Leto V«, šiev. 94. V CelJUp čefrlek due 23. avgusla 1923. Poštnlna plačana b gotovini, Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Og!asi za mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna števlllca stane 1 Din. Izliaja vsaK torefe, čelrieK In soboio. Uredništvo: Strossmayerjeva u!. Št. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upravništvo: Strossmayerjevau. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Nekaj o deniagogiji. Ako zasleduietno potek politike slovenskih klerikalcev in hrvatskih radi- Čevcev, imamo pred sabo najjasnejgo sliko, kako se zapeljuje narod, ki je v Svoiem srcu dober in vdan državni idejj. Bombastične volilne reklame dr. Korošca o avtononiiji Slovenije, o samo- stojni državi brez davkov, brez orož- nikov, brez vojakov in sol so našemu politično premalo iz.šolanemu kmetu popolnoma zmedle glavo. Verjel je v ta mu obljubljeni parad.ž in odda! svoj gias lažipreroku. Ves narod je pričakoval, da se snide skupšČina in da začne uživati prorokovana mu nebesa. Toda zmotil se je, bil je prevaran od svojih kleri- kalnih voditeljev. Niti ene obljuba niso naši klerikaici izpolnili. Igrali so se in se še igrajo z Ijudsko nevednostjo in potrpežljivostjo. Mesto obljubljenih dobrin se jim je naložilo že težje breme. Moj oče vas je ttpe! z biči, a jaz vas bom tepel s škorpijoni, mesto jajca vam bom kamena dal. Na te bescde se spominjamo, ko zasledujemo klc- rikalno politiko. Korošec je obljubijal avtonomijo Slovencem, v Bsogradu pa bi se ji odrekel, ako bi ga Pašič pii- sčil k vladnim jaslom. Davkov ne bo, se je glasila parola klerikalcev pri vo- litvah, a davki, zlasti zemljiški davek, so se tako povišali, da je vse pre- plašeno, kako se bodo mogli plačevati, Voiaštva ne bo, naši fantje osranejo doma, so klicali volkovi v ovčji obleki, ;iarodna skupščina, katere so se ude- iežili tudi klerikaici pa je udohrila nov vojaški zakon, s katerim je reorgani- zirana naSa izborna vojska. Za na- meček pa so poskrbeli naSi klerikaici ?.e za kuluk, da se vrnejo nekoliko v srednji vek, v katerem so pascvali nad ubogo rajo. Ljudstvo ne samo kmet- sko, ampak tudi precej inteligentov, pa še danes drvi čez drn in strn za njimi, ko si bodo enkrat vsi dobro potolkli kolena in g'ave, bodo morda vendar spregledali, kdo jih je tako vo- cil za nos. Demokratska stranka je ves čas opozarjaia narod na te zle posle- dice in branila pravice ljudstva v Beo- gradu. Zaenkrat ni mogla doseči vsled veükih nasprotstev od vseh strani po- zitivnih vspehov, a trdno smo pre- pričsni, da to še pride. Pri zadnjih občinskih volitvah v Črni gori so Črno- je:orci pomedli z vsemi elementi, ki hočejo samo državo slabiti in so vo- lili demokratske kandidato. Uoamo, da bo Slo v tern znamenju tudi drugod. Mrvati pa so lahko ponosni na velikega, glumača Stipo Radiča, ki je po volitvah lepo sedel na stol v svoji vili, sprejemal kmečke deputacije, ki so mu nosile debele goske in purane v dar ter se norčeval iz priprostega hrvatskega seljaka. Vcs čas jim je obečal človečansko republiko, ščuval proti Beogradu in kraiju, dokler jo ni nazadnje potegnil v inozemstvo, kjer hoče farbati še diplomate drugih na- rociov, ki mu pa ne bodo šli na lim. Mrvati se drug drugega spogledujejo, ker so ostali sami brez voditelia in se vpraSujejo, kaj naj store. Slovene! in Mrvati iztreznite se vendar in obr- nite hrbet tern »dobrr.tnikom« naroda, j ko vendar vidite, da ste ogoljufani in prevarani. Oklenite se državnotvorne stranke demokratske, katera vam je že ponovno dokazala, da je edina stranka dela, ki hoče resno Ie dobro- bit naröda. Or Popovič — Fedor Mikie. 0 čBtsištsu — sKoutizmu. (Iz predavanja dr. M. Gj. Popoviča in diskusije o »novem naeinii vzgajanja mlad'ine« dne 12. I. 1914. v dvorani 3. beogradske gimnazije.) Vojska je minula. Ljudje so se vrnili k svojemu rednemu delu. 1 naši maii dobrovoljci so se vrnili v svoje sole in delavnice. Pred nami vsemi pa še le sedaj leži ogrornno delo. Še le v bodočnosti bodo prišle iz četniške sole generacije, ki ne bodo hotele ostati osramočene od junakov s Kumanova, Bitolja, Skadra, Jedrena in Bregalnice. Preostaja nam torej edino še to, da vam povemo program našega bo- dočega dela. Mislimo, da ni nikogar med vami, ki ne bi odobrava! na5e delo in ki ne bi veroval, da je naše delo koristno in dobro. Ali že vnaprej hočem odgovoriti na dvoje vprašanj -- dve zameri ne smem reči — katera se nam često stavljata. Prvo: zakaj smo četništvo (skautizem) združili s »Treznostjo«. Drugo: kakšen naj bo odnošaj četni- štva napram sokolstvu. Na prvo vprašanje vam bomo vrlo kratko in prosto odgovoril', pravzaprav bodemo samo ponovili, kar smo že povedali. Pri vzgojnem delu mladine smo mislili na dvoje. Prvo: odvaditi Pollücne vesii. PašIČ Jn Nfnčič v Parlzu. Iz Evien Ies Bains poročajo, da je od- potoval 20. tm. Pašič v spremstvu zu- nanjega ministra Ninčiča v Pariz, kjer se bo sestal s člani reparacijske ko- misije in razpravljal z njimi o nem- ških dajatvüh, katere je Nemčija usta- vila. Govorilo se bo tudi o reškem vpra^anju. Pašič se hoče preveriti, v koliko lahko računa na podporo Fry'n- cije. ObČinske voHtve v Srbiji in Črni gor?. V necleljo so se vrSile vo- litve v Srbiji in Črni gori. Radikalci so delali z vsemi silarni, z nasiljern in korupcijo so zmagali v Beögradu s 6293 glasovi medtem ko je dobil mežčanski blok 4970 glasov.^ V Črni gori so premagali demokrati rzdružene federaliste, radikalce in komuniste. V Kosovski Mitrovici je priSlo med Turki in kristjani do boja, kjer je bilo 25 meSčanov ranjenih. Proračun mJnistrstva ver. V finančnem ministrstvu se je vršila 19. tm. konferenca, katere so se ude- mladino od škodljivih navad. Drugo: namesto grdih navad treba je mladini nuditi druge navade — boljše posle in lepše ter boljše navade. Prvo izpolnjuje zaobljuba trez- nosti, katero dadö Saveznici-Četniki, stopajoči v kolo. Drugo izpolnjuje četniška za- obljuba, Eno brez druge bi ne vstvarilo celine. KakSno korist bi imeli od mla- dine, ki bi bila trezna a!i neaktivna? Kak2no korist bi zopet imeli od mla- dine, ki bi vežbala po četniškem na- činu, a na izletih bi nosila Cularice z vinom ali konjakom ter s čibukom, s pipo v zobeh?! Vondar mi sprejemamo na čet- niške izlete kot gosta vsakogar, ki se obveže, da se hoče držati vseh üet- niških predpisov — da se nam ne bi očitalo separatizma. S tern je dana možnost i onim, ki niso člani našega Saveza ter Guttemplerskih lož, da se morejo okoristiti z našo ustanovo. lsto, kar zahtevamo od mladine, zahtevamo tudi od vzgojiteljev-četo- vodij. Kajti baš zaradi mladine je po- trebno, da so oni, ki jo poučujejo, na prvem mestu kot vzgled vsega onega, kar jo poučujejo. Nam so potrebni mnogi pomočni- ki. Mi mislimo v prvem redu dobiti pomočnike med člani Guttemplerskega reda, vendar z veseljem sprejemamo ležili finančni minister in minister ver ter nekateri rtferenti. Obravjiavali so vprašanie proračuna za ministrstvo ver. Na?e posojilo v Francijl. Komi- sija, ki se je pečala s pogoji sprejetja francoskega posojila v znesku 300 mi- lijonov franc, frankov se je izrazila, da so pogoji za našo državo pretežki in nesprejemljivi. Radiča v Londonu niso kaj ve- selo sprejell. »Daily Telegraph« in »Times« ooročata, da namerava Radič ostati v Londonu mesec dni. Novinar- jem je Radič izjavil, da je tajno pre- koračil madžarsko - jugoslovansko mejo in prišel preko Pariza v London. Glede njegove politične akcije poročajo »Ti- mes«, da je Radič danes federalist, jutri republikanec, danes lojalen, jutri zopet hujska proti re2imu. Radio je razžalil vlado na način, ki v evropej- skih državah ni običajen. Če angleški listi pišejo o tern človeku tak«, bi se bila naSa vlada lahko malo preje po- trudila in ga spravila na varno. Madžarske reparacije Jugoslaviji. Po uradnern poročilu je dala Madžar- ska v mesecu juliju na «ačun reparacij 22iS0 ton premoga v vrednosti 971,256.000 off. kron. V prejšnjih me- secih smo dobili 17.354 ton v vred- nosti 357,493.260 og. kron. Razven tega je poslaia Madžarska 215 glav goveje živine in v prejšnjih mesecih 2909 konj, 6285 govede in 500 ovac. Konkordat med Vatikanom in NemČijo. Razprave med Vatikanom in Nemčijo giede konkordata bodo kmalu gotove. Po podpisu konkordata bo pa- pežev nuncij v Berlinu, Pacelli, ime- van za kardinala. Mednarodni položaj Grčlje. Po devet mesečnem prekinjenju diplomat- skih zvez med Italijo in Grčijo, se je italijanski poslanik zopet vmi! na grSki dvor. Politični krogi sodijo, da je nor- malna diplomatična zveza med Italijo in Grčijo zopet vpostavljena. »Temps« potrjuje »Matincvo« vest, da je fran- coska vlada priznala kralja Jurija. Ostra ruska nota Bolgarijl. Bol- gnrs'o zunanje ministrstvo je prejelo od sovjetske vlade ostro noto, v kateri se protestira proti prc^anianju in na- silstvu bolgiiskih oblasti napram čla- nom ruskega rdečega kri?.a. Nota zah- teva zadoščesije, v nasprotnem slučaju bi Rusija začela enako postopati z bolgarskimi državljani, ki stanujejo v Rusiji. vse drugu prijatelje mladine, ki bi ho- teli z nami skupno delovati v naSem duhu. Treznost ni več srarnežljiva mla- denka, ki bi se skrivala v zapečku. Treznost je danes moČen in zrel člo- vek, ki hoče, da se ga povsod vidi in sli3i. Zakaj bi tedaj bežali in zamol- fali vrlino? Nihče nam ne more trditi, da treznost ni vrlina, kakor nihče ne more tajiti, da uživanje alkoholnih pi- jač ni večja ali manjša sramota — ali vsaj slaba navada. Drugo vprašanje: naš odnošaj na- pram sokolstvu. Naš odnošaj napram njemu ne more biti drugačen, kakor to i napram vsem sportskim udru- ženiem in klubom, atoje: prijateljski. 1 sokolstvo izpolnjuje del četništva, ono mu lahko mnogo pomaga, kakor lahko i Četništvo pomaga sokolstvu ter ga spopolnjuje. NaŠi najboljši četniki bodo naj- boljši sokoli in obratno. Razlika leži samo v tern, da gredo četniki več v polja in v prirodo, medtem ko sokol- stvo vežba često v zaprtih, a cesto celo v nehigijenskih prostorih. Sokol- stvo je bolj predstavnik gimnastike, četništvo je vsestransko in popolno.* * V sokolskem koledarju 1923 čitam, da so more (po sklepu savezne skupščine) sokolski naraščaj držati obljub, slično onim Saveza trezvene mladeži. V kolikor se izvaja ne vem. Vsakakor korak zbli- 2anja. F. M. Ccliskc novice. Visokl francoski gostje v Celju. Dne 20. t. m. ob 11. uri je prispel v Celje francoski poslanik na našern dvoru gosp. Clermont Simon v sprem- stvu francoskega generalnega konzula v Zagrebu gosp. Le Grande in svojega tajnika. V imenu francoskega krožka je pozdravil visoke goste policijski svetnik gosp. dr. Senekovič, za celjsko občino v imenu g. župana magistratni svefnik g. Iv. Subic in za okrajno gla- varstvo v imenu g. vladnega svetnika okraini glavar g. Pinkava. G. poslanik in spremstvo si je ogledalo mesto, na- pise na cerkvi sv. Daniela, glave celj- skih grofov v Marijini ccrkvi, park, o katerem se je g. poslanik izredno po- hvalno izrazil, kopališča. Vprašal je za album Celja in okolice, ki ga pa žali- bog nimamo. Naši knjigotržci ali od- sek Olepševalnega društva za tujski promet morajo v tem oziru nekaj ukre- niti, da dobi tako IetoviSko mesto, ka- kor je Celje, album. Saj to je za vse prebivalstvo najlepša reklama. G. po- slanik si je nakupil razglednice Celja, Savinjske in Logarjeve doline. Kupil je tudi Gubotovo knjigo. Po obedu so se podali francoski gosti na grad, kjer se jim je nudil krasen in diven raz- gled. Ob 5. uri so se odpeljali v Do- brno, kjer so se ustavüi pol ure ter si ogledali kopališče, glade katerega so bili vsi polni laskavih priznanj. Po po- vratku si je ogledal g. poslanik pro- store francoskega krožka in si dal po- ročati o njegovem delovanju. Pri ve- čerji so bili dobrodošli gostje franco- skega krožka. Policijski svetnik gosp. dr. Senckovič je pozdravil goste v fran- coskem jeziku sledeče: »Gospe, go- spodje ! Danes imamo cast pozdraviti med nami, v naSem starem mestu Celju predstavnike velikega naroda lepe in plemenite Francije Njegovo Ekscelenco gospoda polnomočnega ministra na na- Sem dvoru, kakor tudi g. generalnega konzula iz Zagreba s spremstvom. Pri tej priliki ne morem opustiti, da bisene spomnil na zgodovinsko dejstvo, da je imelo naše mesto nekdaj Že stik s Francijo. Bilo je to okrog leta 1456., Konečno par besed o načrtu na- Šega bodočega dela. Ako dobimo 5e pomoči s katere strani ali ne —, mi imamo dovolj moči in navdušenja, da nadaljujemo zapo- četo delo. Predvsem moramo zbrati in vz- gojiti instruktorje — vzgojitelje — četo- vodie, nadalje opozoriti mladino, zbra- no v S. T. M-, kakor tudi ono izven saveza, na novo in dobrotvorno delo — na četništvo. Resnica je, da za ve- liko in intenzivno delo ne zadostuje samo dobra volja, temveč so potrebna tudi obilna sredstva. Ta nujno potrebna sredstva so: četniška stanovanja, preskrba z obleko in opremo — posebno s taboriščno opremo —. vzdržavanje lista, poto- vanja in vzdrževanje glavne pisarne — glavnega četniškega stana, ki mora čvrsto rokovoditi pokret, tako, kakor nam je s primerom pokazal njegov ustanovitelj Sire Robert Baden-Powel. Završujem z besedami prof. Bun- geja: »Mi smo dolžni žrtvovati se za potomstvo. Naši predniki so se za nas žrtvovali. Mi žanjemo, kar so oni se- jali. Zato moramo mi sejati, kar ne bodemo želi. (Daöc prih.) wtjäE&ästtB^L. ^HHi ^^^^^ —^^^^HB^HÄ ^^^^^B^^^^^^Hi .^^^^B^^^^B^k I^^^^^^^^^V^^^B ^^^^I^^^^L BHA ^Km i i ¦ • P'^^no do B3 ^^H^^^Hk ^^m ^l^k ^^9 ^^B J^V^^B «nraHuaHgi I Ljubljana ¦¦ ^H Hi ^H ^B ^HH^^^^ ^K V^B Stran 2. »NOVA D O B A' c S'ev. c,4 ko se je princezinja Marjeta Valsaška, hči kralja Karla VII. zaročila z Ladi- slavom Posmrtnikom, nečakom celjskih princev, katerega so pa leta 1457. malo pred poroko zastrupili. Pri nas Sloven- cih in našem slovenskem narodu je igrala Francoska in njeni junaški si- novi veliko vlogo koncem 19. stoletja za časa Napoleonovih vojsk. Noben Slovenec ne bi mogel pozabiti proro- ških besed Napoleona : »Ilirija vstan1!« Tudi med zadnjo veliko vojno in po premirju so bili najboljši sinovi in možje francoske države skoro edini prijatelji Jugoslavije in pred vsem se imamo njim zahvaliti za svobodo na- šega naroda. Edina naša srčna želja je, da bi ostali prijateljski odnošaji trajni. Gospe in gospodje, dovolite mi, da izrazim naša čustvav ki nas navda- jajo in vas povabim, da vzdignemo ku- pice ter kličem : Dobrodošli Njegova Ekscelenca g. minister, na zdravje in srečo velike dežele ! Živela Francija, živela Njegova Ekscelenca ! Za pozdravni govor g. svetnika se je g. poslanik v •daljšem govoru prisrčno zahvali). V imenu ljudskega vseučilišča je govoril g. svetnik Lilek, kateremu se je gosp. poslanik tudi prijazno zahvalil. V torek ob pol 9. uri so se ob krasnem vre- menu francoski gostjo odpeljali v Ljub- Ijano. Novl irancoskl gostje. Danes v četrtek 23. tm. popoldne ob 317 uri pride iz Rogaške Slatine z brzovlakorn 20 dam in gospodov, čknov »Socičte geografique de Lille« pod vodstvom gospoda Lemana, v naše mesto, kjer ostanejo eden dan. Veseli nas Celjane, da si je izbral tako visoko "stoječi kulturni narod ravno naše mesto in okolico za poset. Od tu bodo nadalje- vali svojo pot po Sloveniji ter se di- vili krasotam naše pokrajine. Kličemo jim dobrodošli med nami! Znižane izvoznlške kiavniške tarife. Občinski svet mestne občine celjske je v svoji redni iavni seji skle- nil določiti za izvozničarie naslednje znižane izvozne klavniške tarife: za goveda pod 400 kg 12 50 Din, za go- veda nad 400 kg 22*50 Din, za praši- če nad 60 kg 7"50 Din, za prasiče pod 60 kg 4 Din, za 1 blok lertu 5 Din. Mestni magistrat celjski, due 13. VIII. 1923. za župana : Šu b i c s. r. Podaril je g. Anton Lečnik, zlatar v Celju, mestnemu ubožnemu skladii celjskemu znesek Din 125.— namesto cvetja na grob g. Franja Pacchiaffo. Mestni ubožni svet celjski izreka da- rovalcu najsrčnejSo zahvalo. Na javni dekllški meščanski Soll v Ceiju bo vpisovanje učenk dne 11. septembra 1.1. od 8.—12. ure. Za spre- jem v I. razred je predpisano ll.leto starosti in izpričevalo 5. šolskega leta osnovne sole s splošno dobrim uspe- hom (t. j. vedenje, pridnost, učni jezik in računstvo vsaj 2, iz ostalih pred- metov najmanj toliko 1 kolikor 3). Morebitni sprejemni izpiti za vstop v II. razred se bodo vrSili dne 10. sept. Ponavljalni izpiti učenk lastnega za- voda bodo: za I. razred 6 septembra, za II. razred dne 7. septembra in za III. razred dne 10. septembra t. 1. — Ravnateljstvo. »Mladost« v Ptuju. »Klub napred. slov. akademikov v Celju« nastopi na svoji gledališki turneji po Sioveniji 25. avg. tl. ob 20. uri v Narodnem domu v Ptuju z M. Halbejevo lju- bezensko dramo v 3 dej.: »Miadost«. Gostuje in režira g. R. Železnik, član »Udruženja gled. igralcev«. Ker ie čisti dobiček turneje namenjen usta- navljanju in vzdrževanju klubovih knjižnic v obmejnih krajib, vabimo k najobilnejši udeležbi. Pripominjamo, da je Imela igra do sedaj nenavaden . uspeh. Odbor. Mariborska razstava. Naša do- ,maČa industrija, kot tudi obrt, se prav lepo razvija, kar posebno lahko opa- zujemo potom vsakoletnih razstav. Tudi letos je mariborska razstava prav okusno prirejena ter so razstavljalci tudi iz Nemčije, Avstrije in od drugod. Posebno okusne izdelke razstavili so slikarji, in mariborski mizarji, ter sola usmiljenih sester. Čokoladni tovarni sta se ustanovili letos kar dve okrog Maribora, ravno tako tudi ena za ure. Produktivna zadruga za lesno industrijo je kot nanovo ustanovljena razstavila svoje razne izdelke. Kamnoseškadružba že znane predmete, Inž. Kandušer ke- mično špecijelno umetnost kot Liso- formin, turška olja itd. Lasničar Ko- štomaj lasničarstvo, kosmetične izdelke in preparacijo las, klepar TaSken tudi prav lepo izdelane predmete, dentist Hope razne zobne umetnosti. Vranjek dežnike vseh vrst itd. Kot rečeno, tudi Celjani so pokazali svoje delo na raz- stavi. Javnosti se pa priporoča. da si ogleda razstavo domačih izdelkov. Ne daiajte prednosti tujim izdelkom, tem- več podpirajte domačo obrt, le to je prava pot k izboljšanje naše prave gospodarske politike. Uradni šimel prl okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Čudnega »amtsšimelna« jahajo gospodje pri zgoraj omenjenem uradu. Če se riamreč porodi kakSen otrok zavarovancu tega zavoda, za- htevajo vsa mogoča potrdila za iz- plačanje tozadevnih prispevkov. Tako na primer če se otrok porodi 1. avg. ter je kršen 14. avgusta, okrožni. urad dobi zato krstni list kot uradno po- trdilo, da je otrok 14 dni po porodu še živ. Kljub temu pa se zahteva naknadno še eno uradno potrdilo, da je otrok živel četrti dan po- porodu, dasi je iz krstnega lista razvidno, da je živel že 14 dni in da je sploh živ itr zdrav. To je^gotovo »uradni šimel«, ki daleč presega znamenitega avstrij- skega »amtsšimelna«. Ponarejeni desetdinarski ban- kovci. Zadnji čas krožijo med ob- činstvom ponarejeni desetdinarski ban- kovci. ki se pa lahko poznajo na motnem tisku. Zlasti besede »Mini- starstvo sinancija kraljevstva SHS« so zelo nerazločne. Občinstvo opozarjamo, da izroči take falzifikate policiji in naj vsak pove, od koga je dobil ponarejeno novčanico. Policljskevestl Izgubljeno :1 zlata broška 5—6 cm dolga, v sredi mal šiirioglati rubin. 2. črna usnjata de- narnica z vsebino 400 Din in nekaj drobiža in 2 legitimaciji, 1 za stano- vanjske najemnike in 1 od S. D. S., glaseče na ime Orehovcc Martin. 3. 1 ženska srebrna ura z zapestnico. 4. predpasnik iz črnoga klota. 5. 1 par naočnikov (lorgnon) iz želvine na čr~ nem svilenem traku. 6. 1 rujava usnjata denarnica z nekaj denarjem, 2 mala ključa in eno pismo. 7. 45 Din 50 p in žepiva ruta. 8, 1 denarnica iz črnega usnja z svoto 14 Din in 2 sliki. 9. 1 srebrna cigaretna doza z mono- grnmom E. H. 10. 1 knjiga z napisom »BreviarurnRomannm«. Najdeno:1.1 de- narnica 7. nejcaj denarjem in par spi- si na ime Stefan Povalej. 2. 1 ključ s privezano tablico z napisom »Mifina knjižnica. 3. 1 par naotnikov s škat- Ijico. 4. 1 zapestnica iz rudefih koralov. 5. 1 usnjata denarnica s srednjo vsoto denarja. 6. 1 nova gportna čepica. 7. 1 otročja suknja. 8. 1 denarnica iz črnega usnja z manjšo vsoto denarja. 9. 1 črno-rižastakonjska odeja. 10.1 tri- kotno ravnilo. 11. 1 mala otročja-če- pica. 12. 1 brezplačna vozovnica na ime Sojc Melhijor. 13. 1 moiitvena knjiga z malo svoto denarja. 14. 1 Crno- rujav gumi čevelj. 15. 1 zlata igla z dragimi kamni. 16. 1 platnen žer.ski pas in male škarjice. Dopist Žalec Danes zjutraj ob pol 4. uri je začelo goreti gospodarsko poslopje k'asmanovo, kmaiu nato se j1? vnelo gospodarsko poslopje Hsrmana in ko- nečno s slamo krita hišica Hermana. Vsi trije objekti so popolnoma zgoreli. Ogenj so lokalizirale štiri brizgalne iz Žalca, Ložnice in Gotovelj, ki so bile takoj na lieu mesta. Pohvaliti moramo pri tej priliki veliko požrtvovalnost vsch gasilcev. V največji nevarnosti so bila poslopja Ivana Vizovišeka in hotel ter gospodarsko poslopje gosp. Fran Pikla. Brezveternemu vremenu se je zahvaliti, da se ogenj ni razsiril na eel trg, kar bi se gotovo tudi zgodilo, ker je primanjkovalo vode tako, da je to- varna Lorber v posebnih rezeivarih, | ki so montirani na vozovih, dala pri- peljati vodo iz svoje tovarne. Ponovno se je izkazala potreba, da se napravi- jo čim preje baseni v potoku Godom- lja, kateri so itak že zamišljeni. Tr- žani pospešimo to delo in žrtvujmo vse, da v bodoče preprečimo še na- daljne nesreče. »Zaklid« v Kapli. Mlado kmet. izobraZevalno druStvo v Št. Jurju ob Taboru je priredilo na lastnem, okus- no izvrgenem, novem odm v prosto- rih društvenega predsednika g. Jerneja Radišeka v Kapli, v nedeljo, dne 19. avgusta 1923. narodno igro v Stirih dejanjih »Zaklad«, pod vodstvom gg. Fran Rožanca, učitelja, in Franjo Gor- šeka, ki sta posrečeno razdelila po- samezne uloge. Posestnik Matiia Ro- van (Fr. Kos) je bil v svoji vlogi prav dober in dos'eden v značaju; Marjeta njegova mati (M. DoiinŠek) je starko izborno pogodila, ter moram posebno podčrtati njen prizor z rejenko Najdo (Franc. Kos) v 3. dejanju, ki je bil ču- stveno izveden, a bi ob primernejši razsvetljavi lepše učinkoval. Matijeva hčerka Jerica (Rez. Radišek) je kazala umestno mržnjo do nesrečne Najde in ni kazala celotnega utisa. Prvak vseh dilsitantov pa je bil Pehač (Franjo Gor2ek), ki se je krasno uživel v svo- jo težavno vlogo. Opazilo se je, da je Pehač duša vsemu poteku priprostega. .dejanja, ki ve na-se lesno ukleniti vso pridno diletar.tsko osobie ter ga na- vduSiti za vse lepo, dobro in plerne- nito delo. Le naprej po začrtani čisti poti, — brez koristolovstva — in vne- ti za ironiko rnlljenega naroda. Peha- čev varovanec Stefan (Jo5ko Habjan) mi je tudi zelo ugajal; manjkalo mu je le nekoliko prikupljivosti napram Najdi. Klepec (L. Plavšak) je sicer vaSkega čevljarja dobro pogodil in vzbudil precej smeha, le rokovanja je bilo malo preveč. Improviziran halo v uvod drugemu dejanju je znatno povzdigni! razpoloženje. Vse ostale vlo- ge so bile povsem na mestu. Na o- brazih zadovoljnih gledalcev se je bra- la simpatija napram marljivim dile- tantom, ki so nam nudili užitkapoln popoldan v nabito polni Radišekovi dvorani, kjer se je zbral cvet doma- čega prebivalstva, kakor tudi številni gostje iz Št. Jurja ob Taboru, Trbovelj, Vranskega, Gomilske, Št. Pavla in Žal- ca. Delavnemu kmet. izobr. društvu, ki je zaklj'uJilo prijateljski večer z mo- ralnim in grnotnim uspehom, iskreno Čestitamo! Narodno gospodarstvo. Vsem hmeljarjem! Hmeljarsko društvo opozarja vse hmeljarje na sledeče: 1. Vsled preobilnega, posebno du- štčnega gnojenja in morda tudi vsled izvanrednih vremenskih razmer je letos zrasio v poedinih nasadih nekaj prav dolgihj deloma ludi z listjem obraslih kobul, za katcre kupci ne marajo, Takšnih kobul ne mešajte z drugimi, lepo dor&slimi kobulami, ker Vam po- kvarijo ceno vsega pridelka. Če se med desetimi kobulami nahaja le «:na dolga, bo kupec določil ceno po dolgi, ne pa po ostalih lepih kobulah. Sor- tiranie hmelja se torej vedno obilno poplaSa in obenem povzdiguje ugled našaga hnieljarstva v obče. 2. Vsak zaveden hmcljar se mora pečati tudi s sel'ekcijoniranjem hmeljske rastline. Stari in- z ncenakovrstnimi rastlinami zasajeni, v nizkih legah ali na močvirnati zemlji se nahajoči hmelj- niki se naj opuste in nadoniestijo z novimi na mofni in rodovitni zsmlji. 3. V to svrho si mora vsak za- veden hmeljar že sedaj pred obiranjem v lastnern ali sosedovem hmeljniku do- ločiti in primerno označiti one rastline, od katerih bo spomladi dobival potrebno število sadik. Hmeljarji, upoštevajte dani vam nauk! Žalec, dne 20. avg. 1923. Hmeljarsko drnštvo. XX. poročilo HmcSjarskega dru- Stva za Slovenijo o stanju hmeljskill nasadov doma in drugod. Žalec, Č. S. R. 18. 8. 1923. Od dne 15. t. m. je silna vročina prenebala, podnevi ima- mo oblačno in bolj hladno vreme, noči so pa navadno prav mrzle, kar ne pospešuje okobulenje. Zaželjene iz- datne padavine tudi ni bilo in vsled tega setudi kobule le po malem raz- vijajo. Če ne bo v kratkem zadostne- ga deža, bodo kobule, kaiere se sedaj začenjajo tvoriti iz cvetja, ostale male. V zdravih, zgodaj ohrezanih legah se okobulenje vrši še precej pravilno, in se bo z obiranjem pričelo okoli 26. t. m. Upanje na novo letino se torej ni zbo'.jsalo, pa tudi ne poslabšalp — vendar je gotovo, da bo ista prav mala in da bodo cene primerne stro- škom. Glede tnnožine letošnjega pri- delka ostane pri naši zadnji cenitvi, to se pravi, pridelali bodemo blizu V3 lanske množine. Plačuje se do 3050 Kč za 50 kg hmelja iz leta 1922. Končno razpoloženje na trgu ie mirno — cene čvrste. (1 Kč = 2 8125 Din) 1 kg pride torej na 686"24 Kj. Savez hrneljskih druStev Žatec. Dnevna kronika- Kongres Jugoslovanskega šu- marskega udruženja. Glavna skup- ščina Jiigoslovanskili šumarjev je biia otvorjena 20. tm. v veli.........,,..... iju- bezen do [domovine in modrega Ja- drana. Aeroplan se užgal. V soboto po- poldne sta prtskušala pilota Škorec in Gjuro Majstorovič novo zr;;xno letalo na novosadskem letališču. V višini 40 metrov se je letalo užgalo in padlo na tla. Škorec je zgorel, Majstorovič pa je podlegel ranam v nekaj urah PHn eksplod'ra!. V Dolnjem Mi- holjacu so imeli Sokoli v gostilni Ko- vačič vesciico. Okoli polnoči pa je odpovedala plinova razsvetljava. Vsled nerodne manlpulacije je cksplodirai plin. Dvanajst ostb je bi!o tf-žito rnn- jenih. Nesreče na KoroSkem. V Borov- ljah je v tovarr.i zadela kap 18 letnega Janežiča, bil je na mestu mrtev. — Enaka usoda je zadela 72 letnega tni- zarskega moistra Rottenmanna. — V umetriem mlinu Orozija je snažil po- močnik električni stroj. Ker je nad- mlinar pozabil tok zapreti,- ga je na mestu usmrtil. — Pri brodu v Med- borovnici ?o izvlekli iz Drave utop- Ijenca, ki je imel na sebi samo pla- valne hlače. Katoliška manlfestaclja. V Ljub- ljani se bo vršil'26. tm. katoliški shod. Tej manifestaciji bo prisostvovato okoli 70.000 katolikov iz Slovenije in gostje iz Francoske, ČeSke in Poljske. Orožnik špijon. Dvorski orožnik Gjosič je pred par dnevi pobegnil na Madžarsko. Policija je usotovila, da je bil plačan od Madžarov. Dosedaj se še ni dognalo, ali je vzel s seboj kaj, kar bi bilo velike važnosti, sumi se, da ni odšel puraznih rok. Siimornor. V soboto zvečer se je umoril v Beogradu v svojem stano- vanju delavec Božidar Radovanovič. Več let je že bolehal na jetiki, da bi končal svoio bol enkrat za vselej, je dal nabrusiti nož in ko se je nagibaio solnce k zatonu, je dvignil nož in ga porinil globoko v prsa nekoliko nižje nad sreem. Ko so sosedje udrli v.nje- govo sobo so ga na?;Ii mrtvega. Redukcija v jugoslovanski rep3- racljski komlsiji. Na seji ministrske- ga sveta 10. tm. se je sklenilo na§o delegacijo v Wiesbadenu reducirati. L.-.<¦ v. 94. »NOVA D O 3 A Stran 3. Društvo »Sokol« v St. Jurju ob juž. žel. vabi brate in sestre ter pri- jateTe Sokola, da se udeleže pešizleta, ki se vrši v nedeljo, dne 26. avg. tl. ob 3. uri popoldne iz Št. Jurja ob j. ž. v Lokarje. Na sporedu je javna telovadba, petje in prosta zabava. Zdravo 1 34. velika skupščina »Družbe sv. Cirlla in Mctoda« se vrši letos dne 8. sentembra v Ptuju. Izseljeniški komisarijat v Zagre- bu objavlja; Konzulat Srbov, Hrvatov in Siovencev v Limi (Peru) sporoča, da dobiva v zadnjem času iz naših krajev veliko število nepravilrio se- stavljenih in nelegaliziranih prošenj, v katerih se prosi za privatno-pravno zažčito naših izseljencev. Z ozirom na nepravilnost teh prošenj jih mora kon- zulat vračati prosilcem. Žaradi tega se opozsrjajo interesenti, naj se v slučaju potrebe ne obračajo neposredno na imenovani konzulat, temveč na Izselje- niSki komisarijat (Zagreb, Kamenita ulica 15). ki jim bo rial vsa potrebna navodiia ter poslal poirebne tiskovine itd, da bodo rnogli čimprej doseči re: Sitev svojih prošenj. Abstinenčnemu klubu na Polzeli je naklonil gospod Viljem Freund, to- varnar v Mariboru, darilo po 100 Din. Za to visokodušno darilo izreka klub tern potom najsrčnejšo zahvalo. fioielirska tazstava. Zveza hote- lirjev in gostilničarjev Severne Amerike in Kanade priredi v mesecu novembru v New-Yorku svetovno razstavo za gosiiinicarje in hotelirje, na katero so tjovabljeni tudi naši hotelirji in gostil- ničarji. Delegati iz Jugoslavije bodo za časa bivanja v Ameriki gostje ameriš- kih hotelirjev. Seznanili jih bodo z vsemi lepotarni novega sveta. Lov na kače. Pred nekaj dnevi so poročali amerikanski listi, da so prišI-2 v New-York kače klopotače. Vsako leto se uprizori lov na te ne- varne reptilije. Junija 1922 so ubili v Stirih urah 87- klopotač. Živali so dol- ge do dva metra. Predor pad kanalom La Manche. Po najnovejSih načrtih bi stal predor 20 miüjonov funtov Sterlingov. Vrtalni strci bi napravi! dnevno luknjo 12 c.. ¦:; v premeru in 120 cevljev glo- buKu. Ako bi se začelo istočasno od oben strani kopati, bi se srečali vrtalni stroji v sredi Čez tri leta. VeHke škode radl požarjev. V Dugemselu je nastal v . skednju po- sestnika Brodjamaca požar, ki je uničil gospodarsko poslopje in 22 vcz žita. Skoda se ccni nad 98.000 Din. V Dol- njern Miholjacu so neznani zlikovci zažgali velike zaloge sena'na posestvu kolonije Podravina. Sena je zgorelo za pol milijona Din. — Blizu Zemuna so odpuščeni delavci iz msščcvanja zaž- gali dovoženo žito posestnika Rami- sava Krunije in mu povzročili 320.000 Din škode. Kečloveškl sinovi. Bratje Saliko- vič v Rogatici so peljali svojega 90 letnega očeta v Sarajevo na tako su- rov način, da se je občinstvo zgražalo. Imeii so ga privczanega na vrv in ga gnali po hribu doli. Sto'teroglava mno- žica je spremliala med upitjem ubo- gega očeta surove sinove do policije, ki naj bi posiedovala, da ga sprejmejo v bolnico. Ker pa ni bilo prostora so ga morali peljati na^aj domov. Vino ga je umorilo. V pondeljek je prišel v Zagreb 40 letni hlapec Sestrit. V nekem vinotoču je izpil na dušek tri litre vina, komaj pa je na- pravi] zadnji požirek, se je zgrudil mrtev na tla. Tiger v Dahnaciji. V Juki Gruž je use! z nekega angleškega parnika mlad tiger na kopno. Vse zaslcdova- nje je bilo brezuspeäno. Ljudstvo je silno prestrašeno. Samomor z bodnlom. V Beogra- du se je usmrtil krtačar Božidar Ra- dovanovič. Pripravljal se je 2e dolgo na samomor. Zadnje dni ni Sel po iz- povedi njegove gospodinje iz stano- vanja ter je bil zelo slabe volje. Ko je napisal pismo, je vzel bodalo in ga dvakrat zabodel v srce. Bil je ta- ko j mrtev. Nova slovenska revija. Dne 4. septembra bo izšla v Ljubljani prva Steviika novega literarnega tednika »Slovanska MiseK Gozdnl požar. V državnih gozdih pri Tuzli je izbruhnil strahovit požar, več hektarov gozda gori. Ogenj se 5iri z neverjetno hitrostjo. Cuno in Stinnes v Londonu. Iz Londona javljajo, da je bil Cuno od odličnih angleških politikov povabljen v London. Pričakujejo ga prihodnji teden, tudi Stinnes pride, potem ko obišče Dansko v London. ProtJ francoski ruhrski okupa- ciji. Pooblaščenec amerikanske uprave mednarodne trgovske zbornice v Pa- rizu je izdelal poročilo o gospodar- skem stanju v Poruhrju. Njegovo na- ziranje je, da ako bi prenehala oku- pacija Poruhrja, bi bila Nemčija bolj zmožna ,kakor vsaka druga velesila, upostaviti nonnalne irazmere v indu- striji. Francija je dobivala le tretjino premoga in koksa iz Poruhrja, kakor bi ga dobila pri izpolnjevanju repara- cijskih doižnosti od Nemčije. Miseli da bi Francija sama dobavljala premog. ako no^ejo nernbki,delavci delati, je naravnost fantatična. Lutcransko svetovno zborovanje. V Eisenachu je piičelo veliko svetovno zborovanje, katerega se je udeležilo nad polovico lutcranskih Skofov celoga sveta. Celo Avstralija in Kitajska je odposlala svoje zastopnike. Zborovanje ima nanien, dogovoriti se o nalogah luteranstva in o ustsnovitvi central. Roparski napad v New - Ycrku. Oboroženi roparji so udrli v neko piesno dvorano in prisilili plesalce, da so jim izročili ves denar in dragoce- nosti v znesku 26 tisoč dolarjev. Pri zasledovanju je sodelovalo i)ad tisoč oseb In ena kompanija vojašiva. Razun dveh se jim je pcsreCilo vse ostale poloviii. Proda se 9 mladih čistokrvnih sibirjanskih volčjih psov. Poizve se pri portirju kopališča v Laškem. 2-2 Pokuslti je treba razne vrste te~ stenin »Pekatete«. Temu dišijo ene, drugeiiiU druge, akoravno so izdelane vse iz enega testa. RAMASAN. MOHAMEDANSKI POST. Ramasan je premakljiv mohame- danski post, ki ni vezan na gotov me- sec, ampak na astronomično preraču- nanje. Vsled tega se prigodi, da pade ta post na najdaljše in najbolj vroče dneve, včasih pa na najkrajSo v letu. Nervoznost, s katero nakupujejo razna živila kažc, da je ta post največji in najvažnejži za mohamedance. Do pre- vrata jih je bilo veliko — zlasti in- teiigence — ki so na tihem prezrli stroge običaje, sedaj pa so začeli mo- hamedanci zopet kazati svojo tradi- cijonelno vernost od najviSjega do naj- nižjegaizpolnujevsenatanko predpisane običaje. Špecerija, zlasti riž, kava in sladkor se nakupuje v velikih mno- žinah, preskrbljujejo se tudi s posuženim sočivjem, ki prihaja iz Orijenta, sveže in posušeno ovčje meso, loj in maslo nosijo v velikih količinah domov. Cele črede gonijo k bogatim begom. Biago in rute vseh vrst se nakupujejo, da bo vsaka družina čedno oblečena za Baj- rani (zadnji trije dnevi Ramasana). V stanovanjih oziroma v haremih se pometa, čisti in krasi. Najrasličnejša jedila se pripravljajo. Ko zagrmi ob solnčnem zalonu top, ki oznanja da se sme u2ivati jedila, je v moških in ženskih sobah že.vse pripravljeno za veJerjo. Vse mcgoče slaSčiče vidiS na velikih krožnikih. »Pilav« riž z mesorn, male skiidelice s kislim mlekom. V brezStevilnih »ASeijah« turških izkuhah pe^ejo in kuhajo. Zopet zadoni strel iz topa, kakor elektrizirani lete otroci domov, možje pospeSijo svoje korake, trgovec in obrtnik opravijo »Avdes« obredno umivanje pred molitvijo. Iz vitkega minareta pa kliče muez'n: »Allah akbar, Allah akbar» mohame- danske vernikc k postni molitvi. Po konči-mi molitvi se vrnejo zopct tr- govci v svoje trgovine in se pogovar- jajo s prijatelji. O polnoči pa zagrmi strel, trgovine se zapro in zopet gredo možje v moSejo k molitvi. Po'kon- čanem obredu pa se vrnejo na domove, kjer jedo do solnčnega vzhoda, ko za- doni strel, ki naznanja, da se je zopet zače! post. Šiirideset noči se ponavlja isto noCno življenje. Vedno bolj utrujeni in zmučeni Čakajo mohamedanski ver- niki na konec. Ves čas posta so vse mošeje nabito polne vernikov. Logarska storija. Logarska dolina je sedaj zopet cilj vseh onih Savinjčanov, Celjanov, pa tudi Hrvatov, Srbov In Čehov, ki vedo ceniti nebeško krasoto te tihe doline, okinčane z vršaci Savinjskih Alp, in to tembolj, ker je cesta iz Sol- cave v Logarjevo dolino že vtoliko popravljena, da se pride tudi z vozovi in avtomobili tjakaj, kar je sicer vse hvale vredno, četudi trpi zbog teh pre- voznih sredstev naravnikraslogarskega raja. A cesta v danaSnjem stanju ne more obstojati, ker ogroža varnost vo- zečih se turistov. Cesta mora biti vsaj 80 cm do 1 m širja in opremljena na nevarnih mestih s potrebno ograjo. Hvalevredna je zahteva, da pla- čujejo vozniki in avtomobilisti tudi primeren obulus za vzdrževanje Logar- sko-Solčavske ceste. Treba je le, da se določeni zneski tudi vselej dosledno zahtevajo.' Zato akcija za razširjenje ceste ne sme zaspati. Požrtvovalni »cestni odbor« naj zato tudi letos po hmeljski seziji, ali kdajsibodi nabira prispevke pri vseh planinskih ljubiteljih, ki se teh darov ne bodo branili, da se popravi imeno- vana cesta t&ko, da ne bo ogrožano življenje ljudi in vprege, pa tudi ne bodo trpeli vozovi in avti. Vsakdo skoraj7 ki se je vozil preko Solčave pač pravi: »Enkrat in nikoli več». Ograio mora dobiti tudi zadnji most pred vhodom v Logarjevo dolino. Ker ne manjka lesu, bo tudi ta naša želja in prošnja izvedljiva. Zelo je hvalevredno, da je prene- halo ono neusmiljeno trganje planink, ki so se poprejšnja leta ponujale tu~ ristom za neprimerne cene. Na vsej poti smo pogrešali iz- vrstno Delnisko pivo; ni ga na Ljub- nem, ne v Lučah, pa tudi ne v Sol- čavi. Zakaj? — Zgodovinske zanimivoiti srečaš tudi na tej izletniški poti. Evo slučaj: Ko prides v Zgor. Sav. dolino te že zcialeč pozdravlja nekoč slovita božja pot »na Stražah« na prijaznem griču ležeča farna cerkev sv. FranCiška Ksaverija, ki shranjuje »zakladnico« večmilijonske vrednosti. OU mestu sedanje cerkve je stala nekoč cerkev sv, Barbare, ki pa se je demolirala. Sedanja cerkev se je sezi- dala Se le 1721. leta, a 1733. je bilo dcgrajeno" tudi sedanje župnišče kot stan menihom. V 18. stoletju je bil ta romarski kraj daleč znan; slnžbo božjo so tu upravljali duhovni ravnatelji in po- možni dnhovniki. K Sv. FranCiSku* so romali najvišji posvetni dostojanstveniki raznih cesar- skih in kraljevih dvorov bivše Avstri- je, Poljske in Francoske itd, ki so prinašali dragocena darila, ki se shra- njujejo Se dandanes v takozvani «Za- kladnici« — posebne sobe fame cer- kve. Tu se nahaja velik zlat kelih, 4 kilograme te2ak, darilo cesarice Alarije Terczije izza 1751. leta; drngi kelih iz zlata s pateno, darilo francoskega dvo- ra, menda Dauphine, hčerke poljskega kralja izza leta 1763; nadalje mala srebrna monštranca s krasnimi in dra- gocenimi biseri vložena, darilo nadvoj- vcd.inie Marije Ane iz Nizozemske izza leta 1744. V posebni omari je okoli 40 maš- nih oblek, vse v težki svili z bogato in razko>no srebrno in zlato vezenino, kjer se, odlikuje med drugimi tudi maSna obleka poljske kraljice nadvoj- vodinje Marije Jožefe Elizabete izza leta 1755. lzmed naStetih kronanih glav je imela najbrž Marija Terezija v zakonu največ sreče ter se mimogrede spo- minjam slučaja v Schönbrunnu, kjer sem zaznal, da je Bog dal M. T. »sa- mo« 17, reci sedemnajst otrok. Nikoli jih nisern videl v življenju. A slike rodbinske armade mi je pokazal sluga gradu, ki mu nisem mogel prav za- upati. A naSiel mi je kronološko vsa zveneča imena< kakor da bi jim bii on sam »krstni in birmanski boter«. In sedaj sem verjel besedam, pri- Sedšim preko trepetajoče nervoznih sluginih ustnic. Mašne obleke pa je darovala^tudi hčerka cesarja Leopoida I., nadvojvo- dinja Magdalcna Jozefa okoli 1740. leta. lzmed ustanov naj navedem dvoje: a) Franca viteza pi. Miglio, posest- nika Plumberga (sedaj Novo Celje). ki je daroval za sv. maše pri Sv. Fran- čišku 3000 gl, in b) ustanova druge neznane osebe po 2350 gl. za organista z nalogom, da mora radi varnosti no- čevati v »Zakladnici«. V cerkvi sami pa vidimo velike oljnate v razkroju se nahajajoče slike, predstavljajoče lečenje raznih boinikov, preneSenih v romarski kraj »na Straži«. Okoli cerkve je pokopaliSce, kjer je žena našla najbolj negovan grob pokojnega nadučitelja in znanca gosp. Zmrzlikarja. Omeniti bi še bilo, da se je 2up- nija Sv. Frančišek še le ustanovila leta 1782. po ljubljanskem škofu Karolu grofu Herbersteinu. Cilj prvega dne je bil trg Ljubno, ki ima okoli 150 hišnih Stevilk in 22 oštarij. Znana Petkova gostilna nam je dala gostoljubno zavetje, Ljubenica mrzlo kopelj, slučajna kmečka, origi- nalna gostija pa prijetno razvedrilo. Obiskali smo tudi na bližnjem griču cerkev Sv. Konštantina, ki je svoje- časno »zvočke vlil«, kjer se nam je nudil prav lep razgled. Novo jutro, nova radost! Po parurni lepi vožnji na brez- prašni in glarfki cesti pridemo preko gvicarskih Luč in Solčave v Logarjevo dolino, do skrajnega Plesnika, istočas- nega varuha znane rimske obitelii, ki se je divila temnim cmokom in pla- ninski solati. In zopet smo pozdravljali starega prij/itelja Fortunata in gazde Piskerni- kovega zavetišča, kjer nikoli ne manj- ka prijetne družbe iz vseh vetrov pri- tepene. Strogi sodnik je imel v prozi, pro- fesor pa v pesmi prvo besedo; drugi smo pa podpirali soliste in vlekli last- ne registre. Čehi so strme poslušali jugoslovanski venec narodnih pesrnij, kojih ni bilo ne konca ne kraja. Fortunat pa je letal sem" in tja, Dekortijeva kuharica pa je zamenjala šmarn z Zganci, in žgance zopet s šmarnom. V koči je vladala enotna harmonija, ki v tern slučaju ne pozna policijske ure. . Ohladila sta nas tudi nevihta in naliv, kojega so bili deležni v obilni meri vrli Schrattenbachovci izza vrhov Trojanske Voliske, ki pa pridejo v naš krog, ko je bil koncertni program sko- raj da izčrpan. Niso si zaslužili trdega ležišča. Pa naj si bo kakorkoli — »v planinah« pa vendar greha ni. Sestanek sem si dovolil tudi jaz v bajti pod slapom Rinke ter pozdravil solčavsko ženico, ki je bila po lastni izjavi 15. junija 57 let stara. Počivala je z mano vred predno je premagala še zadnjo strmino na Okrešelj, kamor je nesla 8 kg moke, 37 jajc in salato. Vrnerno se zopet, da počastimo Logarjevo kočo in skromno-boječo, modrooko planšarico Marijo, ki nam je nudila svoje mlečne izdelke. Tu je njen poletni stan in varno in zvcsto jo čuvata — pri nas bi rekli Sologod- ni — Ijubki sestrici. Po 6-urni hoji se vrnerno zopet h Fortunatu, kjer je bilo zopet živahno vrvenje. Psihajajo vozovi in avtomobili. Na vozovih Celjani, ki so z ozirom na krasno zavetje v koči 4 ure taro- kirali. Avtomobilisti so iz Bačke, njili ci- cerone pa naš Človek, ki je zahteva! — voz na OkreSelj. Tej želji se ni dalo ustreči, tudi ne za drag denar težkega Vojvodinca. Bačkarii so občudovali gorske or- jake in bližnji sneg, ki bi ga bili s pneumatiki kaj radi obiskali — pa ni šJo. Nič niso »zacirali« sospodje, pla- čali radevolje običajno takso za garažo in cesto ter odpeijali v r.pomin doma- če razjrlednice, opremljene s toplimi pečati in potrebnim ustnim komen- tarjem. BaČkarje sem poslal Se v Gornji grad, da pozdravijo tržke purgarje in lepo stolnico. Mislim, da so priäli srečno v naše toplice, če se jim ni spuntal permeiduševski gofer, ki mu ostane Logarska dolina v večnem spominu. Pa vsega mora biti enkrat konec: petja, vpitja, brezskrbnega juckanja in — mar5 domov. Še enkrat je bil naš Ali temeljito oštrigljan ter' nas spočit ter z ovsem postlan vodil zopet proti domu. Ob 10. uri smo bili že na Ljub- nem. »Na placu« so Se vsi bedeli; med okrepčilom nas je zabavala prijazna gospodična, v mestu Solana, doma pa pridna in dolgčas prodajajoča. In zopet Rodmirje v čegar bližini srečamo nove obrtnike in sicer »pod- Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 94. 8» Telefon.Mev. 75 in 76 $>odi*užnica PoŠtn! ček raČ. 10,598 LjiaftlJansKe feredttne foanfee v Celjii, csfela v Ljubljanl 142 | Delniška glavmca Din 20,000.000'— lostae Rezerve cca Din 17,500.000'-^""[_______________--r\ Podružnice v Brežicah, GoHci, Kranju, Klariboru, Mefkoviču, Nov. Sadii, PSujm, Sarajevuy Sputa, Ti*$tu. Sprefema VlOge »a lllijižice iSl teStOČl 5RJSE Kupuje In prodaja vse vrste vretlnostnih papfrjev, račttn proll ugodnemu obrestovanjia. 8*$ c UJ Ul Posojčla vseSi vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pofasEfila in slrokounjaškl nasuell u useh denarnlh prašanjih.^J O » B M o o JS. "5. a CM