K. k. Hofbibliotliek
Wieri
St. 40.
V Gorici, 2. oktobra 1885.
„Sofia" izhaja vsak potek in velja po poilti prejemana :>!: v Goriei na dom posiljima:
Vge leto.....f. 4.10
Pol leta    ....... -i.20
teUrt leta    ......t i"
Pri ozuaniUh in t::!;o tudi j.ri „po-tlaniealt" se placujc z:i imvadno tristop-oo vrsto:
8 kr. 6e so tiska 1 knit 7   „   „   „     .,   :'.   „ 6   „   „   „     .,   3   „
Za <refie •'••!.•>   po prostom.
Tedaj XV.
Posamczno Stovilke ae dobivajo po 8 kr. v tobakarnioah v gcsposki ulici liliy.il „treh kron", n& starem trgu in v iranski ulici tor v Tratu, via Ca-scrnia, 3.
.Doj-.ki na.i se bfagovoljno poSu>jo iircdiiistvti ,.Sofie" v Gnriei na Travniku 16rJ.,-!>!u-/jmiiiia paopi-Avniitvtt ^SoJo"•-"Via della Croce St. 4. II.
Rokopisi se ne vraCajo; dopitsi naj se blagovoljno frankujcjo, —• Dolalcnm in drugim iiepromognim se riaruftiin* suiia, akose ogluse pri opravuiitvu.
-z±rr=i
VABILO.
Z danaSnjo Stevilko nastopila je „Sofia" novo Cetrtletje, zato prosimo svoje rojake, naj bi hoteli list priporocati ter skrbeti, da bi se ved-no dalje §iril. Zahvaljujod se za dosedanje za-upanje in podporo, prosimo gg. naroenike, naj nam tudi dalje zvesti ostanejo, ter gg. sodelo-valce, naj nam ne odtegnejo svoje pomocX Pri tej priliki moramo pa tudi zamudne plaeevalee opomniti, naj sespomnijo svoje dolznosti do Usta ter naj jo prej ko mogofie izpolnijo.
Slovencev romaiije v Frago.
(Dalje).
Enako iskreno nam je zagotavljal (vehov ljube-zen in podporo atari in neustrasni buritolj za Sesko pravo dr. Trojan, kateremu se odloeaost ze na Jici bere. On je govoril po priliki take: „Gospoda! Dovoljujem si danea kot edea najstarSih <Heuov „mo8-6anske besede* iu kot edea najstarSin poslancov cos-kih progovoriti. Prosim, da bi vi v z e 1 i sabo t o p r e p r i 6* a n j 6, da ne 1 e j a z, in a r v e 3 da srao vsi poslanci fieski vodao iaieli pred o 6 m i vale n a r o d n e k o r i s t i. Bil sem na prvem zboru dunajskem in kromerizkemiu udelezil sem se vseh parlamentarnih obravnav. V ten smo se pogosto pravdali z Kemci o dezelneni jeziku na Kranjakem in po drugih slovenskik krajinak. Hem* ci so se sklicevah na to, da pied 50 leti se niso uradom podajale nikake slovenske vloge in iz tega so aklepati, da edini jezik na Stirskem, Kraujskem Koroskem in Primorakem je — nemski. Jaz pa sem kaza! na to, dani dovoljcno iznasiistva izvajatiin osvajati si — pravic. V poznejSem casi bil sem jeden pivih, ki so delovali na to, da bi zopet Oehi sli v drzavni zbor in sicor zato,  da bi
LISTEK.
Zanimivosti iz zgodovine c. k. knietijskega drustva v Gorici. (Nabral E. Kl.) (Dalje.)
Ker govorlmo o darilih, cnjmo, za kake namene je kmetijska druiba v prvih letih aploh razpisavala in podeljevala darila.
V seji dae 1. marctja 1766 je doloCila 25 gl. v dar tistemu, kteri bi na§el v deieli dober premogov rudnik. Y isti seji je dovolila 10 gl. nagrade za najbolj§o 2ivo ograjo (plot), posebao oa eesti med Gorico in Solkanom.
26. aprila istega leta je aklewila poapeSevati koprivno prejo; — rastline (dioica) so su§ili, potem v vodi ali na rosi pleuhaii in sledujiC predli; — za vsako HIibroB take preje je druSba razpisala 1% Hro darila. V isti seji je sklenila: Vsak, kdor nasadi 25 oljk brez Skode drugim pridelkom, dobi eno leto po tem, ko se drevcsca vkoreniCijo, 4 gld. darila. Dne 9. nasledojega avgusta je druiba razpisala premij 6 gld. za najobilnisi pridelek it at' ran a. — 23. istega meseca je doloCila podariti 6 ongarov tistemu, kteri z veljavnim spriCevalom doka^e, da se je na tr2a§kem trgn I. 1768 odlifiil z najboy§im likerjem, pridelanim 1. 1766 iz domaeegavina. — 22. novembra 1766 je sklenila podeliti 20 gl. darila tistsmu, kteri bi prvi kanalizoval kak su§i podvrien tr&vnik in ga po tern nacinu narei4^ rodovitnega. Ob entra je obljubila primerno nagtoditi tistega, kteri bi wwkl j)Ajzditnj0e srcdstTo m pokonee?wje mximv,
se tarn seb 1 i raztresoni rodovi s 1 ovan-skiin da bi skupaj drzali. Ko jo nastala doba contralizacijo, aastali so zopet hudi &ui. Ven-dar u^imo se od protivnikov izkorii^evati to oeutrali. zacijo. Kakor oni svoje maujSine le bo strogo centra-lizaeijo vuddujejo, tako tudi mi vsi in vselej vkupdi'zJmo in tako svoje manjUne p o d p i r a j m o. To vzajeauio podporo pa dosezemo lo po vzajemnem Bpoznanji v zasobnem in parlamen-tamem zivljeiiji. Prosim, gospodje, vzemite sabo v svojo krasuo domovino to zagotovljenje in preprWa-nje, da tako bratski, kakor ste bill tu vsprejeti, tudiod vseh nasposlancev P o d p i r a n i b o s t o. Zvezani smo z vzajomnostjo in ta ljubozen, ta vzajemuoat tit5o v toliko veoji meri maujSeuiu in Mbkej^emu, kteri podporo iu obrambe bolj potrebuje. In takemu bratstvu 6eBko»siovenskemu kliuom prav srctio: na zdar" I
Labko umevno je, da je bilo vse obeinatvo po takih besedah navduieuo. Govorniku se je od vseh strani eestitalo, in Cebi iu Slovenci so % veseljem trkali s kozaroi na to narodno pobratimstvo. To na-rodno pobratimstvo in slovanska v-sajemaost bila je glav-na misel, duga vseh govorov. Le §e eden govor naj navedem, ki ga je iruol dr. Ui ka 1 i k zadnji oiioijol-m vcicr; slove pa tako: nDragi nam bratje in pri-jatolji! Kakor krasen s6n aiiiuili so dnevi vasega bi-vanja med nami in lntreje nego smo m uadojali, bije nam ura loditvo. Iu kako krasni so bill trenotki, ki smo jili skupaj pro/ivoli v bratski ljubezni in v vzit-jetrtnem sorazumljeuji. Bill so to hips dull povzdigu-joci iu sic6 krop6ajo6i — in jaz mislim, da nam in vam bode takega krepkega neustra§nega duha in gorkega, ljubocoga srea 5e treba: z onim hocciao se boriti proti nepiijateljem, a s tem pa domovini svoji Kvesto sluLiti. Dovolj je bilo v minolih slavnostnih dneh dokazano, kako velikega pomena je cenjeno Yase obiskovauje, in kako velik korak ste na poiji vzajemnega spoznanja s tem narediii. Da, spoznali smo se med sabo, zaceli smo se ijubiti, povedali smo si vse svoje stiske in gelje, in ok rep call, utrdili smo se za narodno delo. Vera, da mi ni treba zatrjevati, kako dragi ste nam bili,  kako nepozabno lope tre-
kakor kobiiic, gosenic, cvrckov in dr. — V seji 20. decembra 1766 je sklenila dru2ba, da se ima podeliti svetinja vredna 20 ongarov tistemu, ki bi sestavil izvrstno razpravo o sledecih vprasanjih: 1. Kako na-aiuoziti guoj, ne da se ob enem pomuozi gtevilo ziviue ? 2. Kako uspesno uadouiestiti, kolikor primanjkuje gno-ja? 3. Kteri naraven ali uinetea guoj je najboljsi z ozirom na pridelek iu na zemljisgeP 4. Kako se bta-ni guoj ? Ze takrat se je gospodom zdelo, da utegne s casom pomaiijkavati drvi iu lesu vmestu iu okolici, iu zato so pouudili 1 gld. darila za vsake pel njive obgozdenih obCiuskia zcuilji§6, ktera bi v gonSki okolici nedotaknena ostala skozi 5 let.
Za leto 1767 je dru2ba razpisala nasleduja darila: 25 gld. onemu, ki bi uaSel premogov rudnik v dezeli; 12 gld. ojemu, ki bi ua§el dobro le^iSce vaeai-Jjive sote; 12 gld. tistemu \ ki bi iztakuil mijlnd zem-ljo (terra sapponaria) cisto fiuo, tolsto, raztopljivo in peneco v vodi, kakor mijlo; — 25 gld. ouemu, ki bi uapravil najboljsi nacrt, kako zrediti v na§i de2eli zadosta volov in koStrunov za porabo v na§ih taesni-cah; 12 gld. tistemu, kteri bi uajboije dokazal, kaka pifia in koliko je more sluziti govedi, ovcam iu kozaui namesto trave in sena.
Pa ne samo z darili, ampak ludi a pisanimi in tiskauimi poduki je dru2ba u^e v prvi svoji dubi po-spe§evala kmetijski razvoj na Goriskem.
Leta 1866. je razposlala po dezeli 1000 iztisov poduka o sredstvih, s katerimi se uspe§uo pregauja s n e t z laita, in euako Stevito knji^ic o p r i p o-mockih zoper govejo ku2ue bolezni; oba poduka je spisal ueki Moasisur Jllie.
V seji dne 22. marca 1767 je skleuila dru^ba jazgl^siti priponio^.k Mo poko^eevati travniiiom
noiko ate nam so svojim pvihodom uapravili. In kako bi to mogio biti drugaLe f Vi nam mate prinosli na-proti lo svojih sirapatij, ampak svoje sroe ate nam priuesli in odprii. Mi smo gledali vanj iu videli, da je ^isto zlatd, da nam bije naproti % neponarojenimi, vrddimi ^uti, Zdaj se vrnete zopet do Bvojega rojst-venega kraja, do mile domovine, do domacih ognjud, vrnete se do svojcev, ki lirepenefi ilakajo, da jim naznanite, kako ste izvrlili svoje poslanstvo in s kak&-aimi narocili prihajate od nas, Izrodito jim todaj do-ma bratski nag pozdrdv, povejte jim, kaj ste pri nas videli in izvedeii, povejte jim, da tu nad Labom in Veltavo imajo brate, ki jih iskreno ljubijo, kateri njih utftnlo delijo, ki po skupni poti I njinii hofiojo delati za skupen eilj, Yi in mi moramo le mnogo dovrfiiti, morali bomo fie mnog trd boj prebiti, pred-no dose^emo svojo vecne in neoddajne pravice narodne in politidke. In ravno zadnji hu je viduti, kakor bi so hotel ta boj priostriti. Voudar ta zavost, da m borimo za sveto in pravicno stvar, m dragi jesik in svobodo zlato, — eavest, da imamo brate enakomi-sle^o in enakoduteSe, ki se bodo z nami vrod borili, — ta zavest naj nas krepdd in k zazolouorau cilju pripeljo. Coravno nas bodo zopet gore lofiile, v mieli ia ho sreem si ostanemo blizu, ostanemo zdruieni, Kiiooai vam torej, mili bratje in sestro, pri loditvi iz dua srca: „Na zdar, in na svidonjo v beli Ljubljuni" 1 Ta govor je bil govorjftn v slovonskem joziku. Go-vornik je bil namre& dvo leti na Stajarskom in tarn so jo naucil fllovoubcino. Po konfianem govoru klicali so Oehi gromovito.* B^iveli Slovenci I Bog poftvislo-venski narod* 1
Taki in enaki govori razlegaliso se vsak vefior po dvorani me§6anske besede, in komu bi se erce ne ogrelo o toliki navduSenosti ? Omeuim naj se to, da je v isti dvorani gledali Ski komik Mosna diyno dekiamoval dve ceski pesni, eno resno, eno Saljivo, Visti dvorani so naSi Slovenci g. Lego-ta,,najve6jega in najvnetejgega prijatelja nasega roda med Cehi, v izraz ljubezni in spoitovanja dvignili na rame, kar je moia, tako giniio, da ni mogel spregovoriti. Ob kratkem receno: nmeS6anska beseda" priredila nam je nepo* zabne vetiere. —
Skodljive krte: V lugu kuhani orehi naj se pokladajo v iuknje novih krtin in lnkuje naj se zopet zakrijejo ee zemljo. Kedar sue krt koScek tacega orcha, mora poginiti.
Dru^ba je po predlogu zemljemcrca Pr. Vieen-tiui-ja pnporoCala v posebni okroznici svojim udom, naj pospeSujejo, kolikor morejo, setev detelje. Iz-med 80.000 njiv orane zemlje v obeh takratnih gro-fijab. goriSki in gradiSki, naj bi se jih vsaj 20.000 posejalo z deteljo.
Leta 1767. je cesarski dvor postal po glavar-Btvenem svetunemiki sestavljen poduk, kako kroui-pir saditi. Druiba je dala ta poduk prevdsti v ita-lijaa.^ino in razSiriti po deceit; gospodje dru2beniki pa so dobili nalog, naj se prepricajo, kako in s ka-kim uspehom sade kmetovalci novo rastlino.
Dne 17. januarja 1767 se je delezil druzbeae seje predsednik Stajerskega kmetijskega druStva grof Purgstall; aiej drugim je pokazal zbraaira gospodom krompirjevo moko obljubivSi, da poSlje v kratkem poduk, kako se ta moka dela in pripravlja.
Druzba je u^e koj s pocetka posyetila svojo po-sebno skrb razvoju sviloreje in je v tem podpi-ra!a vlado, ktera je bila 2e pred letom 1765. name-stila necega GaSparja Maurini-ja kotnadzomVlia murbenih zasadov na GoriSkem. Neki gozdarski pisar, Anton C o m i n i, je predlagal, naj se zMve ograje de-lajo iz mur"')lnega, nisko obrezanega drevja. 0 tem se muogo razpravljalo in posku§evalo, a pokazalo se je slednjiC, da predlog ni bil prakticen. Nasajali pa so murbe posebno po ob^inskih pa^nikih in ker so pri tem delu pu&aU skopano kamenje na povrSji, s cemer se je kvarila paSa, opomiujala je dru2ba kmetovalce, naj toko kamenje potrebijo s pasMfcoy.
Drag prostor, kjer smo imeK priliko ogledati si narodno gibanje praako, je — naradno gledisSe. To narodno ,divadlo* je velikausk monument ceake pozrtvovalnosti. Stavba stano nad dva milijona goldi-narjev in ve5 kot ea milijon je Seski narod v ta na-men radovoljno daroval; opravicen je torej ttapia: .narod sobe^ Zuaanjost in notranjost glediSSa je im-pozantaa in sijajna. Narjd ceski je lahko ponosen na to zgradbo. Pisatelj teh Trstic je Ml dva ve&ra ˇ gledi&i. V ptvic, na god presvetlega cesarja, ko je bilo gtedi&e izvenredno razsvetljeno in prepolno odlicnega obcinatva, dajala se je isvirna 8eska opera: popelka. Shot je vaeta w narodne pravRce, ki Je tudx po Sloveaskem snana: 05e ima tri Mere, foe starejai pa bolj ljubi in odKknje, kot mlajio, WaMa mora. vedoo doma ttcati, skrbeti aa uiSo, sa oguji&e, od tod jo naawajo .popelko*. Bid mora sluakinja avojih aester. Bogat .prino" ia okolice at i5ce neve-ote. Obe atarejli mialiti, da ai mora pac nje izbrati, popolnoma ate uveijeni, da ne more b.ti druguee; a pride dm itTolifcre in isvoli ai — popelkol To je na kratko povedan obteg igre, ki je pa polna iepih prlaorot. Predatavjjalo in pete ae je dovrsenoin nasi ao opera vai uraeli, ker jim je bila narodna pravijica anana. Enako lepo ao igralci izvraHi avojo nalogo naskdnji dan. Nas Slovence ao Prazani tudi v gle-diiet poaebno odlikovah: maraikak diiec Sopek je priktel na nas. —
Kedaj bomo mi Slovenoi imeli v mredisoi naae domovine, ne recem enak, all vaaj po rasmerah po-doben hram dramatske umetnosti? Tndi bi bil pa6 skrajnji iSas mialiti in delaii na to, da si isgojinw Taaj nekatere etalne gledaliske mocl
^^^^^^    (Konec pride.)
Dopisi.
IZ KobftTida, 28. sept —NaSa citalnica znana je kot jedna zivahnejaih. Ne bom zanikoval, da nima sempatja tndi kake temne pege, — akajgnilega ne primanjkuje, rekel bi, nikjer! Needinost, aaviat in na-tprotovanje ne dene pod se onega, ki ima zveato arce za avoj narod, ki nepriatranako deluje, ki akrbi za omiko ljudstva in hoce neprenebano delovati za aveto attar. Kakor nekedaj, tako je i aedaj nealoga glavni grab alovenski. To ae v malem vidi tudi pri nas! A nadejamo ae, da naa ta mora ne bo vedno tlaLila, aaj imamo ze tako, doati neprijetnostij, ki nas tarejo duano in teleano. Cemu delati razpor? Boko v roko,
—  pa mir! Kedor ima kaj na arci, mozko naj pore,
— ne pa tako, da zali in da vzbuja aovraatvo. Bodi-mo mozjet
Toda to ni bil moj namen. Hotel sem lo opi-aati, kako ae je izvraila beseda 20. t. m., katero je priredila nasa citalnica kljub raznim zaprekam ia nasprotoTanjn. Y tekn enega tedna pripravilo ae je rae! In kaj bi ne ? Imamo dobre izurjene igralce in igralke, ki t kratkem pripravijo, kar je treba. Toraj ni dudo, de ao tndi aedaj izvraiK caatno vse dane jim uloge.
GoTor g. Gabraceka zaslazil je v istini veliko pobvalo. To, to, dragi domaSini, zapisimo si v arce, kar nam je govornik tako lepo povedal. Skrbimo za napredek, delajmo kakor sgodnia, zavedni mozje t —
DekJIamacija (KriJaaova balada „Stara mati") je ze sama na sebi kraana. A kedor jo je cul iz nat goapice Grnntarjere, ni se mogel vzdr^ati solz ! Pre-davala jo je tako, kakor niamo prifiakovali! Le vrlo naprej! Cestitamo!
Stritarjevo ,Pravo junastvo" je jako primeren, pou61jiv trogoror. Se v6, iz pijanca in igralca, ki bi na vse zadnje hotel ae ieno pretepati, iz vponocajaka" narediti dobrega moza, bentaj, to ni kar ai bodi! — Goapodi^na Aniea Gabridek, ze leta in Ieta poznana igralka, pad ni mogla bolje predatavljati nstare Jere". Ce ai kedaj videl in alisal kako Bbabi^ea, kako je tozilo avojej mladi soaedi ,greheK svojega moza, po-tem si lehko miilifi, kaka je bila naia Jera. A tudi goapodicna Jug ni delala srambte svojej ffatrini<(. Je-ziLek jej je dobro tekel, znala je gororiti, dokler ni avojega Tqneta, g: Volari^a, popolnoma apreobrni-la. Eh, kako mu je veselje do pretepa izginiio! Z eno beaedo, ?ai trije so' naprariii jako ugoden utis na obcinstvel —
Kar se tice igre wPogIavje I. II. m.B moram re^i, da se je dobro izvraila. Vsakdo izmed igralcev in igralk je pokazal ta syojo moc. Smeha je bilo do-volj; kdo bi ae ne amijal naiemu saljivcu g. Uriica? Sploh so diletantje dobro igrali, zato naj vaem izre-eem avojo pobvalo.
Kaj pa petje in godba? Ne npam ae o tern pi-sati; a ne zato, kakor da bi morda bilo alabo, ne t Nekaj druzega me tezi, in to je razpor med pevci, katerih nekateri, atari, ao bill takrat dalefi od beaede. Zdaj ae je namrec sestavil nov mo^San zbor, ki je pel dve peani. Kozici in Sabljenka. Oba zbora 8ta dopad-1s; ponavljati ao ju inorali. Osobito po BRozicia (Volariceyej) ni bilo konca burnema ploakanjn. 6astno so izvriili gg. pevciia perkinje avojo nalogo. ^elimo jib tako zbrane ie re^krat algatii
SMa«per ^mkn*k* m*V ff, %, Tilter;,
katerega je pela g. Karolina TJrsiceva, & spremljal s glasovii-om g. Yolaric, moral se je ponoviti Pela je jako lepo; ai"3r smo njen kraani aopran slisali ze veckrat. a aedaj je snora pokazala, da je »kos u-metnice."
Nekaj noyega zanas bil je ,Potponria za dioje goab'j in ghsorir (H Yolaric). Nismo pri6akovali tega, kar smo sliSali. Pokaasali so igralci, da znajo svofe inatrumente; zato vaa «ast jim! I*e veckrat se tako !
Po beaedi bila je domaca zabava; a tudi vrteli smo se. Svirali sa g. igvalci potpoyrija. Hvala jim ! Sploh bil je veael, lep Tecer; ieleti je le vstrajnosti, da bi tudi zanaprej 5e takih doiiTeli!
IZ PodmelCa, BO. sept. — Cudno, kaj ne ? se bode zdelo, da pride enkrat dopfo ia Podmelca \ Sofio. Pa pomisliti ae mora, da je Podmelec pod Ja-lomikom, in kako tessko je izpod hriba klicati v hrib, ali celo v deroco Soco!
Pretekli teden ni bil prav lep, poaebno ne njega koneo. Pricakovali smo, naj bi bil zucetek novomu prijazon. In roa! ako ni bil drugim, bil je nam Pod-melcanom, ki amo bili pri veaeiici.
Bila je ze letos veaelica pri nas, 16, avgusta. Lepa je bila tndi tedaj, a tako lepa ne kakor ne-deljska. Pro^Tam bil je dosti obSir'en, kajfi, ako ob-aega dve igri, mislim, da je vec nego dosti. Ia prav radi tega ael je marsikdo v dvorano nekoliko dvomee nad dobrim uspehom.
Ali kako smo bili vai iznenadeni! Nocem govo-riti o pctji, samo to recem, da nasi pevci niso naj-sadnji. Poaebno je vsakdo obLudoval lepo prijazno donee" in navduseni bariton naaega Monjca. Yidi ae mu na kretanji, da je z duso in teleaom navduSen za atvar; ali — vsak nima darn.
Govor g. u6itelja je poucil zbrano lfudatvo o namenu in dobi6ku ^italnice ali bralnice. Ljudstvo — bilo jih je nad 100 — jo tako poslusalo, kakor bi bilo v cerkvi. Zarea hvalezno je bilo govornikn za lope nauke.
Igrali so vsi izvrstno, brez strahu, ce tudi so nekateri se le prvikrat nastopili. Poaebno je dopadlo npravo junaStvo*. ZasluXni venec gre gotovo gg. u-giteljema, melakemu in grahovskemu.
No^em stvari na dolgo razpiavljati; zadostuje, ako recem, da si zelimo vai zopet taeega vefiera. Hvala poaebno g. Krajniku, On jo sam se svojim tru-dom brez pomoci, v 14 dneh dosegel tolik napeh.
G. Z!epi6 tozi v Soci, da ne bode vioa. No naj pride gor po — zganje. To pija^e bode pri nas na hektolitre. Bilo je mnogo celp. Kupca ni, bajd L njimi v ccber, da bode kaj pijace. Zares ^alostno, da se ne more dobrega biaga prodati. Pa kaj se bo2e? I Kmet je v atiskah in si pomaga, kakcr more in zna. I Dosti je treba pometati. SicernoSemrefii, dajeblago zavrzeno; pa bolje bi se lehko obrailo. Za sedaj doati; prikodnjiS pa se kaj. (Prosimo. Ur.)
I           S Krasa, 29. sept. (Zborovanjeviiditelj-
iskega druStva za se^anski okraj v Skocijanu). I Uaiteljsko druStvo za se|anski solski okraj je zboro-| valo v dan 21. t. m. v Skocijanu. Zbralo se nas je 1 bilo tarn nad dvajset n5iteljev in u&teljic nasega o-I kraja; vrhu tega dva ucitelja s Kranjske, g. Armin j Gradisnik iz Seno^efi in Fraojo Kalin iz Yrem. Tndi I nas je pocestil c. g. Jakob Marcola, vikar z Velike-I ga Dola.
I           Kot prva to5ka   dnevnega reda je bila „U k—
jkritika".   Gosp. uSitelj   Anton Pakii je raziagal I svojim acencem visje skupine 1. oddelka „o prilastku I in dopolnilu". Po izvrienej nalogi postal! ao ae otroci I domov in na to je aledil predsedaikov nozdrav. I           Predsednik, naduditelj Anton Benigar, pre-
I bere navduseni svoj^pozdrav, povdarja poaebno, da ai I je drnatvo izvolilo Skocijan kot kraj zborovanja zato, I ker je Se pred kratkim ta kraj pocaatila presvitla I naaa ceaarjevna Stefanija, ki je obiskala tudi pod-] zemeljako jamo. Spotninajoc ae veselega tega vdo-I godka, povabi nas, da trikrat khknemo: Zivela Ste-I fanija!" In kliknili amo iz dna avoje dule carjevni I pozdrav, tako, da se je aolska aoba, v katerej amo I zborovali, tresla.
I           Na to  je aledila  kritika o Pakizevem   n^enji.
I Gosp. predsednik povabi utttelja Janka Lebans. iz j Lokve, naj on kot jeisikoznalec prevzame to nalogo. | A g. Leban se izgovori, Lc§, da ne bode danes kri-I tikoval, ker je ze pred dnevi obljnbil g. Pakizu, da j bode molcal; tudi nece tega storiti z ozirom na raz-I mero, ki biva prav sedaj med njim in g. Pakizem. I           Ysled Lebanove odpovedi prevzame na prosnjo
I predsednikovo g. Matej K a n t e, ucitelj v Seiani, I glavno kritiko. Iz vsega se je videlo, da oirokom ni I bil nov ta pouk; pohvaliti je vzorno diaciplino, ki I biva v §kocijan8ki soli.
I           Po tej toCki ae je potrdil zapianik minolega zbo-
I rovanja. Nadednja to6ka „0 petji v narodai j Soli* pa je moraia izostati, ker ae je bil g. poro-I ^evalec opravi5il, da ne more k zborovanja. Zares I kobna rec; fie se ne motim, {bila je ta tocka uie v I eetrto na dnevnem redu, ne da bi se bila Se izvraila! j ^^ «e je,  da v«y ptibodqjic pride do tomedne
MB—
Pri zadnji tooki nnaavetia predlagalo in sklenilo se je, da bode druStvo v prihodnje zborovalo v Nabre-iini, a kedaj, to doloft odbor.
O % 12 sklene g. predsednik zborovauje se zivio-klicem preavetlemu cesarju. NavduSeno smo mu vsi pritrdili ter zapeli cesarsko himno, katera se je velicastno razlegala daleo na okrog.
Na to se vai napotimo v Skocijanako jamo. Slavno planinsko d 'ustvo, ki ima jamo v najemu, bla-govolilo nam je dovoliti brezplafien vhod, na Werner mu tu javno hvalo izrekam !
Zastonj bi poskuSal, opisati divje-roraanticni ta kraj, podzemska ta SodarterrrorpTekrasSorslavlio fekol To se ne da popiaati, to je treba vse na avoje oci videti. Re6em samo to, da smo bili vsi ocarani! Sre-di jamo pa smo z lucmi v rokah zapeli ve5 aloveii-skih peaui, katerih divni napnvi so se s gnmenjem reke vred razlegali dalec v nofcraoje prostore, Yeli-caatri trenotki!
Kone(5no moram javno pohvaliti slavno planinsko druStvo, ki je toliko uie potroSilo v to, da je jama cedalje bolj pristopna. Napraviti je dalo to druatvo stopnice. ob krajih so pritrjene vrvi, za ka-tere so clovek lehko drzi, da ne izgnbi ravnotezja ter ne telebne v globo6ino
Ob 1. uri poppludoe priSli smo iz jame ter se vsi vpisali v velike krasne „vpisne bukve8. V njih amo obSudovali tudi podpis na§e cesarjevne, ki je kaj licen, daai ae je visoka gospa atojed in hitro pod* pisala. Gosp. Janko Leban pa je napisal v knjigo pesmico, katero je u^iteljsko dnistvo s hrupnim odo-bravanjem pohvalilo.
Prisedsi iz jame, obedovali smo pri matavun-skem gostilnicarji Janezu GombaSi prav dobro in ceno; potera smo obiskali se ^upana Eerda Mahor-cica. Tu je posebno dopadla in navduiila napitnica ucitelja Gradi§nika, ki je napil naSemu drultvu.
Bil je lep dan, (ki smo ga doziveJi v Skocijanu v bratskej slogi v dan 24. t. m.!
h Prvaline, 24. sept. — Preteklo nedeljo, 20. sept., priredila je na&a citalnica besedo, ki je bila dobro obiskana. Po koncani besedi smo se razvesoljo-vali in vrteli na racun novo vendiine. —
Drugo jutro zbrali smo se nekateri eitaluioarji ter spromili vojaako godco s slovensko*avBtrijsko za-atayo, katera noai napis: Slava Fratiu Joaipu 1.! do vojalnice na Travniku, kjer so se vojaki izkrcali; a mi smo mirno vrnili se zopet domov ¦; zastavo. Ni res, kar pripoveduje neki liat, da bi bill priali v me-sto z namenom, draziti mescaue druge uarodnuati, pa6 pa zato, ker vojaki so smovi nasib vrliii bratov Cehov, zvestih avstrijskih drzavljanov. Kot zvesti drzavljani steli smo si v cast, spremiti svoje brate, branitelje domovine, mogocae Avstrije. Da smo po poti zapeli kako slovaosko in zaorili kak zivio, ni 6udo, kajti vozi-li smo se po alovenski zemlji, po avetrijskih tleh, katera ostanejo avstrijska, slovenska, ce tudi ee irredenta na glavo postavi. Sloveuci in Italijani smo ze skupno uozdravljali presvitlega ceaarja z zivio in evviva in ga bomo Se. Ysi nasprotoi napori irredente, ki pod imenom slovenstva pregaiija avstrijski dub iz mladib du§ in sre, ostanejo btezuspesui in ue spravijo Gorice z nje mesta.
Kar se je se dalje pripovedovalo o vojakih, o nekem majorji, o predsedniku naae Litalnice, je vse le izmialjeuo v vrodi glavi kakega cloveka, ki ne more mirovati, ki zivi od pr?piia. Kes pa je, da nam je nadporocnik, ki je uadzoroval tisti dan, rekel, naj brzo odidemo, kc- t>o se pred vojasnico zbirala zijala, med katerimi je bil videti tudi neki zeleni obraz, ki sc je jako zaljivo izrazil o drzavni ustanovi. Ako bi jaz bil poveljnik, bi dal tako clovece zapreti v tak kraj, kakevsen je ono imenovalo. Naj bo veselo, da se ne zmenimo za njegove budalosti, kajti sicer bi drugace pcedio njemu in njegovim. Pri miru naa pu-stite z vaiim zbadljivim jezikom, kakor se tudi mi vas ne dotikamo.                                              Y. G.
IZ Plllja, dn6 2t. septembra 1885. — nNa§ „lepi, ljubljeni Pazin nazaduje. Do nedavno bili so gSlovani Pazinske okolice tako rekoc jedna druziaa nz mescani, sloga in pobratimatvo kraljevala ata med ffnjimi; kinet je vidno napredoval moralno in inate-nrijalno. Ali zal, da ni bilo uaojeno, da bi i nadalje nob3taIo to lepo razmerje: hrvatski hujskadi kalijo „blagi mir, dubovscina meato da bi oznaujevala evan-0gelij miru in sprave, vtika se v politicae prepire in Bhujska jedno narodnosi proti drugi. Neznosne te raz-smere nastale so po zadnjem taboru v Lindaru. N a-valedki tega rovanja cutili se bodo La-.libogvbliznji bodo6nosti.B
Tako nekako tarna lahonsko trobilo, ki &ije na ime aUIstria*. In veste, zakaj vse te jeremijadePI No, to nam je ,Istriaa sama ovadila: gospodo obha-jajo bude slutnje radi bliiajocih se obdinakih volitev v Pazinn.
Da, mir je bil do nedavno v Istri, a bil je oni mir, ki kraljuje — nad grobovi; oni mir, kateremu se ima nasa dezela zahvaliti za ialostni naslov Btu4na latra".   Le; a pobratimstvo bilo je to, ko je jeden
ah svojo te2ko nogo stopil na ta tilnik, da reveg niti J dihati ni mog.l.                                                       I
„Kmet je i materijalno napredoval pod pokro- I viteljstvom I'fcdjauov V — Clovek ne vev bi so li j smejal ali jezii tiko nesramni la/i. Na stotine in sto- I tine po karnjelakih oderuhib. uniceaib kmeckili his I znale bi dati n:ijprimernej§i odgovor na to laz\ In I kakor je blio, tako je tudi Se danes vklub postavi I zoper oderustvo, kajti oderuh je postavo ze tak6 do-bro na vse strani preStudiral, da ve, kako je modi se ji — izogniti.
Mi prav radi verjameiuo italijanski gospoJi, da | se jijei torrazmorje»$fele$or MeYo; filrski STovan je pa druzega menenja io si a-fiuo zeli,  da bi nena-ravno to razmerje prej ko mogoSe nehalo. Lahi tudi slutijo  nekaj tucega,  in to jiK  del a nekam   mebke, inelanltoiicae, otozae. Goapoda naj si zapomni, da so tudi v Istri sijajao poka2e iatinitost pregovora: evaka •tta do vremena,  (vsaka sila do nekega  caaa).  Frva va&na pozicija ki preide v naSo roke, jo Pazin;  to | smemo prieakovati z matematicuo gotovostjo, ako so | ne bomo ravuali po vod.lih, ki nam zopet dohajajo | z Dunaja od znanega slovenskega literata.
Ne elasticitcte (proziioati), ainpak brastove trdno-sti nam je treba.            "                       0—t—c\
Folitidni pregled.
Prestolni govor, s katerim je otvorii mi-nolo soboto presvitli eesar drzavni zbor, je naj-vazncjsi pojav notranje politike v tern tcdnu. Razpada v dva dela. V prvem navaja vladar po-stave in naredbe, s kateri mi se bode v tern za-sedaaji bavila zbornica. Te so: nova pogodba in vprasanje o carinski in trgovinski zvezi, katera se je bila sklenila 1. 1873 z ogersko vlado, za-kon o organizaciji 6rne vojske, zakon o oskr-bovanji vojaSkih vdov in sirot, predlog o spre-membi carinskih tarifov, predlogi o olajsunji pri zgradbah lokalnih ^eleznic, predlogi o pravo-sodnera zakonodajstvu, nacrt zakona proti anar-histom, prenaredbe zuameuitih gospodarskik in socijalnik vprasanj, predlogi o zavarovanji de-lavcev proti nezgodani in boleznim, nafirt zako-na o podedovanji kraetskih posestev srednje ve-likosti, predlogi o urejeuji rek v raznih de^elah posebno v Galieiji in se druge zadeve. V tern delu. poudarja vladar tudi, da se nadeja uspeS-nega delovanja v tern zasedanji v blaginjo Av-strije; v tera upanji utrjujejo ga mnogi dokazi dinastidne udanosti in domoljubja, katere so dali o priliki njegovega potovanja razlicni narodi. Dalje izraza zeljo, da bi se doseglo ravnotezje v drzavnem gospodarstvn, ter naglasa, da so raz-mere z drugimi vlastmi povoljne.
Dragi, krajsi del govora je — rekli bi — politique vsebine; ta naznanja bodoce postopanje vladino v narodnem ozirn. Trajnanaloga vladina bode, pravi govor, da 6uvajo6 jednotnost in mo-goenost drzave jednako skrbi za dusev-ne in gospodarske interese vseh narodov in de^ei v Avstriji.
V gosposki zbornici je kardinal Gangelbauer stavil predlog, da se na prestolni govor odgovori z adreso. Odsek 21 udov je voljen v to in ima nalogo adreso sestaviti. Zbornica poslancev imela je &e drugo sejo, v kateri so se volili oddelki za pregled vohtev in protestov. Danes je zopet seja.
Bolgarsko prasanje, ki zanima vso Evropo, naredilo je korak naprej. Knez obhodil je Vz-hodnjo Rnmelijo ter je bil povsod tudi od Tar-kov slovesno sprejet, naglasal je, da on prizna-va vrhovno oblast snltanovo za obe provineiji. Razoroienje Turkov v Rumeliji je opustil, a strogo azpovedal na to paziti, da ne bi se mo-til mir tudi v Macedoniji. Iz Belega Grada do-sla je bila vest, da so Bolgari zasedli srbsko mejo, a ta vest se je preklicaia. Diplomati u-krenili so pa, da se skliSe v Carigrad konfe-renca, na kateri se bode bolgarska zadeva obrav-navala. Vse je uverjei»o, da ostaneti obe provineiji zdru&ni, paziti je te na to, da se mir ne kali po Srbih, Crnogorcih in Grkih. Srbija zbrala je ze 40.000 moz okolo Nisa in name-rava zasesti staro Srbijo; firnogorski knez Ni-kica odpotoval je v Podgorieo, ne da bi se ve-delo, s kaksnim namenom. Od neke strani po-roda se, da je knez sklenil pogodbo s Turkom, lift ^kopno rAf^jeta AlbAuijo ^roti AystryL Po
tem takera bi nameravala Avstrija margirati dalje. Vender to so le kombiuacije, stalnega ni p iaj poroSati v tern oziru. Sploh menimo, da ne bo na balkanskem polotoku zanimivil) novosti, do-kler se konferenca ne snide, kajti vse velevlasti pritiskajo na tamo&vje kralje in kneze, naj mini ne inotijo.
Rumunski minister zunanjih zadev pri§el je na Dunaj ter je bil takoj od nasega ministra Kalnocky-a spr^ot. Ruski minister pa, ki je bi-vai v Meranu, odpotoval je v Hamburg, od koder namerava sniti se s knezom Bismarkom.
&panjsko-nemsko vpraianje bli^a se svoje-mu koncu, vsaj navidezno. Bpanija je oisproti Nemeiji ob^alovala, da se je njetia zastava o-skrunila ter ostro kaznovala osobe, ki so to po-vzro6ile, in one, katere niso tega zabranile. S tem je menda vpraganje o zastavi releno. V za-devi Karoliuskili otokov sprejeli sti pa obe dr-2avi kakor posredovalca sv. oSeta pape^a. Ni dvombe, da bode vprasatije s tega mesta tako reSeno, kakor pravica zahteva. Nemci menda sa-mi ne mislijo vet na to, da bi postali gospo-darji na imenovanih otokib, papela kakor posredovalca sprejeli so pa radi tega, ;da se tako vprasanje na dostojen na6in za Nemfiijo odpravi*
Domade in razne vesti
Volitev v dezelni zbor se hl'vhx; zato pri* poro^amo svojim rojakom, naj stori vsakdo svojo dol-^nost po moci, ki mu je na razpolago. DmStvo BSlo-gatt zanima se za volitov in je atorilo svojo korako; naj zdaj pa povoi'jeniki in dniHtvoniki po dezeli s krepkim sodelovanjem podpirajo odborovo prizadeva-djo. Kamor naS list ne zahajn ali kjor ni dovolj znan, naj rodoljubi z osobuim podukom in uplivom dopol-nijo, kar manjka. Haj ostanojo naSi volcposostniki zvesti onoinu alo^uemu postopauju, b katorim bo si pri zadojih volitvah pndobili imt in spoStovanjo colo pri neprijateljih, in ni dvomiti, da si tudi pri seda-njik volitvah osvotlijo lice pred slovenskim evetom.
Zaclnja StevUka nunoga lista bila je zasezona radi dopisa s Tolminskega. „Edmostu poro6a, da istt dopis je zagledal beli dan v neketn ljubljanskom lista, ne da bi bil zase^en. Priredili smo novo izdajo ter razposlali jo gg. narocnikom.
„Slovensko bralno in podpomo dmitvo v Gorici" vabi svoje ude, prijatelje druStva in druge rojake k voliki siovesnosti, ki bode v nedeljo 4. ok-tobra t. 1. v Rcncah v slavljeuje najviSjega imeudaua Njegovega Velicanstva presvitlega cesarja Franca Jozefa I. V nedeljo 4. oktobra ob 1 uri popoludue zberejo se gg. goriski drustveniki v drustvenih pro-storih ter se odpeljejo v najetih vozovih v Rente. — V Volcji Dragi pridruftjo se jim ob 2 urah drustveniki iu slavitelji najvisjega iuieudana iz sosednjih krajev, da bodo uadaljevali skupno pot proti Ren-cam. ~ Pri vhodu v RenCe pozdravijo „SIovensko bralno in podporno draStvc" ondasnje slavuo stare-sinstvo, obciustvo in drustveniki Ktnskcga poverje-niSkega okraja. — Na to bo okolo 2Vt uri v douiaCi ^apnijskt cerkvi popoldanska Blazba bo2ja z blagoslo-vom in zahvalno pesmijo. — Po blagoslovu bo za pevce kratka poskuSuja. — Med tem odidejo slavitelji najvisjega imend&na na vrt (ako bo vreine ugodno) ali pa v vehko dvorano, katero oboje je vzviseni gospod Anton grot Strassoldo, zupan v Rencah, velikodusno prepustil v ta namen. — V navedenih prostorih vrsila se bo slavnostna beaeda po tem le sporcdu: 1. „ Naprej", godba. 2. BPozdrav." 3. „KantataK llriborjeva, poje zbor. 4. BFlora-Mazurkaa, godba. 5. ^Jadransko morje", poje zbor. 6. 8NemSkib sre, valceR", godba. 7. ,Jaz sent Slovaa*, poje zbor. 8. „Jadrausko morje*, godba. 9. ftDemovina, mili kraj", poje zbor. 10. BIde-aie, kvadrila", godba. 11. BU boj«, poje zbor. 12. „Brzo-polkatt. godba. Pri veselici btde svirala vete-rauska godba. Pri petji bodo aodelovali razui pevski zboii. Goriski gg. druStveniki, ki zele udeleiitt se te slovesnosti, naj naznanijo to svojemu poverjeniku ali pa druStvenemu duvaju. Vsak deleSaik placa za vo-2ujo naprej in nazaj 60 kr. Gospodje drustveniki uaj blagovole priti v drustvene prostore o pravem caBU. Dru§tveniki in rodoljubi iz drugih krajev naj blagovole priti pod vodstvom svojih poverjeuikov in poca-kati goriSke tovari§e v Volcji Dragi. VabSjeci so, ne le drustveniki, ampak tudi prijatelji druStva in drugi rojaki, ki bocejo z drustveniki vred slaviti imeudan Nj. Veli<5anstva. Slovesnost bode pri vsakem vremenu. Vstopuina v vrt ali dvorano 10 kr. Odhod iz RenC nazaj po 7. uri. — Program sam yabi dovojj; meni-mo; da drugega priporocila ui ti&m.
Udom »Slov. bralnega in podpomega druStva" bo naznanja, da Uruitveni zdravnik dr. Aleksy R © j i c, atannjo^ v avoji hiSi, uiica Conte-
je prevzel zdravljenje druStvenikov. Pri tej priliki naj bo arena hvala izrefiena njegovima namestnikoma gg. dr. K, KerSevaniju, Nunske ulice St. 14, in dr. A. L is j a k u, Gosposke ulico it. 23, za njih pri-jazno in skrbno pomofi, knteto sta v tem casu delila bolnikom podpomega drustva. — Ob enem se na-znanja gospodom drusUenikom, da drustvena bral-nica je pronesena iz dosodanjih prostorov v ono citaluicno sobo vrhu glavnih stopnio, v kateri je drust-vo uze iz poc^fcka prebilo nekaj mesccev, iu to VBled tega, kcr s 30. sopt. je potakla pogodba, ki je bila sklenjena med Citalnioo in Concordio. Konec tega mosoca pioseliti se obe slovenski druStvi v novo pro-store, ki se pripravljajo.
Monsignor Valussi, mestni stareSina goriski,
daje mestnim o6etom mnogo opravka. Bil je ud onih
dveh odsokov, ki sta pretrosovala nato* Proglorjev za
velik hotel v Gorio'.. Odsoka stasprejela, kakor pra-
vijo, z 11 proti 1 glasu dotioni nadrt ter sta napro-
sila mons. valussija, naj sostavi porodilo v torn smislu,
Yalussi prevzame in redi castno to nalogo. Ko se jo
bli^ala stareiinstvena seja, v kateri bi se bila morala
ta zadeva obravnavati, zacoli so so v mostu uabirati
podpisi proti onemu nadrtu iu vsi udjo oraonjenili
I dvefi odsokov bill so zdaj proti natirtn. Valussi jo to
zvedel In jo postal iupanu pismo, v katorem so sta-
re§instvu odpovoduio, kakor so sploh govori no mestu,
Pride dan napovedane sejo in mod sejo tooka o Pro-
glorjevem nadrfcu,   ^upan reLo, da porofievaleo bo jo
izgovowl radi svojo nenavzofinosti, in predlaga, naj bi
so ta stvar odlo^ila za drugo sejo, v kateri bi mons.
Valussi osebno bral svojo porocllo, katero jo iupan
dtM v rokah.  Zoratti prodlaga, naj se H v toi soji
na^rt ovr^o.   Pritrjovali so mu tudi drugi in ko jo
pdllo do glasovanj", bil jo nadrt onoglasno zavrion.
Po soji sla sta, kakor pripovedujo  ^Oorrioro" v St.
72. od 0. sept,, fcupan in Oristotolofcti k mons.   Va-
lusHiju, no da bi bila v io pooblaSSona, tor sta ga
prosila, naj vzamo odpoved nazaj,   Valuasi toga ni
atoril.   Neki list, katerega radi no imonujeinu, se jo
jako srdil, ker ?-upau ? oni soji ni dal probratl Va-
luBsijtjFo odpovodi, tako da valussi jo poitavno Io
vodno mostni stareSina, kor njogova odpoved ni bila
niti probrana niti sprojota v oblinskom ttaroiimtvu,
Najzanimivojio pa jo to, da od tistega 6aea je bila
zopet seja in da nikdo se ni upal *upana intorpelo-
vati radi onega pisnia, dati so sicer zupau zuaajsejo
hudo napada, zakaj no dii pisnia brati, ker mnogi ko-
maj cakujo, da bi so zaobili moLa(  ki pozna moato
I in njogov© zadove. fcupanjim hladnokrvno odgovarja:
I kaj hodete P saj nimatn pisma.   In nikdo si no upa
I prasati ga v seji: ali je dobil pismo ali no, ali ga
I da brati ali ne, JeziSm „Corr.u, kateremu sioor proti
I Slovenoem nikoli ne zmanjka poguma, o tem juna&ko
I raolci.  Slovenski meficani, ki smo Valussija volili in
I ki  bomo jutre zopet zanj glasovali,  ako bo treba,
I zahtevamo odgovora v tej ssadevi.
I          V St. Roku, goriskem predmestji, bo prihod-
I njo nedeljo slovesna procesija v 6aBt Marije Device I sv. roznega veaca.j Popoludne ob 3 urah bo fuilan-I ska pridiga; potem se priredi procesya po dolo6oaem I programu, katerev se udelezijo razni zavodi in drustva
ter obdinstvo iz St. Roka in iz mesta. Ponese se s I procesijo tudi lep kip ali Statua Matere bozjo,  ki se
hrani v ondaSoji cerkvi. Povod k tej procosiji dala I je bratov§6ina sv. roznega venoa ki obstoji uio ve&
let v imenovani zupniji, za katero se posebno sedanji
pree. g. zupnik veliko trudi.
Preiskavo zafiel je, kakor se pripovedujo, gim-
nazijski vodja, g. Teodor Pantke, proti onim dija-
kom, ki so se udolezili veselico v Vipavi 23. avgusta.
Ker bo so udelezili omonjene svecanosti  tudi  dijaki
drugih srednjih sol na Slovennkem, no da bi bill prisli
I radi tega v kako preiskavo, prosimo nasega g. drzav-
I nega poslanca,  naj popraSa pri visokem o. k. mini-
sterstvu na Dunaji, na iSogavukaz se je zacela
I preiskava v Goxici in kateri je nje glavni namen.
Najbrze bomo morali o goriSkih  Solskih zadevah se
veokrat govoriti ter primerjati sedanje dolstvo e onim
pred 20 leti.
Tramvaj na Ternovo imol se je poskuSati ta teden, a poskusnja se je odnesla, ker ni se cesta povsod popravljena. Lansko ssimo prizadevali so voz-niki, ki so vozili drva iz traovskega gozda v Gorico, so svojimi|vedno rastocimi tirjatvami gozdnemu OBkrb-nistvu veliko preglavico ter so bili elednjifi voznjo ustavili. Rekli smo jim takrat, naj se z gozdnim uta-dom pogode, da ne bo urad siljen iskati drugih lju-dij za vo^njo. NaS opomin bil jo brezuspe^en in letos je priaol tramvaj. — Zdaj ponujajo podjetniki tram-vaja prejsnjim voznikom, naj dovaSajo drva iz gozda na eesto, po kateri bo vozil tramvaj,  in so jim obo-
I 5ali po 60 kr. za meter urv; a vozniki zahtevajo 1 gld. od metra. Voznikom priporo5amo,  naj so o pra-
I rem c'asu pogod6, ker drugade poloSi drudtvo sine v
I gozd in potem oatane voznikom se manj zasluzka od
I tega, ki se jim zdaj ponuja.
PolitiSni galjivci italijanski, katere so ve-fiinom slovensko matere povijale in pestovale, nade-nejo si v&sih resnoben obraz in Jkratkovidni vojenci
proizvod je apomenica, katero je istisko potttidno druitvo italijansko poslalo ministersfcvu o slovenskih poalancih. — Spomenica zahteva, naj se slovenski poslanci me utikajo ˇ istrake aarodne zade-ˇ e, to je naj ne zahtevajo, da bi ae dale istrskim Slovenom slovenske sale in uradi. Kaj pa, kadar gre za istrske icleznice in denarne podpoio? ali smejo takrat Slovenci za Istro govoriti r* Se ve" da, takrat jim je dovoljeno. Tako. Tore] amejo goriSki in kra-njski poslanci govoriti ta di o istrskih zade-vah, ne le o domaSib. Ce pa smejo govoriti o dc-narnih, no ve se, zakaj bi ne smeli o narodnih.— Narodne zadeve v Soli in uradih imenuje spomonica notranje zadeve istrske, in vender pravi v ieti sapi, da o njih je govoriti Vidulichu, Miltcvoiju, Franceschiju, drfavnim poslancem istrskim. Od kedaj dolocujojo o notranjih zadevah katero deiele elrzavni
danci ? Is tega, da apomenica dotitao zadevo dr-leinu iboru izrocnje, priznava, da je to splosna in javna tadeva, ter aama sebi nasprotuje. — 0 teh sadevah, pravi spomenica, smejo govoriti le i a t r s k i poslanci: Vidulich Millevoi, de Franceschi. Kje je pa Vitozi6? ali on ni Utraki poalanec? Po &etn sodite Vi istrstvo? Niti kdor jo rojen latran, niti kdor je voljen v Istri, ni po vasem istraki. ako se ne Stall za Italijana. Vi torej jednaciti pojem Istrana svpojmom Italijana ali poitalijancenca; s kako pravioo ? Saljivci ! — Dr. Franceschija imenujete avojegaposlan-ca. Kdo ga je volil, da je vai poalanec? italijanski kwetje in kajzarji ? koliko imate takih P AH ste tako kratkcga spomina, da ne veste, kdo vain je de Fran* coschija izvolil, podarilP Alt se ne spominjato vec onega nasilatva v Istri o priliki FraDceschijeve izvo-litvo, in kodjeprihajalo? Saljivci, znano vam je kot beli dan, kdo vam je poslanca poklonil, da ma pomagato izvrievati prog-am, in zdaj se delate slepe in globe ter imennjete Francesehija svoj ega poslanca. — Da po takih stavkih sledijo noopravice-na, ktiviexia, faljiva o&tanja proti slovenskim poslan-cem, ai se cuditi, kajti neki Ijadje so drzni, brez ozira ter meuijo, da jim je vse dovoljeno. — Goriski #Corrii»re*. iz katerega smo posueli to vest, je pa venial vao zadevo so svojo starozavezno modrostjo. latrako draatvo, prtvi ta list, storil je s tern res hva-levredeiikorak v obrambo italijanske narod-n o s t i v Istri, ki je v nevarneati. „Corr.", kje imas pamet? Ali ve8, kaj zahtevajo slovenski poslanci za Istro P Zahtevajo, naj se dajo 11 a 1 i j a n o in i t a-lijanskeSole; in ti praviS, da to je italijanski narodnoati nevarno P Kako je mogoce, da tako ble-deiP Ali te morebiti to boli, da zahtevajo slovenski poslanci, naj se dajo tudi istrskim Slovenom sloven-eke sole? Ali ni topravidooP Torej pravica, katero poslanci zahtevajo, vam je trn v peti; pravica Bpravlja vase narodnoafc v nevarnost. Ti bi hoteli, naj bodo italijanski uradi in italijanske sole za Italijane in za S'ovene. Nova prikazen na sveto, da italijanski narodnosti v Istri (morda tudi v Gorici) je pravica nevarna.
Pri volitvah obSinskega stareiinstva Koj-§Lanske zjipanije—ktere so se vriile v Veder-janu dne 28. in 29. septembra za III. sknpScrao, 30. sept, za II. in 1. okt. za I. skupScmo — je zmagala tako zvana Kocjane'iceva stranka in sicer so dobili prntaii doiedanjega zupana v III. skupScmi 151 gla-aor, naaprotne stranke pa 248j v II. sknpSoini prvi 19, diugi 53 in v I. skapScini oni 6; ti pa 14 gla-sov. Ali bo zdaj dolzega prepira koneoP Pri takem razmerji glasov ni upati, da bi morebitni ugovori zo-per volitve kaj pomagali. Ljadstvo je sodiio ; torej je najbolje, da za vselej ponehajo vse homatije in da se vstrajno naseli v zupanijt ljubi mir.
V   Sempasa dobijo vender posto, kakor se nam poroca iz gotovega vira. Zanimivo je, da tej poSti so se delate od neke strani (pa ne v vipavski dolini) do zadnjega konca zapreke; ali visoka vlada na Danaji se ni zmenila za nje, ampak je odlofiila po svojem spoznanjiia po svoji veati. Slava ji! §em-pascem in okolieanom cestitamo na novi pridobitvi ter npamo, da po tern cina bodo locili med svojimi prijatelji.
Zendarxna Brnsa, ki se je dne 11. avgusta izgnbil v Trnovskem gozdu, naili so 25. septembra. Fantje ki so Sli v gozd polhe lovit, so ga dobili na neki trati kake pol ure od ceate v 9tnr§kem klanci." KesreSnez si je prestrelil prsi. Zdravnik je zapisal na mrtvaiki list: Bsuicidiuin ex arma explodente ex-citationis (demontia).*
V  Pazinu nameraval jo n6ni minister uvesti zraven nemskega ghnnazija tudi hrvaSke paralelke za sinove dezelnih prebivalcev. Ali od neke strani se je ministru ugovarjalo in ugovor ni bil brez uspeha. Namesto hrvaskih paralelk se je odlocila samo po ena nra ve5 na teden za hrva§6ino. $ tern pa stvar ni se koneLno redena, ker minister si je pridrzal zadnjo besedo v tej zadevi za prihodnji cas.
Krajcai-ska podruinica „Narodnega Do-ma" V Ljjttbljani razposlala je ze 250 knjiiic, med temi oetrtino z dosetkrajcarsklmi rrarkami. Ako ra-
cunamo, da se vsaka poslana knjizica po pretcku leta, za kolikjr ^ namred preracanjeaa, izpolni, nadejati se nam je ob leta osorej samo od teh knjiiic ze nad 9000 forintov. To pa le v navadnih razmerah, ako se povaod le v obicajnem reda vplacuje. Ker se pa dosti knjizic hitreje polni, in nam jc ze sedaj, tedaj po preteka dveh in pol meaecev, doilo pet knjizic polnib, ni nam treba biti prevee optimisticnim, ako npamo, da bo zgoraj omenjena svota ze poprej izpla-cana. Zanimanje postaja vedno vedje in prodira ze v sirse kroge. Obcinstvo se jako pohvalno izraza tudi o priprosti in vendar natancni kontroli z markami ter o malem trudu, ki ga imajo poverjeniki z nabiranjem. Lepa hvala vscm, ki ho se dosedaj ze z veejo aii manjso svoto dejansko sp.jun-tjili nase gotovo blage idoje. ^taj bi krepko v&trajali in nasli se vr-e posne-rualcev. (Denar in oglasila za poverjenistvo posiljatt je g. dt. Josipu Stareru, blugajuiku „Narodnega Do-ma" v Ljubljaoi.)   mm_mmmmmmmmmmmmmmm
Poslano.
Caspodu Jos. M., organ istu v Kt
Pozivljam Tas, da mi nemudoma posljete dcnar
za prodane mnzikalije, ako ne, Yus pt-ihodnjio s pol-
nim imenom javno oznaeim! —
Ii.
f|f^ VELIKA ZALOGA     g
ISOLSKIH 01 If
fi               -                M
[Jul     Prckupci dobc poscbcii odbitek.     I ft] kTJ                          knjigotrzec v fiorici.                           LTi
Cudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega.
To priprodto in nuravno zdr»vi!o je prava tlobrotlejna pomafi in ni treba mine gib liCrtOdi, du se dokazo njihoyu iudovitu moii. Ce hc Ic rnbijo nekoliko dni, olaj^ijo in prezcnejo prav kniaiu najtrdovratriiae ie-lodcnc bolcsfi. Prav izvr»tno vHtrezajo zo-per hemorojdc, proti bole^nim. na jetrih i:: na Vranici, proii crovesnim boU'/niro in proti gltstsm, pri zenskih meai'i';nih nudlehiostili, zoper beli tok, bojast, zoper bitjo srca ter fiistijo pokvarjeno kri. One ne pregznjajo samo omonjenih boleani, ampak nas obvarojejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo so v  vseb.   glavnih lekarnicah na avotu jz narocbe in posiliatve pa ediuo v lckar-nici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v Iekarni C. Zanetti in Gr. B. Bovis in v Iekarni Alia Ma-dOMia t Korminu. Ena stsklenica atane SO novcer.
':-•¦:-••:¦••:«> >•>: :^f^ :¦•¦•. :^ :<••:¦•
S tej em   si v dolznost nazoaniti (Sinstvu, da Bern odprl svojo
v                        I
Zonitov!
Katolican, 28 let star, trdnega zdravja, samskega stanu, Slove-uec, ima gotovih 900 gld. in i§6e blaganico (verbco) od 18 do 27 let staro, v Gorici ali vsaj blizu nje, ali pa v kakera vecjein trgu ali vasi na (Jori&kem. — Kup^evalke in pekovske hcere imajo prednost.
Ce je mogoce, naj se zraven vlozi slika ali fo-tografija. Sama reana piama se prejemajo do 15. vi-notoka t. I. pod stevilko 666 Poste reatante v Gorici, navPrimorskem.
Ce kedo v kakanem kvaji ve ino pove, da bi kaj biio. se mu za to nekoliko placa.
LEKAltXA TitMtIM ZV
(T zraven rotovza, na velikem mestnem
trgu v Ljubljani ^Wti
priporoca in ruzpcsilju h pogtnim povzftjtni
^a zolodoc,
katfrim mo ima na tisoco ljudi za-hvaliti za zdravjo, irr.ajo izvrsten VHpeh pri v«eh boleznih r zolodci in «o ni'prfkoHliivo 8red»tvo zoper: pomanjkunjo slasti pri jedi, slab zelodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, kr6 v zeloaci, oitje srca, zabasanje, gliste. bolez-ni na vranici, na jetrib, in zoper zlato ztlo.
SVARILO! Ko j(!d«!nkrat nam jo oiueniti, da ho to kapljice izpo-Htavijc-iH! velikemu ponareja-nju. Ail»h»h'<i ljudi jc, ki no znajo pripravljunja it-li kapljie in pod inimom   nMarij»i,olJHko  kapljice'
pZELER TR0PFEN
IKUR    ECHT BEl
IAPQTKEKER TRNKQCZYl 'azl'oc,iv".i0 Blcdnje kot pooarojone LAIBACH t STUCK ZO.   ^i!'1"4-  '"^ n«-'V««l«'"n Ijudstvonn
fc kapljice zaradi hvojo brezvgpel-n<MH iuim> pravu ^^arijnccljsko zolodf.no kapljice". Kdor torc-j zoii pravih „Marijaceljskih zelo"d6nih kapljie", pftzi naj pri kupovanji veduo na gorenjo godobo Matere bozje, ki jo /a varstveno znanv o postavno zajamcena iu mom biti na vsaki ftte* klom'.ifi.
Dobivajo ho v Iekarni Trnkoczy zraven ro-tovza v Ljubljani. ho nnjboljAe in, kakoi* tnnoga ?a-hvulna pisiii.i potrjaji'jo.   naj»!.iiSfiuvfSi) in pnwpelnojle kapljtid zoper vhc ivlodcne boluzni in njih nasledke. jjftT 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.,
5 tucutov samo 8 gld. "W Rizpojilja s«! « po§to iKijmenj joden tucat Htuklonit'.
>.•;'.-(..v: Lekarna Trnkoczy v Ljubljani.
1MHMHK l\ BLAUO
spravlja v
Ameriko
najbolje in najceneje Arnold Reif, na Dtmaji, L Kolmratring h. §i. 9
___________^yajatarejaa firma te vrste.)___________
St. 226/E
OZNANILC.
Naznanja ?p v«em, <ia zafoojo letos vsako leto navadno potit: Iro dne 3. prihodujega oktobra ter da ti:4pjo due IH. istega meseea. Omenjene dni je usr.ivjjeno vsako razmotavaaje opravil v obeh od-delkib.
R;ivnateIjstvo zastavljavnice in z njo zdroiene hranilnicc.
V Gorici, dne 21. septembra 1885.
Ravnatelj
I). LOVWOM.
|^*^ »;
HIL&RUAVSEA TISEAR1TA
v Gorici* v nunskih iiiicah h. st. 14,
sprejema v tisek Itajige, koji/lce9 da<iaike7 viziine Hste, vabila, okroiuice. sonete, peti-I cije, centkc, jedilne hste. boleie. vozne in mrtvaske !i>tr.  z,uu& pinm in v»akor5na dela, ki snaJajo
v di'lckrog tiskarske uraelnobti po prav nizkih cemb. |               Tiskarna ima v zalogi TsakoTrstalh tlskanle za ecrkveoo rabo. kakor: spriie-
yala, raCune, dnevnike, zapisnike, prcglede, raak.ize. po^sirtk**. kan.'.'t.-ke tabk\ i;uu;ce (matrike) za I krst, birmo. zakon, smrt, velikonocne Hate, kakor tudi fopis dua status) v latinakem. slovonskem, 1 italijanskem in nctuSkcm jezikn itd. ttd.                                                                                                  I
^T Tiskarna daje poroitvo za natanCno in bitro postreibo in za nizkost cen. ""N
mm; ^ ffl&k - '&*»;
f G«jcL