f/f* Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Iz Clevelanda in okolice Reagan ima težava zaradi »šaljivih« besed o vojni z ZSSR — mož G. Ferraro noče objaviti podatkov o svojih financah WASHINGTON, D.C. — Pred svojim vsakotedenskim govorom po radiu preteklo soboto, je predsednik Reagan v šali med drugim rekel, da bodo ZDA kmalu začele bombardirati Sovjetsko zvezo. Predsednik ni vedel. da so bile njegove besede posnete na traku in da bodo novinarji o njih poročali v Časopisju. Ko so to novinarji storili, so predstavniki Bele hiše trdili, da gre enostavno za Salo in da so bile predsednikove besede privatne in torej ne za objavo. Pripomnili so, da so to tudi vedeli novinarji in da niso ra-vnali fair, ko so besede kljub temu objavili. Povsem jasno je, so rekli, da je šlo za šalo. Reaganovi kritiki poudarjajo, da kažejo predsednikove besede njegov »resnični« zna-Caj in gledanje na svet in tudi ZSSR. Walter Mondale je ostro kritiziral Reagana zaradi izjave in rekel, da on niti v šali ne bi kaj take-8a zinil. Tudi v tujini so kritični predvsem Reaganovi stalni kritiki. Težave ima pa zadnji čas Geraldine Ferraro, demokratska podpredsedniška kandidatka in sicer zato, ker njen mož noče objaviti podatkov v zvezi z njegovim privatnim finančnem poslovanjem. John Zaccaro, kije sicer milijonar in lastuje veliko nepremičnin v mestu New Yorku, pravi, da bi objava podatkov škodovala njegovim finančnim inte-resom. Kot kaže, po zakonu Zaccaro ni ob-vezan, da objavi podatke, kritiki pa menijo, da je to njegova moralna dolžnost. Ferraro J6 bila prej dejala, da bo mož objavil podat-e’ a menda ga ni prej vprašala, ali soglaša. Nihče še ne trdi, da je v Zaccarovem potovanju kaj narobe. Brez ustreznih podat-0v, pa tega tudi ne bo mogoče ugotoviti. Najnovejše povpraševanje javnega Jbnenja, ki sta ga izvedla New York Times in BS News, kaže, da ima predsednik Reagan e vedno zelo veliko prednost pred Walter-Jem Mondalom. Za Reagana-Busha se je opredelilo 49% anketirancev, za Mondala-crraro pa le 34%. Podatki kažejo, da vodi-Reagan-Bush v vseh predelih ZDA in v Vseh starostnih skupinah volivcev, od naj-^lajših do najstarejslh. Manjša bomba nastavljena v avtobusu, na katerem so bili turški športniki — Odgovornost armenskim teroristom? LOS ANGELES, Kalif. — Včeraj je bu-t Policist našel bombo, nastavljeno v av-Ud IlSU, na *caterem 50 bili turški športniki, • e e^enci pravkar končanih olimpijskih tar D° odlcritja Je Prišlo na mednarodnem tališču v tem mestu. Takoj je bilo evakuira- so . ne^aj t*s°C ljudi. Policijski strokovnjaki je p mbo odstranili in ni prišlo do eksplozi-^ Preiskava je v teku, vendar domnevajo, nosijo odgovornost pripadniki neke ar-vr?nslce teroristične skupine. Zadnja leta iz-Ujei° armenski teroriste atentate na tur-e diplomate in druge Turke kot maščeva-^ 24 Pokol Armencev s strani Turkov, do ^cga je prišlo med prvo svetovno vojno, so K-^ni ulcrePi na letošnji olimpiadi sni k obsežni in do včerajšnjega incidenta stov ni bUo tCŽav S strani morebitnih terori- Rkiptsld predsednik Mubarak sedaj trdi, je polagala mine na Rdečem morju "U* - Doslej poškodovanih 16 ladij RAiRO, Eg. - Včeraj je egiptski pred-“dtj^Hosni Mubarak dejal, da nosi odgo- vornost za mine, polagane na Rdečem morju, in katere so doslej poškodovale najmanj 16 tovornih in drugih ladij, Libija. Prej je bil Mubarak trdil, da je soodgovoren Iran. Iranski verski voditelj Homeini je namreč obsodil polaganje min in celo kritiziral sredstva javnega obveščanja v Iranu, ker so sprva akcijo hvalila. Razne države sedaj skušajo mine ali pobirati ali uničiti. Menda so bile mine polagane v bližini sueškega prekopa in pri ožini, ki vodi iz Rdečega morja v indijski ocean. Mubarak je prosil ZDA, naj bi v akciji sodelovale. Ameriška mornarica pošilja posebne protiminske helikopterje. Zaprisega novoizvoljenih parlamentarcev v Izraelu vodila do prepira - Med poslanci protiarabski skrajnež rabin Meir Kahane JERUZALEM, Izr. — Včeraj so slovesno zaprisegli člani in članice novega izraelskega parlamenta. Težave pri zaprisegi je povzročil rabin Meir Kahane, bivši newyor-čan, ki vodi skrajno protiarabsko gibanje in ki je bil kot predstavnik tega prvič izvoljen v parlament. Kahane sprva ni hotel zapriseči, ker je dejal, da bo spoštoval pravila parlamenta le takrat, ko pravila niso v nasprotju z židovsko vero. Vsak član parlamenta je namreč osebno vprašan, ali sprejme pravila, po katerih posluje parlament. Kahane je kot odgovor omenil svojo pripombo. Dvakrat je bil Kahane vprašan, ali priseže, nihče pa ni slišal, da je odgovoril pritrdilno. Končno je drugi član parlamenta rekel, da je Kahane res zaprisegel. Zadeva je pomembna zato, ker je izvolitev Kahaneja v parlament sprožil javno razpravo o rasizmu v Izraelu. Med zaprisego novega parlamenta, je v bližini demonstriralo proti rasizmu 2000 Izraelcev. Kahane priznava, da je njegov cilj izselitev iz Izraela in okupiranega ozemlja vseh Arabcev, ako potrebno tudi s silo. Prepovedano gibanje »Solidarnost« še vedno živi na Poljskem, čeprav v ilegali VARŠAVA, Polj. — Te dni proslavljajo na Poljskem četrto obletnico izgredov, ki so vodile do ustanovitve gibanja Solidarnosti. Kljub temu, da so oblasti gibanje prepovedale decembra 1981, živi v ilegali in so njegovi člani dobro povezani med seboj. Olimpijske vesti LOS ANGELES, Kalif. — Preteklo nedeljo zvečer so se končale letošnje olimpijske igre. Naslednje poletne igre' bodo 1. 1988 v Seoulu, Južna Koreja. Letošnje igre ocenju-. jo za uspešne kljub bojkotu Sovjetske zveze in večine drugih komunističnih držav. Udeležilo se je iger kljub temu 140 držav oziroma ekip, torej največ doslej. Čeprav na letošnjih igrah ni bilo veliko svetovnih rekord, so veliko napredovale predvsem ženske tekmovalke, ki so prvič nastopale v raznih panogah, npr. v maratonskem teku, in se zelo dobro izkazale. Največ kolajn je šlo ameriški ekipi, ki jih je dobila kar 174, od teh 83 zlatih, 61 srebrnih in 30 bronastih. Drugi so bili zahodno-nemški športniki (39 kolajn), tretji Romunci (53), četrti Kanadčani (44), peti Angleži (37), šele šesti pa Kitajci in več drugih ekip (32). Ekipa iz SFRJ se je dobro izkazala, ker so njeni člani dosegli 18 kolajn, od teh 7 zlatih, 4 srebrne in 7 bronastih. Največ uspeha so imeli v boksu, veslanju in v rokoborbi. V rokometu sta zlato kolajno dobili moška in ženska ekipa iz SFRJ. Film o Vetrinjski tragediji— To soboto ob pol osmih bodo v Baragovem domu predvajali film o angleškem nasilnem vračanju domobrancev in četnikov koncem maja 1945 iz Avstrije v Jugoslavijo. Isti film je bil v začetku tega leta predvajan na angleški BBC televizijski oddaji. Videli in slišali boste pričevanja angleških oficirjev, ki so po višji zapovedi morali vračanje izvrševati. Vsi vabljeni, vstop prost. V tiskovni sklad— Steffie in Frank Zamlen sta darovala $10 v tiskovni sklad našega lista. Hvala lepa! Novi grobovi Agnes H. Pirnat V soboto, 11. avgusta, je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrla 68 let stara Agnes H. Pirnat, vdova po pok. Charlesu J., mati Ronalda C. (pok.), Paula C., Mrs. Robert (Bernadine) Mihalek in Charlesa A., 10-krat stara mati, sestra Anthonya Zaller, Josephine Grdina, Edwarda Zaller, Mrs. Stanley (Julia) Maizel, Cyrila Zalar ter že pok. Pauline Belgan, Josepha, Johna, Franka in Daniela, zaposlena nekaj let pri Erieside Services, Inc., članica društva sv. Helene št. 193 KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Viljema dopoldne ob 10.30, od tam na pokopališče Vernih duš. Anton Ljubi V Euclid General bolnišnici je po kratki bolezni umrl 79 let stari Anton Ljubi z 1238 Easton Road, East Orwell, O., rojen v Sloveniji, od koder je prišel v Cleveland okrog 1. 1920, vdovec po Jane, roj. Nose, oče Anthonya ter že pok. Freda in Betty Shure, brat Josephine Foye (Macedonia, O.), Franka in Edwarda, zaposlen pri Cleveland Pneumatic Co. več kot 30 let, vse do svoje upokojitve 1. 1970. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti včeraj, v ponedeljek, dopoldne na pokopališče Whitehaven. Justina Klančar V sredo, 8. avgusta, je v Cincinnatiju, Ohio umrla 74 let stara Justina Klančar, vdova po Antonu Klančarju in Mattu Škofu, mati Anthonya F. in . Lillian (pok.), sestra Franka Vidmarja, stara mati in prastara mati. Pokojna je živela mnoga leta na E. 67. cesti. Pogreb je bil iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. v ponedeljek, 13. avgusta, v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo. Zabavni večer— Balincarski krožek Slovenske pristave priredi zabavni večer za člane in prijatelje v soboto, 18. avgusta, seveda na Slovenski pristavi. Na razpolago bo dobra večerja in stejki. Pričetek bo ob 6. uri zvečer. Vabljeni ste vsi! KSKJ Dan dobro obiskan— Vsakoletni KSKJ Dan, ki so preteklo nedeljo priredila ohij-ska KSKJ društva na farmi sv. Jožefa, je bil dobro obiskan. Slovenski dom v Collinwoodu praznuje 65-letnico— V dneh 24., 25. in 26. avgusta praznuje Slovenski dom v Collinwoodu svojo 65-letnico. Prihodnji petek bo izšla posebna priloga, ki jo bodo prejeli vsi naši naročniki, v katerem bo opisana zgodovina tega dejansko najstarejšega Slovenskega doma v Clevelandu. Vabljeni ste, da se udeležite slovesnosti, ki jih orgazi-rajo direktorji tega Doma. Festival slovenske folklore— V dneh 25. in 26. avgusta se vrši Tretji festival slovenske folklore v Ameriki, ki ga prireja Slovenski folklorni inštitut. Festival bo letos na letovišču Ameriške Dobrodelne Zveze (ADZ-AMLA) na Kniffen Rd. v Leroy Townshipu. Na dvodnevnih folklornih nastopih od 1. ure dalje oba dni sodelujejo folklorne, pevske in glasbene skupine iz ZDA in Kanade. Vstopnice za festival se dobijo v predprodaji pri Tony’s Polka Village (481-7512) in pri Tivolf Enterprises (431-52%). John Augustine V soboto, 10. avgusta, je v Huron Rd. bolnišnici po dolgi bolezni umrl 70 let stari John Augustine s 19550 Meredith Ave. v Euclidu, rojen v Elyju, Minn, od koder je prišel v Cleveland 1. 1920, mož Ann, roj. Aucin, oče Arlene Boyle, Johna, Jamesa in Anite, sin Johna (pok.) in Mary, roj. Ro-ber, Augustin, 2-krat stari oče, brat Mary Jenko in Mildred Sanders, veteran druge svetovne vojne, zaposlen kot gasilec v mestu Clevelandu 29 let, vse do svoje upokojitve. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Križa in od tam na pokopališče Vernih duš. VREME Pretežno sončno danes z možnostjo dežja v popoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 82° F. Deloma sončno jutri, zopet z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 84° F. V četrtek spremenljivo oblačno, vroče in soparno. Najvišja temperatura okoli 87° F. V petek pa pretežno sončno in vroče, z najvišjo temperaturo okoli 88° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 --------------------83-------------------------- AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks' in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: 1 $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $1 5.00 for 3 months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, _____6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103_ No. 61 Tuesday, August 14, 1984 Olimpijske igre Stari Grki so sodobnemu svetu v marsikaterem oziru vzorniki in vodniki. Njihova duhovna in telesna kultura tudi današnji dan sveti kot simbol in potrdilo človekove veličine in njegovega življenja kot najvišje vrednote. Pravim: tudi današnji dan, ko se po svetu širi nova učenost, da posameznik ni nič, vse pa družba; da je človek le toliko vreden, kolikor koristi družbi, da osebna vrednost sama zase sploh ni vrednota, če in dokler ne služi skupnosti. Med starimi Grki so se iz spoštovanja in cenitve osebnosti rodili veliki možje na vseh poljih umetnosti in znanosti, katere je v poznejših stoletjih komaj kdo prekosil. Kar pomeni svetu Sokrat, Plato ali Aristotel, da omenim samo te, ne pomeni nihče drugi. Pa niso grški modrijani urili samo duha, ampak tudi skrbeli za zdravje in lepoto telesa. V ta namen so uvedli slavne olimpijske igre, v katerih so ljudje vseh kategorij med seboj tekmovali, da bi se v pripravah za | tekme urili in s tem utrjevali in razvijali fizično moč in sposobnost. Pri Grkih je bilo vse zgrajeno na osebnem kriteriju, ne na pripadnosti temu ali onemu klubu, ali gotovi pokrajini ali celo na merkantilizmu in komercializmu. Okrog zadnje menjave stoletja se je stara grška ideja o vrednosti telesnega treniranja za tekmovanje oživila na mednarodni ravnini s tem, da so se po mednarodnem sporazumu uvedle svetovne tekme v telesni zmogljivosti na najrazličnejših poljih životnih funkcij v obliki in smislu grških olimpijskih iger. Olimpiada v Los Angelesu je triindvajseto nadaljevanje modernih olimpijskih iger v razdobju štirih let. Zimski del je bil odigran pred pol letom v Sarajevu. Današnje olimpijske igre sličijo nekdanjim grškim po imenu in vežbanju ter utrjevanju telesnih sposobnosti za premagovanje velikih ovir, prav malo ali nič pa po notranji ali osebni vrednosti fizičnega napora, ki je pogojen iz netelesnih prvin volje in žrtve. Dandanes zmagovalec pravzaprav ni neka os^ba, marveč njegova narodna in državna pripadnost, medalje se štejejo po merilu držav, priznanje gre v opisovanju in poročanju obveščevalnih ustanov na račun in kredit države, ki more producirati take športnike. Doma pa gre v prid športne organizacije ali podjetja, čigar večidel profesionalni igralec si je pridobil mednarodno odličje. Ko človek o tem spakedranem stanju olimpijskih iger temeljiteje razmišlja, se mu mora porajati sklep, da so se te igre v našem času spremenile iz pristnega in pravega športa v anomalijo businessa in podčrtanega nacionalizma. Tak ugleden list s svetovno reputacijo kot je The New York Times, \e na primer med olimpiado v Los Angelesu na naslovni strani pod mastnim naslovom, tako-Le začel poročilo o plavalnih tekmah: »The United States swimming success in the Games of the XXIII Olympiad continued tonight... (July 30).« Se sliši, kot da bi bil plavač The United States. Sodobna svetovna olimpiada šepa po mojih mislih zlasti v dveh točkah: 1) udeležbo na tekmah so v glavnem prevzeli profesionalni športniki, ki jim je šport dobro, navadno lukrativno plačan življenjski poklic in se jih je zato prijelo ime »atleti«, ki se pri poročanju zelo pogosto, skoraj redno, uporablja. To pa ni isto, kar razumemo pod besedo šport in športnik. Spominjam se iz domače prošlosti, kako smo občudovali in slavili slovenske športnike, ki so na svetovnih tekmah priborili zlate medalje, pa njih poklic ni bil šport. Ime Iva Ker-(Dalje na str. 4) Po treh letih in malce čez... iv. NEW YORK, N.Y. - Ob sklepu tretjega dela svojega zopetnega podajanja* življenja iz njujorške slovenske srenje in njene fare sv. Cirila na Osmi sem prišel do našega gordijskega vozla: starosti in mladosti. Vprašanje starosti bom za danes skušal za enkrat.kar odložiti. Samo to bom poudaril, da že precej let v naši skupnosti, kar je še ljudi s slovensko narodno zavestjo, imamo več primerov pogrebov kot pa slučajev krsta. In kam nas takšno stanje goni in kaj nam pripoveduje ter napoveduje?! Če bi samo ob tej pomisli obtičal, bi moral že kar napraviti križ čez vso našo skupnost: srenjo in faro. Pa vem, da naši starejši se ne ukloniju nobenemu zlahka in brez odpornosti. Pripadniki žilavega rodu so in smo. Po drugi strani pa je tu tudi drugo življenjsko dejstvo, da kakor je naša narodna skupnost maloštevilna, ima še kar precej mladih do starosti 25 let > in nekaj čez, z nekaj dobrih mladih družinskih očetov in mater. Devetkrat na leto skorajda vsi pridejo skupaj k Sv. Cirilu ob prilikah prosvetnih Karmeličanke v Mengšu FOWLER, Kans. - Precej časa je že poteklo, odkar sem poslal zadnje poročilo o zadevni Karmeličanskega samostana v Sori. Danes sem dobil pismo od sester, v katerem mi sporočajo težave, ki jih mi ne razumemo. Čeprav je bilo glavno gradbeno dovoljenje dano že pred enim letom, so nato morale v posebnih prošnjah prositi za vodo, elektriko, plin, celo za TV za hišnega kaplana itd. Vse to je seveda vzelo mesece, ker na uradih se jim nič ne mudi. Sedaj že imajo vsa ta dovoljenja in morajo čakati samo še na eno stvar: »če ima kdo kaj proti, da zidamo«. Ta doba, ki po zakonu traja okoli tri tedne, je prejšnji teden potekla. Tako imajo sedaj, ko to pi- • šem, tudi to dovoljenje v rokah. »Ko dobite to pismo, trdno upam, da bo tudi to urejeno,« tako sestra piše. In nadaljuje: »Takoj, ko bomo zasadili prvo lopato, Vam bom pisala in priložila sliko.« No, upajmo in prosimo Boga, da bo res tako! Od zadnjega poročila so tile darovali za Karmeličanski samostan: Po $100 - N.N., N.N., N.N. in N.N. (vsi v Kansasu); Don Leis, Fowler, Kans.; Jacob Beznik, Milwaukee, Wis. $50 - N.N,, Richmond Hts., Ohio. Vsem darovalcem prav prisrčna hvala. Darove lahko tudi v bodoče pošljete na moj naslov: Rev. John Lavrih, P. O. Box 38, Fowler, Kansas 67844 nedelj. To je Svetla plat tega srečavanja. Ob srečanju s to našo mladežjo pa hkrati spoznavaš, koliko in kateri naši mladi starši sami dajejo doma svojim otrokom nekaj več narodni zavesti, ko jih po slovensko nagovarjaš in skušaš z njimi nekak otroški pogovor. Seveda z nekaterimi pa kaj resnejšega, saj obiskujejo že višjo šolo in mnogi gredo že po naše - na univerze. Slaba stran vsega tega pa je: srečujemo se, smo veseli in celo včasih kar navdušeni, a se razidimo tako hitro kot smo se skupaj zbrali in se spet ne vidimo že cel mesec dni. Z nekaterimi pa še dlje, če naslednji mesec ne pridejo k slovenskemu sv. Cirilu na Osmo. Za enkrat je tako, da med našimi mladimi ni nobenega takega, za katerega bi lahko rekli, da je sposoben organizator. V tem jih še nismo nič vadili. V New York Times-u so te dni razpravljali, da se da sposobnost voditeljstva priučiti. Tako je z vsako stvarjo. In za vsako stvar tudi najdemo primere daru prirejenosti. Samo malo poglejmo v nedavno preteklost naše njujorške narodne skupnosti, ko smo imeli eno generacijo mladih, ki so danes mladi slovenski starši, čeprav ne vsi več v naši srenji, pa najdemo primer Jakija Okorna. Kdo ga je učil voditeljstva? Nihče! Predanost za idej8, ki jo je takrat nosil v sebi, ga je gnala v organiziranje mladine, in nam je na Njujorškem poveza) mlade v SAVO. Sam je bil gibalo vsega. Kot idealist je najel lokal v Ridgewoodu in večinoma iz svojega žepa plačeval najemnino zanj. Tedaj bi rad poročil slovensko dekle, pa vsi so ga gledali kot Don Kihota, druga dekle je znala oceniti njega vrednoto, in nam ga je odpeljala. Jaki je odšel, SAVA je splahnela, pa ne samo na Njujorškem, ampak na vsem Ameriškem. Za nekakšno 25-letnico je naš Ludvik Burgar z nekaterimi iz Chicaga in Clevelanda poskušal zbrati nekdanje Savane, pa ni prišlo do tega. In prav bi bilo, če bi skup prišli, obudili spomine na tista leta. In še lepše bi potem bilo, če bi iz tega srečanja spet prišla življenjska voda v pošušeno strugo nekdanje SAVE, in da bi ta voda poživela mladi rod nekdanjih Sava-nov. Mi, v New Yorku, bi imeli narodno korist. Tega bi bile, deležne tudi druge slovenske skupnosti,, ia prav tako tudi -morda slovenski list Ameriška Domovina, če bi nova, mlada SAVA vzgojila mladi rod, ki bi vzljubil slovensko materino besedo v tolikšni meri, da bi jo lahko bral, pisal in govoril. Ker le tako potem tudi vaše usrkavaš duhovni sok te nam tajco svete - BESEDE. Iz svetega pismo vemo, da ob začetku je bila samo BESEDA, in da je iz nje pozneje vse nastalo. To modrost pa lahko tudi preobrnemo in lahko tudi 14 * 4 I I I *‘14 *4 44 4t«'4 4 *4 4 *»4.VV«A rt'| V*444 * 4 *4 444 rečemo: Brez slovenske besede ne bo več fare sv. Cirila na Osmi in ne slovenske srenje na Njujorškem, in ne drugih po Ameriškem. Takrat tudi ne bo več Ameriške Domovine, in seveda tudi ne.... Toneta Osovnika. Baragova dneva v Chicagu CLEVELAND, O. - Škofa F. Barago poznamo vsi Slovenci, ki smo razkropljeni po celi zemeljski obli. Bil je slovenski misijonar, ki je zapustil domovino in šel kot Kristusov apostol v Ameriko k Indijancem oznanjat sv. evangelij. Ko je živel med Indijanci, jih je vzljubil, bil jim vedno v pomoč. Zato so ga ubogi Indijanci vzljubili in ga visoko cenili. tako je bila misijonarju Barag> dano. da je mogel Indijance pridobivati za našo katoljško vero. Ko so se prvi Slovenci naselili v Ameriko, so morali težko delati, da so si preživljali-prvo pomoč in tolažbo jim je bila naša katoliška Cerkev. Bridgevillu, Pa. - na primer — se je že po letu 1900 naselil0 več Slovencev, ki so bili zaposleni večinoma v rudnikih. 1° prišel je tja tudi duhovnik J°ze Zalokar iz Michigana, iz ja, kjer je nekoč misijonaril F. Baraga. Rev. Zalokar je v Bridgevillu sezidal farno cerkev sv. Barbare in zasilno p°' slopje za šolo. Tako smo lahko mi Slovenci ponosni na naše slovenske misijonarje, 1 so za nas vse potrebno stori i, da lahko v naši novi, svobodni domovini živimo kot pravl katoličani. Osebno se vsako leto udele žujem Baragovih dni, ne gle na to, kje se vršijo. Letos Ji bomo praznovali 1. in 2- se*^ tembra v Chicagu. Kakor vsa ko leto, se bo tudi letos darovala slovesna sv. maša z škofi in duhovniki. Nam o vencem bo v velik ponos, bo med nami škof dr. Jenko iz Slovenije, ter tud' . Drago Klemenčič, ure . Družine, ki škofa spremd ' Škofa Jenka poznam še 'z • da, ko sem tam hodil v razred osnovne šole. Zanimivo je, da je ,et°* L šla poštna dopisnica Friderika Barage. D°P‘s”lC. jjj lahko še dobi na vseh lokat ^ poštnih uradih, seveda a^ že razprodana. Da je dopisnica, gre glavna sen. Franku Lauschetu izšla ta zaslug Za t0 njegovo dobro delo mu ■ vedno hvaležni. (Zanimi^ tudi, da iščejo pohvalo za pisnico druge osebe, °P- ^ Vsi slovenski katolik01 ^ lamo po svojih močeh naBafa. da bi imeli našega škofa ^ go čimpreje na oltarju-bi stali ob strani, Če so -možnosti dane, da la tej zadevi sodelujemo - ^ ^ Imel sem priliko, ko J ^ Baragov dan v Lemom sem govoril z indijanskm^ hovnikom p. John. S- a, om. Med drugim sem ga šal, če on misli, da b # Baraga zares kdaj pro® . z re-svetnika. Odgovoril mi J (dalje *»'414* | V***'* 1** na str. «**» 4) . I1' Dr. V. J. Bratina: Adam, kje si? - Eva, kje si? II. (Konec) Težave kreacionisiov. Kdor zavrže teorijo evolucije, kot to Priporoča L.P., ne greši proti znanosti, le logično se znajde Časovno v dobi pred Darwi-nom. in problema ni rešil. Rastline, živali, človek, kako je vse to nastalo? »Enostavno«, bo rekel krea-eionist, »odgovor je v Bibliji, ^am beri grešna duša, kaj piše "lojzes v svoji prvi knjigi, Berešit! To beri in ne izprašuj naprej!« To niso šale! Takole piše L.P.; »Veren kristjan naj-de odgovor o izvoru človeške-8a bitja iz božjega razodetja, napisanega v Bibliji za vse Iju-d'in za vse čase.« Pa bo »nevernik« izpraševal ^je: »kaj pa zvezde, Sonce, Una> odkod vse to, po kak-ath ‘zakonih’ se vse to premi-a P° vsemirju?« Zopet: »odgovor je v Bibliji«, smo še ved-Pri Mojzesovi knjigi. »Za-aJ pa Luna ne pade na Zem-J°?« »Božja volja se godi!« ® ne pelje nikamor, potem a ko vse knjige, razen strogo boških, zažgemo. Meliki ruski dramatik A. Če-_0v ie spisal tudi krajši poto-n!s- >>Iz Sibiri«. Pisatelj zače-Ja s tema dvema stavkoma: ,^tČego u vas v Sibiri tak ho- 0 no’<< (izprašuje pisatelj, P' Pis.). »Bogu tak ugodno! večaet voznicah (voznik, P- Pis.). Enostaven odgovor, ^°80Če celo resnica, filozof- °« teološko; za znanstveni svet .. Popolnoma nesprejeml-'V0‘. najdem podatka, toda CoS',m. da je bil veliki fran- 1 j matematik in astronom • E. Lagrange, ki je dal na e razlage klasičen odgovor JJnstvenika. Njegovo veliko 0 je: »Mčcanique analyti- ie h L’ ,788’ E00« XVI ^ knj>gi pripomnil, da nikjer ”ajde Boga omenjenega, da omenja Boga v delih. stl^i je bila pred par ga, P oavada, da so v knji-’k'50 sicer obravnavale fi-r °’ d°dali na koncu (»meta-w*«) 5e poglavja o duho- slav^i lVetu‘ Tako ima npr-j. hrvaški matematik in v Sv !n jezuit Rudjer Boškovič So .0jl knjigi: »Theoria Philo-I7^,ae Naturalis«, Benetke Beo ’ ^odatek: »Dc anima et v9 /1' ^imogrede, Boškoviče-faw, P^a je izšla v zdo lepem dom e s hrvaškim prevoje £..v Zagrebu 1974. Naklada dobit® ma^na 'n j° j® težko bran-'' pa sdno zanimivo pros/6’ Posebno »Dodatek o ‘n času<<’ kjer j* yn0st Predhodnik relati- fte teorije. Kot znano je na Hrvaškem znanstveni inštitut, ki nosi njegovo ime. Pa vrnimo se k Lagrangu in k francoskemu cesarju. Odgovor, ki ga je dal Lagrange glede Boga v izkustvenih znanostih, je bil nekako: »Je n’avais pa besoin de cette hypothese!« Mogoče je zgodba celo izmišljena, kdo ve, zadene pa bistvo zelo točno. Zdi se torej, da ne bo povsem točno, ko piše L.P.: »Zato živi znanost v neprijetni dilemi, ko ni mogoče veljavno dokazati naravnega razvoja človeka po nauku evolucije, in ne zanesljivo zavreči razodete resnice po nauku kreacije, da je človeka posebej ustvaril sam Stvarnik.« Bere se prav strašno! Izkustvena znanost - veljavno dokazati - razodete resnice -Stvarnik - vse v enem s^ivku! Kakšna zmešnjava pojmov! Nauk kreacionistov ni povsem enoten, je veliko različnih odtenkov in verzij, po srbsko bi se reklo: »Svak po svoje Boga moli!« Na splošno kreacionisti negirajo evolucijo, dvomijo o vdiki starosti vsemirja, nekako šest tisoč let mu pripisujejo in pri tem kličejo izkustvene znanosti za pričo, nekateri zopet razlagajo šest dni stvarjenja kot pravih šest dni, skoro v današnjem smislu itd. Bi mirno rekli, da so njih razlage v diametralnem nasprotju celo s tem, kar so resni razlagalci Biblije učili že mnoga desetletja. Kreacionisti s svojimi razlagami ne dvigajo ugleda bibličnih tekstov, ampak jih močno smešijo, ker je splošno znano, da so nauki kreacionistov polni prav grobih napak. The American Physical Society je pred nekako dvema letoma na pritisk šol razpravljala o tem in je zavzela do kreacionistov in njihovih dvomljivih dokazov najbolj ostro odklonilno stališče, kar ga je sploh mogoče zavzeti. Znanost in vera. Izkustvena znanost in vera delujeta na popolnoma različnih področjih, rekli bi, mislim, da je točno, da se nikjer ne srečata. Izkustvena znanost, verjetno znanost splošno, ne more biti verna, pa tudj ne more biti brezverna, je popolnoma nevtralna v tem oziru. Duhovni, nematerialni svet za izkustveno znanost enostavno ne eksistira, vsaj zdi se tako danes. Verska ideologija in metoda nimata prostora v izkustveni znanosti, in obratno. Zato ne more biti med izkustveno znanostjo m vero ne soglasja, ne nasprot-stva. Grdina Pogrebna Zavoda ^1-6300 17010 Lake Shore Blvd. *31-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina s S Pohištvom ^J-1235 15301 Waterloo Rd. Verni radi navajajo še en razlog. Trdijo, da med pravo znanostjo in vero ne more biti nasprotstva, ker imata obe isti izvor, to je Bog. Ta razlog je seveda filozofsko-teološki in prestopa meje izkustvene znanosti. Zdi se, da ne najde pravega odmeva med znanstveniki. Tudi postulira »soglasje« in to še daleč ni tako samo ob sebi evidentno. Znanstveniki kot ljudje morejo seveda biti verni, ali neverni, ali agnostiki, ali judje, kristjani, budisti, mohame-danci, torej lahko zagovarjajo ideologije, ki so si diametralno nasprotne. Toda kot znanstveniki govore en in isti jezik, to je jezik izkustvenih znanosti. Ni razlike med zahodno in vzhodno znanostjo, čeprav so včasih trdili, da je orientalska miselnost drugačna od zahodne. Ne v znanosti! Zaključek. Izkustvena znanost je univerzalna in mi celo mislimo, da vse Vsemirje, do kamor sežejo naši instrumenti, govori isti jezik kot mi. Vsi eksperimenti in opazovanja nakazujejo, da so fizikalni »zakoni« univerzalno »veljavni«, in, da je vse vsemirje iz iste materije. To so naravnost fantastične trditve, ki vlivajo neverjetno samozavest moderni znanosti in njenim metodam. Mi danes mislimo, da se je iz nežive snovi razvila živa snov, na vsak način, »it is not unreasonable to assume«, da je to sprejemljiva razlaga, ker npr. med drugim sklepamo, da je bila v preteklosti temperatura vsemirja neprijetno visoka za živo stvar, kot jo poznamo danes. Biologi tudi mislijo, da ni ostre meje med rastlinskim in živalskim svetom, da se prelivata eden v drugega. Znanstveniki, arheologi, antropologi tudi mislijo, da se je človek - logično njegovo telo, smo na področju znanosti - razvil v dolgih geoloških dobah v sedanjo obliko. Zdi se, ta so te ugotovitve najboljša in najhblj logična razlaga - razlaga, ne neovrgljiva resnica - opazovanj materialnega sveta v preteklosti do danes. Ni jasno, zakaj L.P. misli, naj bi ta logična razlaga postala monopol »vesoljnega brezboštva« in zakaj naj bi se »verni Slovenci« navduševali na okopih za več kot dvomljive ideje, skregane z opazovanji in logiko. Tako se zdi nemara bolj pametno, naj bi Slovenci, .verni in neverni, mesto na okope branit reakcionarne kreacioni-ste, pohiteli, če so mlajši v šole in na univerze, če pa so starejši, ' v knjižnice in začeli oz. nadaljevali z resnim študijem. Dr. V.J. Bratina P.S.: Krpan...reče: »Veste kaj? Bog var obvaruj! Pa nikar kaj ne zamerite!« (Fran Levstik: Martin Krpan) Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. - Človek obrača, Bog pa obme. In tako se je zgodilo. Z drugimi sem se veselil Misijonskega piknika, pa se se znašel - nič hudega sluteč - za stenami bolnice za 20 dni. Bog je tako obrnil. Minili so lepi julijski dnevi, minil je med tem tudi naš misijonski piknik. V odsotnosti ne vem pisati o uspehu tega, le to, kar so povedali drugi, zlasti predsednica Mici Coffelt: Najprej je bila velika skrb, če bo dobro vreme. Vreme se je izkazalo odlično. Obisk, kakor še nikoli. Posebnost je bila sv. maša pri kapeli sv. Cirila in Metoda. K čudovito lepo okrašenemu oltarju - z nešteto rdečih nageljnov in drugih rož - je pristopil k daritvi sv. maše ljubljanski provincial frančiškanov, rev. p. Miha Vovk. Med mašo je imel dnevu primerno pridigo, tako, da so navzoči rekli, da bi ga kar še poslušali. Berila je bral mlad frančiškanski semeni-ščnik g. Miran iz Maribora v lepi, izvirni slovenščini. Praznovanju primerno petje med mašo pa je vodila Mara Kol-manova. Mici pove, da je kuhinja s svojim osebjem in mladimi močmi lepo postregla, tako tudi mladi dobrovoljni fantje s pijačo pri bari. Žene so z domačim pecivom lepo založile paviljon, za kar vsem najlepša hvala! Prav tako gre zahvala vsem darovalcem lepih in — nekaterih - celo dragocenih daril, ročnih del. Odbor se lepo zahvaljuje še posebej Slovenski radijski uri za številna brezplačna vabila, kakor tudi Ameriški Domovini za tozadevni lep dopis in vabilo. Hvala pa še posebej vam vsem' ki prihajate ^ obiskujete naše > misijonske piknike vsako leto z zavesijo pomagati drugim, da najdejo pot in pridejo v Očetovo hišo. Bog Vam bo povrnil! Triglavski piknik. Ne smemo pozabiti vas povabiti na • naš zadnji piknik te vrste že to nedeljo, 19. avgusta, v našem Parku. Prireditev se bo začela ob 11. uri dop. s sv. mašo, sledilo bo kosilo in potem bo veselica - kakor je že stara navada oz. tradicija. Vaš obisk in nasmejan obraz bosta naredila dan lep in prijeten, domač in vesel. Več govoriti o tem bi bilo odveč, saj vsi vemo, da prijetne družbe nujno potrebujemo. Dobro in veselo srce ima Bog rad in tudi • ljudje. Torej se vidimo to nedeljo, 19. avgusta, v lepem slovenskem Triglav parku! Pozni smo, da pozdravimo na tem mestu naše goste iz Slovenije! Najprej frančiškanskega provinciala iz Ljubljane, rev. p. Mihaela Vovka, ki je bil med nami pri Sv. Janezu in maševal na misijonskem pikniku. Še ga želimo srečati! Prav tako lepo pozdravljamo mladega semeniščnika-frančiška-na Mirana Plohl iz Maribora, ki je gost pri fari sv. Janeza. Želimo pozdraviti tudi sestro prijatelja Ivana Jakoša in žene Vide, gospo Francko Dimnik. Vsem želimo iz tega mesta prijetno bivanje med nami, med Slovenci in prijatelji tukaj! Od drugod. V argentinski škofiji San Miguel, v provinci Buenos Aires, je bil po smrti škofa izvoljen za kapitularne-ga vikarja - slovenski duhovnik dr. Mirko Gogala. Služba kapitularnega vikarja vsebuje vse pravice in dolžnosti vodstva škofije, dokler papež ne imenuje novega škofa. Torej velika odgovornost in izredno zaupanje izbrani osebi. Dr. Gogala je profesor cerkvenega prava, doma pa je iz Mojstrane na Gorenjskem. Iz avstralskih Misli, ki jih urejajo slovenski frančiškani, posnemamo: »Dr. Edi Gobec, univerzitetni profesor antropologije, je ustanovitelj in vodja Slovenskega Ameriškega Inštituta...ter smo o njem že večkrat pisali. Njegovo zadnje večje delo v angleščini -Slovenian Heritage I - je na razpolago tudi pri MISLIH. Dr. Gobec zdaj že (pripravlja /citat je nejasen in nepopoln, op. ur. AD/ svojo petnajsto knjigo v angleščini. Naslov: Slovenian American Success Stories. Govorila bo o nekaterih blestečih slovenskih podvigih v Ameriki. Zbral pa je tudi že nad tisoč slik in gradiva za naslednje večje delo: Slovenian American Pictorial History. V tej knjigi bodo prišli na svoj račun vsi sloji slovenskih priseljencev v ZDA, od rudarjev in kmetov pa do admiralov in vesoljnih strokovnjakov. Za neutrudno delo in zbiranje dr. Gobec - po stari slo-venskigiavadi - ne dobi mnogo spodbude, ampak celo polena pod noge. Taka je usoda vseh, ki nesebično delajo za narodno skupnost. Če kdo, potem ga razume urednik MISLI, saj sam dostikrat doživlja isto. Dr. Gobec zasluži občudovanje in razumevanje, pa tudi iskrene čestitke k monumentalnemu življenjskemu delu.« (Dalje na str. 4) T.K. General Contractors, Inc. Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways'«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali posjovnfh stavbah. Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe. - Vprašajte za brezplačen predračun! - - 831-6430 - Eiffli ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje^ Ko smo ogledovali, smo videli na eni strani nepopisno lepoto, na drugi kupe nesnage. Gospa Temple je slikala lepoto in se umevno odvračala od nesnage. Preveliko zanimanje za grdo stran revščine bi ji lahko povzročilo sitnosti; ko se je pokazalo prvi dan v Agri. Bilo je poldne. Vračali smo se z lagune pred mavzolejem po ulici majhnih trgovin proti hotelu. Iz prodajalnice pred namio sta prišla dva mlada moža, noseča na žakljevini starčka, očividno v zadnjih vzdihljajih. Položila £ta ga ne posebno skrbno na cesto ob trotoarju; starčkova glava je slišno padla ne cement. Obstali smo pod pripekajočim soncem in strmeli. Moža sta se vrnila v prodajalno, starček pa je vdan v svojo usodo brez glasu ali tožbe pričakoval konca. Gospa Temple je priskočila, da bi mu pomagala. Pripognila se je k njemu. Vodnik jo je prijel za roko, da jo odstrani: »Ne smete se ga dotakniti,« je zapovedal in jo odvedel nazaj k nam. Pojasnjeval je, da pozna ljudi v prodajalni: Sinova sta očeta prinesla na cesto, da bi umrl tam. Če bi umrl v hiši, bi ga morala sežgati na svoje stroške, za mrliča na ulici pa je odgovorna občinska uprava, da ga sežge po obredu. Če bi se ga gospa Temple dotaknila in bi izdihnil v njenih rokah, je zatrjeval vodnik, bi odgovornost za sežig padla nanjo. Zapustili smo mesto in gledali nazaj. Mimoidoči niso umirajočega niti pogledali. V poglavjih o južni Aziji, kjer sem živel štiri leta (1955-1958), se bom povrnil k doživljajem v Indiji. S prvega kratkega obiska sem odnesel več trpkih kot prijetnih vtisov in že po nekaj dneh v Delhiju in Agri, kjer je bila postrežba v hotelih sicer dobra in so nas domačini prijazno sprejemali ter bili na uslugo, se nam je mudilo nazaj v Bombay, da bi bili spet čimprej na ladji. Pozabil sem, koliko dni smo se vozili na Indijskem oceanu do Adena na južnem robu Arabije; mislim, da je bilo manj 4cot teden. Prvi razred 40.000-tonske luksuzne ladje »Straithaird«, ponos angleške trgovske mornarice za orient, so skoro do zadnje kabine zasedli Avstralci in Angleži. Olimpijske igre (nadaljevanje z 2. str.) mavnerja je bilo vsem na jeziku, ko se je vrnil z zlatim od-ličjem, pa je bil po poklicu javni uradnik, treniral je pri Orlu; ali pa ime Leona Štuklja, po poklicu sodnika, ki je zmagal z zlato, treniral pa pri Sokolu. To so bili resnični športniki po starogrškem vzorcu, kakršnih je danes 1 v mednarodnih igrah zelo malo; 2) olimpiada našega časa, ki postaja z odločilnim sodelovanjem televizije svetoven business, se postopoma spre-mirtja v orodje sovražne mednarodne politike, ki si jo izposoja za medsebojna politična obračunavanja. Oboje: komercializacija olimpijske ideje in njeno politično izrabljanje lahko postaneta smrtno nevarni komponenti njenega bodočega razvoja in njenega obstoja, (zgleda, da se vodilne osebnosti olimpiade teh dveh pretečih nevarnosti zavedajo in iščejo izhoda iz nastajajoče situacije, če bodo primerno rešitev našle, je drugo vprašanje. Kar zadeve specifične olimpijske.igre v Los Angelesu, ■bi jaz izrazil svojo osebno oceno ptvoritvenih ceremonij nekako tako: mnogo preveč je bilo, in mnogo preglasno se je ob začetnih slovesnostih vsiljevala filmska tehnika Holly-wooda. Nisem je bil dp grla sit samo jaz, ampak je podobno mnenje izpovedal tudi dopisnik lista The N. Y. Times, čigar poročilo je list objavil.pod značilnim naslovom: Hollywood Hoopla. V pristnem ozračju hollywoodsko-ameriškega . umetnostnega okusa in baharije, so postavili* v stadion 10.000 mladih zabavnih ljudi, da so z res vzornim skupinskim premikanjem proizvajali različne figure in oblike, a vsa stvar je bila odločno predolga in jaz sem se pošteno dolgočasil. Menda 800 piskačev obsegajoča godba trobentačev in trombonistov je bila tako pretirano vsiljiva, da je moral -človek odviti televizor ali pa si mašiti ušesa. Igranje Gershwfnove »Rhapsody in Blue« menda na 84 klavirjih je bilo smešno, arogantno in hollywoodsko pretirano. Vse drugo je bilo pripravljeno v primerni obliki in se lepo odvijalo. Prihod atletov v stadion oz. kolisej je bil vzor-ro izpeljan, prav tako prižig olimpijskega plamena in predsednikova otvoritev 23. olimpiade. (Ta zapis je bil pripravljen na tretji dan iger). n f i’ll i I i-l:l I ! !.M iin .11» 11 nil*-. ■ ■ U4* inuiu L. P. Ameriških potnikov razen moje družine ni bilo in tudi ne Indijcev, razen trgovskega atašeja Khosle z družino, ki je bil na poti v Washington. S temi sem se pobliže seznanil po naključju, ker smo bili zadnji vpisani za potovanje na tisti ladji. Vodilni natakar je imel že vse mize v jedilnici prvega razreda določene. Opravičeval se je, da nima pripravne mize za nas petero, in obotavljajoče je vprašal, ali nas sme posaditi k omizju z indijsko družino. Presenečen je bil, ko sem z veseljem privolil. Kot sem pozneje videl, bi Angleži in Avstralci ne privolili sedeti pri isti mizi z Indijci. Gospod Khosla mi je sam med potjo priznal, da so se potniki izogibali njega in družine in da niso na krovu izmenjali besede niti v pozdrav. Kot Indijec bi po običaju pod kolonializmom moral potovati v drugem razredu, na pa v prvem z »belo« gospodo. Prosto občevanje z njim in družino pri kosilih in večerjah Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju (nadaljevanje s 3. str.) (Iz rokopisa sicer ni povsem jasno, ali je zgornji odstavek citat iz Misli ali pa ga je napisal naš dopisnik, vsekakor pa sc mi zdi, da je v samih poročilih Slovenskega Ameriškega Inštituta silno veliko pohval o dr. Gobčevem delu. Dvoma pa m, da zasluži prizadeven in požrtvovalen rojak dr. Gobec že sam življenjepis. Tako bi lahko vsi vedeli o njegovi vsestranski aktivnosti. O, če bi sam kdaj imel toliko časa, da bi takšno delo objavil« saj precej gradiva že imam zbranega. Ako nič drugega, bo to izvirno gradivo vsaj romalo v javne arhive, ker bo dostopno bodočim rodovom raziskovalcev slovenske skupnosti v ZDA. Bo skromen, a trajen spomenik. Ur.) Na koncu - lepa hvala vsem, ki ste se me spomnili v času bivanja in zdravljenja v bolnici; za obiske, kartice in še posebej za molitve za zdravje. Bog naj obilo povrne vsem! Vaš France Rozina * (Tudi pri A.D. želimo jiaše-mu zvestemu dopisniku in prijatelju hitrega okrevanja! Ur.) Baragova dneva v Chicagu (nadaljevanje z 2. str.) snim glasom, da o tem nima nobenega dvoma in da je samo 'vprašanje časa. • Vsi mi Slovenci naj bi posnemali življenje našega škofa Barage. Bil je skromen, ponižen, iskren, prijatelj do vsakega, in vedno je živel Bogu po volji. Mi bi mogli in morali biti bolj povezani drug z drugim. Le tako smemo pričakovati, da bomo dobili svojega svetnika! Nasvidenje na Baragovih dnevih v Chicagu! Jože Vrtačnik je diplomata in soprogo tako navezalo na nas, da sta se po-služila sleherne priložnosti biti v naši družbi. Kot novinec za službo v Ameriki je imel nešteto vprašanj in Nada mu je rade volje pojasnjevala glede iskanja stanovanja in ureditve življenja za družino v Washingto-nu. Mlajši njunih dveh otrok, trileten debelušček je bil tako spačeno krivonog, da je težko sta) na nogah in s težavo stopical. Zdravniki v Kalkuti so izjavili, da bi ga edino kostna operacija na obeh nogah mogla rešiti pohabljenosti. Kho-slova sta se zato odločila izročiti otroka kirurgu takoj-po prihodu v Ameriko. Nada je pregovorila starša, da sta opustila misel na operacijo, in jima je dala preprosta kmečka' navodila, kako s povoji izravnati malčku ude. Za ta navodila in za prijaznosti na potovanju, ko je bil par tako rekoč izločen iz družbena ladji, sta nam Bilača vselej hvaležna. Po treh mesecih je deček korenjaško hodi). Kho-slova sta z drugimi indijskimi diplomati prihajala v goste in prijateljski osebni in pismeni stiki so ostali do današnjega dne. Zanimali so me avstralski potniki na ladji. Ti so bili največ premožni kmetovalci, po obnašanju povsem podobni ameriškim farmarjem s Srednjega Zahoda. Preprosti, ne posebno šolani ljudje, vajeni dela od zore do mraka, kakor pač kmetija zahteva, pošteni in trezni, v politiki konservativni. Čeprav rojeni v Avstraliji so o Angliji še vedno govorili kakor o svojem domu. »Gremo domov na obisk,« so govorili, čeprav je Anglija bila dom njihovih dedov in so si obisk Anglije lahko privoščili samo z varčevanjem in pridnim delom vse življenje. Ladja je pristala za en dan v Adenu. Ne vem, zakaj so tej pusti, tedaj še angleški prosti luki dali tako ime, ki v arabščini pomeni Paradiž. Vse majhno mesto leži na davno ugaslem vulkanu in od vseh strani ga obdaja navpično gričevje z debelimi prelomnicami nekdanje lave. V višinah se vidijo ' ogromne utrdbe iz časa, ko je Aden služil kot važna postojanka za pomorski promet. Ladijski uradnik, ki mi je kraj opisoval, je dejal, da so v Adenu imeli zatočišče že klasični grški in rimski pomorščaki. Kraj slovi po zdravem podnebju, trpi pa kakor vsa Arabija na pomanjkanju vode.' Po treh dneh vročine skozi Rdeče morje smo se izkrcali v Suezu. Namesto potovanja po kanalu smo izbrali pot po suhem do Aleksandrije. Družina in gospa Temple je hotela, da si mimogrede ogledamo Kairo. To je pomenilo potovanje z avtobusom preko puščave do Kaira, od tam pa z-vlakom do luke. V resnici sem si sam želel še enkrat potovati čez puščavo, koder sem nekoč z jecpom v o- * ril skozi peščeni vihar. Poto- vanje to pot ni bila navzlic vročini ni bilo neznosno. V dalji na levi pod golim skalovjem gord, ki segajo navpično proti morju, so še stale barake Akaba, v katerih sem nekoč izbiral rekrute za obveščevalno službo; ob poti proti severu so se kakor pravljični velikani še dvigali proti nebu raznolični stolpi od viharjev izoblikovanih skal. Tudi Kairo, mesto kalifov, je navzlic revoluciji ostalo isto, mogočno in veličastno, siromašno in priskutno obenem. Družino sem peljal gledat piramide in obiskali smo dve slavni mošeji iz marmorja in alabastra. (se nadaljuje) MALI OGLASI^ Apartments fo» Sale 7 units - Reasonable. Owner moving out of? state. High 40's. Call 338-3869. (61-62) NAPRODAJ Dva kanarčka. 5710 Bonna Ave. Pokličite 431-3767. (61-62) FOR RENT 17901 Lake Shore Blvd. 2 bdrm. apt. Call 729-935 • (59-62) Apt. for Rent 4 rooms, carpeted. Addison Rd. No children. No pe,s- 431-5740- (60-63) Room Avails For retired li gentleman. I privileges. 481-336 For Rent om5 - down. Newh- deleted. No Pe,s-rity deposit. Near , Call after 5 p.*- (60-63) FOR RENT Holmes Ave. 5 rms. No children* No. pets down- Call 541-4881 (SS-fr11 FOR RENT • apt- & S,Ters°n back- . living quarters n 'lair Ave. m J*-Call 361-0006.^^ 61) *ric$ Recreation ttached garafle- ted in Eud'd- . 68,500- Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta SLAVJE SREBRNEGA JUBILEJA 25. SLOVENSKI DAN PAPEŽEVA POTA PO TORONTU Papež Janez Pavel II. bo v Torontu od 14. do 16. septembra. Do sedaj je predlagano, da bi njegov dnevni red v teh dneh obsegal sledeče: je resnično lepa poletn« nedeJja 29. julija 1984. Težke “ Je želeti lepšega dne, zlast V. Prosti naravi. Sveži neno jutro, jasnina neba, ze eiUe narave in vse to ožarjene A|.uCmi. vzhajajočega sonca n 1 hi bil možen še lepši zuna J' okvir praznovanja sloven Ke8adne! Slovensko letovišči , Pnčakovalo gostov-svatov iuhl Proslavi slovensk Dol Hitro je mineval do lii' ne’ *C° so 86 hirali prijate 0r8anizatorji, ki se ne vi Uredir^ dan’ Bi,° j® trebi »j. 1 *e zadnje priprave ko .<( 23 tiskano slovenski ‘t^“CC*bno 1 BiB?0Slnini M dnevR. Na sito ura za nedelj kot Z' nia5°- Ljudstvo se j na l"fUa k oltarju duh dr. Ain^ mašnik i® bi so ^ Ambrožič. 2 ^^vali dušni ps ^ M0litev ie ’ leva be!J ence- N« yala ?,eda j« vodila, ,l0vnimka2ala pravo * C** ^očitvam. H*™? združite ltruh°m li °žiim Tel ^rebn^ JC 23 veCn s|dh ”ahrana tudi na 5kih Potih; la^noje m ’n Dan..- s OVensko host L.J v slovensl 1,1 svoji "j*:: %, i ^-uzja, ] hoi Od ž Ja ) t., Euclid, OH i56-H, 431-6062-B. Sf ie Advocate, Robe are. William Lipo J orian, Anthony Gr0' ical, Martin Strauss ^ sar Trustee, Jam ar Trustee, JoPn K'*j iary Liaison, Ri0hfv0y ^ jtings are held ® )n th ay each month S ofv^erans P^paiP m, defend out f for tP :k and disabled,^(tl05« s and orphans, gjjvlti^ •d, aid in youth 30 t i 3te Američani^ 0„ ic Action, andnnDortdn I le veterans an sP0Pcjal ^ I id together for ihT*1