi prav skozi njih rdečo kožo v obisti.
sednikov, vprašuje tajnika glede druge generacije državljanov inozemskega porekla.
White Sulphur Springs, W.
Va. — Državni tajnik Acheson je imel 20. junija govor pred governer ji ameriških držav, ki imajo tukaj svojo konvencijo;
Acheson je prepričal governer-je, da ni zdaj nobenih komunistov v državnem departmentu ter da ima oblasti varnostni problem dežele trdno v rokah.
Dalje je državni tajnik povedal, da bo šel prihodnje dni pred Kongres, na katerega bo apeliral za povečanje in izpopolnitev radijskih oddaj "Glasa Amerike,” ki ga hlastno poslušajo ljudje za železno zaveso.
Governer Frank J. Lausche, čigar starši so prišli iz Jugoslavije, je vprašal Achesona, zakaj državni department ne najame več Amerikancev iz druge generacije državljanov inozemskega porekla. Državni tajnik mu je na to odgovoril, da se zdi dva- ali trikrat zapahnjenimi bolj priporočljivo najemati one vrati šepetaje razpravljala o ljudi, ki so prišli šele zdaj di- tajnostih in eksperimentih vo-rektno iz dežel, ki jih hočejo dikove bombe. Njegovi tovari-Zed. države doseči s svojimi in- ši - znanstveniki v Los Alamo-
SOVJETIJA V POSiST! VSEH TAJEN
Izdajalcu Fuchsu so bile znane tudi vse tajne vodikove bombe, ki jih je gotovo izročil Sovjetski zvezi.
New York. — Klaus Fuchs, znani znanstvenik in vohun, ni poznal samo vseh tajnosi atomskih bomb,temveč je poznal tudi vse tajnosti tako zvane H ali vodikove bombe. Tozadevne ugotovitve je navedel William L. Laurence, poročevalec za znanstvene zadeve lista New York Times, edini časnikar, ki je imel dostop do vseh atomskih tajnosti.
Klaus Fuchs je bil sredi najintimnejšega kroga teh znanstvenikov, in ob njegovi navzočnosti so se vršili najzaupnejši razgovori in eksperimenti. Kakor je sam priznal, je izdal Sovjetom najtajnejše podrobnosti ki jih je doznal kot član notranjega kroga znanstvenikov v Los Alamosu, ki so tvorili nekak “sanctum sanctorum” — (nasvetejše svetišče).
“Ta zaupna skupina je za
formacijami, ker so oni bolj fa-milijarni z ljudstvi in razmerami v teh deželah.
Včeraj, v sredo, je predsedoval zborovanju governer jev F. J. Lausche, ki je eden izmed samo štirih governer jev, ki so bi-izvoljeni za predsedovanje zborovanjem.
------o-------
Okrnitev ture rdečih časnikarjev
London.—časnikarji	Sovjet-
ske zveze in satelitskih držaV so zvedeli, da se ne bodo smeli udeležiti ture inozemskih časnikarjev, ki si bodo v četrtek ogledali največjo angleško tovarno za izdelovanje atomskih oomb. Ta tovarna je v Har-wellu, 50 milj zapadno od Londona.
su danes priznavajo, da je dr. Fuchs omogočil Sovjetski zvezi, da je najmanj eno leto poprej razvila svojo atomsko bombo kot bi jo bila sicer, morda pa tudi tri ali celo deset let poprej.”
Pri izdelavi vodikovih bomb se potrebuje tudi ■ tritium, ki stane skoraj eno milijardo ali bilijon dolarjev kilogram. Do-čim je sila atomske bombe enaka dvajset tisoč tonam TNT raz-•streliva, je sila vodikove bombe enaka destruktivni sili milijona ton TNT.
Pol milijona laških
delavcev na stavki
Rim. — 500,000 italijanskih tekstilnih delavcev je šlo 20. junija na 24 urni štrajk. Delavci zahtevajo zvišanje mezd.
|y ■ ■■
ifcj
Municijski parnik je eksplodiral; 74 oseb smrtno ponesrečilo
London. — V noči na 20. junija je v Rdečem morju eksplodiral angleški tovorni parnik ‘Indian Enterprise,’ natovorjen z eksplozivami. Posadka parnika, ki je štela 74 mož, je pogrešana in najbrž mrtva.
Prva poročila o eksploziji so prišla od kanadskega parnika Lake Chilliwack. Vse ladje, ki so tam v bližini, iščejo morebitne preživele mornarje.
Enega samega preživelega človeka je rešil neki parnik, za čigar ime se pa ne ve. Poročilo s tega parnika pove, da so iskali vso noč z motornim čolnom morebitne preživele pomorščake, toda razen enega niso našli nikogar več.
Iz raznih naselbin
STRABANE, Pa. — V petek 16. junija se je v Cannesburgu zgrudil zadet od srčne napake in je kmalu nato umrl rojak Anton Kerin, star 48 let. Doma je bil iz Koritnic pri Št. Petru na Krasu. Pogreb se je vršil v nedeljo 18. junija ob 2 popoldne. Tukaj zapušča tri brate: Franka, Adolfa in Jožeta ter sestri Mary Kerin in Frances Logar v Clevelandu, v starem kraju pa brata Lojzeta. Pogreba se je udeležilo veliko število sorodnikov in prijateljev. V Ameriko je prišel po prvi svetovni vojni in se naselil v Strabane, Pa., kjer je živel do svoje smrti; delal pa je največ v Cannesburgu. Sorodnikom in prijateljem iskreno sožalje.
Chicago, 111. — V krogu svoje družine sta praznovala 40-letmco srečnega zakonskega življenja naša dobra katoličana Mr. in Mrs. Peter Coff; 43-letni-co zakonskega pa sta praznovala tudi oba zavedna katoličana Mr. in Mrs. Gregor Gregorich. Številnim čestitkam in voščilom se pridružujemo tudi mi in želimo obema paroma še mnogo srečnih in zadovoljnih let. — Darovi za Kat. Ligo: $25.00 St. Paul Federal Savings & Loan Asscc.; po $3.00: Mrs. Jennie Baribak in Mrs. Frances Cerjak; $2.00 Mrs H. Pičman; po $1.00: John Jurkaš, John Rebec, Jacob Schwab, Mrs. Kozjek, Albert, Harry in Louis Stagen. Najlepša hvala vsem darovalcem in ljubi Bog naj vsem stotero povrne. L. M. zastop. --------------o------
Nič novega!
Tokio. — V sredo so Rusi zopet bojkotirali sejo zavezniškega koncila. Zdaj jih ni bilo že na tri zaporedne seje. (Tokio pa še vedno stoji).
GQY. LAUSCHET0VE IZJAVE SO AMER.-Z60D0VINSKEGA POMENA
Njegove izjave, da so interesi domovine nad interesi stranke, ne bodo tako brž pozabljene. — Lausche je prominentna ameriška osebnost.
'S
WASHINGTON. — Frank J. Lausche, governer države Ohio je prišel danes na prve strani velikega vseameriškega časopisja, prav tako pa je prišel tudi v lase demokratskih kongresnikov, .ki podpirajo predsednika Trumana in njegov Fair Deal program.
Lauschetova izjava na konferenci s časnikarji, da utegne morda glasovati za republikanskega senatorja Tafta, je izzvala na Kapiteljskem griču bučanje, kakršnega povzročajo razdražene čebele, če pridejo nepoklicani preblizu njihovih panjev.
Eden demokratskih kongres-
,in ve, kaj govori.”
Senator Owen Brewster iž države Maine, je naglašal, da governer Lausce priznava Taf-tovo “odlično javno delo” in “splošni sentiment” v državi Ohio.
“Njegovo poudarjanje Fer-gusonove službe državnega av-ditorja in Taftove službe v se-hatu, je značilno,” je rekel senator Brewster.
“Izjava governer j a Lausche-•ta pomeni, da so se pričeli se-jverni demokrat j e odtujevati levemu krilu in da se odpovedujejo ekstremnim pozicijam.” Ves ta razvoj je privedel go-vernera Lauscheta do narodne
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
nikov je rekel: “On (Lausche) prominence, tako da se je žabo šel predaleč s svojo neodvis-'čelo ugibati o možnostih, da bo no robo (neodvisnost od stran- Lausche kandidiral proti sena-
ke).” Drug kongresnik je zopet dejal, da je bila Lauschetova izjava glede Tafta docela nepotrebna in da pomeni samo enega njegovih (Lauschetovih) — trikov.
Toda narodni republikanski voditelji so zelo zadovoljni s temi izjavami. Eden Taftovih prijateljev je rekel:	“Lausche
prisluškuje z ušesom ob zemlji
torju Brickerju leta 1952, ali pa morda celo za demokratsko predsedniško nominacijo istega leta.
Izjave Lauschetovega razgovora s časnikarji so bile objavljene na prvih straneh listov:— New York Times, Washington Post in Baltimore Sun. Oba lista, Post in Sun, prinašata tudi Lauschetovo sliko.
Senat je zete izboljša! in liberaliziral program za socialno varnost državljanov
Pod novim zakonom bodo znatno zvišani prejemki upravičencev; pod območje socialne varnosti pridejo tudi hišni posli in farmski delavci.
WASHINGTON, 20. junija.— meznim delavcem so zvišana
S. :

Elbert Catanzaro ima pridnega psička, ki ga je izučil za posebno delo in sicer za pobiranje golf žog, ki jih igralci zgubijo na igrišču. Elbert pregleduje te nabrane žoge, ki mu jih je pridni psiček nanesel že nad 5,000.
NAJNOVEJŠEVESTI
White Sulphur Springs, W. Va. — Frank J. Lausche, governer države Ohio, je stopil V ospredje vseameriškega političnega odra, ko je bil izvoljen za predsednika konferen^ ce ameriških governejev. — Za slučaj, da bi bil governer Lausche pri prihodnjih volitvah za governer j a poražen, bo konferenca imenovala meseca decembra novega predsednika.
Washington. — Zbornica senatorjev in poslancev sta 21. junija dovršili kongresno akcijo kompromisa ter se zedinili, da ostane kontrola najemnin pol-nomočna do 31. decembra t. L, lokalne občine pa lahko iz vajajo to kontrolo nadaljnih šest mesecev, če tako želijo.
Senat je nocoj sprejel predlogo za razširenje in liberaliziranje social security sistema. Glasovanje je izpadlo — 81 glasov proti 2. Senatorja Butler iz Nebraske in Cain iz Washingtona sta glasovala proti odobritvi predloge. Ohijska senatorja Taft in Bricker sta glasovala z ostalimi 35 republikanci, ki so: se pridružili 46 demokratom v glasovanju za odobritev. Nova postava pomeni, da bo prišlo v območje sistema socialne varnosti še nadaljnih 10 milijonov ljudi; doslej jih je 35,000,000.
Na podlagi novega zakona bo zvišana mesečna vsota za ostarele ljudi skoraj na $80 na mesec, kar pomeni domala dvakrat toliko kot doslej, ko znaša mesečna vsota $45, sedanja minimalna vsota $10 pa je zvišana na 20 dolarjev na mesec.
Maksimalna družinska izplačila se bodo pod novo naredbo dvignila od $85 na $150 na mesec. Povprečna izplačila posa-
od $26 mesečno na $49.
S sedanjo akcijo senata so sedaj zaščiteni tudi domači posli v gospodinjstvu kakor tudi delavci na farmah, osebe, ki so v svojih lastnih zaposlitvah in še druge skupine.
Kakor že rečeno, bo novi zakon vsestransko liberaliziran. Tako bodo na primer delavci, ki so zaposleni komaj poldrugo leto, deležni polnih blagodatov socialne zavarovalnine.
Predloga, da bi se znižalo so-'cial security starost od 65 na 60 let, je bilo poraženo. Prav tako je bil poražen predlog, da bi prišlo pod območje tega sistema 2,400,00 policistom, gasilcev in šolskih učiteljev.
Kava se je spet podražila
New York. — Dve veliki prodajalni na debelo sta zvišali ceno praženi kavi za 2 centa pri funtu, češ da se je zvišala tudi cena zeleni ali surovi kavi.
Peta obletnica—
V	nedeljo, 25. junija, ob 8:30 zjutraj, bo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd., maša za pokojnega Feliksa Novinc, ob 5. obletnici njegove smrti.
Iz bolnišnice—
Margaret Jarc ,iz 7009 Heck-er Ave. se je povrnila iz Glen-ville bolnišnice domov. Tem potom se želi zahvaliti za darila ter za prijazne obiske. Prestala operacijo—
Mrs. James Gospodarich iz 14928 Sylvia Ave. je srečno prestala operacijo v Forest Hill bolnišnici. V petek se bo zopet povrnila domov in prijateljice jo lahko obiščejo. Poroka—
V	soboto dopoldne ob 10 se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Helen Korenčan, hči Mrs. Ivane Korenčan iz 719 E. 96 St. in Mr. Peter Weiperth, isti naslov. Msgr. B. J. Ponikvar, ki je poročil nekoč nevestino mater, bo izvršil poročne obrede tudi pri poroki njene hčere. Obilo sreče želimo mlademu paru v novem stanu. Rojenice—
Rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Ludwig Marsich iz 88 St. ter jim prinesle krepkega sinčka, ki mu bodo dali ime Johnny. Poznana Mr. in Mrs. Jerry Marsich iz 1245 E. 59 St., sta zdaj že osmič stara mama in stari ata, Mr. in Mrs. Andy Virt iz Eddy Rd., Chardon, O., pa četrtič, čestitke!
Pozdravi iz Colo.—
Joseph in Mary Adamich iz 1410 E. 52 St. v Clevelandu sta odšla za tri tedne na počitnice v gorato državo Colorado. Iz Pueblo, Colo., pošiljata lepe pozdrave vsem prijateljem in znancem po Clevelandu in drugod.
Janša ima novo številko—
Znani stavbenik Frank Janša, Chardon Rd., Wickliffe, O., ima novo telefonsko številko in sicer: Wickliffe 3-2270. Pobiranje asesmenta—
Tajništvo SND na St. Clair Ave. naznanja, da bodo ta. mesec društveni tajniki in tajnice pobirali asesment v pondeljek večer 26. junija. To velja samo za ta mesec, ko je na 25. dan nedelja.
RAZKRINKANJE DELOVANJA SLOVENSKIH KOMUNISTOV
Ponatis iz kongresnega zapisnika o pričevanju M. Cvetica
(Nadaljevanje)
Mr. Cvetič: Kolikor je meni znano, so nekateri bivši uslužbenci federalne vladt, kako je glede tega sedaj, pa ne morem reči.
Mr. Harrison:	Če naletite v
imeniku na koga, ki je, prosim, identificirajte ga.
Mr. Cvetič: V svojem prejšnjem pričanju sem identificiral nekega doktorja, ki je bil svoj čas pri državnem departmentu. Ne vem, ali je še tam
ali ne.
Mr. Harrison: Kdo je ta človek?
Mr. Cvetič: Dr. Victor Sha-renkoff.
Mr. Tavenner :Prosim, zlo-gujte to ime.
(Cvetič zloguje).
Mr. Harrison: Kaj pa je delal?
Mr. Cvetič: Ne vem. Le toliko sem bil informiran, da je bil član narodnostne komisije.
IDalje m 3, »tranll ..ji.
Poizvedovalni kotiček
Marija Havlas, roj. Krajnc v Obržu št. 101, župnija Središče ob Dravi, išče svojega strica Matija Krajnc, star okrog 58 let. Leta 1926 je bil na obisku v stari domovini. Bival je nekje v Arizoni. Kdor bi vedel za njegov naslov, je lepo prošen, da bi ga sporočil na Havlas Marija, Rochelgasse 1, Eggenberg, Graz, Steiermarck, Austria.
* * *
Rad bi zvedel za naslov brata Jacoba Nusdorfer, star 63 let, rojan v Slapu pri Vipavi. Leta 1923 ali 1924 je delal na ladji in je obiskal Južno Ameriko. Potem je rekel, da bo šel k nekemu prijatelju v Severno Ameriko in od tedaj ni sledu za njim. Ako bi kdo vedel o njem, je prošel, da bi sporočil na naslov: Josef Nusdorfer, c/o J. Lynch, R. R. 1, Loretto, Ontario, Canada.
------o-----
Zelena luč je znamenje varne hoje. Samo kadar je zelena, gremo \iez cesto.
Ameriška Domovina
Ji a a * j r 'C3 F fii"! i s
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair A ve.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
NOVINE
JUNE 1950
SUN MON TUE WED THU FKI SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 28 29 30
<lp^83
OKOLICA SOBOTE
Sobota je tak velki kraj, ka je Sobota sama za sebe občina. Vesnice okolik Sobote pa imajo svojega župana, šteri je tu-Canada and all other countries outside 1 di pa v Soboti. Te vesnice so-United States $10 per year. $6 for 6 boške okolice so Bakovci, Mur-months, $3.50 for 3 months.	ski črnci, Krog, Rakičan, Sata-
Entered as second class matter January 6th 1908	at	the	Post Office at	hovci. Ta bočina murskosobo-
Cleveland, Ohio, under the act ofMarch	3rd 1879,_ škega okraja obsega najjuž-
No. 122 Thurs., June 22, 1950 I neJš del okraja, to je od Sobote do Mure. Pri Bakovcaj
MATIJA ŠKERBEC:	|se izliva v Muro potok Mokoš.
y-'v i	Mura je na torn kraji razdelje-
wQffOVOr	na v mnogo rokavov in v nek-
dašnij strugaj stoji voda. Pro-IV.	I štor med temi strugami je ne
Zakaj niste šli s komunisti?	obdelani, protje raste tam i de-
-r	~	^ .	j --l	l	<	ivt •	j	loma je gozdnato, pravi raj za
To vprašanje ze kar cujera	od naših	bralcev.	Na,	od-	di .ačj kak J zajd;fa.
govorim najprej na to!	.	.	.	.	.... Lni. Polje med Sobotov JMu-
Ljudje k, so poznali komunizem in dotedanje n,ih iz-1 dajalsko delo, vendar niso mogli iti sedaj pod komando vg. t .	.	. ...	, „
onih, ki so sodelovali z okupatorjem in pomagali k polomu Lnn V- i J -• P iuposlnvanske voiske To ie iasnn	000 prebivalcev, večinoma po-
Ivani eli Johni eli Janoši. Mi jim vsem čestitamo i želemo vse dobro.
Drug vzrok je, ker je imela takrat in že od pričetka
in vodja vsega odpora. Zakaj bi cepili moči? Poleg tega Muro iz
je bilo pa takoj jasno, da komunisti ovirajo in preprečuje- .	‘ ’	.
jo vsako odporniško akcijo nekomunistov. Vsi, ki so po-Lm- ° e’M	1UC1 ^ospo a-
znali komunizem in njegovo taktiko, so dobro vedeli, da ... .	.	s
komunizmu ni za “osvoboditev” slovenskega naroda, pač °-.!ni„,e ^n^no’ ^ vas poj
pa da dela le za scialno revolucijo, za diktaturo komuni- ™'11 T“>'k‘1Ieta I<T' J vasl
zrna. Svobodoljuben narod vendar ne more sodelovati z lmf'10 a?e0 ST' lle 1 SVOJe
n,-	i	k;i„ | pokopališče. Prebivalstvo se
živi od poljedelstva i ribolova
se dali vjeti in so šli pod komunistično komando ter so ta-l^ Muri' Muii Je Pri Ba-ko pomagali kopati grob svoji svobodi, kar danes bridko ovcaj ^ec m mov-obžalujejo ...	Krog. v Krogi živi 800 Iju-
Poleg vseh teh vzrokov pa je bil za nas katoličane še r^’ zveksega so poljedelci pa posebno važen razlog: papeževa direktiva, ki je v svojihrudi nekaJ obrtnikov i trgov-protikomunističnih okrožnicah ponovno povdarjal, da ka- cov j® tam- Krog ima svoj toličani ne smejo prav v nobeni stvari sodelovati s komuni- brod.	Mure- v starom
zrnom ... Pij XI. je dobro poznal komunizem in vso nje- časi Je šla rimska cesta z Len-govo zlobo, zavo je tako pogosto zabičeval katoličanom, naj davf v Radgono prek Kroga, ne sodelujejo s komunisti . .	v tistom časi }e bila v Krogi
Ko se je pa pričela komunistična ofenziva laži po do- n.eksa trdnjava. Ešče dnes se movini, njih požigi in moritve, je moralo postati jasno vsa- vidij0 jarki okolik tedanje trd-kemu človeku z zdravo pametjo, da s temi zločinci ne more njave j nekaj ostankov zidov, sodelovati . . .	Krog je med najstarejšimi na-'
Poleg vsega tega pa komunisti sploh niso hoteli kake selbinami soboškega okraja, skupne osvobodilne akcije, ker so hoteli le socialno revo- Murski črnci imajo samo 300 lucijo.	prebivalcov. Skoz ves teče
V Ljubljani so se vršila pogajanja med zastopniki Mi- otok Mokoš. Prebivalci živijo hajlovičevega pokreta in komunisti, da bi nekako spora- od polja i sadovnjakov. Ka-zumno sodelovali, pa se je kmalu pokazalo, da komunisti men na nekdašnji avstro-vogr-tega nočejo.	ski meji je iz dobe cesarice
Ker je bilo dejansko število komunistov zelo majhno, Marije Terezije. Napis na so nekateri lahkoverni mislili tako le: Pojdimo k njim v goz- kamni je latinski, to pa zato, dove, tam bo antikomunistov mnogo več kot komunistov, ar je bio v tistom časi uradni pa bomo mi prevzeli komando nad “gozdovniki.”	jezik na Vogrskom latinski.
Vsi tli so se bridko varali in vsi so plačali svojo naiv- Rakičan je jako dobro ponest z glavo, ker so polagoma komunisti pod to ali drugo znana vesnica poleg Sobote ob pretvezo pobili vse oficirje in druge antikomuniste, ki solglavnoj cesti Lendava-Sobota. prešli v njihove oddelke.	Od Rakičana do Sobote so ešče
Tako je bilo torej vsako osvobodilno delo skupno s ko- ostali ob cesti visiki jegnjedi rnunisti absolutno nemogoče.	kak lepa posebnost Prekmurja.
Naj navedem v ilustracijo razmer in zahrbtnega na-|v Rakičani živi bluzi 600 Iju-stopanja komunistov še nekaj zgledov.	di. Tam je Jugoslavija odpr-
Na Gorenjskem so Nemci po navodilih Hitlerja hoteli la kmetijsko školo. Poznani predvsem uničiti “klerikalno stranko.” Zaprli so vse du- je Rakičan po rakičanskom hovnike in jih na to preselili na Hrvaškd in v Srbijo. Ne- gradi i lepom grajskom parki, kaj tednov so jih imeli zaprte v Št. Vidu v škofovih zavo- Grad je bio nekda lastnina dih, na to so jih naložili na vlak in odpeljali v Srbijo oziro- grofov Batthyanyjov. Pred ma na Hrvaško. Poleg duhovnikov so Nemci zaprli tudi drugov bojnov so bili ešče last-vso inteligenco razen zdravnikov, ki so jih zelo rabili. V niki nemška grofovska druži-Kranju smo imeli dobro fantovsko organizacijo, ki jo je na Wallsee. Pri Rakičani je nekako vodil neki zdravnik, ki je organiziral z njimi tajno bila krvava bitka s Turki leta odporniško gibanje. Ker ni poznal, kaj se skriva za Osvo- 1671.
bodilno fronto, je privedel ves fantovski zbor v to organi-J Satahovci so bluzi Mure ob
potoki Mokoši in ob cesti So-bota-Tišina. 300 prebivalcov živi od poljedelstva i živinoreje. Na svojem pokopališči imajo kapelo Sv. Duha.
Igralcem Pasijona!
Cleveland, O. — že je poteklo nekaj časa, odkar je bil vrizor-ien Pasion in s prav' lepim uspehom kot je bilo že poroča-no; kostume in vso pasijonsko opremo smo pospravili, Pasijon pozabili in gremo spet po starem tiru naprej; samo, da je minilo.
Ko se je vršila zadnja vaja, kjer so bili igralci v kostumih in je bilo primerno urejena tudi scenerija smo za to priliko najeli fotografa, ki je vzel slike raznih dejanj in pizorov. Slike so kar čedne, toda poudarim, da so iz vaj ne pa originalne od cvetne nedelje, ko je bil Pasijon vprizorjen; zato je opaziti razne nedostatke; so pa kljub temu prav čedne in več igralcev je, ko so videli-takozvane “probe,” slike naročilo.
Zdaj so slike gotove in se prosi, da pridejo igralci ponje v četrtek večer, dne 22. junija, v Slovensko pisarno na Glass Ave. in sicer po 8 uri. Zato priliko vabim kar vse igralce, da boste videli kako ste izgledali takrat. Te slike vam bodo lep spomin na Pasijon. Zaeno se bomo pa spet malo porazgovo-rili o onih dneh, ko smo z ne-malimi težavami vprizorili največjo dramo v zgodovini človeštva.
Jože Grdina, režiser.
in vam želiva veliko sreče in napredka v svobodni Ameriki.
John in Olga Brsan, 329 S. Reed St.
Joliet, 111.
Frigidaire vodi na polju finih ledenic
Od podružnice št. 15 SŽZ
zacijo. Iz Ljubljane sem mu sporočil, naj se pazi, da je osvobodilna fronta le krinka komunistične organizacije, ki jih bo prevarila. Mož je dotičnemu, ki je prinesel moje svarilo, odgovoril: “Mi že vemo, kaj delamo, saj bomo mi prevzeli vodstvo osvobodilne fronte, ker nas je velika večina.”
Lahkovernež! Kmalu nato, ko je privedel vse naše fante v okrilje osvobodilne fronte, pride po njega Gestapo in ga aretira. Pri tej priliki je neki Gestapovec pokazal ovadbo, ki je prišla po pošti na nemško policijo. V tej ovadbi je stalo, da ta organizira proti Nemcem upor . . . Pod ovadbo je bilo pa podpisano — moje ime. Tako so komunisti ubili dve muhi na en udar: Vodje slovenskih fantov so se znebili, ker je bil nato poslan v Nemčijo, sami so potem prevzeli komando nad našimi fanti, mene so pa tako oblatili kot “izdajalca” in ovaduha . . .
Kdorkoli sodeluje s komunizmom ali s komunisti, postane prvi žrtev brutalnega komunizma! Mi imamo sedaj na Češkem jasen dokaz tega. Tam so katoličani sodelovali s komunisti, so celo nas slovenske antikomuniste obsojali! (SDZ 55), ka se gotovo vde-radi naše borbe . . . Sedaj imamo mi Slovenci vsaj to zado- lezi seJe v nedeljo, dneva 25. ščenje, da smo se prvi uprli nasilnemu in nemoralnemu ko- JuniJa ob P°1 3. — Steve Mar-munizmu in da si nismo sami kopali groba svobodi kot so k°ha, tajnik, delali Čehi ...	j Na Ivanje v soboto 24. junija
(Dalje sledi)	naj kak najlepše godujejo vsi
CLEVELAND
Betežnike imamo med nami. Zbetežali so Matjaš Gerič. Na domi čakajo, ka se jim zdravje povrne i to jim iskreno žele-m°. — Mr. Joe Horvat je bio nekelko zadeti od male kapi.
Poročila se je Miss Mary Sobočan, hčerka Mrs. Mary So-boča'n. čestitamo!
Vabimo vse članstvo društva Presvetega Srca Jezušovoga
Cleveland (Newburgh), O. —-Sklenile smo, da skupno poromamo v nedeljo 25. junija na hrib Lurške Matere božje v Providence Heights. Vožnja za tja in nazaj stane samo 45 centov. Bus bo čakal pred cerkvijo točno ob eni uri popoldne. Zato bodite na mestu o pravem času. Kar se tiče vožnje se obrnite na Mary Novak na 82. cesti ali jo pokličite po telefonu BR 1-2378.
Pobožnosti bo vodil Father Louis Baznik. Ob dveh se prične procesija, nato pa bo govor in pete litanije.
Vabljene in prošene ste vse podružnice in vežbalni krožki iz Clevelanda in okolice, da skupaj poromamo za sveto leto k Lurški Gospej, da obnovimo svojo ljubezen in zaupanje do Marije. Prosimo jo, da usliši naše prošnje in molitve, da nas ljubi Jezus reši naj večje nevarnosti — brezbožnosti. Saj srce Jezusovo je morje usmiljenja.
Pridite in skupno molimo!
Anna Jakič.
Mi smo ponosni, da prodajamo ledenice Frigidaire izdelka, to pa zato, ker Frigidaire vodi v polju ledenic vse druge. In vsak ve, da se ne more nobena ledenica primerjati z Frigidaire, ne letos ne nikoli poprej. Torej predno kupite ledenico, si oglejte naprej naboljšo na trgu, Frigidaire. Naj vam Jerry Bohinc pri Northeast Appliance razkaže, zakaj je Frigidaire vodnica na svetu.
Ali veste, da je samo Frigidaire, ki je porcelanasta zunaj; in znotraj ? Ako stopite v Northeast na 22530 Lake Shore Blvd. pa si jih boste lahko ogledali, ker imajo tam kompletno zalogo. Vseh je deset velikosti, treh vrst in štirih serij. Oglejte si v Northeast Frigidaire ledenice 1950 izdelka.
Northeast vam nudi posebno veliko popusta na vašo staro ledenico, ako jo zamenjate za novo. Do 100 dolarjev dobite za vašo staro. Ne izpustite iz rok te lepe prilike, stopite k Northeast na 22530 Lake Shore Blvd. še jutri, oglejte si ledenice Frigidaire izdelka ter zamenjajte vašo staro za novo 1950 izdelka, s katero se ne more primerjati nobena druga.
(Adv.)
fiulturna gromka
Ameriška in evropska označba mer
Rojenice so nas obiskale
Pri čevljih je razlika v označb mere za približnih 32^ do St točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6i/2; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13(4, 36 je 14, 37 je 14y2, 38 je 15, 39 je 1514, 40 je 1534, 41 je 13, 42 je I614, 43 je 17. (Po “Obrzoru.”)
Slovenska povojna proza
(Pismo iz domovine)
PREŽIHOV V ORAN C
Pred tedni je bilo poročano, da je v domovini umrl slovenski pisatelj Lovro Kuhar, bolje poznan pod svojim pisateljskim imenom Prežihov Voranc.
Prežihov Voranc, ki ga je zadnja leta pred vojsko marksistična kritika razglašala za umetniško najmočnejšega sodobnega slovenskega pisatelja in čigar “Samorastniki” so zares dokazovali močan pripovedniš-ki talent, je stopil v primeri z Miškom Kranjem precej v ozadje. Preselil se je v svoje rodne Kotlje pri Guštanju, kjer je dobil v dosmrtni užitek lepo domačijo nekega pregnanega nemčurja. Tam je kmetoval in pomalem pisal. Od časa do časa je objavil kako reportažo ali novelo, s katero je plačal svoj tribut režimu, sicer pa se je držal nekako ob strani, kar so mu precej zamerili.
Po vojski so izšla v ponatisih Prežihovljeva dela, ki jih je objavil že pred njo ali pa tista, ki jih takrat ni mogel objaviti izmed katerih pa nobeno po umetniški vrednosti ne dosega “Samorastnikov.” Nanovo pa je Prežihov objavil 1945, zbirko nekakšnih potopisnih novel, v katerih pripoveduje o svojih doživljajih in srečanjih, ko je blodil kot potepuh in brezposelnik po slovenski zemlji, posebno pa še svoja doživetja po Slovenski Koroški. Kot literarne umetnine te potopisne in obenem sociološko in kulturno zgodovinske podobe niso nič posebnega, vendar pa so pisane prisrčno, odkrito in brez zlagane patetičnosti “socialističnega realizma” Miška Kranjca. Odlikujeta jih prisrčnost in globoka ljubezen do domače zemlje in do ubogega sočloveka, zato lahko najdejo pot do bralčevega srca, medtem ko jih je pa kritika sprejela z nekakšno zadrego.
že kar odkrito nasprotno in omalovažujoče pa je kritika sprejela “Borbe na evropskih tleh”, ki je izšla naslednje leto in je nekakšno nadaljevanje prve zbirke. V njej je popisal svoje doživljaje kot politični begunec in komunistični ilegalec, ki se brez listin in sredstev potika po svetu. Kritika ji je očitala, da vsebina ne opravičuje naslova, ker je v njej premalo govora o borbi in preveč o čisto osebnih doživetjih.
vib ideoloških in duhovnih blodenj in da je dokončno prijadral v pristan, v dialektični materializem. Danes ga morda že skrbi, če ni prezgodaj vrgel sidra.
Spomladi 1947. je izšel Ju-šev roman “Lesena žlica” To je knjiga spominov na čas. ki ga je med vojsko prebil v ječi. “Lesena žlica” je zanimivo branje. V njej opisuje svoja srečanja z velikimi ljudmi, med katerimi so bili tudi takšni, katerih imena so trdno zvezana z zgodovino tistih dni. Dokaj verno je1 vzbudil občutje in vzdušje v fašističnih zaporih, toda vse je le obširna in zanimiva reportaža in ni jasno, zakaj jo imenuje Juš Kozak roman.
Do leta 1948 je Juš Kozak urejeval tudi do takrat edino slovensko revijo “Novi svet”. Tedaj pa je prevzel njeno uredništvo Ferdo Kozak.
Juš Kozak objavi tupatam kak podlistek, s katerim plača svoj prispevek h “gradnji socializma” in zapoje slavo uspehom Titovega režima. Verjetno, da bi se v slučaju, da bi zmagala v Jugoslaviji kominformska struja, tudi on spomnil, da je opazil tamkaj “kasarniške metode.”
Jolift, lil. — Vsem našim prijateljem in znancem po širni Ameriki, Kanadi in Argentini, kakor tudi posod drugod, kjer žive naši rojaki naznanjam, da so nas po osmih mesecih bivanja v novi domovini izvohale vile rojenice in nam pustile za spomin zalo hčerko, kateri smo dali ime Ana Marie.
Kakor povsod tako je tudi pri nas s tem zavladalo res pravo in srečno družinsko življenje v objemu naše prelepe svobodne nove domovine Amerike.
Ob tej priliki se v imenu nas vseh zahvaljujem vsem onim ameriškim družinam, ki so se spomnile novorojenega deteta in ga obdarile s tako lepimi darili. Stotero Bog plačaj'
Končno pošiljam vsem prijateljem in znancem naš naslov
Odmeri iz Titovine ali
gorke iz "raja”
JUŠ KOZAK
Juš Kozak je izdal kmalu po koncu vojske 1945 knjigo esejev pod naslovom “Blodnje”, v v katerih se je podvizal z zagotovilom, da je zdaj konec njego-
Titovi “junaki” se še vedno radi ponašajo s svojim “junaštvom.” Nekoč so priredili poseben sestanek, da se pobahajo, kaj vse je kdo napravil za osvoboditev. “Sosedovi Micki sem porezal lase,” se je postavil nekdo izmed partizanov. “Zato, ker je prala nemškim vojakom.” Skupina mladih pobalinov je pripovedovala, kako so po prevratu nagnali ljudi v dvorano ljudskega doma, kjer so morali klečati pred Titovo sliko in vzklikati celo uro: “Živel naš osvoboditelj!” — Jamnik, ki je bil med vojno partizanski major, je naglašal, kako je prisilil nekega veljavnega moža, da mu je oblizal blatne škornje. — Ko so končali ter se narezali na račun ubogih žrtev, tedaj se je oglasil Poštenjak in dejal takole: “To-I
variši, občudujem vaša slavna junaška dela, ki se popolnoma zlagajo z današnjo “svobodo.” S tem, kar ste počenjali, nam kaj boljšega niste mogli priboriti.”
ANTON INGOLIČ
Anton Ingolič je še vedno zelo plodovit. Leta 1945 je izdal knjigo novel “Pred sončnim vzhodom,” ki jih je napisal med vojnim pregnanstvom po Nemcih v Si’bijo. V njih opisuje grozote nemške zasedbe. To je bila ena izmed prvih zbirk, ki so izšle po vojski. Zbirki se pozna naglica, dasi so v njej tudi dobre stvari. Kritika mu je očitala nedoživetost, posebno pa mu je zamerila, da je snov zagrabil premalo “politično”. Ingolič si je vzel njen nauk k srcu in je že naslednje leto napisal bolj “politična” dela. Toda nesvobodnost v izbiri in oblikovanju snovi pa je še bolj izsušila Ingoličevo ustvarjalno silo, ki nikoli ni bi)a posebno močna, nadomeščala jo je pridnost in vestnost pri izbiranju gradiva in volja, da kot pisatelj prispeva k delu za napredek ljudstva, ki se mu je smililo.
Ingoliča so že od nekdaj mikali politično aktualni problemi. Treba mu je priznati, da se je pred vojsko dobro razvijal in napredoval od dela do dela, dasi vsa njegova dela trpe zaradi neke notranje, dejal bi, neprizadetosti, katero drugi imenujejo nedoživetost. V njih je premalo čustva, tako da napravijo na človeka nekam suh in površen vtis kot zgolj miselne in oblikovne zgradbe. Vendar pa so Ingoličeva zadnja predvojna dela že začela izgubljati značaj socioloških in psiholoških študij in so postala notranje toplejša, bolj čustvena in bolj pristno človeška. To se je dalo opaziti posebno v njegovih novelah iz življenja haloških viničarjev. Vse to je prišlo najbolj, do izraza v romanu “Žeja”, ki je izšel leta 1946. kot prvi del obširnega romana v dveh delih z naslovom “Vinski vrh ” V prvem delu tega romana je Ingo-
,	_	.	. lič dosegel doslej najvišji vzpon
QO nosi Čiste srajce /	1 v. svojem umetniškem prizade-
— Ne vem poznani vas že pri- vanju in prežel delo s čustvom, Mizno 12 let, pa še čedno nisem, porojenim iz ljubezni do ubogih iešil uganke, ki se vas tiče. [haloških ljudi, katerih usodo
—“• Kako? Kaj vam ni jasno? — Vedno se zaman vprašujem, kdo prav za prav nosi vaše čiste srajce.
Globok odgovor
Filip IV. je bil zgubil portugalsko kraljestvo. Vse kraljevo okolje je bilo potrto. Tedaj jih je skušal potolažiti vojvoda Medinaceli rekoč: Naš kralj Filip, ki ga Bog ohrani, je kakor vodnjak — se poveča, kadar izgubi zemljo.
popisuje. S tem je tudi našel pot do bralčevega srca. človek ga težko odloži, preden ga ne prebere do konca. Toda Ingolič je napisal prvi del tega romana še pred zadnjo vojsko. Ko se je kmalu po koncu zadnje vojske vrnil iz Srbije, kamor so ga preselili Nemci, je naglo napisal še drugi del romana, ki mu je dal naslov “Trgatev” in v katerem opisuje haloške razmere med nemško zasedbo in razvitek osvobodilnega gibanja v Halozah.
KARE MAUSER:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
Nenadoma je s sunkom vstal, upihnil luč, zaklenil in stopil pred barako.
Noč je bila temna, kakor da je korak pred njim stena iz asfalta, ki sega prav do neba.
Od Plaznikovih je bilo slišati hripavo petje. Cesta je bila prazna.
V začetku je skoraj tekel, čeprav ga je talar pri hoji na moč oviral. Toda brez njega ni upal hoditi, zakaj suknja je bila slaba in tanka.
Tudi od “Kosca” je hrumelo pijano petje. Klemen se v gostilno niti ozrl ni. Po Opekarski ulici je odšel proti Prulam. Pod lučjo se je unesel. Ne mudi se mu.
Pred Megličevo vilo je obstal. Pred stopnicami je gorela luč. Imel je občutek, da gori prav zanj, da ga čaka.
Pozvonil je. Že ko je stal v zatišju pred vrati, je čutil neko domačo toplino. Na cesti je bilo mrzlo, veter je šel do kosti.
Slišal je Jelkin glas vrh stopnic.
“Grem sama pogledat. Ako želite, lahko ležete.”
Služkinja se je nekaj zahvaljevala.
Korake, ki so se bližali, je Klemen dobro poznal. Proti svoji volji se je nasmehnil.
Odprla je vrata. Stala sta si nasproti. Z obema rokama je segla po Klemenovi desnici.
“Žalostna sem bila, ker sem mislila, da te ne bo. Tako sva oba računala nate’. Nobenega drugega nisva vabila.
Sreča je kar prekipevala iz nje.
Tudi Meglič se ga je na moč zveselil. V sobi je bilo prijetno toplo, dišalo je po domačnosti in prijaznosti.
“Nisem mislil priti. Do zadnje minute sem odlašal. Odločil je spet kamen.”
Oba sta začudeno strmela vanj.
“Da, kamen. Ubili so mi novo šipo. V kratkem bom v sami lepenki.”
Jelka se je prav zares razburila.
“Prosi za premestitev. Poslednje živce ti bodo vzeli. Naj pošljejo na to mesto starega duhovnika, ki je z življenjem opravil. Zakaj bi se moral ravno mlad človek uničiti?”
“Sam sem zaprosil za to službo. Od starih se ni noben oglasil. škof so biii v precepu.” Meglič je zmajeval z glavo. Jelka je prinesla vročega čaja z rumom in potico.
Zdaj je Klemen nenadoma obstal.
“Ne smem jesti, Jelka. Sram bi me bilo jutri s prižnice pogledati v svoje ljudi.”
Meglič se je zasmejal.
“Za otroke boš vzel s seboj. Pripravljeno je. Ne greni si življenja še bolj, kakor je že. Kaj imaš od tega, da stradaš s svojimi ljudi, da si ne upaš privoščiti več kakor tvoji barakar-ji? Ne boš spremenil časa. Spo-
MAKE
oneIaIday
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD
When you want vitamins that are Potent—
Guaranteed full potency, as shown on the label.
Easy and Convenient to take. \ Economical—
Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Cap-*ules. Takeone capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day.
Each capsule contains the fullj basic daily needs of the five vitamins whose requirements in human nutrition have been established.
I MILES LABORATORIES, INC t	Elkhart, Indiana ^——u
znal sem, da so stvari, ki se jih je bolje ne dotakniti, zakaj vsak dotikljaj boli. Morda jih je nekaj, ki bi bili voljni pomagati pri reševanju, toda kaj je to? Kaplja v morje. Sam premišljujem, če zate res ni bolje, da prosiš za premestitev. Zavest, da ne boš mogel pogamati vsem, te bo strla. Idealisti vselej tako končajo. Lastno delo jih zlomi. In to je prokletsvo idealizma.”
“Zdaj jejta,” prekine Jelka moža. “Klemen je premražen.”
“Res ne bom, Jelka.”
V	Klemenu se bori poslednja sila. Kamen v Silvestrovi noči ga je bridko zadel.
“Za otroke ti bova spet dala s seboj. Ne boj se.”
Izpil je čaj in prigriznil košček potice. Začutil je, da je grešil, da je izdal svoje ljudi, izdal Jakopina in Modriša, izdal Sernjavskija in vse otroke. Na toplem sedi, je in pije in samo z mislijo pri kolonijski beračiji. Ali je kaj boljši od Požgaja in Zemljiča? Nič, za laš ne.
Jelkina veselost je počasi zravnala čudno neubranost. Nekaj kozarcev vina je omečilo tudi Klemenove misli. Iz radia so šumele pesmi, zunaj se veter še ni polegel.
Od enajstih naprej se Klemen ni pritaknil ne jedi ne pijače.
“Ne smem.”
“Do polnoči vendar lahko še ješ,” ga sili Jelka.
“Človek ne more venomer gledati na uro,” se nasmehne. Nenadoma je veselo ražpoloženje v njem uplahnilo. Čutil je, da da se je za trenutek odtrgal od vsega, za kar se je zavezal.
“Ni prav, da sem prišel,” se je utrgalo iz ne j ega. Meglič ga je začudeno pogledal.
“Zdi se mi, da si živčno izčrpan. Dolžan si, da se vsaj včasih razvedriš.”
“Ne, ne bi smel priti.”
Nato je pogledal na uro.
Manjkalo je še deset minut do polnoči.
“Iti moram,” se je odločil.
“Novo leto si bomo menda še voščili?” je užaljena Jelka.
Spet je sedel, toda razpoloženja ni bil nič pravega. Jelka je videla, da bi bilo zaman, ko bi ga skušala zadrževati.
Pričela je pripravljati za otroke.
Ob polnoči je za hip ugasnila luč. Klemen je v temi priprl oči in zdelo se mu je, da se je vsa kolonija zgrnila okoli njega. Jakopin z osamelimi otroki, Mo-driš s svojo bolečino, Plaznikova s svojimi izgubljenimi očmi, Resnik s pijanim obrazom, ves greh in vsa hudobija in vse skrito trpljennje, ki ga revež nikdar ne more izpovedati.
Nato so si voščili Novo leto. Preprosto kakor veliki prijatelji. S kovčegorn je stopil Klemen na cesto. Veter se ni unesel, žagal je okrog voglov in grizel v ledeno sapo do zadnjega vlakna.
V	koloniji m srečal nikogar. Ko je stopil v sobo, je nažgal luč in se oddahnil.
Spati se mu ni dalo. Sedel je in takoj je pritapljala bolečina ki se drži greha.
“Jedel sem in pil. Zatajil sem barakarja v sebi.”
Težko je ležala misel na srcu, težje kot kamen.
“Izdal sem upanje vseh, ki verujejo vame. Če drugi jedo črn kruh, bi ga moral tudi jaz. Pa sem jedel belega, potico sem jedel. Če drugi stradajo, bi moral tudi jaz. Enak bi jim moral biti, da bi verovali v mojo besedo.”
Trdo stisnjene pesti mu leže na brevirju.
Od stene nekje zavekajo Ser-njavskijevi otroci.
“Gospod, zakaj k nam niste prišli? Grdo imamo, pa smo vas čakali.”
(Dalje prihodnjič).
OBZOR
Kazkrinkanje delovanja slovenskega komunizma
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Mr. Harrison: S tem je lista izčrpana.
Mr. Tavenner: Tu predožim v pregled nadaljni sveženj papirjev, označen z naslovom “Tickets”; to je “Cvetičeva ekshibicija št. 66” Mr. Cvetič, ali bi nam povedali, kaj je s to listo?
Mr. Cvetič: To je lista oseb, ki so imele vstopnice za vrtno; veselico, ki jo je priredil Ameriški Slovanski Kongres v svrho nabiranja denarnih prispevkov' za radio-oddaje na postaji WL-OA.
Mr. Tavenner:	Mr. Cvetič,
prosim, preglejte listo in povejte, če so osebe na njej člani komunistične partije ali ne.
Mr. Cvetič: Da. Anton Skva-
Tune in ... the
AMERICAN-
JUGOSLAV
(SLOVENIAN)
RADIO HOUR
OF MILWAUKEE
A Program of Classical and
Folk Music of Slovenia
Every Sunday Morning 1 1:00 to WCYT 12:00
c. s. x. if Ij A I noon
1430 Kilocycles
©
English and Slovene
Announcements!
rich je član North Side kluga komunistične partije.
Peter Skrtich, 2314 East St., North Side, Pittsburgh, je član komunistične partije.
In kakor sem že pred tem pričal, Mike Dudash in Paul Klu-vo sta člana komunistične partije.
Tu vidim druga imena, ki sem jih že imenoval v zvezi z aktivnostmi Ameriškega Slovanskega Kongresa in ne vem, če jih hočem zopet ponavljati.
Mr. Tavenner: Da; ponovite jih in označite njih aktivnosti.
(Mr. Cvetič identificira imena Jugoslovanov, o katerih smo že brali v tem zapisniku. Uredništvo).
Mr. Cvetič:	To je način, po
kakršnem komunistična partija: deluje. Imamo seje komisij in diskuzije o načrtih v notranjosti partijskega ogrodja, potem pa gremo v frontne organizacije. Kakor hitro zapletemo katerega posameznika v eno stvar' pod katero podpiše svoje ime, ga izrabimo, kolikor moremo.
Mr. Harrison: Ali so ti indi-vidualci dali kdaj svoj podpisi stvari, o kateri so vedeli, da je sponzorirana po komunistični partiji?
Mr. Cvetič:	Da; nekateri v
frontnih organizacijah. — Na tej listi so individualci, ki so sponzorirali nekatere stvari, to zlasti pri Ameriškem Slovanskem Kongresu.
Mr. Harrison: Ali so ti ljudje smatrani kot prijateljski komunistični partiji?
Mr. Cvetič: Tako je. Toda mnogi med njimi so v zadnjih dveh letih spremenili svoje nazore in svoje zadržanje.
Mr. Tavenner Mr. Harriso-
i
WOMEN!
Have Lovely, Lively Hair This Summer
Women’s Hair Cut—Any Style Get a Featheredge cut before your home permanent
4 Barbers To Serve You
(LUCAS BARBER SHOP
S08 S. 5th St. — Milwaukee 4, Wis. — Orchard 2-4899
CALL FOR AN APPOINTMENT
Few things give so much for so little as your telephone.
The telephone saves countless hours of time, miles of fatiguing steps and travel. It keeps friends and relatives close. In an emergency one call may be worth much more than the cost of telephone service in a lifetime!
Yet, in these days of high prices, a few pennies still buy a telephone call. Telephone service is still one of today’s biggest bargains.
WISCONSIN TELEPHONE COMPANY
Working olv/eys to serve Wisconsin better
nu): Ali boste odredili kaj tudi glede papirjev, zaznamovanih “Cvetičeva ekshibicija št. 68”?
Mr. Harrison:	Ti papirji se
nanašajo na pittsburške delegate. Toda na kakšne delegate?
Mr. Cvetič: Na delegate konvencije Ameriškega Slovanskega kongresa leta 1946.—Res je, da je mnogo ljudi prav po nedolžnem zapletenih v te frontne organizacije.. Lahko vam kvalificiram vsakega posameznika na tisti listi, in sicer iz svojih izkušenj.
Mr. Tavenner: Prosim, pre-glete ekshibicijo št. 68 in povejte, če so katere osebe, ki so na njej, člani komunistične partije.
Mr. Cvetič: Da, so.
Mr. Tavenner: Navedite njih imena.
Mr. Cetič: Tu je lista delegatov konvencije Amer. Slovanskega Kongresa, ki se je vršila meseca septembra 1946 v Pittsburghu. Sledeči so člani komunistične partije, s katerimi sem se udeleževal odborovih in drugih sej komunistične partije:
Frank Tadej, ki se naziva tudi Tady.
Stephen Mirkovich;
Žare Verlinich;
Anthony Skvarich;
Joe Vrban;
Mary Sumrak;
Anna Pintar;
N. S. Loyen, ki si lasti tudi ime Steve Loyen, eden izmed voditeljev komunistične partije V Pittsburghu, ki je šel pred dema letoma v Jugoslavijo;
Stephen Devunich;
Joseph Migalich;
Arthur Bartl;
Leo Fisher;
Louis Filetich;
Frank Borich;
Mike Dudash;
Ladislav Sobol iz Etna, Pa.;
John Matelesko, ki nastopa tudi pod imenom Matlee, iz Conemaugha, Pa.;
Mattew Lepipvich iz Bentle-ville, Pa. O njem vem, da je komunist, ker sem se sestajal ž njim na sejah komunistične partije v Washington county, na domu Harolda Spencerja, ki je tudi član partije. Jaz hočem posebno opisati tega moža zato, ker je on pomožni šerif v Washington county.
Mr. Tavenner: Kdo je ta oseba, ki pravite o njej, da je pomožni šerif?
Mr. Cvetič:	Matthew Lepo-
vich.
(Nato nadaljuje z imenovanjem komunistov):	Steve Mer-
ges;
Alexander Mukushenko;
Anton Cipčič;
Rev. Vioslav Gachinovich;
Mike Godich;
Anthony Minerich;
Martin Krasich;
Milo Mamula;
Mane Susnjar;
Paul Kluvo;
Michael Hanusiak;
John Kowalski, South Side, Pittsburgh;
Calvin Brook;
Daisy \Lolich. Ona je zdaj omožena in njeno ime je Bartl.
Rev. Nikola Drenovac, član komunistične partije, ki je sedaj v Jugoslaviji;
Nicholas Baltich;
Milena Gachinovich; ona je žena Rev. Gachinovicha (pravoslavnega svečenika) in je tudi zdaj v Jugoslaviji.
(Dalje prihodnjič.)
------o-------
Resnico je govoril
“Zelo se čudim tvojemu ravnanju. Pred letom dni sem ti posodil. $10 in ti si mi rekel, da potrebuješ denar prav kratek čas.”
“Res je; imel sem ga le eno uro.”
------o-------
— Banane ne rastejo na drevju, ampak na grmu. Steblo izgleda kakor drevo, toda nima nikakega lesa.
MALI OGLASI"
• Iz urada tajnika SND na St. Clair Ave.
Obvešča se tem potom vse tajnike društev, ki pobirajo mesečni asesment v SND, da se bo za ta mesec pobiral asesment v pondeljek 26. junija, ker pade nedelja na 25.
Prosi se vse članstvo in tajnike, da to obvestdo upoštevate. Z narodnim pozdravom, John Tavčar, tajnik SND.
Mreže naprodaj
Naprodaj je več mrež za okna. So v izvrstnem stanju. Se prodajo poceni. Pokličite HE 1-4138 ali pa se zglasite na 1246 Norwood Rd.
— (124)
Fvrneš naprodaj
Proda se poceni furnez na premog, mere 22. Oglasite se na 10314 Sandusky Ave. ali pokličite VU 3-7889.
(123)
NATION*«. LSAFCTT. \o O U N O ■ <.
Hirohito na obisku v bolnišnici. — Japonski cesar Hi-rohito in cesarica Nagako sta nedavno obiskala bolnišnico japonskega Rdečega kriza, ko sta na svoji turi obiskala 10 dobrodelnih ustanov v Tokiju. Cesar nosi v gumbnici belo pero, kot znak kampanje za Rdeči križ.
Stanovanje iščejo
Poštena družina, 3 odrasle osebe, išče 4 do 5 sob. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče VU 3-6227.
(124)
Ledenica naprodaj
Naprodaj je 7 cub. čev. Coldspot električna ledenica v jako dobrem stanju. Cena je samo $40. Naslov je: 1148 E. 72 St., tel. EN 1-2258.
— (123)
Zglasite se pri nas za poceni hiše in lote
3 loti na E. 113 St. južno od Union; prodamo jih poceni ali pa vam zgradimo tam hišo po vaši volji.
10 lotov v Garfield Heights blizu Granger Rd., vsi impruv-menti, 50x420, se prodajo ali pozidajo po vaši želji.
Imamo tudi novo hišo bungalow v Garfeild Heights, E. 90 St., blizu Garfield Blvd., nizka cena.
Hiša za 2 družini, v jako dobrem stanju, z lotom 100x430, jako nizka cena.
Za več informacij pokličite poznanega Mr. Jeralcica, tel. VU 3-0139 od 10 dop. do 11. zvečer.	(124)
V župniji sv. Alojzija
Krasna hiša za 1 družino je naprodaj na Thornhill Drive, 4 spalnice, recreation soba, garaža, nov furnez na plin, preproge in zavese, zimska okna in mreže. Cena pravkar znižana na $13,800. Pokličite za informacije brokerja, tel. št.: MU 1-6945.	(123)
Krasna rezidenca
Na 1044 E. 174 St. blizu Lake Shore Blvd. je naprodaj krasna 7 sob hiša z avtomatično gorkoto na vročo vodo, vsa preproge skoro nove, dosti lepega grmičja, lot meri 41x197, na vrtu fireplace za papir in drugo, cementni dovoz. Oglejte si to krasno rezidenco, potem pa pokličite
J. Vaingat Realty
,	3859 E. 131 St.
SK i-7711 ali SK 1-3567
(123)
Hiša za 4 družine
Naprodaj je hiša za 4 družine, vsaka družina po 4 sobe, kopalnico, klet. Naslov je: 1087 E. 68. St.	—(125)
Za 2 družini hiša
Naprodaja je hiša za 2 družini, 6 in 5 sob, nov furnez na plin, kuhinja in kopalnica s ploščami obita, garaža, se naha-na v bližini šole in cerkve, severno vzhodno v Clevelandu. Cena je $9,750. Za informacije pokličite EX 1-4393.
(123)
Preša naprodaj
Naprodaj je % tone preša za grozdje z vsemi pritiklinami Proda se tudi galvanizirana sušilnica za meso. Dajte ponudbe in pokličite po 6 uri zvečer EN 1-5484.	(122)
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik
1109 E. 61st ST.
TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča Za popravila in iiarva nje vašega avtomobila. Delo točno in do&ro.
For your VACATION Welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers, Central dining room, with American Slovenian cooking, AH sports, private beach, boating and fishing, Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominik Krašovec, Prop. P.O. Edwardsburg, Mich. Phone 9126 F5

Prevarani detektiv
(ROMAN)
Gospodu Segumuellerju je bilo to dobro znano, toda ko je slišal nasvet Vernier j a se je nevoljno ozrnil proč in vzkliknil: “Kaj ste znoreli?”
“Mislim, da ne!”
“Toda vaš blazni načrt?” “Zakaj pa, gospod? Kolikokrat je imela policija v enakih slučajih silno srečo! Jaz mislim. da naš jetnik.
“Dovolj!” ga prekine Segmu-ellei. Jaz sploh nočem več slišati o tej aferi. Zdi šemi, da sem vam že prej dal tozodevno prepoved.”
Mladi detektiv povesi glavo in s hinavskim izrazom pokornosti
Toda izpod obrvi je ves čas opazoval sodnika in dognal, da je slednji močno razburjen.
“Jaz že lahko molčim,” mrmra Vernier sam sebi. “Sodnik se bo pa prostovoljno vrnil na ta predmet.”
In v resnici, že trenutek pozneje reče Segmueller:
“Recimo, da izpustim tega jetnika iz zaporov. Kaj bi vi naredili v tem slučaju?”
“Kaj bi naredil, gospod? Sledil bi mu do smrti. Živel bi v njegovi lastni senci.”
“Mogoče mislite, da lopov ne bo opazil, da mu sledite?” “Rabil bom skrajno opreznost.”
“Spoznal vas bo na prvi pogled.”
“Ne, gospod, kajti znal se bom preobleči. Detektiv, ki se ne zna obleči kot najbolj izurjeni igralec, sploh ne more biti detektiv. Celo leto sem se ve-žbal, da spremenim svoj obraz in osebnost, in lahko v najkrajšem času postanem mlad ali star, črn ali svetal, mož najfinejšega nastopa ali pa zadnji lopov v beznicah.”
“Nisem vedel, da imate talent za to, gospod Vernier.”
“Oh, pravi mojster gotovo nisem, toda stavhn pa vsak čas z vami, da pridem tri dni potem, ko ste mi dali dovoljenje in ko je morilec izpuščen, k vam in bom govoril z vami pol ure, ne da bi vi najmanj slutili, da govori z vami Vernier.”
Segmueller molči in misli svoje. Končno se pa zopet vzdrami in reče.
“Zdi se mi, ubogi prijatelj moj, da ste zašli na povsem napačna pota. Oba sva se enako trudila da posvetiva v to očivi-dno nerazrešljivo uganko. Oba sva občudovala nezaslišano drznost jetnika, ki je večja, kot si jo je sploh mogoče predstavljati. Ali mislite torej, da se bo ta mož dal zalotiti in da se bo iz-
Money cant buy the sentiment expressed by a gift of
C/W^om
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539
dal kot se izda navaden jetnik. Takoj bo pogodil, kakor hitro bo izpuščen, da smo ga pustili na svobodo le, da ga izkoristimo v naše namene.”
“Ne trdite, da sem jaz zapeljan. May bo seveda uganil resnico, to mi je prav dobro znano.”
“Dobro torej, zakaj bi pa še posebej poskušali in se igrali z ognjem.”
“Premišljeval sem o vsej zadevi in prišel do sledečega sklepa: Mož bo zašel v veliko ne-priliko, čeprav bo izpuščen. V žepu nima niti centima, kak poklic mu je neznan. Živeti mora, jesti mora. Boril se bo nekaj časa toda ne dolgo. Ob dnevih, ko bo brez strehe in brez skorje kruha, se bo spomnil, da je bogat. In ali ne bo skušal priti do svojega bagastva? Na vsak način! Skušal bo dobiti denar, skušal se bo približati svojim prijateljem. In jaz bom čakal na ta dan. Minuli bodo meseci, in ko ne bo videl nobenega znaka, da je preganjan, bo postal bolj predrzen, naredil bo odločnilni korak. Tedaj bom stopil pred njega z zapornim poveljem.”
“Kaj pa če bo zapustil Pariz? Kaj če pobegne v tujezemstvo?” “Sledil mu bom. Ena mojih tet mi je zapustila malo posestvo, ki je vredno dvanajst tisoč frankov. Posestvo prodam in potrošil bom zadnji frapk, da ga zasledujem in se maščujem. Ta mož me je premagal z zvijačo kot otroka in jaz mu tega do smrti ne odpustim.”
“In če se vam izvije iz prstov?”
Vernier se smeje kot čolvek, ki ve kaj dela.
“Samo naj poskusi,” vzklikne. “S svojim življenjem sem odgovoren za njega.”
Toda k nesreči je navdušenje Verrierja povzročilo še večjo hladnost pri sodniku.
“Vaša idea je dobra, gospod,” odvrne sodnik. “Toda razumeti morate, da pravica in postava se ne sme vtikati v take intrige. Drugega ne morem narediti za vas, kot da na tihem odobravam vaš načrt. Pojdite na prefekturo, zglasite se pri vaših predpostavljenih—”
Z obupno gesto je mladi mož prekinil Segmuellerja v govoru:
“Kaj bi mi koristilo, če grem na prefekturo in povem tam svoj načrt. Prepričan sem, da ne bi samo odrekli, pač pa bi me celo odpustili iz službe, če niso tega mogoče že naredili.”
“Kaj, da bi vas odpustili in izbrisali iž službe, potem ko ste vso zadevo tako sijajno vodili?” “Gorje, gospod, vsakdo ni takega mišljenja kot ste vi. Jeziki so bili na delu ves teden, ko ste vi ležali bolni na domu. Mou nasprotniki so slišali o prizorih, ki ste jih imeli z jetnikom Mayem. Oh, da, ta satan je silno zvit. Govori se, da sem jaz si izmislil vso to romantično afero, ker sem hotel v službi napredovati. Vsi se strinjajo v mnenju, da je jetnik nedolžen, da je v resnici May, ko-mediant, kakor neprestano trdi. Kdor jih sliši govoriti na glavnem policijskem stanju, bi skoro verjel, da sem jaz povzročil trojni umor pri vdovi Chu-pin; ljudje trdijo ,da sem jaz iznajdel. sozarotnika in pričaral priče na površje, tako daleč gredo, da trdijo, da sem uhane, katere smo našli v beznici, sam kupil pri zlatarju in jih podtaknil. Sploh, vse smole in nesre-
če sem jaz kriv.”
“Vraga!” vzklikne Segmueller. “Kaj potem mislijo ti ljudje o meni?”
Na obrazu neumornega detektiva se pokaže izraz skrajnega razočaranja.
“Oh, gospod,” odgovori," ljudje govorijo, da ste se dali zapeljati po meni, in da nikakor niste znali pravilno oceniti dokazov, katere sem vam predložil.”
Na čelu sodnika Segmuellerja se pokaže rdečica.
“Z eno besedo,” reče sodnik, “v glavnem stanu trdijo, da sem jaz — bedak!”
Segmueller začne premišljevati. Spomni se na razne dogodke, potem pa pride z naglo odločitvijo na dan.
“Dobro, pomagati vam hočem, gospod Vernier,” reče. “Iskreno želim, da triumfirate nad svojimi nasprotniki. Takoj se podam z vami in vas spremljam v palačo. Z generalnim prokuratorjem želim sam govoriti. Zanesite se na mene!”
Veselje Vernierja je bilo neizmerno.
Nikdar niti v najbolj drznih sanjah ni mislil, da bo dobil tako pomoč.
Po vsem tem bi mu ■ gospod Segmueller lahko zapovedal, da gre za njega v ogenj, in brez vsakega obotavljanja bi skočil v plamene.
Toda bil je razumen dovolj ter je znal krotiti svoje občutke, da je ohranil trezen obraz. To je ena izmed zmag, katere je treba skrivati, če neče zgubiti
vse dobrote, ki jih je pričakoval od zmage.
Seveda, mladi detektiv ni povedal ničesar, kar ne bi bilo resnično, toda resnica se lahko pove na drugačen način. Mogoče je Vernier celo nekoliko pretriraval, tako da bi sodnika še bolj nagnal k maščevanju in jezi ter ga pridobil kot resnega pomočnika. Segmueller je postal med tem popolnoma miren.
“Upam,” reče napram Verni-erju, “ da ste se že odločili kakšne taktike se boste posluževali, da jetnik, v slučaju, da ga
izpustimo, ne bo sumil kaj nameravamo z njim.”
“Priznati moram, da na to niti mislil nisem. Sicer pa kaj bi mi koristile umetne taktike? Možu je izredno dobro znano, da je predmet sumničenja in opazovanja ter se ne bo zlepa kazal v javnosti. Toda zdi se mi, da je ena previdnost pred vsemi drugimi potrebna, da brez nje sploh ne moremo na delo Zdi se mi, da je bistveni pogoj za naš uspeh.”
Zdelo se je, da ima Vernier težave, da najde prave vbesede za
! svoje izraze, zato je sodnik sklenil, da mu pomaga. “Kakšne previdnosti se na-
meravate poslužiti?” vpraša sodnik.
Japonski zobozdravnik Hiroshi Someya iz Tokija drži v roki dva svoja goloba pismonoša, ki sta preletela okrog 400 milj dolgo pot od Aomori brez pristanka in s tem dosegla prvo nagrado v tej golobji dirki ali tekmi, ki znaša 30,-000 ven ($85.00 ameriških dolarjev) in srebrno kupo.
(Dalje prihodnjič)
Imejte HLADNEJŠO KUHINJO lo poletje .. b
... kuhajte z ELEKTRIKO!
Da, inštalirajte 1950 električno peč sedaj . . . imejte hladnejšo kuhinjo vse poletje.
Zakaj hladnejšo?
Ker z električno pečjo kuhajo vrrne edinice z direktno vročino ... in peč je polno inzulirana — zgorej in spodaj ter na vseh štirih straneh.
To postavi vročino v hrano, ne v kuhinjo. VI ostanete hladneji . . . zrak ostane vedno BOLJ SVEŽ . . . vaša kuhinja ostane iČISTEJSA!
Oglejte si 1950 električne peči pri vašem trgovcu .. . danes.	____
Kuhajte z elektriko — hranite denar. Električna peč se sama izplača.
/orcouBS#
/rvtuemcf
ALWAYS AT YOUR • SERVICE
IN THE BEST LOCATION IN THE NATION
“TEN O’CLOCK TUNES”
VSE ZNANE MELODIJE VSI NAJBOLJŠI GLASOVI Pet dni v tednu—od pondeljka do petka Zjutraj oh 10—WGAR in WICA zvečer ob 10 WHK
^iinsmimiiiiimiiiiiiniiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiilA
Zolo in Sinovi
5
S %
S s
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago.
3	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
fdimimmiimimimiiiiiiiimmiimimimimiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii*
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583
COLLINWOODSKE URAD 452 E. 152nd STREET
Tel.: IVanhoe 1-3118

AL ULLE PLUMBING & HEATING
iDependable and Guaranteed Work When You Need a Plumber, Call Us!
23621 Lakeland Blvd.	RE 1-6913
AL ULLE, Prop.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi
Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo
“Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire.
i i
“Roman sem že dvakrat prebral,” navdušeno zagotavlja neki clevelandski rojak, “pa ga še ne rmslim dati ^ iz rok. Zdaj ga berem tretjič, tako me privlači!”
Taki in slični komplimenti prihajajo od vseh strani.
PRIMERNO ČTIVO ZA POČITNICE.
Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko.
Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom.
IfirwSS
ikL-'Tj
IVAN JONTEZ
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
Naroča se pri: ali
TRIGLAV PUBLISHING 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O.