NAHAJALIŠČE KREDNE FAVNE JUGOZAHODNO OD JELŠAN
PRI ILIRSKI BISTRICI
Mario Pleničar S 3 fotografijami v prilogi
Uvod
Jugozahodno od Jelšan pri Ilirski Bistrici, na severnem pobočju Gradine (561 m) se na robu reške sinklinale razteza med eocenskim flišem in krednim apnencem ožji pas breče. Očitno je, da gre za regresijsko bazalno brečo eocenskega fliša, ki se pojavlja še na neštetih drugih mestih na Primorskem pod flišem. Na tem mestu je breča sestavljena pretežno iz lupin školjk kredne starosti. Le v manjši meri so v njej slabo zaobljeni deloi krednega, alveolinskega in numulitnega apnenca. Apnene lupine so zapolnjene s flišnim peščenjakom in peščenim laporjem, ki obenem vežeta brečo. Peščenega veziva je precej in v nekaterih delih celo prevladuje nad apnenimi kosi.
Zanimivo je že dejstvo, da meji tukaj eocenski fliš neposredno na kredo. Na vsem ostalem obrobju reške sinklinale prihaja na površino med eocenskim flišem in krednim apnencem še vsa serija eocenskih apnencev, ki leže pod flišem. Plast flišnega peščenjaka je pod Gradino zelo tanka, kar dokazujejo skale alveolinskega apnenca, ki gledajo izpod flišne odeje še precej daleč od roba krednega apnenca. Ta del obrobja reške sinklinale je torej ostal izjemno zaščiten pred erozijo, ki je razgalila ves ostali rob. Zato so se na tem mestu ohranile tudi prvotne sedimen-tacijske oblike, ki so nastale na meji eocenskega flišnega morja in krednega kopna. Južno od Jelšan je kredno kopno v tem času nedvomno obstajalo, sicer ne bi mogli imeti v eocenskem flišu krednih fosilov. Bazalno brečo eocenskega fliša sem imel priliko opaziti še na mnogih mestih vzdolž reške, vipavske in tržaško-pazinske sinklinale, toda nikjer ni bilo v njej krednih fosilov. Vedno so jo sestavljali le kosi alveolinskega ali numulitnega apnenca. Na vseh teh mestih je bila kredna obala ali daleč stran od roba morja ali' pa je celo tam ni bilo, ker so jo eventualne prekrivali apnenci starejšega terciara.
Med krednimi fosili nastopata samo dva rodova, in sicer Chondro-donta in Requienia. Primerki prvega so ohranjeni tako lepo, da so morali sedimenti s temi fosili ležati na morski obali, tako da so bili preneseni kvečjemu na minimalno razdaljo. Primerki drugega rodu so bolj zaobljeni, pa tudi bolj zdrobljeni, kar priča, da so bili naneseni ijz nekoliko večje razdalje, ki pa verjetno ni presegala nekaj stotin metrov.
Kredna favna pri Jelšanah Cretaceous fauna at Jelšane
1. si. Chondrodonta munsoni Hill., velika oblika (naravna velikost) Fig. 1. great form, natural size
Geologija, 3. knjiga
Pleničar: Jelšane
2. si. Chondrodonta munsoni Hill., mala oblika (naravna velikost) Fig. 2. small form, natural size
Geologija, 3. knjiga
Pleničar: Jelšane
3. si. Requienia cf. ammonia Goldf. a) vrh leve lupine, pogled od zgoraj, b) leva lupina (vse v naravni velikosti)
Fig. 3. a) apex of the left shell, the view from the top, b) left shell (all in natural size)
Geologija, 3. knjiga
Pleničar: Jelšane
Rod Chondrodonta se je pojavil v cenomanu in je trajal še v turonu, torej v zgornji kredi. Rod Requienia je znan samo v spodnji kredi, in sicer v haremu. Naše nahajališče v obalni breči torej priča, da so bili blizu morja zgornje in spodnje kredni sedimenti. Pri geološkem karti-ranju sem ugotovil nad Jelšanami in Gradino zgornjo kredo, o dolomi-tiziranem apnencu pa sem domneval, da pripada spodnji kredi. Kredni sedimenti južno od Jelšan lahko predstavljajo kredno kopno, s katerega so bili naneseni fosili v flišno morje.
Paleontološki del
Genus Chondrodonta Stanton 1901 Chondrodonta munsoni Hill.
1. in 2. slika
1893	Ostrea munsoni Hill., The invertebrate fossils of the caprina limestone beds (Proc. biol. soc. Washington, val. VIII, pag. 105, pi. XII).
1894	Ostrea aff. munsoni, G. B o hm , Kreide in den Sudaipen (Stuttgart, Palaontogr. XLI, pag. 96, Taf. VIII, 1—2).
1896	Pinna ostreaeformis, Futterer, Karnische Voralpen (Pal. Ab-handl., Jena VI, pag. 259, Taf. VI, 1—2).
1897	Ostrea aff. munsoni, G. Bohm, Kreide venet. Alpen (Berlin, Zeitschr. der deutsch. geol. Ges. 49. Bd., pag. 174, Taf. IV, 1—3; V, 2).
1899 Ostrea aff. munsoni, Oppenheim (Berlin, Zeitschr. d. deutsch.
geol. Ges., pag. 46). 1901 Ostrea munsoni, Schnarrenberger, Kreide Aquil. Abruzzen
(Ber. Nat. Ges. Freiburg, i. Br. XI. Bd., pag. 196). 1901 Ostrea aff. munsoni, Redlich, tjfoer Kreideversiteinerungen aus der Umgebung von Gorz und Pinguente (Wien, Jahrb. der k. k. geol. R. A., pag. 75). 1901 Ostrea Joannae, Kerner, Vorlage d. Kartenbl. Sebenico — Trau (Wien, Verhandlungen d. k. k. geol. R.-A., Nr. 3, pag. 55).
1901	Ostrea aff. munsoni, Schubert, Geol. Aufbau. d. dalm. Kii-stengeb. (Wien, Verhandlungen d. k. k. geol. R.-A., Nr. 16, pag. 330).
1902	Ostrea (Chondrodonta) munsoni Hill., Schubert, Bivalven des istrodalm. Rudistenkalkes (Wien, Jahrb. der k. k. geol. R.-A., pag. 270, Taf. XIII, 2).
1931 Chondrodonta (Ostrea) Joannae var. munsoni Hill., Protzen, Das Tertiiarfoecken von Gottschee (Kočevje) in Unterkrain und seine morphologiische Bedeutung (Beograd, Vesnik Geol. instituta kraljevine Jugoslavije, pag. 78).
Našel sem štiri ddbro ohranjene primerke, sedem slabo ohranjenih in mnogo odlomkov lupin. Ugotovil sem, da se pojavljata v tem nahajališču dve velikosti školjke rodu Chondrodonta. Večja oblika je visoka od vrha do roba 11 cm in dolga 6 om, manjša oblika ima od vrha do roba lupine višino 6,5—7,5 cm in je dolga 3,5—5 cm. V nahajališču prevladujejo manjše oblike, od večjih sem našel samo dva primerka.
Večja oblika ima obliko jezika in je precej ploščata, manjša oblika je trikotna in je nekoliko vzbočena. Pri obeh so rebra ostroroba in
v prečnem preseku pravokotna (ne trikotna). Od vrha proti robu lupine se enakomerno debelijo. Pri obeh oblikah se rebra cepijo v več reber, in sicer nekako od sredine lupine do roba. Pri večji obliki so rebra bolj debela, pri manjši zelo tanka, vendar se po številu približno ujemajo. Blizu vrha, 'ki je koničasto podaljšan in rahlo zavilt, je zgoraj 20—22 močnejših reber.
Glavna razlika med obema oblikama je torej samo zunanji obris. Tudi vzbočenost pri manjši obliki bi se morala upoštevati kot poseben znak.
Če pregledamo literaturo, vidimo, da je školjki Chondrodonta munsoni Hill, podobna samo še Chondrodonta joannae Choff. Po Schubertu (1902, p. 272) je glavna razlika med obema vrstama v tem, da so rebra pri Chondrodonta joannae bolj debela, pri Ch. munsoni pa mnogo tanjša. Tudi Schubert govori o trikotnih oblikah in oblikah jezika. Po njegovem nikakor ne drži mnenje, da pripadajo vrsti munsoni 'trikotne oblike, vrsti joannae pa obliike jezika. Schubert je našel obe obliki pri vrsti, ki jo je določil za Ch. munsoni. Zelo pregledno je podal vse dosedanje značilnosti ene in druge vrste P rot z en (1931, pag. 78). Primerke z ostrorobimi rebri, -ki se od vrha do roba debelijo in cepijo v več reber, prišteva k vrsti Ch. joannae var. munsoni. Za vrsto Ch. joan-nae-tip pa so po njegovem mnenju značilna simetrično razporejena rebra, ki so po vsej dolžini enakomerno debela. Res smo našli' pri geološkem raziskovanju antiklinale pri Bujah primerke, ki ustrezajo tej zahtevi in jih štejemo k vrsti Ch. joannae.
Genus Re qui eni a Matheron 1842 Requienia cf. ammonia Goldf.
3. slika
V nahajališču je 'bilo še precej razbitih lupin. Vse so slabo ohranjene. Cele lupine sploh ni nobene. Večinoma so ohranjeni le polžasto zaviti fragmenti vrhov. Samo en primerek je nekoliko bolje ohranjen. To je kameno jedro, na katerem se še drže odlomki lupine. Na podlagi polžasto zavitih vrhov in na podlagi glavnega obrisa, ki ga kaže kameno jedro, Oklepam, da gre za vrsto Requienia cf. ammonia Goldf.
Polžasto zaviti -vrhovi pripadajo levi lupini. Ostankov desne lupine (pokrova) nisem našel. Primerek je za omenjeno vrsto nekoliko velik. Višina leve lupine od vrha do roba je 10 cm, širina pa znaša 5,5 cm.
Prava R. ammonia je manjša. Sicer so bili najdeni vmes tudi odlomki, ki kažejo, da so pripadali manjšim indiividuom. Vsekakor pa je nedvomno, da gre za genus Requienia, vrsta pa ni popolnoma jasna.
Sprejel uredniški odbor dne 17. novembra 1955.
CRETACEOUS FAUNA AT JELŠANE NEAR ILIRSKA BISTRICA
The autor found a breccia on south east border of the Eocene flysch basin SW from Jelšane near Ilirska Bistrica. The breccia consists of fragments of Cretaceous and Eocene limestone and Cretaceous shells, and is comented by sandy marl and flysch sandstone. It is underlain by Cretaceous limestone and belongs to Upper Eocene.
The Cretaceous shells belong to only two genera Chondrodonta and . Requienia. They had been washed from an old shore into the Eocene sea; the shore consisted of different horizons of Cretaceous and Eocene limestone.
There are two forms of the genus of Chondrodonta. The great one (fig. 1) is flat and has the shape of a tongue, the small one (fig. 2) is a little bended and is of a triangular shape. With both forms the riibs. are sharp edged, square (not triangular) in the cross section. They split in several ribs further on. According to Schubert (1902, p. 272), and Protzen (1931, p. 78) the autor ascribes both forms to the Chondrodonta munsoni Hill.
At the find spot there were several twisted shells among which no one was completely preserved. The author concludes that it is the species of Requienia cf. ammonia Golidf (fig. 3 a, b) notwithstanding the fact that the specimen in the picture is slightly too big for the species mentioned. He has found smaller specimens too, but they are not as well preserved as that one.
LITERATURA
Poleg literature, ki je navedena pri Ch. munsoni, sem uporabljal še naslednjo literaturo:
P i v e t e a u , J., 1952, Traite de Paleontologie, Tome II, pag. 329, Fig. 165, 172, Paris.
Lepidocyclinen aas Zagorje and Tuhinjska dolina ijstlich von Kamnik
(Slowemien)
licpidocikline iz Zagorja in Tuhinjske doline
TAFEL 1
Fig. 1 a, b — Lepidocyclina (Nephrolepidina) tournoueri (Lemoine et Douville); Fig. la Oberansicht, Fig. l b Seitenansicht, marine Tone, Zagorje, Station 152.
Fig. 2	— wie vor; Embryonalkammern und Nepiont mit 2 HAK und 3 NAK, Zagorje,
Station 144 (Nr. 2043).
Fig. 3	— wie vor; Nepiont mit 2 HAK und 5 NAK (Nr. 2040).
Fig. 4	— Eulepidina sp. Embryonalkammern, marine Tone, Zagorje, Station 144
(Nr. 2041).
Fig. 5 a, b — Lepidocyclina (Nephrolepidina) tournoueri (Lemoine et Douville); Fig. 5 a Oberansicht, Fig. 5 b Seitenansicht, Lithothamnienkalk Tuhinjska dolina (E Kamnik).
Fig. 6	— wie vor, Embryonalkammern und Nepiont mit 2 HAK und 2 NAK (Nr. 2006).
Fig. 7	— wie vor, Nepiont mit 2 HAK und 3 NAK (Nr. 2010).
Fig. 8	— wie vor, Nepiont mit 2 HAK, 2 NAK und 1 AAK (Nr. 2007).
Fig. 9	— wie vor, Nepiont mit 2 HAK und 4 NAK (Nr. 2008).
Fig. 10	— wie for, Nepiont mit 2 HAK und 6 NAK (Nr. 2009).
Fig. 11	— wie vor, Nepiont mit 2 HAK und 6 NAK (Nr. 2011).
TABLA 1
1.	a, b slika — Lepidocyclina (Nephrolepidina) tournoueri (Lemoine et Douvillč). 1. a slika:
pogled od zgoraj; 1. b slika: pogled od strani. Nahajališče 152 v morski sivici v Zagorju.
2.	slika	— isto; embrionalni kamrici in nepiont z 2 glavnima in 3 stranskimi auksiliar-
nimi kamricami. Nahajališče 144 v Zagorju.
3.	slika	— isto; nepiont z 2 glavnima in 5 stranskimi auksiliarnimi kamricami.
4.	slika	— Eulepidina sp. Embrionalni kamrici. Nahajališče 144 v morski sivici v
Zagorju.
5.	a, b slika — Lepidocyclina (Nephrolepidina) tournoueri (Lemoine et Douvillč). 5. a slika:
pogled od zgoraj; 5.b slika: pogled od strani. Nahajališče v litotamnijskem apnencu v Tuhinjski dolini.
6.	slika	— isto; embrionalni kamrici in nepiont z 2 glavnima in 2 stranskima auksi-
liarnima kamricama.
7.	slika	— isto; nepiont z 2 glavnima in 3 stranskimi auksiliarnimi kamricami.
8.	slika	— isto; nepiont z 2 glavnima, 2 stranskima in 1 akcesorno auksiliarno
kamrico,
9.	slika	— isto; nepiont z 2 glavnima in 4 stranskimi auksiliarnimi kamricami.
10.	slika — isto; nepiont z 2 glavnima in 6 stranskimi auksiliarnimi kamricami.
11.	slika — isto; nepiont z 2 glavnima in 6 stranskimi auksiliarnimi kamricami.