irfaja vsak četrtek In yelfe s poštnino vred ali
Posamezna številka stane 1-50 din.
It «armoru s pošUta-ajem na dom za celo leta «2 D, pol leta 16 D, »etrt leta 8 D. Izven Ju-giptavije 56 D. Naroč-t.iaa Se pošlje na uprav-•iitvo j Slov. Gospodarja« V Mariboru, Koroška cesta 5. List se <k>-
pašilja do odpovedi. N*r*čnioa se plačuje v aaprej. — Telefon inter-nrban št. 113.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Marih«-ru, Koroška cesta št. §.
R»kopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate , in reklamacije.
Ceae inseratom »o ¿te-govoru. Za veckrata« oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije «• poštnine proste.
Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurb. št. 118
27. številka.
NfAVtSBCR, dne 18» junija 1925
59a letnik«
proti [zapostavljanju zadružništva." _
(Govor poslanca Vlad. Pušenjaka v seji Narodne ščine dne 6. junija 1925.)
* Predloženi zakonski načrt je peti načrt zakona o kmetijskih kreditih. Prvi načrt se je izdelal meseca oktobra 1920 in se je o njem razpravljalo na zborovanju irlavnega zadružnega saveza meseca decembra istega leta v Zagrebu. Drugi načrt je izdelal takratni poljedelski minister g. dr. Jankovič meseca marca 1. 1921. Tretji načrt se je izdelal na prvem in edinem zborovanju kmetijskega sveta od 11. do 17. decembra 1921. četrti načrt se je izdelal lansko leto na anketi strokovnjakov, ki se je vršilo dne 13. in 14. septembra. Peti načrt je sedanji načrt, ki je bil predložen meseca aprila letošnjega leta narodni skupščini v razpravo.
1. Zakaj je potreben zakon o kmetijskem kreditu?
Izmed vseh teh petih načrtov je edino četrti načrt, ki se je izdelal lansko leto na anketi kmetijskih in zadružnih strokovnjakov, ki odgovarja zahtevam potrebam kmetijstva, ki odgovarja zahtevam in potrebam organiziranega zadružništva.
Hvalevredno je, da je vlada predložila načrt zakona o kmetijskih kreditih. Vlada se je vendar enkrat zavedla, da je treba za kmetijstvo nekaj storiti. Kmet-ski stan, ki obsega 80 odstot. prebivalstva v naši državi, ni samo stan, ki prideluje živež za domače prebivalstvo, ampak proizvaja kmetijske pridelke v taki množini, da baš izvoz kmetijskih pridelkov pripomore do aktivne trgovinske in plačilne bilance in do izboljšanje naše valute. Naloga naše države je, da skrbi za to, da kmetijski stan napreduje in da budno pazi in prepreči vse, kar bi moglo poslabšati položaj kmetijskega stanu. Druge moderne države gledajo posebno na to, da se kmetski stan preveč ne zadolži in ako se že zadolži, da poiščejo sredstva in način, kako bi se dosegla razbremenitev tega stanu.
Nepobitno dejstvo je, da leze danes kmetijski stan v dolgove. Med vojno in prva leta po vojni so se v nekaterih pokrajinah kmetje res rešili dolgov. Od leta 1923 naprej pa so primorani se z nova zadolževati. Vzroki za to so različni. Ti so: Slabe letine, povzročene vsled suše, povodnji in toče, nadalje vinska kriza, poleg tega pa še slaba gospodarska, valutna, finančna in davčna politika sedanje vlade.
Gospod finančni minister vedno s ponosom pov-iarja, da se je dvignil kurz našega dinarja. Vidimo pa, ia notranja vrednost dinarja ne odgovarja njegpvi kur-
! zni vrednosti. Posledica zvišane kurzne vrednosti dinarja je, da je omogočen izvoz kmetijskih pridelkov iz naše države, da počiva trgovina z živino, lesom itd., da torej naš kmet, katerega glavne in skoro edine dohodke tvori skupiček za les in živino, ne dobi teb dohodkov in da je radi tega primoran se zadolževati.
2. Predloženi načrt zakona je nesprejemljiv.
Predloženi zakonski načrt nas ne zadovoljuje in bo dosegel svojega cilja. Kajti v tem zakonskem načrtu se ni upoštevalo mnenje strokovnjakov, se ni upoštevalo večkrat izraženo mnenje strokovnih organizacij kakor na primer mnenje Glavnega zadružnega saveza, Zadružnih zvez in Kmetijskih družb. Ni se oziralo na izkušnje drugih držav, ne na uspehe in neuspehe dru-! god, temveč se je enostavno kopiral francoski sistem.
Francoski sistem, ki ni baš najboljši, se ni sprejel iz i gospodarskih razlogov, temveč iz čisto drugih vzrokov. i Temeljno načelo za ustvarjanje organizacij, ki bi i naj služile kmetijskemu kreditu, bi moralo biti sledeče: Ustanove naj se organizacije na podlagi privatne ini-cijative in država naj da samo potrebno podporo. Tukaj vidimo, da se ustvarja zavod, ki bo odvisen od vla, de, privatna inicijativa pride šele na drugem mestu v poštev.
n
¡' Glavne hibe predloženega zakonskega načrta
so sledeče: Obstoječe kreditne zadruge se potiskajo na stran, kreditne zadruge se oddvajajo od dosedanjih Zadružnih zvez in se ogrožava njih obstoj. To moramo obžalovati tem bolj, ker so obstoječe kreditne zadruge pionirji in temelji vsega drugega zadružništva. Namesto, da bi se obstoječe kreditne zadruge sprejele kot temelj vsega zadružništva, se pa ustvarja nova vrsta kreditnih zadrug. Temu se moramo naravnost čuditi, kajti člen 29 naše ustave jasno pravi, da mora država podpirati nacijonalno zadružništvo. Namesto, da bi država te zadruge podpirala, pa vidimo, da se hoče obstoječe zadružništvo polagoma uničiti. Takemu postopanju se moramo čuditi'* tembolj, ako proučimo dosedanje delo in uspehe obstoječih zadrug. Po statistiki iz leta 1922 imamo v naši državi 4783 zadrug in med temi 2726 kreditnih. Te zadruge so včlanjene v 24 Zadružnih zvezah in štejejo gotovo, ako upoštevamo najnovejše podatke, kocem leta 1924 okrog 800.000 članov. Tem zadrugam se je posrečilo, da so si pridobile na deležih in rezervah okrog 34 milijonov dinarjev lastnega kapitala in po podatkih koncem leta 1924 okrog 600 milijonov dinarjev vlog. Kaj se da doseči s smotre-nim delom na podlagi privatne inicijative, nam posebno jasno dokazuje Slovenija. Slovenija nam nudi dokaz, da daje trajno pomoč kmetijstvu izobrazba, orga-
nizacija in varčevanje. Mala Slovenija je štela koncem leta 1924 okrog 900 zadrug, ki imajo okoli 150.000 članov. V Sloveniji pride na vsako kreditno zadrugo okrog 200 članov. Te zadruge so s svojim delom dosegle take uspehe, da so znašale koncem leta 1924 hranilne vloge 400 milijonov dinarjev in vse to brez državnega prispevka.
Da so te zadruge velikega pomena za kmetijstv«
v Sloveniji, je najboljši dokaz to, da so zahtevale v primeri z obrestno mero drugih denarnih zavodov in bank tako nizke obresti od posojil, da je naše ljudstvo pridobilo lansko leto samo na obrestih nič manj kot 20 milijonov dinarjev. Ako bi ne bilo v Sloveniji teh kreditnih zadrug, ki so se osnovale samo po privatni inicijativi in ako bi morali naši kmetje najemati posojila pri bankah in pri drugih mestnih denarnih zavodih, bi bili morali, kot rečeno, plačati lansko leto 20 milijonov dinarjev več obresti.
S tem novim zakonskim načrtom se naravnost izigrava zadružni zakon. Namesto, da bi se izdelal zadružni zakon za celo državo, s katerim bi se naše zadružno zakonodajstvo poenotilo, pa dobimo zakon, ki bo povzročil še večje zmede. Razne oblasti bodo prišle v zadrego, ali naj razsojajo po predpisih obstoječih zadružnih zakonov, ali pa po določbah zakona, ki nam je sedaj predložen in ki vsebuje tudi določbe, ki spadajo v okvir zadružnega zakona.
Čudimo se, da se ustanavljajo nove zadruge, ker vemo, da so se obstoječe zadruge prav dobro obnesle. Slišali smo že v odboru in tudi v plenumu narodne skupščine, da se priporoča zadružno načelo, toda vkljub temu se hočejo ustanoviti nove zadruge, katerih cil§ je ta, da delajo na škodo obstoječih zadrug.
Zadružni principi: samopomoč, samouprava in lastna odgovornost
se omalovažujejo. Omalovažujejo se pa tudi vzgojni in moralni cilji zadrug na ljubo političnim interesom. Nove zadruge, kakor jih zamišlja predloženi zakonski načrt, imajo samo ime in znak zadružništva, obenem pa se jim nalaga politična naloga. Ne vem, ali zasluži zadružništvo tako zahvalo za svoje 30 letno delo. tekom katerega so bile zadruge edine, ki so pomagale našemu kmetu, da se je mogel gospodarsko dvigniti na sedanjo višino. Ali je bila dana potreba za ta atentat na zadruge? Ali je gospodarsko opravičeno in koristno, da se dobro izkušene organizacije spravljajo v nevarnost in se pričakujejo uspehi od nekih novih ustanov brez izkušnje, brez prakse in predvsem brez zadostnih sredstev? Nastane vprašanje, ali niso zadružne zveze, ustanovljene vsled gospodarskih razmer in potreb rešile
LISTEK. Zjodbe napoleonskega
vojaka.
f Francoski tpisal Brokmann-Chatrinn; preložil Al. B.
11. nadaljevanje.
In zdaj sem videl, da Rusi v sklenjenih kolonah dirjajo proti nam.
»Prvi red ... na kolena . . . nizko bajonet!« je ukaza! general. »Gotovo!«
Ker je bil Cebedej pokleknil, sem stal pravzaprav v prvi vrsti. Zdi se mi, kakor bi videl še zdaj, kako ta gruča kanj in Rusov, ki se s sabljo v roki sklanjajo naprej vrši proti nam v polnem bajnem redu, in kakor bi slišal še vedno, kako general za nami veleva mirno kakor na vežba-lišču:
»Pozor na ukaz: streljaj! — Pomeri . . . Streljaj!«
Vsi štirje štirikotniki so ustrelili naenkrat — zdelo se tm je, kakor bi se nebo podiralo na nas. Komaj se je bil dim nekoliko razvlekel, smo videli, kako so Rusi dirjali nazaj. A zdaj so grmeli naši topovi in krogle so bile hitrejše od konj.
»Nabijte!« je ukazal general.
Menda še nikdar v svojem življenju nisem občutil takega veselja.
»Evo jih, beže!« sem rekel sam pri sebi.
In od vseh strani je jeknil klic: »Živio cesar!«
V svojem veselju sem kričal z drugimi vred. To je trajalo kako minuto. Potem so se kareji zopet premaknili — že smo mislili, da je vse končano. Ko pa smo bili še dvesto do tristo korakov oddaljeni od grape, je nastal grozen vrišč, in general je velel drugič:
»Stoj! ... Na kolena . . . Nizko bajonet!«
Rusi so kakor piš prihreščali iz globeli, da bi navalili na nas. Prišli so vsi skupaj: zemlja se je tresla pod konj-«temi kopiti. Povelj ni bHo mogoče več slišati, a prirojeni
razum francoski nam je veleval, da moramo streljati v mno žico, in tako je pričel pokati četni ogenj kakor drobnenje bobnov pri paradah. Kdor tega ni slišal sam, si tudi predstavljati ne more kaj takega. Nekaj Rusov je prišlo prav do nas: videlo se je, kako so se vzravnavali v dimu, takoj nato pa zopet ni bilo videti ničesar.
Nekaj minut smo neprestano nabijali in streljali, nato pa je hrup prevpil rezki glas generala Chemineaua, ki je veleval prenehati s streljanjem.
Skoro si nismo upali slušati; vsak je hitel, da je ustrelil še enkrat. Ko se je bil dim razpršil, smo videli, kako je na nasprotni strani grape konjenica dirjala v breg.
Takoj nato so se razdelili štirikotniki in prodirali smo v kolonah. Bobni so klicali k naskoku, topovi so grmeli.
»Naprej! . . . Naprej! . . . Živio cesar!«
Čez kupe konj in ljudi, ki so se še zvijali po tleh, smo korakali v grapo ter na oni strani proti Weissenfelsu plezali zopet navzgor. Kozaki in lovci, s torbicami za pa-trone na hrbtu, pa so dirjali pred nami, kar so mogli: bitka je bila dobljena!
A tisti hip, ko smo se bližali mestnim vrtom, so se njih topovi, ki so jih vlekli s sabo, ustavili za nekim vrtom ter nas obsipali s kroglami. Ena je saperju Merlinu razdrobila nogo in mu odtrgala glavo. Saperskega korporala Thomeja je zadelo v nogo, da so mu jo zvečer v Weissen-felsu morali odrezati Zdaj smo pričeli teči, kajti čim prej dospeš, tem manj časa imajo oni za streljanje — to je raz umel vsakdo izmed nas.
Slednjič smo skozi žive meje, vrtove in hmeljeve droge na treh krajih prodrli do mesta. Maršal in generali so prihajali za nami. Naš polk je prišel noter skozi topolov drevored, ki je držal ob pokopališču; ko smo prišli na trg, je po glavni cesti primarširada druga kolona.
Tam smo se ustavili in maršal je nemudoma odposlal sedemindvajsete, da osvoje neki most in če mogoče sovražniku zapro umikanje. Med tem je došel ostanek divizije ter se razvrstil na trgu. Župan in svetovalci Weissenfelsa so že stali na pragu mestne hiše, da nas pozdravijo kot dobrodošle.
Ko smo vsi zopet stali v vrstah, je maršal knez Moskovski zajahal na fronto ter nam zaklical z veselim obrazom:
»Tako je pravi ... to mi je všeč! . . . Zadovoljen sem z vami! . . . Cesar naj zve, da ste se vrlo držali! . . . Vrli dečld ste!«
Ko mu je rekel general Souhan: »Dečki se bodo naredili!«, je rekel:
»Seveda, to je že v krvi, v krvi!« Kar se mene tiče, sem bil ves srečen, da v bitki nisem iztaknil ničesar.
Bataljon je do drugega dne ostal v Weissenfelsu. Nastanili so nas pri meščanih, ki so se nas bali ter nam dali vse, kar smo zahtevali. Zvečer so prišli nazaj sedemindvajseti ter bili nastanjeni v starem gradu. Zelo smo baU utrujeni. Ko smo bili popušili nekaj pip in se pogovorili o svojih junaštvih, smo jaz, Cebedej in Klipfel v delavnici mizarjevi legli spat na oblance ter ležali do polnoči, ko je nas zopet trobenje pozvalo k zbiranju. Zopet smo morali vstati. Mizar nam je dal žganja in odrinili smo. Deževalo je, kot bi iz škafa lil. Bataljon je prenočeval pred vasj. ^Kleben, dve uri od Weissenfelsa. Zaradi dežja pa nismo bili posebno dobre volje.
Polagoma so se nam pridružili še drugi oddelki. Cesar je bil prišel v Weissenfels in tretji armadni zbor bi bil moral priti za nami. Ves dan se je govorilo o tem in mnogi so bili tega veseli. Drugo jutro ob petih je bataljon kot predstraža zopet odšel.
Pred nami je bil potok Rippach. Napraviti bi bili morali ovinek, da bi bili prišli do brvi, a mi smo šli kar preko njega. Voda nam je segala do pasu. Ko sem noge vlekel iz blata, sem si mislil: »Ko bi ti bil kdo to povedal prej, ko te je pri gospodu Guldenu včasih bolela glava in si dvakrat na teden menjal nogavice, bi tega ne bil verjeli Človeka doletijo res čudne stvari!«
Ko smo na drugi strani potoka hodili po bičju, smo na višinah na levi strani naleteli na kozake, ki so nas opazovali. Počasi so šli za nami, a si nas niso upali napasti. Zdaj sem izprevidel, da sta blato in močvirje vendar koristna.
Tako smo hodili že dalj kot eno uro. Bil je že velik dan, ko nas je opozorilo silno streljanje s puškami in gro-menje topov, da smo se ozrli proti Klebenu. Poveljnik je s konja pazno giedal preko bičja.
To je trajalo precej časa. Narednik Pinto je refcei:
' Stran 2.
SLOVENSKI GOSPODAR.«
18. junija 1925.
sTOje naloge kljub početa im skromnim sredstvom, eemu je potrebno poleg obstoječih 24 Zadružnih zvez še ustanavljati 33 oblastnih zadrug v oblastih, ki niso primerno sestavljene in kjer se ne vpoštevajo gospodarske razmere. Ali je potrebno, da se za nepotrebne, nove oblastne zadruge določajo novi, ogromni stroški? Na ysa ta vprašanja sledi kratek in točen odgovor,
3. Razlogi za zapostavljanje obstoječega zadružništva.
Tako postopanje ni gospodarsko, ni modro, je neopravičljivo in ne rodilo dobrih sadov. Za to postopanje se navajajo razni razlogi. Trdi se, da niso vsi kmetje «lani obstoječih zadrug. G. dr. Stojkovič je v svoji brošuri, kjer so navedeni ti razlogi, rekel, da se ni treba bati, da ne bi pristopili kmetje k novim zadrugam, če bodo vedli, da dobe tam cenen kredit. Kdor pozna delo zadružništva, ve, da bodo kmetje rajši pristopili k obstoječim zadrugam, ako jih bodo potrebe k temu prisilile, kakor k novim zadrugam, ki jih ne poznajo in katerih delovanje je naperjeno proti obstoječim zadrugam.
Druga trditev je ta, da so sedanje zadruge plemensko, versko in strankarsko obeležene. To podtikanje moramo odločno odbiti. Kdo pa sestavlja zadruge? Sestavljajo jih ljudje, ki pripadajo raznim plemenom, ve-Eam in strankam, toda kljub temu, da pripadajo ti ljudje raznim veram, plemenom in strankam, se v zadrugah ne razpravljajo nikaka politična, verska ali plemenska vprašanja, ampak se te zadruge pečajo izključno le z gospodarskimi in zadružnimi vprašanji.
V odboru smo odločno zahtevali, naj se navedejo zadruge, ki bi imele versko, plemensko ali strankarsko obiležje. Toda gospodje iz vladne večine nam niso mo-3li dati na to nobenega določnega odgovora. Trdili so samo nekaj splošnega, toda nič konkretnega. Kakor se TI posameznih zadrugah razpravljajo le gospodarska in zadružna vprašanja, se isto vrši i v sejah Zadružnih «rez in Glavnega zadružnega saveza.
V Glavnem zadružnem savezu je osredotočeno zadružništvo cele države.
Tam sodelujejo zastopniki zadrug, ki pripadajo vsem veram, vsem strankam in plemenom. Toda kljub temu, da obstoja ta Glavni zadružni savez že več kot 3 let, še ni prišlo do nobenega nesoglasja in nasprotja, aimpak je vladala vedno največja sloga in so se vedno icševala samo zadružna in gospodarska vprašanja.
S tem, da se bodo ustanovile nove zadruge, ne bo na zadružnem polju dosti sprememb in se bo zadružno ielo vršilo tako, kot doslej. V Šumadiji bodo člani za-irug samo Srbi in pravoslavni, v Sloveniji pa sami Slo venci in katoličani. Poudarjati moramo, da so zadruge v posameznih pokrajinah sestavljene iz prebivalstva* ki v dotičnih krajih prebiva. Če prebivajo v tistih ■krajih Slovenci, so te zadruge pač sestavljene iz Slovencev. Toda radi tega ne more nihče trditi, da so dotične zadruge kakšne plemenske zadruge. Isto tako se ne moje trditi, da so zadruge plemenske zadruge, če so slučajno sestavljene iz samih Srbov.
Nadalje se je trdilo, da se Zadružne zveze izključujejo, ker vse Zadružne zveze niso sestavljene samo iz kreditnih zadružnih oblik. Ta izgovor ne velja in priča samo o nepoznanju razmer. Kdor pozna zgovodino zadružništva, ve, da so kreditne zadruge temelj vsem drugim zadrugam. Brez kreditnih zadrug sploh ni misliti na drugo zadružništvo. Dokler nimamo dovolj kreditnih zadrug, tudi ni misliti na uspešno delo nabavljal-
nih in produktivnih zadrug. Kreditne zadruge šolajo zadrugarje in je vzpodbujajo k na daljnemu zadružnemu delu. Samo po sebi je umevno, da so članice zadružnih zvez poleg kreditnih zadrug tudi nabavljalne in produktivne zadruge, če se enkrat doseže ta cilj, da bomo imeli dovolj nabavljalnih in produktivnih za-; drug, potem lahko mislimo na to, da bomo ustanovili 1 posebne Zveze nabavljalnih, produktivnih in drugih zadrug. Če pa sedaj oddvojimo kreditne zadruge od Zvez, se lahko uničijo ne samo nabavljalne, produktivne in druge zadruge, ampak tudi Zveze ter ubije zadružna misel.
Trdi se nadalje, da bi se s podelitvijo sredstev, katera so določena v predloženem zakonskem načrtu, naložilo nemalo breme in odgovornosti zvezam. Kdor pa pozna delovanje in obseg naših zadružnih zvez, dobro ve, da je poslovni obseg istih zelo obširen, dobro ve nadalje, da bodo sredstva, katera bi se dobila na podlagi predloženega zakonskega načrta, tako malenkostna, da niti najmanj ne pridejo v poštev pri ogromnih ( sredstvih, ki so zvezam na razpolago, in da je prazna bojazen, da bi se zadrugam s tem naložilo veliko breme. Poudarili moram, da je največje zlo pri zadrugah pomanjkanje denarja, brez katerega ne morejo vršiti svoje naloge, in da je njihova največja odgovornost • skrb za napredek nabavljalnih in produktivnih zadrug.
Predloženi načrt zakona pa v resnici nalaga zadrugam veliko breme in to je politična misija, katero hoče ta načrt zadrugam naložiti. Pravi se, da je naloga | zdrug, da se po njih utrjuje narodno edinstvo. Ta namišljena naloga zadrug je pa protivna zadružnim načelom. Kdor nalaga zadružništvu politične misije, ne ' pomisli, da je vprašanje kredita, s kojim se bavijo kreditne zadruge v prvi vrsti gospodarsko vprašanje, vpra-^ šanje zaupanja, a ne politično vprašanje.
; Trdi se nadalje, da dosedanje zadrugie razpolagajo z malimi sredstvi.
Če priznamo, da v nekaterih pokrajinah zadruge v f resnici razpolagajo z malimi sredstvi, moramo pouda-i riti, da razpolagajo ipak z nekimi sredstvi, dočim nove zadruge, katere se hoče ustvariti, iz početka ne bodo razpolagale z nobenimi sredstvi. Sicer pa: sredstva, s katerimi sedanje zadruge v nekaterih pokrajinah razpolagajo, niso ravno tako neznatna. V celoti znašajo . sredstva dosedanjega zadružništva okroglo 700 milijo-; nov dinarjev, deloma lastni kapital (deleži, rezerve), deloma hranilne vloge, torej z veliko večjimi sredstvi, kakor jih nudi predloženi zakonski načrt, katera sredstva pa bodo, ako pojde vse po sreči, prišla v prid kme-t tijstvu šele čez kakih 6 let ali pa še celo pozneje. Mnogo bolj pametno bi bilo, da bi se tem sredstvom, s katerimi razpolagajo sedanje zadruge, pridejala državna pomoč, in uspeh bi bil mnogo večji in sigurnejši, kakor pa da se hoče obstoječe zadružništvo kratkomalo potisniti v stran. Razni govorniki od vladne strani so po-vdarjali, da ne mislijo oškodovati obstoječega zadružništva. Osobito so naglašali, da je po tem načrtu mogoče, da sodelujejo obstoječe kreditne zadruge. Ako pa pogledamo natančnejše v načrt sam, vidimo, da se sicer v členu 15 pravi, da se morejo pretvoriti obstoječe kreditne zadruge in da morejo biti deležne kredita, toda pod pogojem, da se jih sprejme kot članice. Nadalje nam pravi ta načrt, da bi se te članice morale — seveda, ako se sprejmejo — ločiti od sedanjih zvez, kar po-menja nič manje, kakor da bi morale dosedanje zveze likvidirati. Razun tega se omalovažuje zadružništvo
¡»Divizija prodira in naskoäcujejo.«
Tudi kozaki so napenjali ušesa in izginili šele čez eno uro. Potem smo videli, kako je divizija po ravnini na desni jar odirala v kolonah in gnala pred sabo rusko konjeništvo.
»Naprej!« je zaklical poveljnik.
Pričeli smo teči, ne vedoč zaka¿ vedno naprej ob potoku dokler nismo prišli do starega mosta, kjer sta se zlivali Rippach in Grune. Na tem kraju bi bili morali zadržati sovražnika, a kozaki so že opazili našo zvijačo: vsa njih krdela so se umaknila čez Gruno preko plitvine. Ko je divizija prišla do nas, smo zvedeli, da je maršala Bes-sieresa ubila topovska krogla.
Nato smo zapustili most in se nastanili pred vasjo Görschen. Splošno so govorili, da velika bitka ni več daleč, in da je bilo vse, kar se je zgodilo do zdaj, le mala predigra, da se poizkusi, se li novinci dobro ponašajo tudi
v	ognju. Po tem si vsakdo lahko predstavlja misli, ki so morale obhajati pametnega človeka, ki je bil proti svoji volji v takem položaju in med tako brezskrbnimi ljudmi, kakor so bili Fürst, Cebedej in Klipfel, ki so bili prav dobre volje, kakor da bi jim taki dogodki mogli prinesti kaj <kugega, nego strele iz pušk, udarce sabelj in rane od bajonetov.
Ves dan in celo po noči sem mislil na Katarino in prosil Boga, naj čuva moje življenje ter mi ohrani roke, ki so potrebne siromaku, da si lahko zasluži vsakdanji žrvBž.
xni.
Na hribu pred Gross-Görschenom so zapalili ogenj,
vi	vas pa je odšel oddelek ter pripeljal s sabo kakih šest krav za kuho. Bili pa smo tako trudni, da nas je mnogo «ejši spalo nego jedlo. Med tem so prihajali vedno novi polki s topovi in streljivom. Proti enajsti uri je taborilo na griču deset do dvajset tisoč, v vasi dva tisoč mož — cela divizija Souhamova. General in njegovi ordonančni častniki so stanovali v velikem mlinu na levi poleg rečice, katero imenujejo »Plavni potok.« Straže so stale kroginkrcg ¿riča v strelni daljavi vsaksebi.
Vsled hudega napora sem nazadnje zaspal tudi jaz, 'PA sem se čez eno uro zopet prebudi, kajti ca nami proti
t tisti oesti, ki se pričenja pri starem mostu pri Poserni ter drži od Lutzena in Lipskega, sem slišal ponoči silen hrup, : drdranje vocov, topov in vozil s smodnikom, ki je priha-; jalo skozi nočno tihoto zdaj glasneje, zdaj tiše.
Narednik Pinto ni spal. Pušil je pipo in si pri ognju sušil noge. Vsakokrat, ako se je zganil ta ali oni, je hotel govoriti.
»Kaj je, rekrut?« je vprašal.
A vsakdo se je delal, kakor da ga ne čuje, se zevaje prevalil ter znova zaspal.
V zvoniku v Gross-Gorschenu je udarilo šest, ko sem se vzbudil. Vsled hoje po močvirju so mi bile kosti v ledju : in stegnih kakor razbite. Vendar sem se vzravnal, uprši roke v tla: hotel sem se pogreti, ker me je zeblo. Ogenj je dogorevaL, ostal je samo še pepel in nekaj oglja. Narednik je bil vstal in gledal preko meglene ravnine, čez katero je švigalo nekaj solnčnih žarkov.
Vse je spalo krog nas, nekateri na hrbtu, drugi postrani, noge obračajoč proti ognju. Nekateri so hropli ali govorili v spaniju. Ko je narednik videl, da sem se vzbudil, je vzel žareč ogel in ga poiožil na pipo. Potem je pa ; rekel:
»Hej! Strelec Bertha, mi smo torej zdaj v zaledju?«
Jaz nisem razumel popolnoma, kaj je hotel reči
»Ti se temu čudiš, rekrut?« je rekel dalje. »To je ven-; dar jasno: mi se tu nismo ganili, armada pa je šla naprej, i Včeraj je stala tam pred nami ob Riippachu, zdaj pa stoji j za nami pri Liitzenu: namesto na čeluv smo zdaj v za-plečju.«
Pri tem je škodoželjno nameziknil ter parkrat potegnil iz pipe.
»Ali smo zaradi tega kaj na boljšem?« sem vprašal narednika.
»Na boljšem smo zato, ker pridemo pred njimi v Lip-sko in Prusom za vrat«, je odgovoril »To boš pozneje že izprevided, rekrut«
Zdaj sem pričel opazovati okolico ter videl pred sabo prostrano, močvirnato ravnino, po kateri sta tekla Gruna in Plavni potok. Z bregov teh potokov se je dvigalo nekaj gričev, v ozadju pa je bila videti večja reka: narednik je rekel ,da je Elster. Čez vse to je jutranja megla razgrinjala svojo tančico.
tudi s tem, da se komaj 15 odstot. vsega kredita daje se razpolago ne samo Zadružnim zvezam, ampak tudš Kmetijskim družbam, da morejo dajati kratkoročne « srednjeročne kredite. Mi vidimo, da se hoče kreditne zadruge oddvojiti od dosedanjih Zadružnih zvez, da se jih s tem uniči, in da se jim hoče dati malenkost sam* za to, da se ne bi videlo, da je naperjen boj proti zadružništvu. Sistem, ki se predlaga, se ni obnesel uiti na Francoskem, kakor smo že slišali iz ust raznih govornikov, ki so naglašali, da je tam komaj 3 odstot. vseh samostojnih gospodarjev včlanjenih v od vlade ustan v-1 jenih zadrugah, dočim je v Nemčiji, kjer je zadr.i£n>-štvo na podlagi privatne vspodbude visoko razvito, 49 odstotkov vseh gospodarjev združenih v zadružnih organizacijah.
Wl"	mul—Ki
Fitfko glasuje prof i znižanju davkov.
Naši poslanci obračunali s Pivkom.
Beograd, 14. junija 1925.
Pivko, poslanec samostalne-demokratske stranke, je pokazal zopet svojo pravo barvo. V soboto, dne 13. junija» je v narodni skupščini glasoval proti našemu predlogu z» znižanje davkov in taks. S tem je pokazal, da mu je ljubS Pašič, nego slovensko ljudstvo.
Da bodo naši ljudje vedeli, kako »dela« Pivko v Beogradu za Slovenijo, opišem slučaj od dne 13. junija čiste natanko, kakor se je dogodil.
Za znižanje in omilenje dohodnine.
Naš poslanec Ivan Vesenjak je s svojimi tovariša izdelal načrt zakona, po katerem bi se dohodninski davek znižal, oziroma pri malih in srednjih posestnikih, obrtnikih in drugih sploh odpravil. Predlog se je glasil tako, da ba se odmerilna višina dohodkov (eksistenčni minimum) zvišala od 5000 na 20.000 dinarjev. Tako bi mali in srednje davkoplačevalci bili oproščeni dohodnine. Nadalje bi se po tem predlogu tudi lestvica za odmero dohodnine spremenila iz kronske v dinarsko veljavo, 'kar bi pomenilo, <k se dohodninski davek pri vseh, ki bi ga še morali plač*-vati, zniža za štirikrat.
Desetek (prenosnima) se mora znižati.
Drugi predlog Vesenjakov in tovarišev pa je zahtevni, da se preuredi plačevanje desetka (prenosnine, procentov} pri kupoprodajnih in prevzemnih pogodbah za kmetska posestva. Načrt našega zakona je določal, da se desetek za kmetska posestva zniža na 2%, a pri preda jnih pogodbah med ožjimi sorodniki, t j. med možem in ženo, starši in otroci, med brati in sestrami pa se naj desetek pri vre«? nosti do 800.000 kron sploh zbriše (odpravi).
Vsi poštenonusleči poslanci podpisali naš predlog.
Ta dva zakonska načrta so podpisali vsi poslanci Slovenske ljudske stranke, nadalje nekateri Hrvati Bosanci-muslimani in celo pošteni Davddovdčevi srbski poslanci Poslanec Vesenjak utemeljuje predlog. — Minister proti.
V soboto se je o Vesenjakovih predlogih v narodni skupščini govorilo dn glasovalo. Ker je dohodninski davel Sn desetek v Sloveniji naravnost neznosen, smo poslanci-Siovenske ljudske stranke zahtevali, da se prizna našim predlogom nujnost, t. j. da se mora o njih takoj razprav-
Ko sem se potem obrnil, sem za nami v dolini ugledal vrh zvonika Velikega Gerschena in bolj zadaj na desni in levi pet do šest malih vasi v nižavah med griči, kajti kraj je zelo hribovit in vasi Kaja, Eisdorf, Starsiedel, Rah-na, Mali in Veliki Gorschen, katere sem spoznal medtem» leže vse med temi griči ob majhnih, močvirnih ribnikih» ob katerih rastejo topoli, vrbe in breze. Veliki Gorschen, kjer smo bili nastanjeni ,je bil v dolini najdalje pomaknjen proti Elsteri; najbolj oddaljena je bila Kaja, za katero drži velika cesta iz Lutzena v Lipsko. Po gričih je bilo sicer videti samo stražne ognje naše dilvizije, a ves tretji armad-ni zbor je bil nastanjen v vaseh, v Kaji pa je bil glavri? kvartir.
Okrog sedme so speče vzbuditi bobni in trobente jea-
Ii dečega topništva in trema. Vojaki so šli dol v vas, nekateri po les, drugi po slamo in seno. Potem so prišla vozovi s krmo in streljivom. Razdelili so kruh in patrone. Mi smo ostali na svojem mestu in pustili armado iti proti Lipske-mu, zato je trdil narednik Pinto, da smo zadnja straža.
Iz vasi sta prišli gor k nam dve branjevki. Ker sem še imel pet tolarjev po šest frankov, sem Kipflu in Cebedeju ponudil čašico žganja, češ, da je to dobro proti škodljivi jutranji megli. Tudi naredniku Pintu sem ponudil eno; vzel jo je ter rekel, da žganje s kruhom človeka dela pogumnega.
Bili smo prav dobre volje in nikomur se ni sanjalo, kakšne strašne stvari se bodo še godile ta dan. Vsi smo mislili, da Rusi in Prusa niti ne mislijo na to, da bi nos iskali za Gruno. A so dobro vedeli, kje smo, in krog desete ure je general Souham s svojimi častniki v skok prijezdil gor po hribu. Nekaj je bil opazil. Jaz sem ravno stai na stražii pri piramidah iz pušk. Še danes ga vidim sivolasega, z velikim, beloobšitim klobukom, kako je pridirjal na vrh hriba, nastavi na oko velik daljnogled, se potem vrnil, dirjal v vas in ukazal trobiti za zbiranje.
Predstraže so se pomaknile k nam in Cebedej ki je imel sokolje oči, je rekel:
»Tu doli ob Elstri čete kar mrgole na vse strani . . . nekaj jih prodira celo v lepem redu, druge pa čez tri mostove vro iz močvirja. To bo ploha, ako vsi li navale m nas!«
(Dalje prih.)
18. funija 1925.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
Strsn 3.
SjffltL Poslanec Vesenjak je v svojem govora opisal pred oelo zbornico, kako strašno davčni vijak v Sloveniji stiska naše ljudstvo. S številkami je dokazal opravičenost našega predloga. Za njim pa je finančni minister dr. Sto-jsdinovič izjavil, da Pašičeva vlada tega predloga ne more sprejeti.
Okoli 100 poslancev za, 120 proti.
Nato je predsednik odredil glasovanje. Za naša (Ve-senjakova) predloga so glasovali vsi poslanci Slovenske ljudske stranke, Hrvati, pošteni Davidovičevi Srbi, Bosan-B, celo srbski zemljoradniki s Pucljem in par Nemcev. Cela leva stran parlamenta je bila z nami. Bilo je to okoli lOO poslancev.
Pivko glasuje za ministra proti Sloveniji.
Proti pa so glasovali Pašičevi srbski radikali in Pribi-Čevičevi demokrati, okoli 120 po številu. Nekateri radikali «o pred glasovanjem zapustili dvorano.
Proti znižanju dohodnine in desetka v Sloveniji je vstal in glasioval Žerjavov poslanec dr. Ljudevit Pivk». Skoro prvi je vstal in celo dvignil obe roki. Posmehoval se je! Dobro se mu je zdelo, da je propadel naš predlog. Kaj takega nismo pričakovali od človeka, kateri govori na shodih samostalne demokratske stranke, da hoče delovati proti previsokim davkom. V soboto, dne 13. junija 1925, |e imel priliko pokazati, ali ima on in njegova stranka kaj ■rca za naše trpeče ljudstvo. In proti pričakovanju je Pivko glasoval proti našemu predlogu.
Naši poslanci obračunajo s Pivkom.
Naši poslanci so s Pivkom temeljito obračunali. Sko-
smo kvišku in Pivko jih je slišal, kakor še menda nikdar v svojem življenju.
Kaj je vse moral slišati dr. Pivko.
Poslanec Ž e bo t se obrne proti Pivku in mu zaldiče: •Ali Vas ni sram, da glasujete proti znižanju davkov v Sloveniji?« — Kremžar: »Pivko glasuje za to, da je Slovenija molzna krava.« — Brodar: »Škandal! Sramota, da slovenski poslanec glasuje proti Sloveniji!« — Smodej: »Lep ¡zastopnik slov. naroda!« — Škoberne: »Sram Vas bodi! Takšen zastopnik slovenskih davkoplačevalcev ste Vi! Obračunali bodo z Vami, ko pridete med nje!« F a le ž: »Pojdite sedaj med naše ljudstvo in pohvalite se, da ste glasovali proti Sloveniji!« Dr. Ho d žar: »Doma prireja Vaša stranka protestne shode proti davkom, tu pa glasujete za nje. To povejte na shodih, če si upate!« Ves klub kliče: »Kako morete proti eksistenčnim pogojem svojega naroda glasovati. Tako delajo poturice!« B e d j a -nič: »Ma že vkup prišla!« Že bo t: »V Št. Lenartu ste ljudi farbali, da boste delali za znižanje davkov. Ali Vas ni sram! Fej!« Smodej: »Žerjav vsaj zbežal iz zbornice!« Dr. H o d ž a r : »Našega kmeta ' <ajo. Slovenec Pivko pa se ne sramuje glasovati proti ?i.:žanju davkov!« Ž e -bo t: »Na Vaših shodih kričite, da smo poslanci SLS krivi neznosnih davkov. A tu v Beogradu, kjer se odločuje, pa glasujete proti znižanji starih in za nove davke. Sedaj ste pokazali svojo pravo barvo.« Slišal je dr. Pivko še več drugih ostrih. Cela zbornica je pozorno opazovala, kako so naši poslanci obračunali s Pivkom.
IX. Pivko izgine iz zbornice.
On pa, ki je glasoval proti pravičnim našim predlogom — Pivko — je sedel sključen v svoji klopi. S prstom so InzaH naši nanj . . . Ko se je hrup polegel, se je Pivko na tihem izmuznil iz dvorane.
Davkoplačevalci! Ko Vas bodo rubili, ko Vas bode davčni vijak najhuje pritiskal, spomnite se 13. maja 1925. Sodite sami! Presodite, katera stranka se je potegnila za Vas in katera je glasovala proti Vam.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Ko bi se bilo moralo danes teden predali narodni skupščini poročilo anketnega odbora v svrho izvršitve verifikacije ali odobrenja preostalih 24 hrvatskih mandatov, je Pašič še v zadnjem hipu
celo stvar zavlekel.
>ia vladni seji je stavil svoj predlog, naj gre verifikacija ponovno skozi verifikacijski odbor in to stališče je zastopal tudi na seji radikalnega poslanskega kluba. Mnogo radikalnih poslancev se je sicer izjavilo za to, naj se preneha vsako odlaganje ter naj se mandati takoj verificirajo. Kočno so pa le vsi izvzemši Ljubo Jovano-viča sprejeli Pašičev predlog.
Na petkovi seji skupščine
je predsednik najprej iznesel Pašičev predlog nujnega zakona o zgradbi spomenika pokojnemu kralju Petru. Opozicija je ta predlog sprejela, kljub temu, da je še veliko nujnejših stvari, veliko je pa bilo njeno ogorčenje, ko je takoj na to sledil drug nujni predlog o zgradbi IPantheona, to je posmrtnega doma za velike in zaslužne državnike. Začuli so se klici: »Pašič gradi Pantheon ssa sebe! Ali niso važnejši invalidi, zastopniki hrvatskega naroda in mnogo drugega, kot pa to, kam bomo položili Pašiča enkrat po smrti?« Vladna večina je sprejela seveda tudi nujnost tega predloga. Nato je sledil Predlog radikalne in samostojno demokratske stranke ® pcmovni izročitvi verifikacijskih spisov verifikacij-«ktetnu odboru.
Proti fJonovnemu odlaganju verifikacije
je cela opozicija nastopila prav odločno, hrvatski za-jedničarski poslanec dr. Polič je naglašal, da je zavlačevanja že več kot preveč in celo mnogi radikalni poslanci so se pred glasovanjem v znak nesoglasja odstranili iz dvorane, ostalo jih je pa s samostojnimi demokrati le toliko, da so sprejeli Pašičev predlog. Ljuba Jovanovič je ostal v dvorani in je tudi proti glasoval z opozicijo vred. To je znamenje novega in močnejšega I odpora proti Pašičevi smovolji v radikalni stranki.
Kako so vladinovci nastopili proti olajšanju davkov smo opisali že na drugem mestu. Tudi pri tem glasovanju, ki se je vršilo na sledeči seji v soboto, se je nekaj s takim početjem nezadovoljnih radikalov odstranilo iz dvorane. Na tej seji je bil prebran tudi vladni sklep
o odgoditvi skupščine
do danes z utemeljevanjem, da nima kaj delati, ker še niso gotovi razni zakonski osnutki. Opozicija je odgoditvi odločno ugovarjala s pozivom na na to, da je sama stavila ministrom in skupščini že dovolj gradiva j za delo. Vse to pa leži, ker zavlačuje nekaj Pašič sam. drugo pa razni ministri po njegovem navodilu in vzgledu.
RR sporazumevanje
je na mrtvi točki in velika večina hrvatskih poslancev že na to nič več ne da, ker je jasno, da hoče Pašič Hrvate spraviti samo v zagato in da bi rad strankarski sporazum po potrebi šele pozneje enkrat, ko bodo sprejeti vsi nazadnjaški zakonski osnutki in bi se hrvatski poslanci — če bi prišli v vlado — z delovanjem na taki podlagi onemogočili pred ljudstvom. Položaj je temeljito razčistil dr. Korošec na seji vodstva SLS v Ljubljani dne 7. t. m.
O sporazumu in bodočnosti je dejal dr. Korošec:
Pašič ne želi sporazuma, ker on in Pribičevič politično živila od spora med brati in nesloge. Pašič ne želi sporazuma, ampak hoče razcepiti blok, razcepili tudi HSS ter kompromitirati Radičevo stranko. Vendar pa moramo kljub vsemu temu ob tej priliki opozoriti celo državo na dejstvo, da še nikdar ni bilo tako ugodne pnilike, ne tako velike lahkote, da pridemo do sporazuma, kakor ravno v sedanjem momentu. Ne bo minulo leto in razmere se bodo zopet poostrile, nastopile bodo nove težkoče, ki jih bo težje premagati, kakor sedanje. S centralizmom se ne morejo urediti naše notranje politične razmere. In vendar zahtevajo vulkanična tla po celem svetu, da varujemo, kar smo si ustvarili, zahteva tudi naše mizerno financijelno stanje, da se rešimo katastrofe. Veliko odgovornost pred zgodovino in pred narodom bi vzeli vsi tisti nase, ki bi zamudili priliko, ko se najlažje da državi mir, red in sloga.
Blok še obstoji. Njegova bodočnost ni več trdno za-sigurana. Toda naj se zgodi karkoli, vedno bodo ostale stranke, ki bodo delale za idejo sporazuma in demokracije ter se borile proti nasilju in korupciji. Med temi stranicami se bo nahajala tudi naša Slovenska ljudska stranka. Mi trdno upamo v zmago idej in prepričani smo, da ako se zgodi, česar ne želimo, da ne bo dolgo trajalo, pa se bomo zopet borili rama ob rami s Hrvati za svoje pravo v tej državi. To bo zadnja borba v tej državi.
ITALIJA.
Opozicija, ki je pred enim letom zapustila parlament, je sklenila nadaljevati borbo proti fašistovski vladi zopet v parlamentu.
SPORAZUM Z NEMČIJO.
Francosko stališče bo s sporazumom z Nemčijo zelo okrepljeno. Nemčija podpiše garancijski pakt s Francijo, istočasno pa tudi dogovor s čehoslovaško in Poljsko. V tem dogovoru se Nemčija obveže, da ne bo nikdar zagrabila z orožje proti Čehoslovaški in Poljski, temveč da bo vsako sporno vrašanje predložila mednarodnemu razsodišču v razsojo. S tem je skoraj vsaka nevarnost vojne odstranjena.
NEMIRI NA KITAJSKEM,
ki so nastali vsled silnega pritiska tujih, zlasti angleških, japonskih in ameriških tovarnarjev in kolonistov na domače delavstvo, so zavzeli velik razmah. V Kantonu so ustaši popolni zmagovalci in imajo zbrano že močno armado.
prireditve.
Dramatična prireditev pri Sv. Martinu pri Vurber-gu. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 21. junija popoldne po večernicah v bralni sobi dve igri, in sicer: »Junaška deklica«, žaloigra v petih dejanjih, ša-loigra v dveh dejanjih »Oh, ta Polona«. Odbor društva vabi k številni udeležbi!
Sv. Primož nad Muto je slavil dne 14. junija lepo nedeljo. Bila je res lepa nedelja za vrle šentprimonske naše severne slovenske meje. Dopoldne cerkvena slovesnost, popoldne društvena prireditev z govorom in 2 igrama. Govornik je posebno povdarja! zasluge, ki jih imajo Šent-primožani za ohranitev slovenstva ob nemški meji. Danes imajo zadoščenje: nemški naval je za vedno odbit, lastno jugoslovansko državo imamo. Marsikaj še v njej ni v redu, mnogo je še pomanjkljvega, a naša drževa je in Slovenci bomo imeli v tej novi državi še važno besedo. Po govoru so šentprimonski igralci priredili dve igri in sicer: »Spoštuj očeta« ter »Kmet in avtomat.« Občudovali smo vztrajnost, s katero so vrti fantje naštudirair težki igri in ji
vprizorili v veliko zadovoljstvo vseh gledalcev. Št. Primož nad Mirto lahko postavimo za vzgled marljivega in vztrajnega društvenega delovanja.
Hajdina pri Ptuju. Z oziram na poročilo v zadnji štev. »Slovenskega Gospodarja« se naznanja cenjenemu občinstvu, da se slovesna posvetitev Dekliške zveze najsv. Srcu Jezusovemu ne vrši, kakor je bilo določeno, dne 21. t. m., temveč se ta slovesnost preloži radi nenadoma nastalih ovir na prvo nedeljo meseca julija, t. j. dne 5. julija. Vsa svečanost se vrši po istem sporedu, kakor je bilo naznanjeno. Na svidenje v naši Haklini dne 5 julija' Boe živi! — Odbor.
Središče. Slov. katoliško izobraževalno društvo uprizori s sodelovanjem Marijine družbe dne 21. junija 1925 v Društvenem domu v Središču krasno igro s petjem »Raz Marijino srce« v petih dejanjih. Vstopnina: sedeži 6 D, stojišča 3 D. Predprodaja vstopnic v nedeljo predpoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Veržej. Dekliška zveza v Veržeju obhaja dne 29. junija (na praznik sv. Petra in Pavla) petletnico svojega obstoja s sledečim vzporedom. Ob 10. uri dopoldne slovesna obnovitev posvetitve presv. Srcu Jezusovemu. — Popoldne ob 3. uri v prostorih Marijanišča: 1. Akademija v čast presv. Srcu s petjem, deklamacijami in prizorom: »Vir vse tolažbe«. (Iz obljub Srca Jez.). 2. Slavnostni govor. 3. Nastop Orlic iz Ljutomera. 4. »Mirijam« igra v treh dejanjih izza časa prvih 10 let po Gospodovi smrti. Vabimo k obilni udeležbi. Bog živi!
Orlovska prireditev v Gor. Radgoni Ljutomersko orlovsko okrožje priredi dne 5. julija 1925 v Gor. Radgoni javno telovadbo in veselico. Naša dolžnost je, da se te lepe prireditve udeležimo vsi do zadnjega, da pokažemo narodno zavest na skrajni točki naše severne meje. Vsa okrožna in sosedna prosvetna društva, pohitite ta dan v našo lepo obmejno postojanko! Zlasti pa vabimo vse domače družine, matere, očete, fante in dekleta naše lepe Petrovske župnije, da se te mladinske prireditve v največjem številu udeležite.
i Gornja Radgona. V nedeljo, dne 14. t. m., po ranem cerkvenem opravilu se je vršil v posojilnični dvorani ustanovni občni zbor gornjeradgonskega orlovskega odseka. Kot glavni govornik je nastopil zastopnik zvezine ekspoziture br. Čamjpa iz Maribora. V svojem lenem govoru je povdarjal verske, moralne, prosvetne in gospodarske dobrine orlovske organizacije. Br. Novak, načelnik ljutomerskega orlovskega okrožja, je govoril o pomenu in nalogah Orla in navduševal navzoče, naj se ne strašijo morebitnih napadov svojih nasprotnikov. Nato se je izvolil predpisani odbor. Naj novi telovadni odsek na naši severni državni meji vzgaja med našo mladino zavedne Slovence in navdušene, verne in značajne državljane!
Velika Nedelja. Prostovoljno gasilno društvo Trgo-višče priredi v nedeljo, dne 21. junija t. j. na Alojzije-vo nedeljo veliko vrtno veselico v proslavo 30 letnice na vrtu g. Franca Raušl v Trgovišču. Ob enem bo tudi odkritje spominske plošče v spomin vsem med svetovno vojno preminulim članom. Ker prireditev obeta biti zelo lepa, se zato prijazno vabijo vsa sosedna društva, da se zgoraj imenovane slavnosti udeležijo. Za jed in pijačo bo preskrbljeno, za razvedrilo duha bo pa skrbela domača, na novo organizirana društvena godba. Tedaj na Alojzijevo nedeljo vsi v Trgovišče.
Konjiško orlovsko okrožje priredi na praznik sv. Petra in Pavla okrožni javni telovadni nastop v Žičah.
Dekli..-a Marijina družba v šmiklavžu pri Slov« Gradcu priredi na god sv. Alojzija v nedeljo, dne 21. junija 1925 v šoli v Šmiklavžu po večernicah ob pol 3. uri popoldne slavnostno predstavo. Igral bo dekliški Marijin vrtec »Rožica božjega Srca«, igra v dveh dejanjih, Dekliška Marijina družba pa bo uprizorila »Čašica kave«, veseloigra v enem dejanju. Vmes pa se bodo pele Marijine in narodne pesmi. Vstopnina: prvi sedeži 10 D, drugi sedeži 5 D, stojišča 3 D. Ker se bo čisti donesek porabil za nakup družbine zastave, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi šmiklavške farane in goste iz sosednih župnij naj-uljudneje vodstvo Dekliške Marijine družbe.
Kostrivnica. Bralno društvo in Orel v Kostrivnici priredi dne 21. t. m. po večernicah na vrtu g. Prah dve igri: »Oh, ta Polona« in »Kmet Herod«. Prijatelji poštene zabave so vabljeni k obilni udeležbi. Odbor. i
Celjsko orlovsko okrožje priredi v Laškem v nedeljo dne 12. julija t. 1. celodnevno prireditev. Ta prireditev se mora izvršiti kar najbolj mogoče slovesno, pokažimo, kako razširjena, a tudi kako lepa in vzvišena je naša orlovska misel, zato pa za ta dan na plan vse, kar je našega! Prihitite 12. julija t. 1. v Laško ne samo Orli in Orlice, marveč tudi člani vseh ostalih katoliških kulturnih organizacij v kar največjem številu. Pričakujemo, da se udeležite našega dneva tudi v narodnih nošah. Prosimo tudi vse pevske zbore, kateri se žele korporativno udeležiti tabora, da to pismeno spo-roče orlovskemu okrožju v Celju. Polovična vožnja po vseh železnicah. Železniška zveza je ugodna. Bog živi!
Polzela. Savinjsko orlovsko okrožje priredi na praznik, dne 29. junija, na Polzeli orlovski dan s sledečim sporedom. Zjutraj ob pol devetih sprejem pri kolodvoru, nato odhod k župni cerkvi, kjer se vrši sv. maša na prostem. Pridiga č. p. Odila h Marija Nazarji. Popoldne ob treh javna telovadba na telovadišču na Bregu. Po telovadbi nastop pevskih zborov. Vsi udeleženci, kateri se pripeljejo z vlakom, naj zahtevajo na vstopni postaji vozni listek, žigosan z mokrim žigom, samo za eno stran. Isti ve-. lja s potrdilom udeležbe za nazaj. Potrdila se bodo izdajala takoj zraven telovadišča. V naprej naročeno in plačano kosalo stane 10 dinarjev. Udeleženci, kateri se pripeljejo z vozom, naj javijo poprej, da se preskrbi hlev. Prijave sprejema in podrobna obvestila daje: F. Tumšek. Breg, Polzela. Vse prijatelje mladine vabimo k najobilnej-ši udeležbi! Bog živi!
Stran 4.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
18. junija 1925.
Tedenske novice.
Lavanlmski novomašnilci. V nedeljo, dne 28. junija posveti lavantinski knezoškof deset novih delavcev za vinograd Gospodov. Gospodje novomašniki bodo imeli primicije po naslednjem redu: 1. Adamič Adolf 12. julija pri Novicerkvi, slavnostni pridigar č. g. Al. Peček, kaplan, Stopišče. 2. Časi Franc 19. julija pri Sv. ¡Frančišku na Stražah, slavnostni pridigar veleč. g. Fr. ^¡asl, stolni kanonik v Mariboru. 3. Drvodel Alojz 5. julija v Črni na Koroškem, pridigar veleč. g. Franjo Šenk, župnik pri Sv. Jakobu v Božu. 4. Horvat Štefan 19. julija v Cirkovcah, pridigar veleč. g. Melhior Zorko, župnik na Sp. Polskavi. 5. Klasinc Franc 26. julija v Cirkovcah, pridigar veleč. g. P. Englbert Klasinc, katehet na Viču pri Ljubljani. 6. Marohnič Ivan 12. julija v Križišču blizu Sušaka, pridigar č. g. Nikola Žuvič, kaplan v Kraljeviči. — G. Marohnič je kot gost izvršil četrti letnik v Mariboru in odide po posvečen ju nazaj v svojo škofijo v Dalmacijo. — 7. Meško Josip 2. avgusta pri Sv. Tomažu pri Ormožu, pridigar veleč. g. pisatelj Franc Meško, župnik v Selah pri Slovenjgradcu. 8. Orel Ivan 12. julija v Mozirju, pridigar veleč. g. Franc Planine, župnik pri Sv. Bolfenku pri Središču. — 9. Peitler Alojz, 19. julija pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, pridigar veleč. g. Friderik Horvat, župnik pri Veliki Nedelji. — 10. Žolnir Joško 12. julija v Makolah,, pridigar veleč. g. Alojzij Skuhala, spiritual v Mariboru. —i Štirje gg. (Cajnkar Stanko, Boštele Anton, Stakne Andrej, Žalar Alnjz), ki so tudi letos dovršili četrti letnik., pa še morajo odslužiti prej po 6 mesecev vojaške službe, nakar bodo tudi oni posvečeni. — Vse skupaj naj spremlja blagoslov božji na življenja poti!
»Vzajemnost«, društvo duhovnikov lavantinske ško-Eja Redni občni zbor se vrši v četrtek, dne 2. julija 1925, ob 11. uri dopoldne v Mariboru, Gledališka ulica 2, pri vhodu prva vrata na desno. Dnevni red: 1. Branje zapis-aaika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in nadzorstva. 3. Volitev odbora in nadzorstva 4. Določitev članarine. 5. Slučajnosti. Ako ob določeni uri me bo navzočih dosti članov, se vrši črez pol ure občni ež>or, ki sklepa ne oziraje se na število članov. V Mariboru, dne 14. junija 1925. — Martin Matek, predsednik.
Društvo katehetov lavantinske škofije. Redni občni zbor se vrši v četrtek, dne 2. julija 1925, ob 10. uri pred-poldne v Mariboru, Gledališka ulica 2. Dnevni red: 1. Či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov. 3. Volitev 1 odbornika. 4. Slučajnosti. — V Mariboru, dne 14. junija •1925. — Maks Vraber, predsednik.
Cetrtinska vožnja na zborovanje vinogradnikov v Ma-tiboru. V soboto, dne 27. junija, se vrši v Mariboru zbo-sovanje vinogradnikov Slovenije, združeno z občnim zborom Zveze vinogradnikov. Začetek ob 9. uri predpoldne. Seja odbora in zborovanje se vrši v Narodnem domu. Naši poslanci so izposlovaii za udeležence zborovanja četr-tinsko vožnjo po vseh progah. Ta ugodnost velja od 26. do 29. junija zvečer. Kdor se hoče peljati z železnico za četrt cene v Maribor, mora imeti od občinskega urada ali iimetijske podružnice uradno potrdilo, da se pelje na zborovanje Zveze vinogradnikov. To potrdilo mora pokazati pri železniški blagajni. Kupiti si mora polovično karto v Maribor. To karto pa v Mariboru pri izhodu ne sme oddati^ ampak jo ohraniti, ker tudi velja za vožnjo domov. Potrdilo občinskega urada ali kmetijske podružnice naj vsak udeleženec pri zborovanju predloži, da se pritisne Manj štampiljka Zveze vinogradnikov. Šele na tak način ima vsak udeleženec vinarskega zborovanja pravico do čtetrtinske vožnje. Na zborovanju se bo razpravljalo o vseh važnih vinogradniških vprašanjih, posebno še o trgovini in izvozu vina
Srednja kmetijska šola v Mariboru sprejema prijave m vpis od 1. julija do najkasneje 10. septembra t. 1. Šolsko leto pričenja dne 1. oktobra. Redni učenci lahko postanejo oni, ki izpolnijo sledeče pogoje: 1. Stari smejo Mti največ 19 let, a najmanj 15 let. 2. Morali so uspešno dovršiti 4 razrede srednje šole (realke, realne gimnazije, gimnazije), ali popolno meščansko šolo. Nižji tečajni izpit S® ne zahteva, neuspeh v klasičnih jezikih ne ovira prestopa. Kdor je napravil dvoletno nižjo kmetijsko šolo, mora položiti sprejemni izpit 3. Morajo biti lepega vedenja. 4. Morajo biti državljani kraljevine SHS; sprejem inozemcev odobrava minister kmetijstva. 5. Morajo biti zdravi in krepki. Prošnji za sprejem, katero je treba kole-bovati s 25 din., je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domov-¡nico, 3. zadnje šolsko, oziroma odhodno spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. potrdilo staršev o vzdrževanju. 10 dobrih učencev bo dobilo štipendije po 400 dinarjev mesečno. Kdor želi točnejšega navodila, naj zahteva od direkcije program!
Konjska dirka v Mariboru. Na Telovo in naslednjo nedeljo se je vršila v Mariboru na tezenskem dirkališču konjska trabna dirka, katere so se udeležili poleg številnih mariborskih in zagrebških dirkačev tudi Ljutomerčani s svojimi ¡zbornimi konji. Nad vsemi se je proslavil g. Marko •Slavič s svojo štiriletno kobilo »Nadina«; priboril si je v jugoslovanskem »derbyju« državno darilo v znesku din. 18.500. (Našim vrlim Ljutomerčanom moramo na doseženih uspehih iskreno čestitati.
Strela ubila mladeniča. V nedeljo popoldne je nastala nad Mariborom in okolico strašna nevihta. Nekako okoli 5. wre se je pod kostanjem v Magdalenskem parku vedri! I91etni Alojzij Pefclar, sin kovača iz Krčevine. Strela je udarila v drevo, pod katerim je stal PeJdar in ga ubila. ¡Prepeljali so ga v mrtvašnico na Pobrežje, kjer je bil dne 36. junija ob obilni udeležbi pokopan. Svirala je godba mariborske Katoliške omladine in držal se je poslovilni gcrror. Potrtim staršem naše prisrčno sožalje. Bil je zelo martjiv mladenič.
Pogreb našega zvestega somišljenika v Rušah. V nedeljo, dne 14. t. m., popoldne je bil pogreb, kakoršnega starodavne Ruše niso mnogokrat vidile. Nesli smo k več-i nemu počitku truplo v petek vsled srčne kapi nagle smrti preminulega Avguština Bečele in stotera množica, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti, je pričala, kako obče , spoštovan je bil ta mož. Skromen v vsakem oziru, miren in trezen značaj, pa neomajnega verskega prepričanja in ' polen narodne zavesti. Bil je rajni Bečela vedno veren | katoličan, ki se tega ni sramoval, ljubil je svoj materni ; slovenski jezik in zanj tudi trpel. Bil je leta 1914 eden prvih žrtev, ko je prišel radi svoje narodne zavesti v ve-1 rigah v ječo, kjer je moral mesece in mesece prebiti. Sle-j dila mu je v graške zapore tudi njegova enako narodno-zavedna žena, pustivši doma petero nepreskrbljenih otrok. I Izkazali so umrlemu g. Bečeli zadnjo čast petero gasilnih i društev, 2 iz Ruš, potem iz Selnice, Št. Lovrenca na Poh., in Bistrice, Orli, godba iz Peker, domače učiteljstvo, oba j ravnatelja tovarne za dušik, gg. Mader in Krejči z uradništ j vom, tovarnar Pogačnik z uslužbenci in delavstvom, rodbina Glaser, nadzornik monopolske uprave v tovarni vži-| galic g. Nikolič in mnogo drugih. Domači pevski zbor mu ' je zapel pri domači hiši »Vigred se povrne«, pri odprtem grobu pa »Blagor mu« tako krasno, da so se očesa množice rosila. Nesli so truplo rajnega domači gasilci, katerih tovariš je bil nad 30 let. Pred odprtem grobu je slavil č. g. župnik lic, ki je z limbuškim župnikom in domačim g. kaplanom vodil pogreb, v krasnem, v srce segajočem govorom rajnega kot vernega katoličana, kot tudi na kulturnem polju neumorno delujočega rodoljuba, kot zvestega sina svojega naroda, kot človeka, katerega je vse spoštovalo, ki ni imel nobenega osebnega sovražnika in kateremu so prišli izkazat zadnjo čast ne samo farani, temveč tudi mnogo prijateljev in znancev iz sosednih far in iz Maribora. Poslovil se je potem še od rajnega v prelepem govoru g. Ivan Jug v imenu domačega gasilskega društva in gasilske zveze, povdarjajoč njegovo več kot 301etno delovanje za domače gasilstvo, (tako da ga je za te zasluge kralj Aleksander odlikoval s srebrno kolajno. Oba govora sta ganila občinstvo do solz. Pekerska godba je zasvirala žalostinko, položili so na grob vence in cvetje in poslovili smo se od smrtnih ostankov Avguština Bečele, ki je 'bil vedno zvest in neomahljiv zastopnik in zagovornik idej SLS, k!i ni nikoli obupal, temveč vedno vspod-bujal in bodril. Bodi mu zemlja lahka in časten njegov spomin!
Pri Sv. Barbari v Slov. gor. je umrla dne 12. t m. vrla kmetica Marija Mulec v 83. letu svoje starosti Njeni veliki pogreb je značil njeno priljubljenost in hvaležno spoštovanje led ljudstvom, kajti ona je bila poleg svojega obilnega dela tudi farmanska babica in kot taka je prav spretno opravljala svoj prevažen posel skozi 50 let. Njene lepe čednosti: varčnost pri vsaki reči štedljivost, kjer je ' le bila mogoča, in zlata zadovoijnost s popolno treznostjo, I so jo celo življenje kinčale in spremljajo rajno onkraj gro-; ba Prav lep vzgled je bila vsem vdovam nad 35 let in svoje 4 otroke je v lepem strahu božjem vzgojila. V svoji mladosti je malo podedovala, priženila tudi ni veliko, pa združena njena pridnost z varčnostjo ji je pripomogla, da si je v teku let nakupila kos za kosom lepega posestva, da je zapustila kmetijo svojim delavnim otrokom, ki jo hva i ležno objokavajo. Blaga, skrbna mati naj v miru počiva in ; sveti raj vtživa kot obilno plačilo pri Bogu!
Ogenj v Slov. Bistrici. V noči od 14. na 15. junija je I pogorela Veberjeva gostilna v Šentovcu z vsemi pritildi-nami vred. Ogenj je zanetil najbrž kak pijanec s cigaretami Gostje so veselo plesali in rajali sredi noči, ko je nad njihovimi glavami že gorelo. Šele ko so zapazili ogenj, je bilo konec njihovega razuzdanega plesa. Ljudstvo si je takoj naredilo sodbo nad to nesrečo.
Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Zadnji čas pridno trka na naša vTata Mnogo hnamo danes poročati, toda same žalostne novice. Na Gospodov Vnebohod zvečer je ; do tal pogorela hiša Marije Požegar v Bišečkem vrhu z vsem gospodarskim poslopjem, z vso krmo, slamo, živino, perutnino, z vsem pohištvom; tri osebe, ki so stanovale v hiši, so rešile komaj golo življenje. Kako je nastal ogenj, se še do danes ne ve. Za vse posestnike je ta grozni požar resen opomin, da skrbno pazijo na luč v hišah in v hlevih in da zavarujejo svoja poslopja za višje svote, kakor je bilo to do zdaj navada. — Pretekli torek se je smrtno nevarno ponesrečil posestnik Franc Krajnc iz Črmle. Vozil je krmo skozi Radehovo; med tem, ko je zaviral voz, so se mu splašili konji in so začeli dirjati po cesti proti Gočovi. Ker si je vajeti omotal okoli roke, so ga konji podrli na tla in vlekli za seboj po trdi cesti, dokler se vajeti, niso pretrgale. Konje so ustavili tuji ljudje še le pri gočovskem mlinu, Krajnca pa so našli brezzavestnega na cesti. Ker so mu dobri ljudje takoj poskrbeli za zadostno zdravniško pomoč, je ponesrečenec zdaj, kakor upamo, izven smrtne nevarnosti. — Isti dan popoldne je na trnovski cesti zadela kap bivšega orožnika Jožefa Novak az Črmlenšaka Še ob treh popoldne je obiskal nekatere zna-; ne hiše v Trnovcih in se potem odpravil proti domu, toda mrtvega so ga našli zvečer delavci na cesti. — Isti dan ! se je oglasil predrzen tait v trgovini g. Cučka in mu od-| nesel veliko svoto denarja z denarnico vred. Nekaj dni i prej pa so vdrli tatovi pri Ermanovih in pri Kovačevih na okrajni cesti. S silo so odprli hišna vrata in si poiskali kar si je srce poželelo. Pozor pred nemarnimi popotniki I in potuhnjenimi berači! Prej je nevarna druhal potovala po državni cesti iz Celja proti Mariboru; odkar pa je Jugo j slavija zaprla mejo ob Muri, se vleče vsa delamržna ne-j snaga po stranskih okrajnih cestah gor in dol — Seno smo večinoma že spravili domov, zdaj si želimo še izdatnega dežja, da bi namočil naše travnike in mlinarjem dal več vode; drugače ne bomo imeli več kruha, ker mlini vsled velike suše ne morejo mleti. Bog nas usliši
Smrt našega zvestega pristaša. V Juršincih niže Ptuja je umrl naS zvesti pristaš in dolgoletni naročnik »Sloven-
skega Gospodarja«, posestnik Kovačec. Pogreb blagopc-kojnega se je vršil ob ogromni udeležbi v četrtek. Svetilo mu večna luč, rodbini naše sožalje!
Slovesna blagoslovitev novega doma v Braslovčah.
Blagoslovil ga je preč. g. dekan s kratkim nagovorom, že-leč blagoslova in sreče vsem, ki bodo prebivali v njem. Slavnostni govor je imel g. Krajnc iz Celja o začetku zadrug in zadružništva. Po govoru je sledila veseloigra »Davek na samce«, pri kateri se je občinstvo pošteno nasmejalo, nakar se je razvila prosta zabava s sviranjem tambu» rašev iz Mozirja in domačih. Pohvalno moram omeniti požrtvovalno delo odbora, kateri se ni ustrašil nobenih ovir, koje so mu delali nasprotniki pri zidanju. Premagal je vse ovire in danes stoji lepo enonadstropno poslopje v veselje odbora in članov ter v jezo nasprotnikov.
Savinjčani! Na praznik, dne 29. junija vsi na Orlovski dan svinjskega orlovskega okrožja na Polzeli.
Drž. premogovnik Zabukovca, pošta Griže. Nesramno preganjanje in šikaniranje naših ljudi je pri našem premogovniku nepopisiljivo. Večina uradnikov kot orjunci s pomočjo par sodjalnih demokraških protivercev so pri volitvah dne 8. 2. 1925 delali nasilno agitacijo pri vhodu na volišče proti mirnim volilcem. Skoro vsak volilec je bil osebno nadlegovan, kar nasprotuje zakonu volilnega reda. Danes pa, ko ječi delavec ped krivično naloženim delavskim 2% davkom, pa ti gospodje mirno molčijo, dobro ve-doč, da sta dr. Pivko in dr. Žerjav glasovala za te davke. Sedaj pa sklicujejo socijalni demokratje protestne shode proti temu davku in blatijo in kričijo čez gg. poslance SLS, čeprav dobro vedo, da so ti glasovali proti delavskim davkom. Ali ni. vse to nesramna hinavščina teh socijal-patrijotov v Zabukovci?!
Klic iz občine Sv. Krištof pri Laškem. Naša velika občina ima od 1. aprila namesto župana gerenta z 20 so-svetniki. Med njimi ni niti enega izrazitega pristaša SLS. Dva, ki so ju orjunski demokrati predlagali velikemu županu, sta to rabeljsko službo nad občinsko samostojnostjo odklonila. Tako imajo sedaj sovražniki slovenskega ljudstva, nekdaj imenovani vse drugo, samo Slovenci ne, zdaj demokrati, občino v svojih krempljih. Zakon zahteva, da se morajo najkasneje v šestih tednih po razpustu občinskega odbora vršiti nove občinske volitve. Minilo je že 10 tednov. Zato smo se obrnili na laškega g. okrajnega poglavarja, naj posreduje v tem smislu pri ljubljanskem velikem županu. Dočim je mariborski veliki župan v Žalcu v zakonitem roku razpisal nove volitve, ljubljanski tega v naši občini noče storiti. Zato pa pada spoštovanje preé zakonom pri ljudstvu vedno bolj, ker zakon nesramno kršijo višji ki bi ga morali najbolj čuvati. Morebiti se g. veliki župan boji komunistov, ki so pa pri zadnjjih volitvah na vseh treh naših voliščih dobili samo 15 kroglic. Nag-manj toliko pa imamo v občini tudi bivših nemčurjev, ki bodo kot državotvorni elementi protiutež proti boljševi-kom. Zahtevamo pa od g. velikega župana, naj pošlje revizorja tudi v Laško in tam nastavi »klerikalnega« gerenta!
Na drž. realni gimnaziji v Celju so sprejemni izpiti *e I. raizred v petek, dne 26. junija, ob osmih dopoldne. Vsi učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov in prinesejo s seboj krstni list in šolsko spričevalo, ne katerem bodi pripomba, da je izdano za sprejem v srednjo šolo. — Ravnateljstvo.
Darovi za Dijaško večerjo so prišli od 3. maja t. L do-danes od sledečih darovalcev: Pri mariborski mestni blagajni prvi obrok 5000 din.; Lužar Peter, kaplan pri Sv. Urbanu pri Ptuju, poslal in sicer: nabrano pri blagoslovitvi Senekovičevega križa v Ločkem vrhu 82 din., na gostiji Murko-Rašl 128 din., skupno 210 din.; župnik Ivan Alt, Sv. Andraž v Slov. gor., poslal 162.50 din. in sicer: nabrali svatje na gostiji Kurap-Rižnar 112.50 din. in na. gostiji Zorec-Rižnar 50 din.; na gostiji Bende-Zupančič v Mariboru 110 din.; na sedmini po rajnem Jožefu Hab-janič na Libanji nabrano (poslal G. Rakuša) 183 din.;. Kari Goli, Slovenjgradec, 87 din.; izletniki IL gimnazijskega razreda iz Maribora v Jeruzalem, nabrali pri Raku&u v Ivanjkovcih 69 din.; knjigovez Koračin v Mariboru 75 din.; Roškar Franc poslal od sedmine po umrlem Petru Potrč, krojaču v Sovjaku (Sv. Bolfenk v Slov. gor.) 25 din. — Vsem darovalcem prisrčna zahvala! Odbor se vsem prijateljem učeče se mladine najtoplejše priporoča, ker je podpore nujno potreben. Dvakrat da, kdor hitro da, pravi stari pregovor. Vsi darovi se pošiljajo na Dijaško cečerjo, Cirilova tiskarna, Maribor.
Celokupnemu današnjemu listu je priložen letak bane nega komanditnega društva A. Rein i drug zaradi 10. <tž. razredne loterije. Tvrdko s tem našim cenj. bralcem najtoplejše priporočamo.
Javna dražba dobave in vožnje prodca na okrajne ceste se vrši v petek, dne 26. t. m., ob 9. uri dopoldne, n« okrajnem zastopu v Ptuju, kjer so tudi dražbeni pogoji n® vpogled. Položiti je prodni vadij.
Najložji inštrument za priučiti so gotovo akord-citre, na katere se lahko vsakdo v par dneh nauči pravilno igrati. Glej tozadevni inserat!
..............lili lil »IIHII . . ............................. ..............
Dopisi.
Dobrovce. Dne 9. t. m. se je blagoslovil temeljni kamen za novo kapelo. Blagoslovil ga je č. g hočki dekan, v navzočnosti č. g. župnika slivniškega ter enega č. g. kaplana
Šv. Bolfenk pri Središču. Tako lepe in v srce segajoč« Telove procesije še nismo imeli pri Sv. Bolfenku. Ljudstvo je bilo ganjeno in marsikatero oko se je porosilo, ko je mogočni glas našega č. g. župnika zaprosil Vsemogočnega da nas obvaruje: treska in hudega vremena kuge, lakote in vojske, nagle in neprevidene smrti, da ohrani sad zemlje, da poniža sovražnike sv. Cerkve itd. Slove«© razpoloženje pa je še povečala godba, ki je svirala mtfi
18. junija 1925.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
Stran 3.
procesijo in katero je naročila in plačala domača požarna lwamba pod svojim novim načelnikom g. Mlinaričem. Naj bo vsako leto tako lepo!
Sv. Bolfenk pri Središču. Predzadnji »Kmetijski list« je k njemu lastno surovostjo napadel našega g. nadučite-Ija in obče spoštovanega in priljubljenega g. Košarja, baje padi nekega privatnega incidenta v gostilni Ran. Ni moj namen, braniti omenjena dva gospoda, ker si že vesta sama pomagati, povdarjati le hočem, da odklanjajo take surove in osebne napade vsi treznomisleči Bolfenčani vseh stranic, posebno ker poznajo blago in milo srce g. Košarja in njegovo vseskozi korektno in prijazno obnašanje proti vsakemu človeku. Žalostno je, da nasede bol-tenski »vedež« vsaki čenči in da hoče v svoji strankarski eagrizenosti in surovosti narediti iz muhe političnega slona. Svesti smo si, da bodo tega »vedeža« prijeli za ušesa lastni inteligentni pristaši ter ga primerno podučili. Radi resničnosti sem se nalašč informiral pri gostilničarju g. Ran-u, ki ni naš pristaš, in ta mi je izjavil, da ni nikogar »iti z besedo, kaj še »lastnoročno« postavil na cesto, kakor je to poročal »Kmetijski list«, ker ni imel niti najmanjšega povoda zato. Radi tega bo tudi listu poslal popravek. Toliko v odgovor na ta nesramni napad. Gospoda Košarja pa prosimo, da dela neustrašeno naprej v našo gospodarsko korist! — Bolfenski »Resnicoljub.«
št. Jošt na Kozjaku. V sredo, dne 10. t. m., se je tu-Slaj vršila po gradbeni sekciji v Celju korrvisijonelna kolav-dacija vseh konkurenčnih popravil pri cerkvenih in na-darbinskih poslopjih. Vsa dela od leta 1921 do letos so se kot v redu izvršena pripoznala ter znaša njih končni obračun skupno svoto 35.233 din. 65 para. Vrhu tega je komisija blagohotno dovolila še svoto 5000 dinarjev za bodoča manjša popravila in neodložljiva dela pri cerkvenih an nadarbinskih poslopjih in nam zasigurala patronatski prispevek že do 1. avgusta t. 1. Zato imamo župljani prijetno dolžnost, da se srezkemu poglavarstvu v Celju, zlasti še njega komisarju g. dr. Senekoviču in strokovnjaku-iaženerju g. Mareku za vso naklonjenost in pomoč iskreno srefovaljjujemo. Primerna zahvala bodi izrečena tudi konkurenčnemu odboru in njega načelniku g. Marku Špegel, p. d. Lukežu, vsem rokodelcem, voznikom in drugim delavcem, ki so iz vzajemnim delom pripomogli k tako srečni in uspešni zaključitvi vseh popravil. Cerkvica vrh gore, cerkvica bela, vsak dan pozdravlja te duša vesela!
Trnovo pri Sv. Jederti. Naša vas je gnezdo dopisov za »Domovino.« Baje ima tukajšnji dopisnik pogodbo z uredništvom, da mora pol strani vsake »Domovine« napolniti. Da mu ne bo zmanjkalo gradiva, ga javno pozivamo, naj opiše in javnosti pove imena onih gospodov, ki so na ra-čiEtt znanega podjetja v Hudijami nakazovali precejšnje svote za les ljudem, ki nikdar niso v toliki množini lesa oddali. Pove in opiše naj tudi, kako je bilo mogoče, v gotovi hiši v naši vasi gostom spiti tolike množine dragega čaja. Zadnji čas zanima vse občane tudi to, kako je mogoče eni osebi vabiti mlade fante — v več slučajih proti volji njih staršev — v gostilne ter tam zanje najbrž tudi precej plačati. Vse toži o slabih časih, samo naša gospoda se lahko dobro zabava.
Sv. Jedert v občini Sv. Krištof. Tukajšnji demokratski ftričači točijo doma in v »Domovini« lisjakove solze, ker višja oblasit, kljub soglasnemu sklepu sosveta in baje kljub dvakratni prošnji gerenta ni dovolila neutemeljenega zvi-Sanja občinskih doldad. Sedaj slepijo svoje backe, da niso as zvišanje davka, toda zakaj ste pa poprej razširjali vesti o ogromnih občinskih dolgovih ter trdili, da je potrebno gierentu zvišati doklade. Laž ima kratke noge!
Sv. Krištof. V »Domovini« št. 23 dopisnik iz naše obilne laže, ko trdi, da sta bivša odbornika Bantan in Napret Ma kriva pasjega davka. Resnica pa je, da je okrajno glavarstvo vsem občinam poslalo ukaz, naj se naloži pasji davek v kritje stroškov za konjača. Sklep odbora v tej zadevi je bil soglasen, zato so bivši demokratski odborniki ravno toliko krivi pasjega davka, kot od dopisnika omenjena dva. Dejstvo pa je, da je večina odbora SLS omilila ■kaz v toliko, da se je oprostilo davka vse pse-čuvarje.
Gospodarstvo.
STANJE VINOGRADNIKOV.
Splošno se mora reči, da stoje vinogradi še precej ugodno z ozirom na lansko opustošenje po peronospori. Suha zima tudi ni škodovala, ker ni bilo večjega mraza. Les je vsled ugodne jeseni lepo dozorel, mlado grozdje je adravo in se dobro razvija. Samo v onih goricah, kjer je peronospora uničila sredi poletja vso listje, se opaža poleg manj rodovitnih trt tudi mnogo takih, ki nimajo nobenega grozdja. Tudi sorte, ki so bolj občutljive proti peronospori, kažejo slabši nastavek. V splošnem lahko pričakujemo srednjo trgatev glede kvantitete (množine). Trs-ju sukač se izmed živalskih škodljivcev vedno bolj razmnožuje in treba bo misliti na njegovo sistematično po-kančevanje, ker bi po letih znal postati opasna nevarnost aa naše vinograde. Tudi grozdni zavijač postaja v mnogih krajih opasen. Izmed kriptogamičnih bolezni se je kon cem maja pokazala peronospora, ki pa se vsled suhega vremena ne more uspešno razviti. Vinogradi so bili še večinoma poškropljeni in mnogi boječi vinogradniki so že pred cvetom trikrat poškropili. Vse kaže, da nam peronospora letos ne bo povzročila večje škode, tembolj pa se bomo morali čuvati pred oidijem (pepelom). V goricah se nadaljuje pletev, vez in druga kop, škropljenje in žvep-ijanje. Grozdje je v najlepšem cvetu in koncem tega tedna bodo odcvetele tudi najbolj pozne vrste. Tople noči bi toffle trti dobrodošle. Mehak, božajoč vzduh plava sedaj nad našimi goricami in Vsemogočni naj občina naše nede.
Vinske zaloge so precej izčrpane in zato so vinske cene v Sloveniji še dokaj stalne, posebno pri boljšem vinu. Splošno se opaža, da začenja domači konzum odklanjati šmarnico in druga, posebno iz Banata in Dalmacije uvožena manjvredna vina, in da začne zopet spoštovati domačo kapljico, kar bo gotovo vzbujevalno vplivalo na naše domače vinogradništvo.	—ar.
PRIPOMBE K SPISU »KAJ NAJ DRŽIMO O ŠMARNICI IN DRUGIH SAMORODNIH TRTAH.«
Ko je bil objavljen zgoraj navedeni članek, sem mislil, da se bodo oglasili pristaši direktno rodečih trt, ki bodo skušali iste zagovarjati in priporočati. Toda vse to se ni zgodilo, četudi je morda kakšen posestnik godrnjal na tihem proti zakonu o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva z dne 30. XII. 1921, odnosno proti pravilniku za izvrševanje tega zakona z dne 14. XI. 1923, ter se jezil na vse veščake, ki so pripomogli k izvedbi tega zakona.
V naslednjem naj omenim, kaj pravijo o šmarnici ljudje, ki jo dobro poznajo, ker so jo sami sadili in zavživali. Koncem maja t. 1. sem se seznanil v neki gostilni z dobro znanim alkoholikom. V prijateljskem razgovoru smo načeli vprašanje, kakšno vino je najboljše iin koliko ga je mogoče prenesti. Moj nov znanec je pri tej priliki izjavil, da je popival že po cele dni, ne da bi občutil v želodcu kakšne slabe posledice, toda pred kratkim ga je šmar-nica, katere se je napil pri nekem prijatelju v kleti, popolnoma pokvarila. Že teden dni ne more jesti, roke se mu tresejo in edinole brizganec mu diši.
Čez nekaj dni po tem dogodku sem srečal uglednega posestnika zi Hlaponc pri Ptuju. Po izmenjavi prvih besed mi je začel pripovedovati tudi o šmamici, rekoč, da je ž njo zaslužil marsikateri clin ar ček, a sam da je uživati ne sme, ker mu škoduje. V nadaljnem mi je povedal pretresljivo zgodbo o nekem kmetiču pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., ki je bil velik oboževalec šmarnice. Ta kmetic je imel šmarnioni nasad. Naprešal je vsako leto dokajšnje množine šmarnice, katero je večinoma sam zavžival. Pil jo je veselo naprej tudi še tedaj, ko je že uvidel, da mu škoduje. Kljub temu je ni hotel zapustiti, ampak ji je hotel ostati zvest do groba. Kupil si je rakev in plačal naprej vse pogrebne stroške. Tako je živel še nekaj časa ter se potem preselil na oni svet domnevno vsled zastrupljenja krvi po metilnem alkoholu in otrpnjenja živčevja.
Nek drug posestnik v bližini ondotnega kraja pa je baje strašno preklinjal, dokler je imel šmarnico v svoji kleti. Nikakor je ni mogel pustiti v miru in pijača ga je delala nervoznega. Nekoč pa se je dogodilo, da je njegova žena šmarnico prodala skrivaj nekemu vinskemu trgovcu. In glej, velik notranji preobrat se je izvršil pri njenem možu. Posihdob je bil miren in zadovoljen. Šmarnice ni maral več ter je bil ženi hvaležen zato, da jo je spravila iz hiše.
Kaj naj sodimo o pijači, proti kateri se najbolj zakrknjeni pijanci pritožujejo? Resnica je, da najmočnejši možje ne prenašajo metilnega alkohola, ki se nahaja v šmarnici in prihajajo ob ljubo zdravje, ako jo zavživajo. In s to tekočino naj bi nekateri vinski trgovci zboljševali alkoholno slaba vina! Ali ni to nelogično pojmovanje najpri-mitivnejših reči? Če bi bilo to mogoče, tedaj bi vendar vinski trgovci kupovali rajši ceneno šmarnico, nego drago vino. Pameten vinski trgovec na kako zboljševanje žlahtnega vina s šmarnico niti mislil ne bo, kajti potem bi nehal biti vinski strokovnjak, marveč bi posta! vinski bedak.
Pač pa morda nekateri trgovci šmarnico kupujejo za špiritne tovarne, kjer se proizvaja iz nje špirit za pogon strojev. Ker metilni alkohol pri gorenju razvija znatne množine toplote, se ga na ta način lahko prav dobro porabi. Seveda sam špirit za stroje ni uporaben, temveč ga je treba mešati z bencinom v gotovem razmerju.
Nekoliko boljše kot šmarnice so rdeče samorodne trte, kot klinton, delaware, pesjanar ali huntington, izabela itd. Vsekakor tudi teh ne kaže razmnoževati, ker vinski produkt imenovanih trt niti približno ne doseže kakovosti žlahtnih sort, njih odpornost proti trtni uši in trtnim boleznim pa tudi ni bogve kako velika.
Gospodarji, ki hočejo nadomestiti šmarnico z žlahtnimi trtami, dobijo iz državnih trtnic cepljenke brezplačno na razpolago. Želeti bi bHo samo, da se poslužijo te ugod-I nosti v polni meri.
Slava šmarnice je torej prešla. Najzvestejši pristaši, pijanci, sami so jo obsodili Njeni prijatelji so ostali le še ljudje, ki ne marajo dolgo živeti, ker je da usoda zagrenila njih življenje.
Vekoslav Štampar.
KDO JE ZAKRIVIL, DA SE V SLOVENIJI ŠIRI SVINJSA KUGA.
Narodni poslanci Fran jo Ž e b o t, Janez Strcin, dr. F. Kulovec in tovariši so v zadevi napačnega cepiva zoper prašičjo rdečico vložili na ministra za kmetijstvo naslednjo interpelacijo:
Gospod minister! Iz več krajev Slovenije in sicer iz obeh oblasti, smo dobili poročilo> da je poginilo zadnje tedne mnogo prašičev, ki so bili cepljeni zoper kugo-rde-čico. Kot vzrok te nesreče se navaja cepljenje z napačnim cepivom ,t. j. s kulturami (serumom) kuge, mesto s kulturami svinjske rdečicel Kakor se je ugotvilo, so v državnem serološkem zavodu v Križevcih, od katerega so živino zdravniki v Sloveniji dobili cepivo, zamenjali kulture in tako povzročili pogin velikega števila zdravih in dragocenih prašičev. Po zan^kernosti drž. serološkega zavoda je zadela živinorejce v Sloveniji katastrofa, katera bo imela dalekosežne posledice. Ta katastrofa je bila absolutno nepotrebna in je samo posledica neoprostljive nemarnosti, Jo mora vladati v serološkem zavodu v Križevcih. Po poročilih, ki smo jih dobili, je po cepljenju v par dneh poginilo
samo v okraju Krško nad 80, a v okraju Novomesto okoli 70, v okraju Maribor nad 60 prašičev. Samo enemu posestniku v občini Plavč pri Mariboru je vsled napačnega seruma takoj po cepitvi zbolelo na kugi nad 30 svinj, od katerih jih je večina poginila. Učinek napačnega seruma je strahovit. Cepljene svinje padajo druga za drugo tet crknejo v kratkem času. Najhuje pa je to, da se svinjska kuga sedaj širi od občine do občine.
Informirani smo, da je uradna preiskava ugotovila, da niso bile svinje cepljene s serumom proti rdečici, temveč z bacili kuge. Jasno je, da je moglo priti do te dalekosežne nesreče samo vsled tega, ker je nekdo v drž. serološkem zavodu v Križevcih po malomarnosti zamenjal serum proti rdečici s kulturo kužnih bacilov. V zavodu morajo vladati čudne razmere, da je moglo priti do takih slučajev. Menda je to prvi slučaj take vrste v Evropi sploh! Udarec, ki je vsled te malomarnosti zadel našega kmeta, je tako velik, da je nevarnost, da bo v Sloveniji uničena svinjereja in bo trajalo mnogo let, predno bo sedanja nesreča popravljena. Ne glede na ogromno blagovno škodo, ki jo povzroča taka napaka, moramo imeti pred očmi tudi moralno plat cele zadeve, ki bo sigurno zelo omajala zaupanje kmets-kega prebivalstva do uspešnega cepljenja zoper kužne bolezni, ki si itak le s težavo, kakor vsaka nova reč, utera pot med ljudstvo.
V času, ko se nahaja kmet in sploh vsi živinorejci vsled neznosnih davčnih bremen in vsled splošne gospodarske krize v zelo mučnem položaju, je potrebno, da priskoči vlada težko prizadetim živinorejcem v Sloveniji na pomoč. Državni zavod je povzročil nesrečo, država jo mora tudi popraviti. Vsem prizadetim je povrniti prav vso škodo! Ne samo ono na živini, temveč tudi ono na hlevih in na izgubi dohodkov! Razširjajočo se kugo je treba v kali zadušiti, sicer bo škoda pri svinjereji v Sloveniji neprecenljiva.
Gorostasna pomota, ki jo je zakrivil drž. serološki zavod v Križevcih, ima pa še druge dalekosežne posledice. Bojimo se namreč, da bodo vsled kuge, ki se je razširila vsled te pomote, sosedne države prepovedale uvoz prašičev iz Slovenije in naše države sploh. To bo pomenilo za naše narodno gospodarstvo ogromno škodo.
Vprašamo Vas, gospod minister:
1.	Je-li Vam je znan slučaj, da so iz drž. serološkega zavoda v Križevcih poslali letošnjo spomlad napačne kulture za cepljenje prašičev proti rdečici?
2.	Ali ste pripravljeni ugotoviti, koliko znaša škoda, ki je zadela vsled te pomote živinorejce v Sloveniji?
3.	Ali hočete odrediti strogo preiskavo, kdo je zakrivil to usodepolno pomoto?
4.	Ali ste že ukrenili vse potrebno, da se širjenje svinj ske kuge v kali zaduši?
5.	Je-li hočete preskrbeti oškodovanim živinorejcem, katerim je radi malomarnosti drž. zavoda poginila živina, polno odškodnino?
6.	Kaj nameravate ukreniti, da radi kuge, ki se je razširila vsled usodepolne pomote s serumom, ne bo trpel izvoz prašičev v Sloveniji?
Prosimo za nujni pismeni odgovor! Datum in podpisi vseh poslancev Jugoslovanskega klube.
Pri Sv. Bolfenku v Slov. gor., občina Trnovška vas, se vrši dne 30. junija t L živinski sejem (drugi dan po Petrovem). Priženite veliko lepe živine na ta sejem, do zdaj se je na tem sejmu vselej dobro prodalo.
Mariborski trg z dne 13. junija 1925. Vldjub deževnemu vremenu je bilo že na vse zgodaj vse polno ljudi na trgu. Prišlo je tudi 22 slaninarjev, ki so prodajali svinjino po 20 do 30 din., slanino po 25 din. in drob po 15 din. 1 kg. Domači mesarji so pa prodajali govedino po 1250 do 20 din., teletino po 15 do 20 din. in svinjino po 17.50 din., ldobase p apo 20 do 40 din., prekajeno meso po 30 do 50 din. 1 log. Samo dva mesarja sta prodajala govedino po 10 din., teletino po 12.50 din. in svinjino po 15 din. kg. Zakaj drugi mesarji nočejo znižati cen, se ne ve. — Perutnine je bilo okoli 700 komadov. Cene so bile piščancem 20 do 25 din., večjim piščancem 30 do 75 din. za par, mladim racam in gosem 30 do 60 din., starim pa 60 do 100 din. za komad. — Domači zajčki 10 do 50 diru, kozliči 40 do 100 din., ovce 50 do 125 din., kanal-čki 30 do 35 din., grlice 65 din. za komad. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. Stari krompir se je prodajal po 11 do 12.50 din. za mernik (7 K kg), ali pa 150 do 2 din. za kg, novi, letošnji (je ceneje) se je pa prodajal po 7 din. kg, čebula 4 do 5 din., kislo zelje 3.50 din., kisla repa 1.50 do 2 din., stročji grah 5 din., stročji pa-sulji 1.3 din. kg (letošnji umetno vzgojeni 2 din. kupček (28 komadov), solata 6 do 10 din. kg, glavnata solata 1.50 do 2 din., braziljanska 2 do 4 din. komad, karfijol 4 do 18 din. komad, jabolka (ki gredo že h koncu, 12 do 15 din., črešnje (so ceneje) 5 do 12 din. kg, pomaranče 1 do 3.50 din., limone 0.50 do 1 din., bučno olje 18 do 22 din., mleko 3 do 3.50 din., smetana 12 do 16 din. liter; maslo 40 do 44 din., kuhano 50 do 54 din. kg, jagode 15 din., borovnice 3 din, liter. Cvetlice 0.50 do 5 din. komad; v loncih 25 do 50 din. komad. — Lončena in lesena roba 0.50 do 15 din. komad, brezove metle 2 do 5 din., lesene vile za seno 15 do 20 din., lesene grablje 20 do 25 din. komad, leseni ročni vozički 150 do 1000 din. komad. — Seno in slama. V sredo, dne 10. t. m., so kmetje pripeljali 4 vozove sena in 8 vozov slame, v soboto,dne 13. t. m., pa radi deževnega vremena samo 2 voza sena in 7 vozov slame na trg. Cene so bile senu 50 do 75 din., klami pa 35 do 45 din. za 100 kg. Slama se 'je prodajala tudi po snopih in sioer 1.60 do 250 din. za snop (slabša pa 1.25 din.). Cene senu in slami se bodo zvišale, ker deževno in hladno vreme je oviralo senu in slami, da bi rastla normalno, posebno seno je ostalo pritlično in ne more rasti. Kakor kmetje pravijo, letos gotovo ne bo tako ugodne košnje, kakor je bile lansko leto.
f Bfran 6.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
18. junija 1925.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dre H2. 6- 1925 se je pripeljalo 220 svinj in 3 koze, 1 ovca. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 75 do 100 din., 7 do 9 tedno stari 125 do 200 ffin., 3 do 4 mesece stari 225 do 300 din., 5 do 7 mescev Stari 350 do 425 din., 8 do 10 mesecev stari 625 do 750 «In., 1 kg žive teže 12 do 14.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 17.50 din., koza komad 137 do 150 din., ovca 60 din. Prodalo se je 129 svinj.
Hmelj. VI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žatec, CSR, dne 6. 6. 1925. Vobče se mora stanje timeljskib nasadov označiti kot jako različno. Poleg prav lepih, so tudi prav slabi. Aphis muha je napadla v večji in manjši meri vse nasade. V nekaterih krajih se je s škropljenjem ž pričelo, v drugih je to delo odvisno od na-daljnega razvoja hmeljske ušice. Ta razvoj je zopet odvisen od vremena. Po dnevi je prav toplo, noči so pa prav občutno mrzle, kar je razmnoževanju mrčesa v prid. Dasi smo imeli nevihte s padavino, vendar bi želeli, da bi dež temeljito premočil zemljo. Tržno razpoloženje je zelo "čvrsto, cene pa rastoče. Danes se plačuje od 3900 do 51000 čK za 50 kg. — Savez hmeljarskih društev.
VII. poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. Žatec, ČSR, dne 10. 6. 1925. Razpoloženje in cene na hmeljskem trgu so zelo čvrste. Pla-•čuje se od 3900 do 4000 čK za 50 kg. Lastniki hmelja pa ne ponujajo svojega blaga, nego ga zadržujejo. Tudi promet in cene tranzitnega hmelja so se dvignile. Stanje ¿imeljskih nasadov je neenako. Nekrrlate muhe se hitro «rinožijo, da se je že pričelo s škropljenjem Ves okoliš je torej okužen po muhah, posebno pa hmeljniki v nižavah. Hmeljska ušica je pa okužila tudi nasade na Bavarskem, 537urtember§kem, v Akaciji in Belgiji. Iz vsega tega se lah 3co sklepa, da bo letina 1925 neznatna. Kakor se iz Angleškega poroča, se je že dovolil uvoz tujega hmelja iz leta 3923 in še starejšega. V Žatcu se je baje blizu 1000 stolov tranzitnega hmelja nakupilo za Anglijo. — »Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitung.«
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56—57 din., francoski frank 2.75—2.80 din., čehoslovaška krona 1.68 —1.70 din., avstrijski šiling 8.02—8.14 din., nemška zlata marka 13.48—13.63 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 8.97 centimov. Od našega zadnjega poročila se je vrednost dinarja zopet znatno dvignila. Vzrok dviganju je velik izvoz naših poljskih pridelkov in sadja ter izborno stanje setev, 'ki obeta še boljšo žetev, kakor je bila lansko leto.
SAMO 3 ¿O »I V I RJf: F
H stane Vas tedenski, ako hočete Vašim lasem pri-
■	baviti dobroto umivanja glave. Ta majhen izdatek ® lahko vsak razsoden prihrani za nego las. Ne zah-g tevajte pa kratko »Prašek za umivanje glave«, ampak naglašajte, da želite samo pravi
»Šampon s črno glavo <
■	najbolj mano in nenadkriljeno sredstvo, ker je iz-
■	datno, se dobro peni, oživlja in čisti lase in kožo
na glavi.
■	Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah,
■	Edini proizvajatelj: Hans Schwarzkopf, Berlin-
Dahiem.
g Važno je, da pri	negiašate dostavek
■	nakupu posebno f	>s čmo glavo.«

□□□□□□
IS
Primarij Dl. IVAN MATKO
docent za interno medicino na vseučilišču v Pragi
ili ordinira zopet redno.
Telef. 357_ [Maribor, Slovenska ulica 4.~~ Telef. 357

Občni zbor
Hranilnice in posojiln cev Laškem
t. t. 2 n. z.
•e vrši dne 25. junija 1925 ob 13. uri v uradnih prostorih.
Dnevni red; fl. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem obč. zboru. 0. Črtanje revizijskega poročila. B. Poročilo načelstva in nadzorstva. S. Potrjenje računskega zaključka za leto 1924. B. Volitev načelstva in nadzorstva. D. Slučajnosti.	694
Načetatvo.
MALA OZNANILA.
Vabilo
Oskrbnik za poljedelstvo in ži vinorejo išče službo; tudi gospa je dobro izvežbana v vseh delih gospodinjstva. Naslov: Franjo Cehnar, Špičnik št. 34, Svečina, pošta Gor. Sv. Kun-gota.	718
Dijak iz nižjih gimnazijskih razredov dobi stanovanje in vso oskrbo. Več pove uprav-ništvo.	723
Razpisuje se služba organista in cerkovnika v Jurkloštru. — Nastopiti je 15. julija 1.1. Prošnje naj bodo lastnoročno pisane s prilogami. Župni urad.
727
Pekovskega učcnoa iz poštene hiše se sprejme ob popolnoma prosti oskrbi. Oglasiti se je
Mlinska oprava: 1 četvero-valčnistol za šrotanje, isti (Porzellanwalzenstuhl), 1 re-form-stroj za čiščenje zdroba in dunsta, 2 Eureka-stroja za čiščenje žita, 3 trijerji, več cilindrov — se proda po ugodni ceni pri Vidu Burg, mlin v Jurovcih pri Ptuju. 712 2—1
Fine akord citre na 81 strun proda za 250 D And. Cvikel, —ganist nn Razborju, pošta ika pri Zid. mostu. 726
Lol
na p
Središču ob Dravi. 731 2—1
Za prihodnje šolsko leto vzamem 1 ali 2 dijaka na stanovanje in hrano. Električna razsvetljava, blizu šol. Naslov v upravništvu.	695 3—1
Učenca, poštenih staršev, pridnega in z dobrimi spričevali sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Fr. Cvetko,
Tron, kakor se nosi v procesijah, lep in dobro ohranjen s prenovljenim kipom Brezmadežne, se proda. Sodil bi za kako manjšo farno cerkev ali kako podružnico. Vpraša se pri župnem uradu Sv. Jernej pri Ločah.	731
Pločevinaste kanglice in doze, ter lepe nagrobne svetilke se po ceni prodajo. Lekarniška ulica 2, II. nadstropje, Maribor.	735
Mehki okrogli les za žago ku-poje proti takojšnjemu plačilu Matija Obran, Loška ulica št. 15. Maribor. 664 6—1
Stare tračnice (šine) za stav-
trgovec Žetale—Rogatec. 697 be stanejo samo 2 D kg. Maribor, Vrazova ulica 9-III-8.
Išče se kompanjon ali se sprej me najemnik, eventualno se tudi proda, pred tremi leti na novo opremljena hiša za mešano trgovino na križišču cest v prometnem trgu na de želi, pod ugodnimi pogoji. — Kje in pogoje pove Leskovšek Franc v Kozjem. 663 3—1
Kdor želi kakšno posestvo kupiti ali prodati, naj se oglasi pri J os. Grošlu v Slivnici pri Mariboru.	708
Proda se po ceni majhno posestvo pri Karlu Kikl Zgor. Voličina, pošta Sv. Lenart v Slov. gor.	702 2—1
U U
M !
U i« 11 K U K ft i a n
Bi ¡
m
S: B
Proda se posestvo po ceni — zidana hiša s 3 sobami, hlev za par živine, svinjski hlev, obokana klet, 3 ha 55 arov zemlje na prijaznem kraju bli zu Rog. Slatine.
upravništvu.
Naslov v 704
Proda se takoj po nizki ceni zaradi preselitve krasno posestvo v Ciglencah 15, Sv. Mar tin pri Vurbergu; 12 oralov: lep sadonosnik, košenina za 6 glav živine, lep gozd, polja vsa obdelana, majhen vinograd, zidano poslopje s 3 sobami, kuhinjo, kletjo in stiskalnico, gospodarsko poslopje.	709
Mlin in žaga pri glavni cesti, veliki promet z lesom in žitom, stalni pogon, elektr. razsvetljava, 1 oral zemlje, z lepim vrtom in sadonosnikom, vse v dobrem stanju se po ceni in ugodnimi pogoji proda, eventualno tudi vsako posebej. Ponudbe na Dežman, Aškerčeva ul. 5. Maribor. 719
Zelo znižana cena! Proda se lepo posestvo, arondirano, pri bližno 6 km od Maribora pri Sv. Marjeti na Pesnici, 36 oralov rodovitnih njiv, travni kov, goric, na glavni cesti, ob
674 3-1
Pozor) Ravno došlo blage ne »e cene. Platno barhenti dr o k hlače vina, svileni robci, suL-ao itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 49
Prvovrstni angleški in o»trt« »ki plinski koks na drobne is
debelo dobavi po znatno mi lanih cenah Mariborska menda plinarna.	13
Rrnsimo britve, škarje, ne£e itd. Električna brusarna (* brivnici Koštomaj) Celje, Prsv lernova ulica 19.	lili
P rima Dfirkopp Šivalni Btre <•■
in kolesa po najnižjih cena* pri Alojzu Ussar, Kreka*» ulica 14.	1§S»
Izjava. Preklicem in obžalju-jem govorico o g. Ant. Stibler, pd. Klauže glede občevanja z njegovo služkinjo, ker je govorica lažnjiva. Čapla Jakob, Sv. Duh na O. v.	711
Sprejmem
učenca
v trgovino z mešanim blagom od poštenih staršev in z dobrim šolskim spričevalom. — Janko Narat, Sv. Križ, Rog. Slatina.	724
hlev in tri viničarska poslopja in z vsem živim in mrtvim inventarjem za 460.000 D. Plačilne ugodnosti. Cenjene ponudbe na Refeffan, Maribor. Vojašniška ulica 6. 730 2—1
Prodajo se gozdne parcele v velikosti od 6 do 30 oralov, približno 6 km od postaje. — Vprašanja na Ant. Kobližek, Poljčane.	703
Proda se pod lahkimi pogoji lepo aronairano posestvo, 28 oralov, obstoječe iz travnikov vinograda, njiv, sadonosni-kov itd. Hiša z opeko krita, majerija, tik okrajne ceste, 10 minut od cerkve v Jarenini, ol ure od postaje Pesnica. — "praša se pri Verniku, Jare-nina.	689 2—1
V
Proda »e posestvo ■ mlinom
brez konkurence Ivan Kovač Crešnjevec 1, Slov. Bistrica.
Ulnjaki rabljeni se
prodajo. Vprašajte Kopališka
v prasail ulica 4
Mai
lu-
cen i aribor, pri vratar-733
Kmetje! Otrobe in prgo kupite najceneje, namenjate ali prešate najbolje v tovarni bučnega olja J. Ilochmuller v Mariborom, Pod mostom št, 7 desni breg.	686 2—1
Kuharica
katera samostojno dobro domačo hrano kuha se sprejme pri velikem trgovskem podjetju na deželi. Ponudbe z navedbo zahteve plače pod >ku-haricac na upravo lista. 732
3-1

Svetovna Panorama
Slovenska ulica 15.
Krasna vrsta!
Miramar s svojimi sobanami. — Divni kapniki v Škocjanskih jamah.
idbbbbbbbbfc
Okras za rakve
tapete in tančico
nudi najugodneje galanterijska trgovina
Drago Roslna
Maribor, Vetrinjska ulica 26
na
redni obini vboi
„Gospodarske zadruge za Prekmurjg, Mursko polje in Slovenske gorice
r. z. z o. z. v Gornji Radgoni, ki se vrši dne 25. jun. 192S ob 8. uri zjutraj v dvorani Posojilnice v Gornji Radgoni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročalo nadzorstva.
3.	Potrditev računskega zaključka za leto 1924.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sJdepfcs«^ se vrši po določbi par. 31 zadružnih pravil, pol ure kasneje 'drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede ne število zastopanih zadružnikov.	72i
Načefetvfe
Vabili
na
redni občni zbor
Vinarske zadruge „Ljutomerčan" r. z. z o. z. pri Sv» Bolfenku pri Središča,
ki se vrši v nedeljo, dne 12. julija 1925, ob treh popoldne,, v hiši g. M. Rakuša v Obrežu pri Središču.
Dnevnired:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1906-
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadizorstva.
6.	Predlogi in nasveti.
7.	Slučajnosti.
Ako bd ta občni zbor ob treh popoldne ne bii sklepčen, se vrši isti dan in v istem prostoru ob 4. uri popoUoc drugi občni zbor, Iti sklepa ob vsakem številu zadružnikov«
K obilni udeležbi vabi	729''
Načetetvt».
Občni zbor
Hranilnice In posojilnice na Polzeli
r. z. z n. z.
se bo vršil v nedeljo, dne 21. junija 1925, ob pol 8. zjutraj v posojil ničnem prostoru pri g. Ckej-u.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadizorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1924.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.	7B£
Javne zahvala.
Podpisana sem zavarovala svoja poslopja pri jugoslovanski zavarovalni banki »Skrviji« v Ljubljani šele prafi par meseci.
Ko mi je dne 21. marca t. 1. pogorelo gospodarsko poslopje, zavarovano za 20.000 din., mi je imenovan» zavarovalnica izplačala celo zavarovalno svoto takoj Ifc brez vsakega odbitka.
Za to nad vse kulantno postopanje se imenovani »* varovalnimi javno zahvaljujem ter njo kot tako in kot domači zavarovalni zavod vsakomur najtopleje priporočam. Ormož, meseca marca 1925.	70©
Neža Gr5ger.
ZAHVALA.
Za številne izkaze sožalja ob prebridki ¡¿gubi našega nepozabnega gospoda
Alojzija Toš
osobito za mnogobrojno častno spremstvo na njegovi zadnji poti, se vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo g g. odvetnikom in p. n. odvetniškemu in notarskemu uradništvu mesta Ptuj za poMonjene vence in šopke.
V Ptuju, dne 12. junija 1925.
Žalujoče rodbine: Toš-Božičko-Babič.
1«. Junija 1«>S5.
»SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 7.
-E3LA.-I3LA.
ne boš strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECKI v Celju Stev. 24 katera razpošilja trpežno sukno m D 60—, močen ievjot m D 70'—, fini kamgarn m D 90-—. Ilustrovani cenik c irez 1000 alikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manulaktur-ne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom o-aebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročil« crez D 500'— pošta, prosto. Trgovci engros cena.
A V 553 24.
Drašbeni oklic.
Dne 26. junija 1925, dopoldne ob 11. uri, se vrši pri podpisanem okrajnem sodišču v sobi štev. 23, prostovoljk na javna dražba in sicer: zemljišče vi. štev. 63 k. o. Plin-tovec, obstoječe iz hiše štev. 185 in gospodarskega poslopja v cenilni vrednosti 21.000 din., nadalje iz parcel: 155-1, 156-1, 160-1, 163, 164, 165-3 njiva, 2 sadonos-nika, 2 vrta in gozd v cenilni vrednosti 81.778 din 50 p. Kot pritiklina spadajo zraven: 2 kravi, 1 svinja, raznovrstno gospodarsko orodje, kletna posoda, krma (za govedo in svinje) in gnoj v cenilni vrednosti 12.495 din., skupaj 115.273 din. 50 p. Najnižji ponudek: 76.850 din. Varščina 11.600 din.
Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogle-dati pri okrajnem sodišču v Maribom, odd. 5, soba štev. 6, med uradnimi urami 8—14.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V, dne 28. maja 1925.
701
Redni občni zbor
Kmetijske zadruge v Račjem
se vrši v nedeljo, dne 28. junija 1925, ob 10. uri dopoldne v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	Prečitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Prečitanje računskega zaključka za leto 1924.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	V slučaju likvidacije — volitev dveh likvidatorjev.
5.	Prosti predloga in nasveti.
Ako hi bil občni zbor ob isti uri nesklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri sklepa ob vsakem številu navzočih članov.	718
Načelstvo.
Razpis.
Pri okrajnem odboru govnjegrajskem odda se služba cestnega mojstra.
Za to službo usposobljeni prošnjiki, ki morajo biti Jugoslovani po rodu in jeziku, naj vložijo svoje pravilno •prem!jene in kolkovane prošnje pri okrajnem odboru v Gornjemgradu do dne 25. junija t 1.	680 3—1
Okrajni odbor v Gornjemgradu, dne 25. maja 1921.
«aBBBwawwas8a»SBBBBBaK»BB8iBBBBi»tf
Priporoča se tvrdka
J. Osolin, Laško
»a nalnrp špecerijskega in manufakturnega blaga ter raznih poljedelskih strojev.	713
Naznanjamo tužno vest, da je dne 12. junija 1925 nenadoma umrl naš preblagi, nepozabni oče gospod
Avguštin Bečela ~T
slikar v Rušah.
Ruše, dne 12. junija 1925.
BBBeBBBflBBBBBBBBBBBBBBBflBBafl£3
Notar Avgust Drukar v Celju
uraduje odslej v pisarni prejšnjega notarja Baša vsak dam razun nedelj in praznikov. 622 3—1
In Vi
milostljiva gospa?
Želite li, da se končno iznebite Vaših peg? Veselit) se čiste in bele kjže? Poskusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OB-VAROVANJE KOŽE, to odlično sredstvo za lepoto,
za vzdrževanje mladeniške kože, katero zanesljiv« odstrani vse nečistosti kože, prišče, pege, lišaj, a-jedavce, ogrce. Da celo nabori in gube se odstranijo z redovito masažo s pomočjo Fellerjeve kavkašk« Elsa-pomade za obraz in obvarovanje kože.
ZA POIZKUŠNJO 2 lončka z zavojnino in poštnino u 36 dinarjev, toda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej kajti po povzetju je za 10 dinarjev poštnina višja.
Naročila nasloviti na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar,
v Stubici Don ji, Elsatrg 341, Hrvatska.
ELS A-TEKOČE LILIJINO MLEKO, idealno negovalno sredstvo za polt. ELSA-LILIJINO MLEČNO MILO, ELSA B0RAKS0V0, ELSA-GLICERINSKO MILO, so mila lepote vsake elegantne gospe.
aaEaBMBaacBBBBBflBBBBBaBEBBBBBBa
laPORTLANDCEMENT
v sodih po 190 kg in 200 kg, in v jut vrečah po 50 kg v vsaki množini po tovarniški ceni priporoča v nakup
TOVARNA CEMENTA ZIDANIMOST.
«ssiiSiaaaaaaaaisiaaaaaBaBBSBaaiiKiBiaB
Dobro boste hodili!
ii
MZroSlUALNICO H. SUTTNER
V LJUBLJANI št. 992, Slovenija.
Pri tej priliki se lahko se lahko naroče Feller-jeva Elaa-mila v 5 vrstah: Lilijino-mlečno, gli-cerinevo, borakscvo, katranovo in milo za britje.
II
•v			l'Vi	f.l	v		v	! w i! Li			KI	.r.i	i'."'		'V IV	V "V
	ki	Vi	ki	Li	k V	ki	ki		Li	ki		ki	ki	ki	L-i Li	Li L'i
sto
s

Priporoča se
Tiskarna s?. Cirila v Marioorn.
Za poljske kpiže
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, l-jer se dobijo po sledečih cenah: 63 cm veliki po 550 D, 73 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D.
Stenski kr»i£i
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 83 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D 40 cm po 140 D.
Stenski kpiži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D.
Stoječi kPiži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikosti» in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D.
Izpeljava je zelo okusna in solid ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru,
in poštnine prosto se pošlje takoj krasni cenik z več tisoč slikami. — Pišite nemudoma ponj v
Pnro gorenjsko razpoSiljalno
Ivan Savnik
Kranj—Slovenija.
Vzorci raznega blaga za obeske se pošljejo na ogled
B]			v | v i 1 f.1 i r.x i v 10 lO.Vi rS Li ! Li Li 1 Li I Li 1 Li ! Li I Li ' Li L Ä
			
Najpopolnejši Stoewer šivalni stroj


9 |
&
0
1 £ >9
s pogresljivim transporterjem (glabeljc). Z odnosnim premikom, je pripravljen xa šte-panje, vezenje ali šivanje.
UUDOVIK BARAGA, Ljubljana,
Selenburgova ulica 6/1.
Žalujoča rodbina.
«saaa aa»aaaBaiBa(ajiB.BBiaaaB«Bieaaa
Prvovrstne gonilneiermene
po ugodnih cenah oddaja tvrdka
5. ZSilAVECZ, Gornja Radpna.
Telefon 14.
713 2—1
Somišljeniki inserirajte!! Večie posestvo
nnlimv lnm^i oli X» ntilrtm ^vHt^l rvriirrvm u f« i/li	It
isectai
IRKOBSiRiR*
želim kupiti ali v nakup vzeti, oziroma tudi večji gozd. , Natančne ponudbe pod št. 710 na upravništvo bsta»
id prihranite, ako kupite manulakturno blaf«
Pri solncu
M
»talno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega biaps kakor: sukno za moške, volneno za ženske, klačertoa, tiskovino, baržun, barhent, belo platno, rujavo plato« ■ogavice, pavola, vsakovrstno moško ter že- ko perfk irisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in pla» platno za srajce, klot, čepice in naglavne rute,
H« opustite *e prepričatil Za obilen obisk se prigcreft
Alojz Drofenik
Slavni trg 9 Caija Glavni trg 9
Postrežba točna!	Mera obilna!
K BtattnerjeriS čevljih! Čevelj tvrdke Suttner je nenaia-Ec#»t'jlv« trajnosti, čvrstosti, moderen in eleganten, a pri
tem pocenil Skrivno izdelan iz £*< branega dobrega usnja! Ime Suttn«i je garancija za do« broto in solidno*!) Tudi polučevlje i® sandale, enako ta« di bogato izba« srajc, naramnic, športnih kap, Vav nudi bogato ilc-^	strirani cenik, v
Katerem najdete tudi vsakovrstno jedilno orodje, škarj« topne nože, doze za cigarete in tobak, kresila, verižice is krstne obeske. Pošljite S dinarja za cenik na


' Stran 8.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
18. junija 192S.

APNO


Trgovski
vajence
ta Zagorja, Portlandcement v vsaki množini in zmlraj se sPreJme v veletrgovin »veše. Traverze in vsa druga železnina se kupi ceneje kot EB. SUPPANZ, PRISTAVA t	drugod v staroznani
veletrgovini z železnina in 9radivniir nateriialom
I. Andrascfiitz
Vodnikov trg Maribor Vodnikov trs
Et
r i r ri/vn r^ r , r ^ ir^iriir/r i r v r. ^ r.i ri n
lnserirajfel
sa	s
38
Zislopsfto
1 pivo vrstnih luksuznih avtomobilov |j
H
BS
odda se strokovnjaku	/
z dokazanim uspehom ter najboljšimi zvezami, ki zamore ponuditi odgovarjajočo garancijo. Ponudbe pod »Za— 5386« na Publicitas d. d., oglasni zavod, Zagreb, Gundu-ličeva ulica 11.	714
&
te" &

Velika zagrebške tvrdka tehničke
stroke ===-■
s prvovrstnim generalnim zastopstvom v tu- in inozemstvu želi zvezo s serioznim, kavcije odnosno garancije sposobnim inženersikim uradom radi prepuščanja okrožnih zastopstev. Ponudbe pod »Za—5387« na Publicitas d. d., oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva 11. 715
' ;'*WBsl9R
■ - t v /.
Naloilta «Mar la pri
Lludskl poseiltalcl v Celju
reglstrovanl zadiuil z oeomeieno zaveze.
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarija
(poprej pri »Belem volu«)
kjer je najbolj varno naložen in «e n a j v i š j « obrestuje. - Bentni in invalidni davek pkčnft
posojilnica,
Velike efektna loterije
t Ptuiu
7_korist novih orgelj v cerkvi^sv.^Petra"in Pavli Loterija obsega 250 lepih dobitkov,"v skupni vrednosl
u	50.(00 Din.
F"" tfBHK.-
( Vrši se 29. junija 1925.; - ' Prvifin glavni dobitek je fe$ mlad kanj.
«asar '«na1
H
&CiaH»a»Hae;BBHHMmBBBa»BBBBBBBBSHg9£»»BaaBBBl£iM^
Ji ■
B
R
Denar nalovite
naibottie !n nalvarneiie pri
SpodnjeStajerski ljudski EBSijltaici r.z.zn.z,
v Maribora, Stolna niica št. 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 10°/o
oziroma po dogovoru.
tttBUBBBBHBBBmflaHBBBflflBBRBBBna^BHBn&aaBBBHamaBiBlS »»
t Šivalni stroj (»Singer«) I. Kolo (bicikl)
4.	Cela kravja koža, ustroj, za podplate I. Polovnjak vina (3 hI) 8. Namizni servis ?. Bala belega platna C. Prašič
5.	Kuhinjska garnitura	17. Servis za pivo
18. Zaboj mila itd. itd.
Prečka stane samo 5 Din. — Dobijo se pri župnei uradu Sv. Peter in Pavel v Ptuju.
10.	Blago za moško obleko
11.	Blago za žensko obleke
12.	Žepna ura
13.	Vreča moke
14.	Klaftra drv
15.	Vsi zvezki Jurčičevih spisov (vezani
16.	Servis za vino
Tovarna kmet. strojev.in livarna železa
JT I*feifer ml«,
Hoče priMariboru.
Izdeluje: mlatilnice za roko, vitelj in motorno "moč, vitelj za 1 in 2 konja, vej al-niče, slamoreznice, sadne mline, brane sa travnike, reporeznice itd. — Železno opremo za žage venecijanerce vseh vrst, cirkularce žage, transmisije, vse litnine iz železa in kovine.
Popravilo vseh strojev in motoijev. Postrežba točna, zmeme cene. Kupuje staro vlito železo.

Oglasi v „Slov>. Gospodarju"
imajo najboljši uspeh
6 tttwmwww »mmngmr-ttgg—ri«

V V V WiV w v VíV V V ^l'.1 V V1V V V '.Vr.-> ri r^ r, m i"a . j k > lV k ¿ k"¿ k a w . . k'j'w ú l i L i u'i i k i . i O kV kVn h k i . . k-. .V
Zadružna gospodarska banka «L d.9
P§drnKi»iea ▼ Mariboru«
v lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6," pred frančiškansko cerkvijo, Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu;
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije.
; Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Janui Golee.
Izdaja konzorcij »Slov. Gospodarja«.
J