Gospodarske stvari. Prašni smod na ječmenu in ovsu. Ta bolezeu dela pri imenovanib žituib sortab veliko škode. Napravlja to bolezen silno drobna glivica, ktero nčeni naravoslovsci imenujejo: Ustilago carbo. Naj boljši pomoček proti ti bolezni je stanšana ali zredčena žvepleva kislina. Raztoplina kuprovega vitriola je proti prašnemu smodu ravno tako dobra, kakor proti kamenitemu smodn. Vendar pa labko kaljivosti semena škoduje, posebno pri ječmenu in ovsu. Pri pšenici se tega ravno ni bati. Ako se v ta namen rabi raztoplina žveplove kisline, vzame 8e na 100 litrov 1*5 kilogramov navadue angleške žveplove kisline od 80° C. Na 10 bektolitrov semena računi se 36 litrov raztopline. Samo poškropljenje semena s to raztoplino ne zadostuje. Seme se mora v kadi kakib 12 ur v nji namakati. Starejša pužlahtnjena drevesa. Kdor namerava starejše drevo požlahtuiti, bode dobro storil, ako^ na debelejše veje po dva žlabtua cepiča vsadi. Ce pozueje jednega, ko sta 8e prijela in krepko zarastla, odstraniti boče, mu je to na voljo dano, da drugi krepkejae raste, pa neobbodno treba ni. Vendar pa pred tremi ali štirimi leti naj nič ne odstrauja. Še le ko se je mesto požlabtnovanja popolnoma zarastlo, kar se v povedaneni času godi, se morejo manj vredne veje in vejice poiezati in iztrebiti, vendar pa tako, da krona na veji ni preredka. Navadno, slasti pri večib drevesih, je potrebljenje zelo potrebno in koristno. Mokre kleti posušiti. Velika sitnoba so mokre kleti, v kterib se imajo s trndom in velikimi troški pridobljeni pridelki hranjevati, in kjer se dostikrat težko pridelane stvari pokvarijo. Jedno najboljših sredstev se taki škodi izogniti, je sledeče: Potrosi se klorovega kalcija, v prab stolčenega na desko, ki se nekoliko poprečno postavi, tako da na spodnjem konci ali ionec ali skleda stoji. Klorovi kalcijum vso mokroto, ki je v kleti, na se potegne in sicer dvakrat toliko, kolikor sam na sebi vaga. Cim je klet mokrejša, tim hitreje se klorovi kalcijum v močnik spremeni in v spodpostavljeno posodo steče. Če se potem ta močuik posuši, tako, da voda iz njega izpubti, se more kloiovi kalcijum zopet rabiti. Tako se kletni zrak vedno suh obrani. To sredstvo gotovo in zanesljivo deluje in omogoči, da se v sicer mokrotnib kletib more hranjevati sadje, vkubane stvari itd. prav dolgo dobre in zdrave. Bramorje iz vrtnih gred pregnati. Te nadležne skodljivce naj prej s tem preženeš, ako jim ne puščaš miru. Naj boljse je to: tiste grede, v kterih gospodarijo, večkrat in dobro predelati. Polove se v lonce po etezicab v zemljo vstavljene in z vodo nalite, v kteri vtonejo, ko vanje pocepajo. I)a svinje mladičev ne požro. Brž ko vidimo, da je breja svinja na tem, da bode povrgla, kolikor starejša je, toliko je hujša, poisčimo kos starega posušenega svinjskega mesa. Naj boljši je kos s kako kostjo. Taki kos vržemo svinji.v Čuditi se je, s kako hlastnostjo žival po tnesu seže in kako željno ga po;e. Zdi se, da inia žival v teni stanu neko posebno željo po mesu. Zgodilo se je, da so svinje zrnje, pijačo in mlade prasce na strani pustile, in le po kosu soljenega mesa blastnile. Kos od 2 — 2'/j kilogramov zadostuje željo sviuji nasititi in mladiči so obvarvani mateinib zobov. Tako pripoveduje star kmetovavec. Sejini. 15. julija: Dobova, goi nja Kostrivnica, Pleterje, sv. Rozalija pri Celji; 16. julija: Dobje; 17. julija: Muta, Oplotnica, sv. Filip v Beračab.