[Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Ve(ja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n s j GLAS List ^slovenskih Jelavcev t.Ameriki« • \ largest Slovenian Daily i the United States. nI every day except Sumhflya and legal Holidays, 75,000 Readers. ' S—SSTfl Matter, September 21, It«*, at the Pert Office at New York, N. I, wader Act ef ef March S, 1879 NO. 187. — ŠTEV. 187. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST U, 1931. — TOREK, 11. AVGUSTA 1931 VOLUME XXXIX. — HOOVER ZAHTEVA SODELOVANJE V INDUSTRIJI SENATOR NYE IZ NORTH DAKOTE PREDLAGA, NAJ BI VLADA DOLOČILA CENE PRODUKTOM Predsednik Hoover je povedal konvenciji malih tovarnarjev, da stabilnost ni odvisna od delovanja posameznika. — Produkcija je v šestih mesecih nazadovala za šestnajst odstotkov. — Senator Hebert je proučil evropski sistem zavarovanja proti nezaposlenosti. — Protesti proti znišanju železniških pristojbin. Suhači izzvali znanega pivovarnarja VLADA JE ODPUSTILA DELAVCE Vsa dela pri Hooverje-vem jezu so začasno u-stavljena. — Kompani-je se niso hotele ozirati na pritožbe. SILVER BAY, N. Y,. 10. avgusta. — Tukaj se vrši narodna konvencija ameriških malih tovarner-jev. Predsednik Hoover je poslal zborovalcem poslanico, v kateri pravi, da je z ozirom na današnjo depresijo predvsem potrebno sodelovanje V indu-, namen je uravnati vsa nesoglasja med delavci in delodajalci, je vodstvo Hoovepjevega jeza odpustilo tisoč štiristo delavcev, ker so se pritožili nad krčenjem plač in irad slabimi delovnimi pogoji. Hooverjev jez je vkrcino podjetje, delo je bilo pa, -poverjeno šestim družbam, znanim -pod imenom "Six STRAŠNO NEURJE V T0UL0NU Dosti smrtnih žrtev. — Opustošenje med obrežnimi čolni. — Ladje iščejo žrtve. TOULON, Francija, 10. avgusta. Po strašnem vihar j u, ki je obiskal Avignon ter povzročil dosti škode, strijskem in trgovskem svetu. To je prva konvencija take vrste, in navzoči delegati zastopajo stodevetdeset tisoč malih tovarnarjev po vseh delih dežele. — Z velikim zanimanjem sem izvedel pravi predsednik v svoji poslanici, — da je bila sklicana konferenca manjših industrij ter da bodo delegat-je posvetili vse svoji moči in zmožnosti zopetni obnovi. Delovodja Crowe je včeraj izjavil: — Tekom tridesetih dni je znaša- — Pregled produkcije, razdeljevanja blaga, vod-jla W^J* vroHna 119 stopinj, naj-.vi »t lii , i. .vM nižja pa 98 stopinj. Trinajst delav- stva in stroskov bo dovede! k ustaljenju manjših ' je urarIO vsled vročine. Delavci industrij. Manjše industrije so izredne važnosti, j so zahtevan, da bi imeli v svojih kajti v njih je zaposlena polovica ameriškega de- ^p1*1 ^ra- lavstva. LAS VEGAS, Nevala, 9. avgusta. V današnjem času, ko vzdržuje vlada ogromno število uradnikov, kojih jsta Wli danes vrženi na breg dve trupli. Domneva se, da je dosti ljudi izgubilo življenje. Vihar je divjal prav posebno ob obali ter ogrožal številne ribiške čolne. Pomožne ladje so bile razposlane na vse strani, da iščejo na-daljne žrtve. Cela okolica Toulona je preplavljena. Majihni potoki so se iapremenili v deroie reke. Vihar je divjal tudi v smeti proti Korziki. Rušilec je bil odposlan, da preišče morje med Toulonom ter Calvijem. Domneva se, da je več manjših parnikov v nevarnosti. pa po $5.60. Ako bi hoteli ustreči vsem delavskim zahtevam, bi potrošili vsak dam. dva tisoč dolarjev več, kar bi zneslo nad tri milijone dolarjev. Ker smo z delom že šest mesecev naprej kot je bilo določeno, smo delavcem plačali za zadnje tri dni ter prekinili ctoratoivanje. Delo se bo začelo sredi meseca septembra. Medtem časom bo zvezno vojaštvo strašilo naprave no. Zahtevali so tudi najnižjo pla-_ čo $5.00 na dan. Dozdaj so imeli — Vaša konferenca je važna. Stabilnosti trgo- dninarji po $4.oo, izvežbani delavci vine ni mogoče zgraditi na uspešnosti posamezne industrije, pač pa na skupnem delovanju. WASHINGTON, D. C., 10. avgusta, — Senator Nye iz North Dakote, ki precej pesimistično motri gospodarsko bodočnost dežele, je prišel danes v zvezno glavno mesto z zahtevo, naj vlada določi cene vsem produktom. Priznal je, da je vlada že precej storila, nikakor pa še ni storila odločilnega koraka. — Po mojem mnenju, — je dejal, — mora vlada izdelati program, da bo za dobo dveh ali treh let prevzela regulacijo cen. — Vlada naj določi cene za pšenico, krompir, bombaž, mlečne izdelke, volno in meso. Dostavil je, da je v njegovi domači deželi, North Dakoti, gospodarstvo na jako slabem stališču in da bo letos vsled velike suše letina prav slaba. Zvezni trgovski urad je danes objavil, da se je seznam industrijske produkcije od meseca januarja pa do junija skrčil za šestnajst odstotkov v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Sem se je vrnil senator Hebert, ki je dolgo proučeval po raznih evropskih državah sistem zavarovanja proti nezaposlenosti. O sistemih se ni ničkaj povoljno izrazil in rekel, da se tako zavarovanje kaj kmalu »premeni v miloščino, ki jo je treba dajati nezaposlenim. Danes je nastopil pred meddržavno trgovsko ko- ranlh misijo odbor, ki zastopa šest držav Srednjega zapa- ?ap da. Odbor je odločno nastopil proti nameravanemu zvijanju železniških pristojbin. Železniške u-prave nimajo nobenega povoda, da bi zvišale cene. CHICAGO, 111., 10. avgusta. — Zupan Cermak namerava uvesti davek na vse luksusne predmete. Denar, ki bi ga prinesel ta davek, bi uporabil za podporo nezaposlenim. UTICA.N. Y., 10. avgusta. — John M. Hanton, tajnik državne Delavske Federacije, je poudarjal, da je treba v vseh industrijah uvesti petdnevni delovni teden, češ, da je to edina rešitev za izbljšanje razmer. JACKSONVILLE, Fla.f I 1. aygusta. — Danes je prikorakalo pred mestno hišo 500 nezaposlenih, ki so zahtevali živila in denarno podporo. Zupan jim je oboje obljubil. ATENTAT NA VLAK Ekspresni vlak, ki vozi iz Bazla v Berlin, je skočil s tira. — Bombo so POULIČNI BOJI __V BERLINU Trinajst delavcev i n dvoje policistov ubitih tekom streljanja po glasovanju. BRUN, Nemčija, 10. avgusta. — Glasovanje, da se izsili odstop vlade, ni bilo uspešno. Včeraj zvečer je prišlo do burnih pouličnih bojev, tekom katerih je bilo ubitih trinajst civilistov in dva policista. Delavci so nastopili proti policiji ter pričeli streljati z revolverji. Splošen položaj je zelo napet. Dva policijska stotnika sta bila ubita in več drugih policistov je bilo ranjenih. Najmanj trinajst delavcev je padlo na strani komunistov, kot je izjavila oblast proti koncu dneva. BUSH JE DOBRO ODGOVORIL Suhaška organizacija, ki je znana pod imenom "American Business Men's Prohibition Foundation" je pozvala mokrače, naj dokažejo, kako bi prodaja dobrega piva koristila deželi v moralnem in gospodarskem oziru. Na izziv je odgovoril August A. Busch, načelnik Anheuser Bush Company v St. Louis, Mo., ter je suhačem take povedal, da jih ne bodo mogli zlepa pozabiti. MUSSOLINI HREPENI PO MIRU Po trinajstih letih so vse države zahrepenele po trajnem miru.— Dozdaj ni bilo slišati drugega kot prazne fraze. ci. spel voz na neki ovinek. Dva pot-nika sta bila smrtnonevamo posko- I ™mOSt1' stlske in cl" Ui- dovana. Trinajst težko poškodovanih so odvedli v bolnišnico. Nad sto ji»h je pa težje poškodovanih. Bomba se je unela potom elek-',^ velikim napor°m vodilnih na-trične žice. Atentatorji so se naha- rcdov dose^° svetovnega miru. REVOLUCIJA NA CUBI ZATRTA 17 nasprotnikov Macha-de je bilo aretiranih v provinci Pinar del Mar. Med njimi je tudi sin prejšnjega predsednika Menocala. HAVANA, Cufba, 10. avigusSta. — Prejšnji predsednik Cube, general Mario Menoeal, so nailraja na majhni jahti "Coral'' na vodovju mehiškega zaliva, zasledovan cd članov mehiške mornarice. Sedemnajst nasprotnikov predsednika Machada pa je bilo areti-v provinci Pinar de Mar. Zaprli so jih v trdnjavo Cabana. Izjalovil se je revolucijonarni puč, katerega so hoteli ^vprizoritl nasprotniki sedanje vlade. Predsednik Machado smatra položaj za tako nevaren, da je prokla-miral obsedno stanje v provinci Havana. Do krvoprelitja je prišlo tudi v nekem predmestju Havane. Tam so bili usmreeni dva moška ter neka ženska, ker so napadli ne- ______________ I 8AN FRANCISCO. Cal., 10. avgu-Do streljanja je tudi prišlo v uli- sta. — Vdova pokojnega filmskega ci Manuel Pruno, kjer so bili Ste- | igarlca, Earl Williamsa, je uomrtija vital policisti ranjeni. Policiji se je danes zjutraj svoja oba otroka ter CER/LEN, Nemčija, 9. avgusta. — ^'Boersen Courier" je cOjavil včeraj položili najbrž radikal- članek italijanskega ministrskega predsednika Mussolini j a, v katerem se slednji zavzema za sodelovanje vseh svetovnih sil, kojega cilj bi bil svetovni mir. Mussolini pravi med drugim: — Napočil je čas, ko se nam nudi prilika, da spra vimo v red svoje zadeve ali se pa zrušimo pod neznosnimi finančnimi bremeni. Ta neznosna finančna bremena nam je naložila želja po ojačenju armad in mornaric. — Ljudje in narodi se združijo, ko jih prisilijo k temu skupne ne- Najprej je poudaril, da ime, ki si ga je nradela suhaška organizacija, ni pravilno oziroma, da ima namen zavajati javnost. Ako sliši človek ime "Business Men's Prohibition Foundation" nehote domneva, di so organizacij d osnovali ameriški trgovci, kar pa ni res. Ustanovili so jo profesijonalni suhači in sicer z namenom, da vja-mejo ameriške trgovce v svoje mreže. Voddtvo organizacije je poslalo trgovcem na tiseoe in tisoče prošenj, naj bi zbrali skkid v znesku osmih milijonov dolarjev. Denar bi bil seveda namenjen v suhaške propagandne svrhe. Edini ameriški trgovec, ki je kaj prida prispeval, je Sebastian Kres-ge, finančni podpornik An tisa Ionske Lige. Bush je navedel značilno izjavo sedanjega predsednika Her be rta Hoover j a, ki jo je podal dne 5. jull- | "bom. ja 1918. ko je izvajal diktaturo nad j Nadalje je prohiblcija povzročila razdelitvijo živil. i velik primanjkljaj v zvezni blagaj- ni ter strahovito povečala število zleoinov v deželi. — Hoover je tt«daj zavzemal stališče, da Je dosti boljše pustiti narodu dobro pivo. kot pa uporabiti ječmen hi razna žita v druge svrhe. Od junija meseca 1916 pa do junija 1917 so pokurile pivovarne sko-ro štiri milijone tona premoga. Zas transport tega premoga je bilo potrebnih skoro dvestotisoč železniških k%r. Danes seveda tega ni več. In nemara je posledica tega, da je danes petsto tisoč železničarjev brez dela. Nadajle so porabile pivovarne tudi ogromne množine lesa in olja. Pred prohibicijo se je vsako leto dovozilo v privovarne in izvoeilo iz njih skoro en milijon vagonov raznega blaga. Pred prohibicijo so porabile ameriške pivovarne vsako leto skoro 80 milijonov bušljev raznega žita. Dandanes te?a ne delajo več, in zato ni čuda. če farmer ne ve. kam bi z ži- JUETER1QOG, 10. avgusta. — Doslej še neznani revolucij onar j i oziroma radikalci so vprizorili atentat ni ekspresni vlak, ki vozi iz Buzla preko Frankfurta v Berlin. Vlak je skočil s tira, vsled česar je bilo več kot «fto oseb več ali maxij poškodovanih. Osem vagonov je padlo preko dvajset čevljev globokega nasipa. Bomba je eksplodirala, ko je do- — Sele zdaj, po trinajstih letih izza konca največje vojne, smo pri- jali v oddaljenosti sedemsto čevljev. Pet brzojavnih žic je bilo prerezanih, vsled česa rso se (poročila o nesreči precej zakasnela. Za aretacijo atentatorjev Je razpisana ^visoka nagrada. DRUŽINSKA TRAGEDIJA Vdova prejšnjega igralca je končala svoje lastno ter življenje svojih o-trok. — V zadnjih trinajstih letih je bilo slišati same fraze, d očim so vlade gradile bojne ladje, ojačile vojaško silo In organizirale zračna bro-dovja. — Če hoče Evropa res živeti v miru, mora odpraviti politiko ravnotežja sil. Po trinajstih letih je mogoče vprvič opažati drugačne nazore. Na svetu mora zavladati splošen sporazum, nakar se bosta vrnila mir in prosperiteta. Tedaj se Hoover ni hotel vkloni-ti pritisku suhaških fanatikov in ni hotel odvzeti ameriškemu narodu piva. — Ce hoče ameriški narod prohibicijo — je rekel tedaj Hoover (katerega smatrajo danes suhači za svojega, največjega prijatelja), —se mora to a^oditi postavnim potom. Nihče ne more prisiliti živilske administracije. da bi prevzela odgovornost za pijaoenvanje ln za orgije. ki bi se pojavile v takem slučaju. * In slednjič vprašuje-Bush po vsej pravici: — Ako vlada porrraga z o-grorrmiml vsotami californijskim vinogradnikom, da zamorejo razpe-čati svoj produkt, ki je uporabljen v pretežni večini izključno le za vino, zakaj bi i3ta vla^l ne dovolila pivovarnarjem, da bi začeli izdelovati dobro pivo? Naročite se nm "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik t Združenih driivth. DENARNA NAKAZILA--- IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO I KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM Letalca Cramera pogrešajo. posrečilo aretirati sina prejšnjega predsednika Menocala, ADVERTISE GLAS NARODA' in svojo staro mater, Mrs. Clarlsso Walz, s kloroformom ter zastrupila nato še samo sebe. Policija domneva, da gre za dogovor med materjo ter hčerko. Osobje hiše je postalo posorno, kjer ni btto več slišati smeha otrok. KODANJ, Dansko, 10. avgusta.— Tukaj so v velikih sknbeh za usodo letalca Parkera Cramera, ki je od-letel s Shetlands otočja proti tukajšnjemu mestu. Vojaška letala so začela preiskovsuti obrežje. Radio postaje so si dozdarj zastonj prizadevale stopiti i njim v stik.. Ko so vlomili v stanovanje, so za-dufaeali klorofom. Qoopa. Williams je še živela, a u-mrla kmalu nato v hofald. V JUGOSLAVIJO Din 500 _______________ « S.35 Din 1000___________« 18.50 Din 2500 ________« 45.75 Din 3000 ___$ 54.60 Din 5000 _______S 90.50 Din 10,000 ______________ flSi.OO V ITALIJO Ur 100 9 5.75 111.30 «16.80 Lir 500 _____ «27.40 Lir 1000 ________ .. «5423 IZPLAČILA V AMKRTftKTH DOLARJIH Pristojbini, znaša 60 centov sa vsako posamezno naka. iilot ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centof, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $L—, sa $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25, Za tspla&lk) račjih zneskov kot agora] nafedeno, bodtet V Urah ali dolarjih, dovoljujemo Se bolj is pogoje. Prt velikih lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim pokam te glade načina naka^la Nujna nakaiila Izvršujemo po CABLE LETTER Sakser State Bank 82 CorU&ndt Street New York, V, Telephone BA relay -JI NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 11, 1931 = "Glas Naroda" Owned and Published by BOVMO PDBiwnio COMTANT (A Oorporatk») r. President L. Benedlk, Ttm. of buatnen of the corporation and addresses of above officers: r. 11th Street, Borough of Manhattan. New Yorfc City, N. Y. OLA8 NARODA (▼•lee of the People) Day Except Sundays and Holidays la pol lata « la Catrt leta lato TeOja bat Ameriko -$8-00 43.00 ...$1-50 Za New York xa celo lato $7.00 Za pol leta--------------$3.50 Za inozemstvo sa celo leto--57.00 Za pol leta .................................43.50 Subscription Yearly $5.00. Advertisement on Agreement. Naroda* Uhaja vsaki dan tsrsemil nedelj in pranilkov. _____In osebnosti se ne priOMnjeJo. Denar na] se bl*- gomil poMlJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da m nam tudi prej ta Je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. **QLAS NARODA**, 21« W. ltth Street. New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3378 KEONPRINC IN VOLITVE Dopisnik "United Press" porota iz Berlina, da je pri nedeljskih volitvah oddal v PotsdaniU' prvi svoj glas bivši nemški kronprine. Nobenega dvoma ni, kako je glasoval, ako se vpo-steva bledeča dejstva: eden njegovih sinov je navdušen agitator za Hitlerjevo narodno socialistic no nemško delavsko stranko. Za stranko govori na vseh koncih in krajih ter ji pridobiva nove pristaše. Bivši kronprine z velikim zanimanjem zasleduje to njegovo politično delovanje. Pred kratkim je brzojavil kronprincu njegov oče iz Doorna ter v brzojavki proslavljal njegovo domorodnost v najboljšem hohenzollernskein zmislu. Ako se to premislimo in vpoštevarno, vemo, kako je kronprine glasoval. Ko je bil ta Hohenzdllernc naprosil svoječasno so-eijalnodemokratsko-kapitalistično vlado, ce se sme vrniti v Nemčijo, mu je bila prošnja izpolnjena pod pogojem, da se bo vzdržal vsakega političnega delovanja ter da ne bo skušal niti direktno, niti indirektuo vplivati na 4 javno mnenje Nemčije. Kronprine je dal tozadevno obljubo, držal jo je pa ravnotako kot je držal njegov oče obljubo, da bo izpre-menil prusko volilno pravico. Toda tedaj niso imeli soeijrflLsti še toliko moči, da bi pozvali Viljema k računu in odgovornosti. Danes je stvar povsem drugačna. Danes je socijalist Otto Braun pruski ministrski predsednik, socijalist Karl Severing je pa pruski minister za notranje zakleve. Ta dva moža imata moč, da poženeta bivšega kron-princa iz Pnusije, ker ni držal dane besede. Gre naj, kamorkoli hoče, ediflole v Prusijo naj se ne prikaže več. Zelo je pa dvomljivo, da bi pruska socijalna demokracija storila kaj takega. Ta socijalna demokracija je neizmerno obzirna napram protirevolucijonarnim monar-hitsom, dočim je neizmerno butalna napram radikalnim elementom. V nedeljo je zopet tekla kri v Berlinu. Če bi vlada tega izrecno ne hotela, pa bi ne tekla. ~ Svobodna misel ni v Prusiji dovoljena. Kdor si družne svobodno misliti ter izražati svoje misli, mora romati v jeco, kločim protirevolucijonarni monarliisti in fašisti lahko počno, kar hočejo. Iz Slovenije. Z vilami je navalil neki Karel L. na zidarskega pomočnika Antona ČeboJclija iz Zgornje Šiške, ko je spal na seniku. L. ga je nahrulil, češ da nima pravico tam spati, nakar mu je neznanega moškega in žensko palme po pati v Rožno dolino. Tat bo najove-dujejo ljudje, da so opazili nositi 1 pomočnika Ivana Karla Valentin-čiča v Zavodno k mostu čez Vogla j-| no, kjer imata zakonca svojo trafiko in branjarijo. Pustila je še možu na mizi skodelico kave za zajtrk. Ves dan je bila v trafiki, ko pa ss je zvečer vrnila v svoje podstrešno stanovanje, je našla vrata nezaklenjena. Ker moža ni bilo v stanovanju in ker je bila kava na mizi še nedotaknjena, je žemr v temni slutnji preiskala podstrešje in našla moža o-■bešenega na tramu. Poklicala je na pomoč sosede in je sin hišnega gospodarja nemudno prereza 1 vrv in skušal z umetnim dihanjem c-buditi samomorilca k življenju. Ves trud je bila brezuspešen, ker je bilo truplo že mrzlo in trdo, iz česar se da sklepati, da se je Valentinčič obesil že dopoldne ali pa v prvih popoldanskih urah. Mož je izvršil samomor na ta način, da je stopil na stol:ek in privezal vrv na 2 m visoki tram. nato si zadrgnil zanj ko o-krog »vratu, spodbil stolček in ob-visel. Iz Jugoslavije. DNEVNIK SAMOTARJA. 9. avgusta. ji prijatelji so samci. Ediole jaz sem je žena na farmi.... Potem smo j pili in kadili.. malo kvartali, malo malo spali in zop?t kvartali ... Moja klet je suha do zadnje kaplje.... Pa nič zato. Groma ljubezenska tragedija sredi Beograda. 25. julija, ko se je vrnil iz svoje trgovine domov v svojo vilo v Ran-kjevi ulici, je trgovec Velimir Petrovič zagledal pred vrati znapega človeka, ki je oči vidno čakal, da bi mu kdo odprl. Bil je delavec iz to-vadne vagonov v Rakovici, Tomo Lupša, bivši orožnik, rodom od nekod iz Primorskega, ki je prihajal v hišo kot zaročenec Petrovičeve kuharice Marije Krec. Lupša je povedal Petroviču, da'ga je Marija poslala po oglje in lubenico, da pa je našel vrata zaprta, ko se je vrnil, I in mu na ponovno z vonj en je in trkanje ni nihče prišel odpirat. Ko j sta vstopila v stanovanje in je Lup- j ša stopil i bil Kroccvo poznal in bil -^o^ ^ pa je odprl torbo, je se ni mcgel, ker je bil Rebov moč- nejši od njega. Šibkejši Gabršek,, ki ko je hotela raztrgati neki iistič, v je splošno znan kot pretepač, je dobil že pred leti močan vbod z nožem v ramo, ko se je bil stepel v LaJkem in je bil tudi to pot deležen hudih poškodb. Rebov je prizadejal Ga-bršku rane po rokah, posebno moč-on pa mu je .poškodoval desno roko. kjer je dobil nesrefcni Gabršek več udarcev in dva huda vboda, in tudi po licu. rami in glavi nad očesom. da izdala se je njegova "zaročenka' katerem so spoznali zastavni listič za uro. Tako se je izvedelo, da je Vukov zastavil pro, ki je bila last Krecove, in ob tej ugotovitvi je izginila njegova odpornost. Priznal je vse. Izopvedal je, da je bil zaročenec Krecove, da mu je dajala denar: da Sta se hotela poročiti, da pa se je v zadnjem času začela umikati in mu ni hotela izročiti hranilne knjižice — 20,000 dinarjev in je bi- DRUŠTVA KI NAMERAVAT^ PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čitm uao a / članstvo, puc pa v«i Slovenci ▼ vrnit okolici gaga i ..i 11 .....- ■ = CENE ZA4GLA5E SO BKRNE tovko ni njegov. Namestu s strupi je bila natrpan z damsko spodnjo obleko. Sele zdaj je šinilo dr. Phil-lippsu v glavo, da se je vozila z istim vozom dama, ki je imela s seboj sli-čen kovčeg in aktovko. Najbrže je nehote zamenjala prtljago, ker sta si bila kov<čega na zunaj popolnoma sličrra in tudi pribliiino enako polna. V izgubljenem kovčegu so bili strupi, ki bi zadostovali za takojšnjo usmrtitev 50 oseb. V njem pa so bili tudi trije recepti, ki ne bi jih smel vsak dobiti v roke. Glasili so se na večje množine morfija. Policija je uvedla pospešeno poizvedovanje za žensko, ki je po sodbi kemika odnesla njegov kovčeg iz vagona. Poizvedovanja se vrše rv okolici West-Bromwicha in Birmingham a, kajti dama, ki je izstopila v King-Rossu ne more stanovati daleč. Dr. Phillipp je hotel odpotovati iz Londona v Rotterdam in je moral zaradi izgubljenih vzrcev odgoditi odhod iz Anglije. CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Aogleske-slovensko Berilo KNJIGARNI 'GLAS NARODA Sft« West IS I«k več badrati in jc rekel, d-a so notri še razne druge stvari. Plakati sem mu pa morp.1 vseeno pet dolarjev. — Ja, delavci so pa res dragi. — Tri škatlje sardin, petindvajset centov ena. so petindosedemedeset centov, krtača pa tudi ne stane več kot petindvajset centov. Torej v skrajnem slučaju — en dolar. On me je pa kar za pet dolarjev švrknil. No, pa bi nič ne rekel, če bi bile škatljice že vsaj polne sardin.... Plin ne gori več.... Malo masti som bil scvrl, pa se je vlila mast preko pDsode in je nekaj časa gorelo kot tirsto hudičev, nakar so se- luknjice zamašile.... Sama sreča, da je še nekaj sveč pri hiši. da kar na sveči za potrebo skuham—. Ura v kuhinji gre za silo, toda ne gre prav.... Ker so nam pri kvartanju ma:ki nagajuli, smo zmetli nanje vse čevlje in copate, kar jih je bilo v shrambi, nazadnje sem pa za njimi vrgel še obe uteži z ure in bi bil kmalu enega zadel. Namestu uteži oziroma gvlhtov — kot bi se reklo po slovenski — sem pa na verižici obesil kangii za kavo in za mleko.... Dokler sta bili kangii polni, je ura prehitevala, zdaj pa zlomek zaostaja. Bom skušal malo vina v kanglo naliti, nemara bo vino uro podžgalo... Sploh pa potrebuje vse stanovanje temeljitega popravila. Vse sobe bo treba prepaintati, kuhinjo pa celo dvakrat ali trikrat. Se skrbni gospodinji se nabira umazanec, pa bi se slamnatemu vdovcu ne, ki ni ničesar vaj en . Kanarček je bil pozobal vso konopljo in vso vodo popil. Rečem vam, tak je bil kot majJien prašiček. Potem je pa kar naenkrat belo pogledal m malo čivknil, pa je izpustil svojo ubogo ptičjo dušo.... Za vsak slučaj bom odšel v brzojavni urad ter oddal sledečo brzojavko: — Draga žena! Pridi takoj! Željno te pričakuje tvoj ljubeči te mož. to besedo "ljubeči" morajo na telegramu dvakrat podčrtati, magari če moram ekstra plačati. Gotovo bo neizmerno vesela, ko bo sprejela ta izraz moje ljubezni ter se bo nemudoma podala na pot. In ko bo stopila v stanovanje, jo bom tako prisrčno poljubil in objel, da ji bo kar sapa zastala. Pozimi je delala reva v šopu overtajm, zdaj v najhujši vročini ga bo morala pa doma. Pa naj reče ta ali oni, kar hoče. ju tem redno z desetimi prisegel, da človeku res ni dobro samemu biti. ..... NSW YORK, TUESDAY, AUGUST 11,1931 • L. K. K.: ZAKONSKI PREPIR Pavel je prinesel slabo voljo do- j sedaj mu je odkrito priznala, da si mov. Posli niso šli, kakor bi človek je poiskala pri njem zavetja za ne- hote 1 In z nameščenci se je bilo treba jeziti. Tako je stopil brez zaposleno uro! Povedala mu je, da je pristala pri pozdrava v svojo udobno sobo, sel njem na begu pred slabo razpolo- spustil težko v naslanjač in se poglobil v večernik. Svoji mični, mali žen ki nI privoščil niti pogleda. Kje naj bi človek iztresel svoj srd, če ne dcma. Gcspa Mia, ki je bila te na pol vstala, da bi mu prinesla čaj, je spet sedla. Takšnega vedenja res ženim možem! Peter je požrl grenke besede, ki so mu silile na jezik. Sklenil pa je, da bo sedaj s svoje strani razočaral gospo Mio, če je morda pričakovala moledovanj in vročih ljubezenskih priznanj. Sedela sta si nasproti kakor dva ni treba mirno požreti. Sklenfla je, dobra tovariša in kramljala o da bo molčala. A že četrtjo ure skupnih znancih, teatru in zaba-molka jo je samopremagovanje pu- j vah. Tudi ogled krasnih francoskih stilo na cedilu. Prej nego bi se člo- bakrorezov je vzel nekaj časa. Če vek zavedel, je bil že prepir tu. Be- j si je bila gospa Mia predstavljala seda je dala besedo in Mia je kon- potek tega obiska kako drugače, čno razjarjeno skočila pokonci. j tega vsekako ni pokazala. Šele po — Neumna gos sem, — je za-vpila. — sedim tu in čakam nate! Se ne menim za svojo partijo kart in to je hvaležnost! Sedaj pa res grem. Mia je šla v svojo sobo, oblekla si je plašč, nataknila si klobuček in že je bila na cesti. Deževalo je. Na cesti je bilo mokro in blatno. Mia Je premišljala. Kam je prav za prav hotela. Za partijo kart je bilo že prepozno. V njenem srcu je besnela togotnost proti nehvaležnemu Pavlu. Kako bi bilo, da bi končno obiskala Petra, kakor mu je bila že zdavnaj obljubila? Da bi obiskala tega zvestega ljubečega dveh urah se je poslovila. — Hvala tisočkrat, Peter, za prijetne ure. Spoštljivo je Peter poljubil malo roko in spremil Mio z globokim poklonom do vrat. Ali je bila raz-čarana ali ne? Sama bi tega morda ne mala povedati. Vsekako je sklenila, da bo do Pavla zelo ljubezniva. Saj se je s tem obiskom v levjo kletko vendarle malo maščevala. Kaj bi se bilo lahko zgodilo! Šla je kratko pot do doma peš in je prispela tja sveža in rožnata. — Kje je gospod? — je vprašala služkinjo. — Takoj za milostivo gospo je bil odšel? Kakor pred dvema urama je sedela v moževi sobi in čakala. Na Pavlovem naslanjaču so ležale copate in spalni plašč, v srebrnem samovar ju je rahlo šumel čaj. Končno je prispel Pavel bil je svež in dobro razpoložen. Še pri vratih je za vpil: — Dober večer, ljubček! — Končno dragec! Pavel je poljubil rožnati nosek svoje žene. — Kako lepo je vendar doma, — je vzdihnil očarano. — Kje si pa bil? — je vprašala Mia nežno. — Pomisli, ko sem stopil iz hiše, je prišel najin prijatelj Peter okoli ogla. Vzel me je s sabo v klub, kjer sem igral karte — kakor ti.... POLICIJSKA URADNIKA — DEFRAVDANTA Petra, ki jo je bil zagotovil še pred Hiiekl in policijski sodnik za kazen-dvema dnevoma, da jo bo čakal ves teden vse popoidneve v svojem u-dobnem samskem stanovanju. Jc prava sramota, da si še ni ogledala njegove zbirke francoskih bakrore- zov. Enkrat se bo morala pač le odločiti. Avtoiaksi jo je v nekoliko minutah pripeljal pred hišo, v kateri je stanoval Peter. Smeje je ponudila Petru roko v po.jub Takoj potem je že sedela na širokem naslanjaču, pred njo se je kadil čaj, med rožnatimi ustnicami je imela cigareto. — Če bi vedeli, kakšni okoliščini se morate zahvaliti za moj obisk! — je dejala. — Ej, gotovo vaši ljubezni, ki se je končno vnela zame ...—je dejal Peter ponosno. — O, ne, kar se tiče ljifoezni, sem se malo učila in še to malo kmalu pozabila! Nekaj čisto drugega! In s smehom mu je pripovedovala o Pavlu, o njegovih mukah in o, nepomembnem družinskem prepiru. Peter je bil presenečen in zadet Bil je prepričan, da je bila ljubezen prignala to žensko sem — in P A T E N T L Prodajte svoj patent ali iznajdbo s tem. da razstavite svoj model na drugi in večji Mednarodni Patentni Razstavi, Chicago. Na tisoie izdelovalcev in kupovalcev patentov si bo ogledalo nove priprave in patente za prodajo. Zelo nizke cene. Če nimate modela, bosta rizba in opis zadostovala. Pišite po brezplačno knjižico. — B. Hamilton Edison, je, da ni vedoma vzel niti groša iz uradne blagajne. Ko mu je dr. Bri^ svetoval, naj takoj prosi za odpust iz službe, ker pride sicer v disciplinarno preiskavo, se je najprej odlo-ske zadeve dr. Mader. Obtožena sta | čil za tiho resignacijo. Pozneje pa je interveniral pri mestnem županu in dal prednost drugemu postopku, Pred senatom v Innsbrucku teče zanimiv in nenavaden proses. Na L-atožni klepi sedita dva policijska uradnika, praktikant dr. Walter penevedewja uradnega denarja. Zgodovin-j dogodka je sledeča: V češ "s-3j pride itak vse na dan", maju 1929 se je pri policiji v tons-|Namestu da bi cvetno vrnil po- brucku izpraznilo mesto policijskega sodnika. To je bilo v dobi, ko je avstrijska Heimwehr šla v najhujše klasje. Privrženci gibanja so polagali veliko važnost na to, da bi dobil to mesto njihov pristaš. Predlagali so zanj odžaganega bančnega uradnika dr. Hiickla, ki je tem lažje dobil službo, ker je bil vodja inns-bruške policije dr. Brix v strahu zaradi politične neizvestnosti v državi in pa ker se je Hiiekl širokoustil, da ga protežira dunajski policijski ravnatelj dr. Schober. Proti koncu lanskega novembra, ko je politična moč Heimwehra močno padla, je prišel "upapolni" dr. Hfrckl v spor z nadrejenim policijskim vodstyom. Rektorat univerze v Innsbrucku je namreč zahteval pojasnilo zaradi brutalnega ravnanja z dvema vseučiliščnikoma v zaporih. Vodja policije je velel dr. Hiicklu, naj mu prinese službeni spis o stvari, toda akta ni bilo pri rokah. "Izgubil" se je bil. Našli so ga šele drugi dan in teda j je prišlo na dan, da je denarna vsota nepravilno v knjižen a in celo izradirana. To je opozorilo Hiicklove predstojnike, da so jeli preiskovati še druge akte, in kmalu se je izkazalo, da se za Hiiklovim "reševanjem" uradnih spisov krijejo sleparske man i plači-je z denarjem. Zato je dr. Brix pozval Hiickla na odgovornost. Praktikant je bil pre- neverjeno vsoto, je spraševal po u-radu, koliko je dolžan blagajni. Zdaj je storil že korak dalje, ko je priznal, da je "pomešal uradni in zasebni denar". Natančna preiskava je pokazala, da je poneveril okoli 2000. Vsoto je nadoknadil. Kcmaj se je razvedelo o tem škandalu, že se senzacija povečala. Pri policijskem preJdstojniku se je nekega dne jami policijski sodnik dr. Mader ter mu zaupno povedal, da si je tudi on prilaščal denar iz policijske blagajne.«. Prosil je tudi, naj ga ne spravijo v disciplinarno preiskavo, ker ni imel slabega namena. Da bi poravnal primanjkljaj, je prinesel hranilno knjižico s 16,000 Din. Kljub temu je policija napravila ovadbo in državno pravdništvo je oba defravdanta pozvalo pred sodišče. Na razpravi, kjer brani dr. Hiickla znani Heimwehrovec dr. Seidle, se obnaša defravdant zelo drzno in taji ter olepšuje krivdo. Dr. Mader pa odkrito priznaiva, da je poneverjal, pravi pa, da niso njegove ponever-ze v nebeni zvezi s soaretirancem. Pregled knjig je dognal, da je Hiiekl izradiral postavke na 31 mestih, dr. Mader pa si je prilastil okolu 50,000 Din gotovine. Razprava proti obtožencema še ni zaključena. Managing Director, International Patent Exposition, Merchandise seneten ® * zatrjeval, izvirajo Mart Chicago 1 P°m°te iz površnega dela. Pristavil Mali Oglasi imajo velik uspeli i ■BI H Prepričajte se! "IZSELJENEC" Pod t?m naslovom je izdal Guido J. M. Jug v Buenos Aires, 148 strani debelo knjigo, v kateri opisuje križe in težave slovenskega izseljenca. Knjiga ima enoindvajset poglavij ter se da čitaii kot zanimiv roman. Pisatelj opisuje, kar je videl ia doživel med potovanjem ter vpleta v pripovedovanje svoje nazore o fašizmu, boljševizmu dtd. V knjigi je cela vrsta zanimivih slik. Jugov "Izseljenec" je prvo večje literarno delo, ki je izšlo v Južni Ameriki v slovenskem jeziku. Knjiga stane 70 centov, naroča se je pa pri: Guido J. M. Jug, Calie Y«Uj, 146, Buenos Aires, Argentina. NEVESTE PO 50 DOLARJEV Znani angleški raziskovalec McLaren pripoveduje o zanimivih o-bičajih na Gtokih južnega morja, kjer sklepajo zakonske zveze kot kupčije. Civilizacija, ki posega vedno bolj tudi na te otoke, dela ženinom hude preglavice. V starih časih je zahteval oče za hčerko samo predmete, ki so jih domačini sami izdelovali, zdaj pa zahteva že izdelke belih rok, cigarete, glasbene instrumente, ogledala itd. Mladenič, ki se hoče oženiti, mora iti na plantažo ali loviti bisere, da si zasluži toliko denarja, da more kupiti potrebne predmete. To je vzrok nezadovoljstva, kajti domačini so po naravi leni, delo jim ne diši. Mož, ki je imel dve ženi, je pravil angleškemu raziskovalcu, da bi rad dobil še tretjo. Tretje si pa ni mogel privoščiti, ker bi bil moral dve leti trdo delati, da bi bil zaslužil toliko denarja, da bi kupil predmete, ki jih je zahteval njen oče. Če bi bil pa dve leti z doma, bi se bili smatrali njegovi ženi za zapuščeni in posledica bi bila, da bi ju očeta prodala komu drugemu in tako bi izgubil mož še to, kar je dal za prve dve ženi. Ker morajo domačini za delom pogosto daleč od doma, se mnogi boje, kaj bo ta čas z involjenkami. Dekleta so pa večinoma zvesta in počakajo, da se fantje vrnejo z dela. Včasi se pripeti, da se fantova ljubezen ohladi ali pa da se zaljubi v drugo v kraju, kjer služi denar za prvo. V takem primeru se skuša seveda iznebiti prve iz-voljenke. Neki oče je tožil fanta v sosedni naselbini pred sodiščem, češ, da je prelomil svojo obljubo glede ženitve. Oče se je zelo razjezil, ko je sodnik razsodil, da dobi samo polovico kupne cene za hčerko. Čez nekaj dni je pa prodal hčerko drugemu fantu za polno ceno. Pri primiivnih narodih je preračunljivost dokaj redka, pri prebivalcih otokov v južnem morju naletimo na njo pogosto. Očetje namreč radi zahtevajo od fantov za svoje hčerke mnogo več, kakor pričakujejo. Ženini so pa tudi premeteni in ponujajo manj. Začne se barantanje, ki traja včasi ves dan ali vso noč, dokler se oče in ženin ne pogodita za ceno, s katera sta oba zadovoljna. Očetje cenijo svoje hčerko različno. Zanimivo je, da se matere sploh, ne smejo vmešavati v te: kupčije. Povprečna cena za dekle-; ta znaša 50 dolarjev. Vrednost de- i klet pa neprestano narašča, ker so ženske na otakih v južnem morju v manjšini. Na drugi strani pa pod-jccniki delavskih mezd nočejo zvišati Li zato imajo zaljubljeni fantje težko stališče. Zadnje čase so se začela celo najtrdovratnejša plemena približevati krščanski veri. Vzrok tiči v tem, da pri kristjanih ni treba kupovati žen. Bele žene imajo več zaslug za civilizacijo kakor moški. One namreč vzbujajo pri divjakih na čudovit način spoštovanje in divjaki jih radi ubogajo celo v primerih, ko bi moški ničesar ne o-pravili. Nadvlada bele žene nad divjaki je enako močna tudi že izbruhne upor. Na Salamonovih o-■ tokih prebiva mlada žena angle-' škega trgovca, ki je že večkrat preprečila prelivanje krvi s tem, da se je nepričakovano pojavila med u-porniki. Če bi bil storil to njen mož, bi ga bili na mestu ubili. Podoben primer so imeli na No-| vi Gvineji, kjer prebiva misij onar-jeva žena, priletna, sivolasa dama. Tudi nji se je posrečilo preprečiti upor, ki so ga divjaki dolgo pripravljali in ki ga ni mogel preprečiti njen mož kljub vsemu prizadevanju. Nedavno smo poročali o beli kraljici, ki vlada na samotnem otoku v južnem morju, kjer je sama med divjaki, ki jo visoko spoštujejo kot svojo sodnico in vladarico. Morda ima bela žena na divjake še poseben vpliv, ki ga belo-kožci ne moremo razumeti. ITALIJANSKA IREDENTA IN DALMACIJA Smrt sestre Nikole Tesle. Iz Kistanja javljajo, da je po dolgi bolezni umrla 79 let stara Angelina Trbojevič, ki je bila sestra na-, šega roj'aka, znanstvenega svetov-I nega slovesa, Nikole Tesle in mati zagrebškega odvetnika dr. Uroša Trbcjaviča. , SPLIT, 25. julija. "II Littorio Dalmatico" je fašistični listič, ki izhaja po dvakrat na teden v Zadru; zadarsko posili-italijanstvo pač ni niti številično niti gmotno toliko močno, da bi vzdrževalo dnevnik, posebno še, ker se italijanski dnevniki, zlasti tržaški, naravnost tepejo med seboi. kateri bo dobil več odjemalcev v "italijanski Dalmaciji". Ta zadarski listič pa je službeno glasilo fašistične provinci j alne federacije v Zadru, nosi v svoji glavi fašistični znak in se sam ponosno označuje za službeno glasilo "dalmatinske fašistične provtncijalne federacije". "II Littorio Dalmatico", ki ga mora seveda vzdrževati fašistična stranka, ker ga "prebivalstvo ne more in najbrž tudi noče, pa ni silno reven samo v tem pogledu, temveč tudi v predli gradiva, ki naj ga nudi svojim itak večinoma prisilnim čitateljem. Kaj se pa mora dogajati tako zanimivega na o-nih par pedeh zemlje, v onih na članstvu in doživljajih u baznih fašističnih organizacijah, ki samevajo v Zadru in Lastovu, in sploh med ljudmi, ki vsak čas, pri vsakem koraku čutijo, kako zlo jih je zadelo tedaj, ko jih je italijanski "sacro egoismo", pomešan z neu-tešnim iredentizmom, iztrgal iz dalmatinske celote! Ali ker ravno nima listič ničesar, kar bi mogel z domačih tal nuditi svojim bralcem, se je vrgel z vsemi svojimi silami na iredentično propagando in gonjo, s katero združuje neverjetno predrzno in nesramno zasmehovanje in obrekovanje naše države, našega naroda in sploh vsega, kar je naše, jugoslovensko. Ni je številke tega lističa, da ne bi se na naravnost ogaben način sramotili naši narodni prvaki, vse do najvišjega mesta, ni je številke, da ne bi se našemu narodu in državi pripisovala naj sramotne j ša svojstva in naj podle jši nameni, ne izide list, da ne bi klical ognja in žvepla na tiste, ki so "oropali Italijo njene Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. RAZNE POVESTI in BOMAKI: (Nadaljevanje.) BMb in bela vrtnica, opvost .. JO Rdeča megla _____________________________ .70 Rdeča kokarda..................1.35 Slovenski ftaljivee ...............40 Slovenski Robinzon, trd. ves. .....75 Skrivnost najdenke .....................35 Skoti iirno Indijo ............. j« Sanjska knjiga, mala".......... .60 Sanjska knjiga, največja .............90 Sanjska knjiga, Arabska ............1.50 Sueški invalid ..................S5 Solnce in sonce................. .65 flf—iliil Jugoslovanskega dobro-voljea 1014.18...............L25 trd. vos. brci. ▼oJne 4. i v Afriki Štiri Saul Stanley Spomin Stritarjeva Aptbologija broi Strto Sesti, povest 1» Abrucev .. Sin medvedjega lovca. Potopisni ro- Ji M JO JS J5 Ji LM naj bo, T. s Sveta Notbnrga .... Spisje, malo povesti 25,000 km pe*. V Zabreb je; prispel te dni Vaso Sekulič iz Novega Sada, ki je zdaj ameriški drfewijasi, Lani 8. septembra pe je napotil peš okrog sveta. Doslej je prehodil že 25400 km in pravi, da je dciargcl rv peiboji rekord. Pretivlif se s prodajanjem fotografi J in s skromno podporo, ki Jo. dobiva od dobrih ljudi. Sveta not ............ Svetlobe In mm...... Slike (Meiko) ......... Seržant Diavolo, vez. Svete Genoveta „,.... Spake, kanonske, trda HAKBSi JSABEVA DELA: trdo broiirano . M J5 M JS Ji J8 Ji LS0 .00 .1.60 •JO JO JO .n .70 SPLOŠNA KNJIŽICA: št L (Ivan AJbrecht) tiijw grada, ivslrna povest, 104 str., broiirano .................... Ji St. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .30 St. 7. Andersonove pripovedke. Zs slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš........... .55 Štev. 8. Akt. fttev. 11*...........75 Št. 0. i Univ. prof. dr. Franc We. ber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani. bro§........70 Št 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti. 55 str.. brofi. ........ J5 Št. 11. (Povel tiolla) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str-. broS........35 Št. 12. (Fran Milanski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 01 str., broš.......... JI St. 14. (Dr. Kari BngllS) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str., broS. ......................... JO Št 13. rv. M. tisrSin) Nadcida Nikolajema, roman, poslovenil U. Žun, 112 Ur., brofi......... JO Št. 15. court. In Jules do Gas- Mauperin..........40 št. 2. (Rsdo Mnrnik) Na Izvirna povest 181 str., broi... JO Št 8. (Ivan Rosman) Teataaseot, ljudska drama v 4 dej„ broi. 105 strani ................... J' Št 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, labranp, pesm|. 18% str., .................... Ji Št 8. (Vran MilčtnskJ) »In njogoi firtloo L. 72 Št 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str, broi. ........ .48 Št 17. (Prosper Marimee) Verne dnie ▼ vieah, povest prevel Mir. ko Pretnar. 80 str............. Ji Št 18. (J ar osi. Vrchllcky) Oporoka lnkovikega graJWaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 rtr.. broi. .. Ji Št 10. (Gerhart Hauptman) Potopljeni svon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 stnu. broi. ...... Ji Št 20. (Jul. Zoyer) OompaS In Ksorarasakl, Japonski roman, is SsSfilne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi............. .48 Št 21. (FridoUn Solna) Dvanajst kratkočasnih sgedMc. n, 78 str. broi. ........................ J8 št 22. (Tolstoj) Kreutserjeva____ Št 28. (Sophokles) Antigone, lalna igra, poslov. C. Golar, 80 str., broiirano .................... M Št 24. (B. L. Bulwer) Poslednji iuail Pompejev, I. del, 858 str„ broi. ........................ Ji Št 25. Poslednji dnevi PompeJa n. del ...................... Ji Št 20. (I* Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 str. broi. ........................ Ji Št 27« (Fran Krjavec) 80 očr^ broi. Št 29. Tarzan sin opic ....... Tarzan sin opice, tr. ves. ... St. 31. Roka roko.............. Št. 32. 2ivetl „................ St. 35. (Gaj SalustiJ Krtsp) Vojna z Jngurto, poslov. Art. Dokler, 123 strani. broS. .......... S t 36. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani .................. St. 37. Domače živali .......... Št. 38. Tarzan in svet ........ Štev. 39. La Boheme .......... St. 46. Magda St. 47. Mirtcrij duSo............ Stev. 48. Tarzanove iivali .... Štev. 49. Tarianov sin ........ St. 49. Tarzanov sin, trd ves____ Št. 50. Slika De Graye.......... Št 51. Slov. balade in romance Št 54. V meteio................ Št. 55. Namišljen ibolnlk ...... Št 56. To in ooiraj Sot I* .... St. 57. Tarzanova mladost, trd. vez. ................ M 1.50 JE5 .25 M J55 JO L— JO .40 L— JO JO 1.20 .80 1.-JO JO 1.20 najbolj italijanske pokrajine Dal-p macije", za "italijanski Šibenrk, italijanski Dubrovnik, italijanski Kotor"! "II Littorio Dalmatico" živi torej od samega najzagrrizenejšega italijanskega iredentizma. V svojem stalnem oddelku pod naslovom "L'azione dalmatica" —. Dalmatinska akcija — objavlja poročila o delovanju iredentističnih društev "Societa dalmatica", ki so raztresena po vsej Italiji. "Gliozzu-ri dalmati" — dalmatinski sinji — so stalno v njegovih vrsticah s svojimi shodi in prireditvami, kjer nastopajo z "dalmatinsko'' zastavo (tri leopardove glave na sinjem polju«, vzklikajo "italijanski Dalmaciji", "italijanskemu Splitu", s katerim zaključujejo vsak govor, in obetajo in se zaklinjajo, da se mora "neodrešena Dalmacija" čim prej zediniti s "svojo materjo Italijo"! Ni vasi v Italiji, kjer bi se ne prirejale take iredentistične orgije v prisotnosti in s sodelovanjem predvsem bivših vojnih prostovoljcev, ki jim načeluje najpristnejši Italijan Coselschi (čitaj: Kozelskl!), ter vseh mogočih predstavnih civilnih in vojaških oblastev, kakor se more čitati skoraj v vsaki številka zadarskega lističa. O taki, gotovo doslej najbolj divji iredentistični prireditvi je poročal "II Littorio Dalmatico" pred kratkim iz Genove, kjer je po prizadevanju tamošnjega dalmatinskega iredentitičnega društva mestna občina odstopila del mestnega parka, ki so ga proglasili za "dalmatinski gozd", v tem parku so vsako drevo označili z imenom mesta ali otoka naše jugosloven-ske Dalmacije in Primorja. Svečanost 'odkritja'' se je vršila ob ogromni udeležbi občinstva in pred-staviteljev oblasti ter je sam genovski župan, ki je senator kraljevine Italije, imel slavnostni govor.... In tako od številke do številke v zadarskem listu in za njim v ostalem italijanskem fašističnem tisku, tako dan za dnem po vsej Italiji "Italijanska Dalmacija", "italijanski Jadran", italijanska Dinara", "Italija od Butoraja do Lovčena goslovenskem tisku zgane tudi te in Bojane". Če se pa v našem, ju-goslovenskem tisku zgane tudi le en list, da bi zavrnil to predrzno poseganje po naši zemlji, pa nastaja vihar v Italiji, potem smo mi, ki kalimo mir, mi. ki se pripravljamo, ki vlačimo vojaštvo in orožje na mejo. ki ogražamo mirnega italijanskega soseda. Pa se zahtevajo intervencije in se kliče proti nam ves svet. Italijanska iredenta pa lahko u-ganja svoje orgije, kakor hoče, in čim dalje, tem vztrajne je in be-sneje hujska ves italijanski narod proti nam! Samomor, ker ni bilo otrok. Štev. 58. Glad (Hamsmn .... JO Št 50. (Dostojevski) 7splnk1 Is sutvega doma, I. del ..........L— Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma, II. del ........L— Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 j Št 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) JO j Št 63. Idijot, II. del .......... JO Št. 64. Idijot III. del.......... JO Štev. 65. Idijot IV. del ...... JO Vsi 4 deU ..............SJ5 Št 68. Kamela, skozi ako Sivan-ke, veseloigra ................ .48 Slovenski pisatelji n. sv. ' Potresna povest, Moravske stike, Vojvoda Pero 1 Perica, čr- ........................L58 Tigrovi zobje....................................1.— Tik za fronto .................. .70 Tati«, (Bevk), trd. ves. ........ .75 Tri indijanske povesti .......... JO Tunel, soc. roman................1.20 Trenutki oddiha ................ Ji Torki pred Dunajem .......... JO Tri legende o razpelu, trd. vex. .65 Tri rože ............................................ JO Tisoč in ena noi (Rape) ves. mala izdaja...........$1.— V krempljih inkvizicije ................1 JO V robstvu (MstlčiC) .............1.55 V gorskem zakotja ............ J5 V sklopajaku okrog sveta. 1. del JO 2. del ...................... JO Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki lokvisiter ................L Knjige potil jamo poHnin* prosto "GLAS NARODA" m w. is. st. New York V Zalaegerszegu sta izvršla samomor 37 letni arhitekt iz Budimpešte Koloman Darvas in njegova žena. Skočila sta v vodo in utonila. Pred samomorom sta jadrala po Blatnem jezeru s svojo jahto. V njej sta pustila pisanje, ki pojasnjuje vzrok njune smrti. Kljub temu, da 9ta živela 8 let v najlepši zakonski slogi, nista imela otrok. Tu ju je tako potrlo, da sta sklenila končati si življenje, ki se jima je videlo prazno. Skrivnostna smrt na ladji. Te dni je prispela iz Kodanja v Stettin ladja "Dronnin Maud". Ko je osotoje pregledalo seznam, se je ugotovilo, da manjka 31 letni francoski profesor Jean Louis Marchi-pont. Neknadno se je pojasnilo, da je bil ptfofesor zelo podvržen morski bolezni, zaradi česar je prišel na krov, kjer so ga videli napol oblečenega, tam pa se mu je najbrže zavrtelo v glavi in je padel med vožnjo v morje. Podgane napadle delavce. Pred dnevi so delavci v Riedu popravljali neki kanal. Morali so vanj, ker so reparature bile na notranji strani. Čim pa so vatppill, jih je napadlo krdelo podgan, ki so jih začele gTizti, da so morali ustaviti delo ter iskati pomoči. Pripeljali so popadljive pse, ki so se vrgli na podgane z vso krvoločnostjo in so Jib končno tudi razpodlli. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 11, 1931 ■LOTKITI DAILY tm «L SPOKORNICA SOMAN IZ fTVUKNJA. Zm. Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) — AM se dobro zabavate, kontesa? Ona ga je pogledala s svojimi lepimi, otožnimi očtni. — Zelo dobro. Govorila sem z gosopdom Plessenom glede kolonij. — In ta zabava je vzbudila v vas neke vrste domotožje? Juta se je stresla ter pogledala rdečo marogo na svoji roki. Nato pa j« rekla pritajeno: — Ne, nikdar bi se ne vrnila na južni zapad. Tjakaj spadajo le močne narave, jaz gotovo ne. Grof Harold je slišal te besede. Stopil je poleg nje. Položil je svojo roko na njeno ramo. Ona se mu je nasemhnila ter pritisnila svoj obraz na njegovo roko. To Je bila tako mična kretnja, da je knez nehote vzdihnil. Močno Jev uplival čar, katerega je Juta izvajala nanj in jeza radi sovraštva gro-Ilce se je zajedla tem globlje v njegovo srce. O-rof Harold je videl motreče utripanje v očeh princesinje ter v dieta grofice. Kot blisk se je tedaj vzbudilo v njegovi duši spoznanje, da je to le dogovorjena igra med temi damami. Princesinja je morala vedeti vse o odnošajih med grofico in njeno sestro. Vzbudilo se je naenkrat nezaupanje, ki ga je bolelo. Njega in Juto so le radiUga prosili v Hainau, da dajo grofici priliko, da se sestane ž njima. Ali Je bila to pretveza, da se izkaže grofici uslugo? Izgledal je zopet ponosno in trdo, in njegove poteze so bile kot izklesane iz kamena. Vzravnal se je stre go, in njegove oči so zrle zopet mrzio. Roka Jute v njegovi se je tresla in in to mu je dalo zopet mir. Vprašal se je, če naj napravi princesinjo odgovorno radi tega, a ona je napravila odklGnjevalno kretnjo, Nato je vzdihnil globoko ter re-j kel mirno in trdno: — Moja sestra ne more misliti na sestro Marijo brez solza. — Prosim torej, grof Norde^g! Grof Harold si je obrisal čelo. — Vi vprašujete, visokost, če je bila sestra Marija bojevita narava in če je ostala na jugozapadu? Jaz vam bom pripovedoval o sestri Mariji in rrato boste lahko odgovorili pa vsako vprašanje. Vsi navzoči so pestali pozorni in se približali. Le grof Harold je ostal pokcnci poleg stola svoje sestre, ki je povedala oil. Njen cbraz je kazal znake neskončne bolečine in njena roka je pritiskala rra rdeči madež. — Imeli boste pozorne poslušalce, grof, — je rekla princesinja potiho. Stresla se je pod njegovim mrzlim in ponosnim pogledom. Nekaj časa je zrl preko glav navzočih. Nato pa je pričel pripovedovati: — Petnajst let sem živel s svojim očetom, svojimi sestrami in teto Ano na f-jrmi Sesneck. Pozneje sem postal častnik ter slutil par let pri varstveni četi. Tekom tega časa sem se udeležil zatiranja marsikaterih upe rov. — Nato sem vzel slovo, ker je moj oče postajal vedno bolj bolehen in me je potreboval pri nadziranju farme. Nekegu. dneva sem moral jahati v Windhuk. Potreboval sem dobre tri dni za pot tjakaj in nazaj. MoJi sestri sta ostali sami s služabniki na farmi, kajti moja teta je medtem umrla. — Naši ljudje so me smatrali varnim in moji sestri sta bili pogumni in neustrašeni. — Marija se je medtem zaročila z mojim tovarišem, ki je služil pri varstveni četi ter bil pogosto naš gest. — V Winduku sem se sestal z zaročencem svoje sestre, ki je bil ravno na tem, da odide proti farmi. Ko smo se mudili tamkaj, je izbruhnila nova vstaja. — Opravili smo sveje stvsri kar najhitrejše ter sklenili odpotovati. — Večji del pota smo premerili v strahu in skrbi. Služabnik Hula nam Je prišel nasproti tr sporočil strašno vest: — Naš najhujši sovražnik je repet vstal ter napadel vas. kjer živimo. Sestri so banditi odvedli. Hula ju je zaman skušal rešiti. — Tako hitro kot so nas mogli konji nositi, smo jih pričeli zaslo-dovatl. Dosegli smo taborišče. Našli smo tolpo pijano od likerja, katerega so ukradli na farmi. — MoJi sestri sta bili medtem vrženi v šoter in privezani za roki, da se nista mogli pregibati. — V tem strašnem taborišču sta morali poslušati, kaj je bilo sklenjeno radi njih. Sr:mota in smrt sta jima pretili. Grof Harold je molčal za trenutek ter stisnil krčevito svoje zobe. Vsi so napeto poslušali. Nato pa je nadaljeval hripavo: — Moji sestri sta prosili za orožje, da se usmrtita, in uideta sramoti. Vse zaman. — Konecno pa je našla Marija črepinjo stekla. Bila je zelo ponosno bitje. Brez obotavljanja si je prerezala žile. Predno je storila, je zaklicala sestri Juti: — Prav nič ne boli! — Moja sestra Juta je sledila vzgledu svoje sestre. Bila pa je slaba in črepinja ni mogla povzročiti smrtne rane. Vzel je roko Jute ter pokazal rdeJo marogo na členku. — To je obdržala Juta za spomin na ono strašno uro. — Medtem pa smo premagali upornike. Sredi boja sem čul Klicati Juto, kako je poživljala vojake na boj. V istem trenutku pa je zadela smrtonosna krogla tudi mojega očeta. Padel je. Zaročenec Marije je prthitel. — Hočem na kratko omeniti, kaj se je zgodilo: Vrnili smo se v Ses-nek z rantnei. To je bil žalosten sorevod. Ko smo dospeli na farmo, je umrl najprvo moj oče. Nato pa je umrla še Marija! To se je zgodilo 30. maja leta 1911. Grofica je poslušala povest. Pri zadnjih besedah pa se je zgrudila Tedaj pa je vzdihnil grof Harold. Potegnil je sestro k sebi. — Pojdi, Juta, peljala se bova domov! — je rekel pritajeno in nežno. Obrnil se je k princeski j i ter nadaljeval s trpkim in stisnjenim glasom: — visokost, vidite, da je toilo zelo sumljivo vsiljevati goste. Zelo žal mi je, da moramo motiti vase razpoloženje. Jaz bi mora1 imeti nekoliko več obzira do dam. Priporočite me gospodi! Knez Herbert je napravil kretnjo, kot da hoče pridržati Juto. Tudi njej je (bilo kot da mora zastokato. Harold je trdno podpiral svojo sestro, ko sta šla preko terase v preddvor. Grof Harold je ukazal naprečl. Zavil je sestro skitano v man til j o 'ter jo odpeljal k vozu. Medtem pa se je predramil knez Herbert iz svojega mrtvila. Pohitel je za parom, ter prišel, ko je grof Harold dvignil svojo sestro v voz. (Dalje prihodnjič.) MIHAJL ZOŠČENKO: MOČ GOVORNIŠTVA Nekateri gospodje so skočili k nji ter jo odnesli v sosednjo sobo. Tam je ostala. Ni vedela, iče Je grofici postalo slabo ali če se ji je pripetilo kaj drugega. Vsi njeni občutki so temeljili preveč na onem strašnem času. Za ničesar drugega ni imela zanimanja. Komaj je slutila, da je grofica navzoča Mirno je obsedela, prijela svojega brata za roko. ki je stal vi-•okovsravnan poleg nje in zrl z mračnimi dimi na grofico. mnceslnja Rov ena Je hotela najprej slediti onemogli grofici. Ko pa Je videla, da so se od vseh strani prizadevali zanjo, Je obstala bledoja obran poleg brata in sestre. Prizadevala ti je izgovoriti kako besedo, a ni spravila nobene na dan. Tudi knem Je ostal pri bratu in sestri. Oba*para sta bila sama na terasi. Globoka tišina je vladala med Ne morem reči, da je bila stvar j zapletena. Vse je bilo precej jasno in dolgočasno. Zločinec je svojo krirvdo priznal. Da, res je, splazil se je v tuje stanovanje, malone zadavil neko starko in odnesel dve obleki, medeno ponev in še nekaj druge take šare. Stvar je bila malenkostna, nezanimiva. Hotel sem zapustiti sodno dvora-i no, pa se je bilo tako težko preriniti ven. Mnogo ljudi je bilo. Mimo tega me je moj sosed, starikavi državljan s sivimi brki, prav neprijazno dregnil, ko sem se na svojem mestu malo premaknil. Ostal sem in pogledal zločinca. Sedel je nepremično in brezmiselno strme! v nekam v stran. — Radoveden sem, koliko mu bodo dali, — sem dejal. — Koliko neki, — je de kal starec, — moj sosed, — štiri leta s strogo izolacijo. — Kako to mislite? — Jaz nič ne mislim, — je strogo odvrnil starec. — Zakonik misli. Tedajci se je pojavil državni tožilec. Pričel je govoriti s silnim zanosom. Mnogo narejenega gneva in prezira je bilo v njegovih besedah. Zločinca je dobesedno raztrgal. Pri-merljal ga je s poslednjo smetjo, ki jo je treba brez usmiljenja iztrebiti. Že zdavnaj nisem slišal tako veličastnega govora. Občinstvo je osuplo sedelo. Sodniki so pazljivo poslušali srdite besede državnega tožilca. Pogledal sem zločinca. Nizko čelo, tope čeljusti, zverski pogled. Da, res, pravi pravcati bandit. — Kaj menite, kako bo s fantom. Višji meri (Višja mera socijal-ne aaščite, je uradni naziv za smrtno kazen v SSSR.) ne bo ušel, a? — Neumnost, — je dejal starec, — štiri leta s strogo izolacijo. Državni tožilec je končal. Po malem odmoru je pričel govoriti zagovornik. — To je bil še razmeroma mlad mož. Toda, koliko talenta, pravega talentu je imel! Kakšna ma: govorništva! Kako enostavno in iskreno je zvenel ves njegov govor! Govorništvo, to je velik dar. Srečen si, če lahko tako-le s svojimi besedami pokoriš ljudi in jim diktiraš svojo voljo.. Skoro poldrugo uro je govoril zagovornik. Občinstvo se je obračalo na svojih mestih. Dame so globoko vzdihovale in si pudrale od razburjenja potne nosove. Nekateri, so bo bili bolj slabih živcev, so ihteli in se useka vali. Sam predsednik sodi&a je s prst* nervozno bobnal po papirjih. Zločinec je ves zmeden z odprtimi usta buljil v svojega dobrotnika. To se ve, zagovornik ni poizkusil zanikati njegove krivde. Ne! To je vse tako. Toda, ali ne bi bilo dobro pogledati globlje? Ali ne bi bilo dobro dvigniti zaveso, skrivajočo tajne življenja? Da, zločinec je kriv, toda treba se je le enkrat z dobrim srcem ozreti na tega človeka, na njegovo prostodušno, naivno lice. Iznova sem pogledal zločinca. Saj res, to ii ce je bilo vendar tako prostodušno. In tčelo, to čelo. Nič kaj posebno nizko ni. In čeljust ni kdo ve kako izbočena. Prav čedna čeljust. Kar vrjeti ne moreš, da je moči s tako čeljustjo daviti starko. — Oprostili ga bodo, fanta, — sem dejal. — Ali pa mu bodo dali pogoj-on. Zagovornik dobro govori. — Neumnst, — Je odvrnil starec, — štiri leta s strogo izolacijo. Sodniki so odšli k posvetovanju. Občinstvo je hodilo po hodniku in premlevalo lepi zagovornikov govor. Mnogi so sodili, da mu več ko celo leto pogojnea vobče ne morejo dati. Moj sosed je vlekel majhno pipo in množici srdito dopovedoval: — Neumnost! Štiri leta s s-rogo izolacijo. Po dolgem čakanju se je sodni dvor vrnil v dvorano. Razglasili so sodbo — Štiri leta z strogo izolacijo. Stražniki so takoj odstopili zločinca in ga odvedli... Občinstvo se je počasi razhajalo. Med množico sem zagledal svojega starca. Pomežiknil je in nekaj zamrmral. Najbrže je dejal: — Glejte, pravil sem vam. Ta Človek se je res zelo skeptično vedel nasproti govorništvu. Jaz se z njim ne strinjam. Uguja mi, če o človeku mnogo in podrobno govore. V tem primeru se ni moči tako hitro zmotiti. (Iz ruščine pre vel B. Z.) SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače Raziskavanje starih umetnin v Šibeniku. V Šibeniku se mudi v znanstveni misiji zagrebški profesor dr. Ar-tur Schneider, katerega je poslala Jugoslovanska akademija, da prouči in fotografira vse umetniške predmeite omenjenega mesta, zlasti velike umetniške vrednosti. Razen že znanih umetnin tega historičnega mesta je odkril večje število klasičnih slik raznih umetniških šol preteklih stoletij, zlasti iz 15. in 16 stoletja. Profesor Schneider ostane še nekoliko tednov v Šibeniku. Vr nil se bo v Zagreb v jeseni in pri-dil predavanje o rezultatu svoje misije. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N.** Ta GLOBUS j kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih i razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje -I pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se i mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — 31. 75 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, N. Y. Kretanje Parnikov — Shipping N«wi — 12. avgusta: Hamburg, Cherbourg, Hamburg Jklauretania, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 13. avgusta: General von Steuben, Mer, Bremen Boulogne Bur 14. avgusta: I'ennlund. Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoli, Genova 15. avgusta: I'aris. Mavre C«>lumbus, Cherbourg, Bremen Homeric, Cherbourg StaienUum, Boulogne sur Mer, Rotterdam 19. avgusta: UeutschJund, Cherbourg, Hamburg A>|uitania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg President liousevelt, Cherbourg, Ham* burg 20. avgusta: Dresden, Bremen 21. avgusta: Hatumia, Trst Hreni en, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Belgenland, Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam, Boulogne but iler Rotterdam 22. avgusta: France', Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 24. avgusta: Reliance, Cherbourg, Hamburg 25. avgusta: liuropa, Cherbourg, Bremen 26. avgusta: He ile France, Havre New York, Cherlmiirs, Hamburg lterengaria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: Berlin, Boulogne but Mer, Bremen 29. avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Bur Mer, Ren Leviathan. Cherbourg Vo'endam. Boulogne Sur iler. Rotterdam 6. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 7. septembra: Resolute. Cherbourg, Hamburg 8. septembra: France, Havre 9. septembra: Vulcania. Trst Hamburg. Cherbourg. Hamburg Aquitania. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 10. septembra: General von Steuben, Boulogne Sur Mer. Bremen Columbus, Cherbourg, Bremen 11. septembra: He de France. Havre Majestic, Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 12. septembra: Europa, Cherbourg, Bremen 14. septembra: Sierra. Cordoba. Bremen 15. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 16. septembra: I>eu t seli l:t nd. Cherbourg. Hamburg Berengaria. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Hamburg 17. septembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 18. septembra: Olympic, Cherbourg Belg.-filaiid, Cherbourg. Antwerpen Augustus, N a poll, Genova 19. septembra: Paris. Havre Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 1 New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 21. septembra: Re:i.uice, Chert ourg. Hamburg 22. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York, Cherbourg. Hamburg Ma uretania, Cherl»ourg I George Washington, Cherbourg. Hamburg 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 25. septembra: Sat urn ia. Trst Homeric, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 26. septembra: France. Mavre Leviathan. Cherbourg 28. septembra: Europa, Cherbourg. Bremen 30. septembra: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg Asur-Mer Potovanje s parniki Holland-America Line pomenja udobnost, domače raa-l>nlo*«*!ije. neprekosljivo kuhinjo in i>o-atrelbo. Tedensko .Vplutja. — Za. podrobnosti vprafiajte svojega lokalnega agenta aH — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA ia VULCANIA sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uiorna siužba vas čaka. Uljudni. pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizei. Odločite se za potovanje vnaprej! SATURNIA 21. avgusta 25. septembra VULCANIA 9. septembra 13. oktobra Katerikoli agent vam bo rezerviral kabino LINE New York COSULICH 17 Battery Place Po CUNARD progi z pa mikom "MAURETANIA" priredimo DVA SKUPNA IZLETA v JUGOSLAVIJO na 12. AVGUSTA in 2. SEPTEMBRA Uradnik CUNARD proge iz newyorskega glavnega urada rodom Jugoslovan bo obakrat izletnike spremljal skozi do LJubljane in Zagreba in skrbel za zabavno čn brezskrbno potovanje. Cena do Havre in nazaj ....................$145. Do Ljubljane in nazaj pa samo..........$1 75. Za pojasnila, cene itd. pišite na: Sabser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N .Y. •GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki I — Naročajte ga I