PoKnlna plačana t gotovim. Leto XVII., št. 125 Ljubljana, sobota 30. maja 1936 Cena 1 Din UpravmStvo; ^.juogana, ts nafljeva ulica 6. — Teleton št_ 8122, 3123. 3124, 8125, 81264* Knseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul 3. — Tet 3392, 34U2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon et. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon št. 180. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana ftt 11-842, Praga čislo 78.180, Wien St 105241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124,-3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica ll. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Po Beckovem obisku Minister Beck je zapustil Beograd. S tem se je zaključil prvi službeni poset poljskega zunanjega ministra v Jugoslaviji. Poset je vzbudil prav mnogo pozornost v mednarodni politični javnosti, tem bolj, ker se je izvršil v času, ki mu je značilna splošna negotovost in napetost. Dandanes se vsakemu pojavu, ki se tiče mednarodnih odnošajev, posveča jako velika pažnja, tem večja onim dogodkom, ki presegajo vsakdanje politične dogajanje. In Beckov beograjski obisk je vsekakor bil tak dogodek. Usoda diplomatskih posetov je, da se jim pripisujejo kar se da veliki in mnogo-stranski pomeni. Seveda se v komentarjih marsikdaj odraža v prvi vrsti o , kar narekujejo želje in nagnjenja. Tudi o Beckovem posetu moremo reči isto, tem bolj ker se je izvršil v "asu, ki že sam po sebi nudi osnove za najrazno-vrstnejše kombinacije. Toda vedno se je izkazalo, da je šele ča-; polagoma pokaral, kaj se je zgodilo ter storilo k okretnega in kaj je bilo samo vsota zunanjosti. Da Beckov poset ni bila gola f> rmal-nost, o tem pričajo že po sebi resni časi, Id samo za zunanjosti niso posebno prikladni. Nasprotno, v situaciji, kakršrr je sodobna, se vedno najde mnogo tega, kjer je sodelovanje ne le mogoče, marveč tudi zelo potrebno in koristno. Tako je prav gotovo tudi med Jugoslavijo in Poljsko. Po pravici so naglašali te dni v raznih enunciacijah, kako značilne so slič-nosti med Poljsko in jugoslovensko usodo v nekaterih obdobjih. Isti svetovni požar je poklical obe državi v življenje, da obnovita svojim narodom svobodno nacionalno življenje. Ne morejo se navesti stvari, ki bi ločile oba naroda in obe državi v lastnih osnovnih interesih. Po pravici so naglašali govorniki te dni ob slovesnih prilikah, da se interesi Poljske in Jugoslavije v ničemer ne križajo, si nikjer ne nasprotujejo. Mi nismo imeli konfliktov v preteklosti in jih nimamo v sedanjosti Zato naši predstavite'ii tem laže sedejo k razgovorom in se tem uspešneje lotijo problemov, Jd zanimajo in se tičejo obeh strani. Saj je danes mir zares skupna briga vse Evrope, tem bolj nas, ki živimo vsi nekako na sredi med evropskimi težavami. Res je, Poljaki in Jugosloveni živimo v različnih geografskih pogojih, v različnih predelih Evrope. Pozicija na veliki ravnini onstran Karpatov, sredi med Nemčijo in Rusijo, dvema največjima silama, pa naslonjena na Baltik, v tej legi je Poljska zares precej daleč od nas. Mi smo v prvi vrsti balkanska država; tu je zasidrana naša glavna br:ja in .jedro naše geografske pozicije. Naslanjamo pa se na široko na Jadran in smo z njim in preko njega izrazito sredozemski faktor. Toda z znatnim deležem v Podunavju in s participacijo v Alpah smo tudi zelo angažirani v srednji Evropi, ki se ji nikakor ne morem.) odtegniti. Tem manj, ker je v bližnji in daljni preteklosti prav od tod prihajalo vmešavanje v naše zadeve in sicer s toliko silo, da je bistveno vplivalo na našo nacionalno usodo. Tudi danes je v srednji Evropi še vedno eno od važnih težišč našega zanimanja, saj ostane tu kompleks političnih problemov, ki se bo vedno tikal tudi nas. Prav ta kompleks srednjeevropskih problemov pa je ona točka, v kateri se samo po sebi nudi sodelovanje med nami in Poljaki. Nemogoče je, da bi se Poljska desinteresirala od srednjeevropskih vprašanj podunavskega predela, saj je danes ta predel tako zelo povezan med seboj po skupnih brigah, da se ne more izolirati nobena sila. In prav naši dve državi, ki med seboj nimata konfliktnih sfer, sta kot nalašč poklicani, da skušata najti vezi, ki se morejo uporabiti konstruktivno v skupni prospeh. Pri tem ni prav nič potreba, da bi ena ali druga država zapustila svojo dosedanjo smer ali jo zapustila na korist kakršnihkoli novih eksperimentov; o tem se je določno izrazil tudi uradni komunike, ki je naglasil meje obstoječih mednarodnih obveznosti, kar pač ne potrebuje komentarja. V tem smislu more biti sodelovanje med Poljsko in Jugoslavijo koristno tudi za vse ostale politične faktorje v srednji Evropi, odnosno v Podunavju. S temi faktorji računamo, z njimi smo si zasigurali svojo sedanjost in z njimi je utrjena tudi naša bodočnost; obstoječe zveze so temelj naši sodobni mednarodni poziciji. Ali splošna evropska situacija je na prehodu, težavnem in kompliciranem, kakor še ni bila menda ves čas- Naša lega pomeni pozicijo sredi kontinenta, kar velja tako glede Poljske kakor glede naše države. V centralni legi pa je treba vedno največje pozornosti in je treba izrabe vseh možnosti, ki se nudijo, da se zasigura. čim večja varnost. Ako se je pri beograjskih razgovorih nudila konkretna možnost v taki smeri, moremo biti s tem vsi zadovoljni. Možnost sodelovanja more in mora prihajati v prilog tudi nnšim zaveznikom in prijateljem, ki imajo enake interese, bodisi na Balkanu ali v Podunavju. V beograjskih enunciacijah se je na- PRED SESTANKOM ŠEFOV DRŽAV MALE ANTANTE V BUKAREŠTI Veliko zanimanje inozemstva za namere Male antante, posebno glede na sedanji mednarodni položaj Bukarešta, 29. maja. r. Ves rumunski pa tudi svetovni tisk spremlja z največjo pozornostjo priprave za skorajšnji sestanek državnih poglavarjev držav Male antante, ki bo v začetku junija v Bukarešti, in ki mu pripisujejo izredno velik pomen. Rumunski listi komentira jo obširno značaj tega sestanka in navajajo obenem, kaj pišejo o njem svetovni listi. »Indenpedance Roumanie«, organ nr munske vlade, ponatiskuje članek londonskega »Observerja«, ki pripisuje se. stankn državnih poglavarjev Male an tante največjo važnost tako s stališča Male antante kakor s stališča medna, rodne politike- V članku »Mala antanta in mednarodni položaj« piše, da je pozornost vse Evrope usmerjena danes na Malo antanto, katere stališče se je v sedanjem nejasnem političnem položaju še posebno okrepilo, ker je v svoji politiki stalna in dosledna, šefi držav Male antante bodo na svojem sestanku v Bukarešti določili vse podrobnosti bo. doče diplomatske akcije Male antante, po potrebi pa tudi sklenili dogovore za enotno vojaško akcijo. Vsem narodom in državam, ki jim je resnično za mir, bi morala služiti za zgled politika, ki io vodi Mala antanta. Spoštujoč pogodbe in obveznosti, ki jih je prevzela do drugih, terja z vso Pravico in odločnost, jo tudi spoštovanje obveznosti, ki jih imajo drugi do Male antante. List »Kapital« piše pod naslovom »Pozornost vse Evrope je osredotočena na Bukarešto«, da se ves evropski tisk bavi s skorajšnjim sestankom šefov držav Male antante. Dejstvo, da so vsi vodilni evropski listi že poslali v Buka. V Parizu stavka 80.009 delavcev Vsa prizadevanja, da bi prišlo do sporazuma, so ostala dosedaj brezuspešna Pariz, 29. maja. w. Današnji ministrski svet se je bavil z resnim razvojem stavke kovinskih delavcev. Delavci nadaljnjih osem tvornie s približno 15.000 delavci so se pridružili stavki. Celokupno število stavkajočih znaša sedaj že nad 60.000. Ni še gotovo, ali bo prišlo do pogajanj med udru-ženjem delodajalcev in strokovnimi organizacijami glede sklenitve kolektivne pogodbe. Pogajanja so bila določena za nocoj. Za udeležbo pri teh pogajanjih so delodajalci zahtevali, naj delavci ali zapustijo zasedene tvorniee. ali pa naj pred pričetkom pogajanj zopet pričnejo delati. Zastopniki delavcev so v četrtek zvečer že sprejeli te pogoje. Danes dopoldne pa so odbori stavkajočih na posebnem zborovanju sklenili, da bodo pričeli z delom šele na podlagi kolektivne pogodbe, ki bi se sklenila in da bodo tedaj še dalje imeli zasedene tvorniee. Obenem so objavili, da bodo v primeru neuspeha pogajanj stavkovno gibanje še razširili ter zasedli še nadaljnje tvorniee. Nato so delodajalci odposlali svojega predsednika k ministru dela Frossartu ter mu sporočili, da se nameravana pogajanja ne morejo vršiti, ker stavkujoči niso izpolnili pogojev. Še nocoj bosta Sarraut in Frossart poskušala odstraniti težkoče in doseči pri-četek, pogajanj. Stavka kovinarjev v Parizu in okoli se je danes razširila na avtomobilske tovarne. Stavkajoči delavci v tvornici letal Devoiti-ne so popoldne zopet pričeli z delom, ker so bile sprejete njihove glavne zahteve. Od kovinskih delavcev predlagana kolektivna pogodba zahteva ureditev plač. delovnih pogojev in ostalih vprašanj za dobo enega leta ter plačan dopust. Pariz, 29. maja. w. Pri mnogih gradbenih podjetjih v Parizu so gradbeni delavci danes stopili v stavko. Pri tem so zlasti prizadete zgradbe za svetovno razstavo leta 1937. Zastopniki stavkujočih so se v borzi dela sestali ter razpravljali o proglasitvi splošne stavke gradbenih delavcev. Ta predlog se bo nocoj predložil zastopnikom strokovnih organizacij. Stavka se vedno bolj širi Pariz, 29 maja. b. Do večera se je stavkovni pokret razširil tudi že na mnoga podjetja v provinci, tako da stavka sedaj skupno že nad 80-000 delavcev. Jutrt se bo stavka najbrže že tako razširila da bo v stavki nad 100-000 delavcev. Marseille, 29. maja. w. Kovinski delavci v Marseju so danes stopili v stavko ter so zasedli tvorniee. ker so bili odpuščeni trije njihovi tovariši. Palestina še n! pomirjena Novi napadi Arabcev na angleško vojaštvo in policijo Več mrtvih in ranjenih Jeruzalem, 29. maja. d. Po kratkem odmoru je prišlo včeraj zopet v vseh krajih dežele do mnogoštevilnih napadov, bombnih atentatov in izgredov vsake vrste. V Jeruzalemu je bil iz zasede ustreljen neki angleški policist, ko se je vračal iz službe domov. Bombni napadi so bili v Haifi, Jafi in Safedu. Kakor kaže, se Arabci takih napadov posebno radi poslužujejo, ker ni mogoče po izvršnem napadu najti nobenega orožja. Vojaška patrulja je izsledila na progi palestinske južne železnice skupino Arabcev, ki so se pripravljali, da bi razstrelili tir. Patrulja je pričela na nje streljati ter jih je pregnala,. Ko so korakali angleški vojaki skozi arabsko vas Quubatijo, so jih Arabci nenadoma napadli iz zasede s streli. Vojaki so na napad odgovorili s streljanjem ter ustrelili dva Arabca, dočim je bil eden hudo ranjen. Preiskave v arabskih vaseh zaradi skritega orožja se nadaljujejo. V neki vasi so se prebivalci četam uprli ter so bili trije Arabci ranjeni. Našli so že precejšnje množine orožja in municijo, ki so ga izkopali deloma iz tajnih podzemeljskih skrivališč. Povsod, kjer so našli skrito orožje, so aretirali arabske lastnike zemljišča, kjer so ga konfiscirali. V severnem palestinskem kraju Ahuci so Arabci na dveh krajih zažgali gozd ob židovski naselbini z namenom, da bi se požar razširil na hiše, kar pa so pravočasno preprečili. Napadi na angleške policiste in vojake se ne dogajajo samo v večjih mestih, ampak tudi v manjših. Tako so streljali v Nazare-tu na policijsko stražo, vendar ni bil nihče ranjen. Arabci so napadli s kamenjem ka-mijon, ki je vozil živež v Jafo. Policisti so na napad odgovorili s streli in je bil en Arabec ubit. Zato so Arabci zažgali skladišče, kamor je bil živež namenjen. Snoči je bilo objavljeno, da bodo v potrebi oblasti uporabljale proti izgrednikom plin za solzenje. Nova vojaška ojačenja iz Egipta Jeruzalem, 29. maja. b- V Aleksandriji je poleg enega pehotnega bataljona pripravljen za odhod v Palestino tudi motorizirani oddelek angleških huzarjev. Berger-Wafldenegg poslanik v Rimu Rim, 29- maja. b. Italijanska vlada je dala bivšemu avstrijskemu zunanjemu ministru Berger-Waldeneggu svoj agrement za avstrijskega poslanika v Rimu. glašalo tudi slovansko stališče. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je Poljska od nekdaj uživala pri nas simpatije kot slovanska država in da smo se zlasti kot Slovani veselili vsakega njenega napredka- prav gotovo je med nami sodelovanje lažje, ker imamo občutek, da smo si kot Slovani bližji in da se bolj po domače ater lažje razumemo. Zato moremo svojemu zadoščenju nad beograjskimi razgovori in njihovim uspešnim zaključkom dati izraza tudi z željo, da bi ta čuvstvena stran še večkrat prišla do veljave in da bi se za trajno, kakor nas veže iskreno razmerje do bratske Češkoslovaške, čim bolj uveljavila tudi v odnošajih do Poljske Naj bi Beckov poset pomenil začetek nove dobe tudi, kar se tiče splošnih stikov med obema narodoma- Kakor je Beck naglasil, da je ogromne koristi osebni kontakt med državniki, tako in še bolj je nad vse koristen med narodoma na. splošno. Naj bi stiku državnikov in novinarjev sledili stiki tudi drugih predstaviteljev, saj se zgradba medsebojnega sodelovanja najsolidneje zida ravno na takih temeljih. rešto svoje Posebne poročevalce, najbolj jasno kaže, s kolikim zanimanjem spremlja vsa evropska javnost dogodke v Mali antanti in kolikšno važnost pri. pisuje razgovorom, ki jih bodo imeli državni poglavarji Male antante ob sodelovanju zunanjih ministrov. Državnim poglavarjem zavezniških držav pripravljajo v Bukarešti slovesen sprejem. Na dvoru bo prirejen svečan sprejem, v operi pa slavnostna predstava s programom, ki bo obsegal romunsko, jugoslovensko in češkoslovaško glasbo Kar se tiče predmeta razgovorov samih, naglašajo rumunski listi, da bo predvsem govora o restavraciji Habs-buržanov, o madžarskem revizionizmu, o podunavskem paktu, o italijansko-abesinskem sporu v zvezi z Društvom narodov ter o drugih aktualnih problemih mednarodne politike, ki zanimajo države Male antante. Zunanji minister Titulescu, ki se je včeraj vrnil iz Pariza, je takoj po svo. jem odhodu odšel v avdienco na dvor, kjer je kralju obširno poročal o uspehu svojih pariških, londonskih in ženevskih razgovorov. Nato je bila seja vlade. na kateri je podal poročilo o zuna. njem političnem položaju. Sledil je razgovor o pripravah za sestanek šefov držav Male antante. Na pobudo Titulesca je prišlo do dogovora s šefi vseh j političnih strank, vladnih in opozicij, sklh, po katerem je bilo za dobo sestanka vladarjev Male antante sklenjeno popolno politično premirje. V tem smislu so dobili navodila tudi vsi listi. Danes je bila v notranjem ministrstvu konferenca, na kateri so bile določene podrobnosti programa za sprejem in bivanje jugoslovanskega kneza-namest. nika in prezidenta češkoslovaške republike v rumunski prestolnici- Češkoslovaški prezident dr- Beneš bo odpotoval iz Prage 4. junija. Spremljali ga bodo zunanji minister dr. Krofta, kanoelar dr. šamal ter več višjih uradnikov zunanjega ministrstva in predsedniškega urada. Grandi prt Edenu Akcija italijanske vlade, da bi prišlo do direktnih pogajanj z Anglijo o abesinskem problemu London, 29. maja. o. Italijanski poslanik Grandi je včeraj obiskal zunanjega ministra Edena, s katerim je imel daljši razgovor. Menijo, da gre za demaršo Italije, ki ima namen, zboljšati odnošaje z Anglijo. Kakor poroča Reuterjev urad, obstojajo vzroki za domnevo, da je izrazil Grandi željo po zbližanju ter ponovil Mus-solinijeve izjave, objavljene v »Daily Te-legraphu«. da Italiji ne bo mogoče podvze-ti nobene pobude za zaključitev sredozemskega pakta, dokler so v veljavi sankcije. Kakor se je zvedelo, na tem sestanku ni prišlo do sporazuma, ki bi mogel iz-premeniti stališče angleške vlade. Razgovor italijanskega poslanika Gran-dija z zunanjim ministrom Edenom je izzval v londonskih pa tudi v pariških in rimskih krogih izredno veliko zanimanje. Mnenja o pomenu in vsebini razgovorov so zasedaj še zelo različna; splošno se strinjajo v tem, da je imel italijanski poslanik od Mussolinija nalog, naj sondira v Foreign Officeu teren za neposredna diplomatska pogajanja v svrho likvidacije abesinskega problema ter vseh vprašanj, ki so v zvezi z njim. Kakor poročajo današnji angleški listi, je Grandi predložil Edcnu povsem konkretne predloge, ki so velikega pomena za ves bodoči razvoj odnošajev med Anglijo in Italijo. Italijanski predlogi bi lahko služili kot osnova za pogajanja, ki se imajo pričeti v najkrajšem času, če bo seveda angleška vlada pristala nanje. Po informacijah angleških listov je postavila Italija za svoje sodelovanje v Evropi dva temeljna pogoja. 1.) da se prizna sedanji status quo v Abesiniji; 2.) da se ukinejo sankcije. Grandi je Edenu zagotovil, da nima Italija napram Angliji nobenih skritih namenov* Nasprotno je pripravljena ponuditi ji vsa jamstva za njeno varnost in očuvanje njenih interesov na Sredozemskem morju ter zopet sodelovati pri vseh aktualnih evropskih zadevah. Minister Eden ni hotel na te ponudbe dati nobenega točnega odgovora Postavil se je na stališče, da Anglija tako glede statusa quo v Abesiniji, kakor glede sankcij proti Italiji nima odločilne besede, ker je že ponovno izjavila, da prepušča obe vprašanji Društvu narodov, ki je za njuno rešitev tudi dejansko edino pristojno. Dopoldne se je sestala angleška vlada, ki je proučila Mussolinijeve predloge. Nasedaj še ni sprejela definitivnega stalisca glede njih in se bodo posvetovanja nadaljevala. Kaj pišejo o francoski listi Pariz, 29. maja. o. V Franciji so mnenja o pomenu Grandijevega sestanka z Edenom zelo različna. Povsem negativno stalisce je zavzel pariški »Oeuvre«, ki na podlagi svojih informacij ugotavlja, da ni položaj še niti najmanj razčiščen. Po njegovih vesteh je Grandi zahteval od Edena, naj Anglija takoi umakne svojo posebno vojaško stražo iz Adis Abebe, kar pa je angleški zunanji minister z vso odločnostjo odbil. Nadalje je Grandi po Mussolinijem nalogu izjavil: Če bodo sankcije ostale v veljavi še do jeseni, Italija ne bo samo izstapila iz Društva narodov, nego bo sklenila neke vrste politično zvezo z Nemčijo, Japonsko in drugimi državami, ki se bodo postavile na njeno stališče. Eden mu je na to odgovoril, da na angleško javno mnenje z grožnjami vsekakor ni mogoče vplivati. Kakor poroča list nadalje, trdijo angleški politični krogi že nekaj č:isa, da obstoja med Nemčijo in Italijo sporazum, po katerem se Nemčija odreka svoji dosedanji politiki napram Avstriji. Italija pa bo zato podpirala njene kolonialne zahteve. Prav zaradi tega. je baje Italija tudi obdržala svojega zastopnika v mandatnem odbora Društva narodov. Pesimistično presoja včerajšnji sestanek v Foreign Officeu tudi socialistični »Po-pulaire«, ki pravi, da bodo italijanske obljube le težko prepričale svet, da bi se odločil za ukinitev sankcij, ki niso naperjene proti Italiji zaradi kakega sovraštva napram njenemu režimu in italijanskemu imperializmu. marveč služijo le za obrambo mednarodnih mirovnih načel. Ostali listi, zlasti desničarski, presojajo Grandijev sestanek z Edenom in zadnje Mussolinijeve izjave poročevalcu »Dailv Telegrapha« zelo povoljno. Tako pravi »Journal«, da državnika, ki govori o svoji politiki javno v tako kategorični obliki, kakor Mussolini. ni mogoče obtožiti, da je neiskren, in ni mu mogoče očitati, da noče sporazuma. Desničarski listi celo predlagajo naj bi Francija podvzela pobudo v Ženevi za ukinitev sankcij, ker bi si tako zopet povsem zagotovila italijansko prijateljstvo. Najprej ukinitev sankcij nato sodelovanje v Evropi Rim, 29. maja. o. Mussolinijevim izjavam poročevalcu »Dailv Telegrapha« in obisku poslanika Grandija pri Edenu pripisuje ves tisk očividno po višjih navodilih odločilen pomen za nadaljnji razvoj mednarodnega polirtičnega položaja. Listi pripominjajo, da so Mussolinijeve izjave prepričevalen izraz italijanskih miroljubnih namenov. Sedaj je dolžnost sankcij-skih držav in predvsem Anglije, da pokažejo enako dobro voljo, ker je od njih odvisen nadaljnji potek dogodkov- »Giornale d' I tali a« pravi, da je Italija pripravljena aktivno sodelovati pri urejanju vseh evropskih vprašanj. Pripravljena je predvsem skleniti sporazum z vsemi sredozemskimi državami, njen nepreklicni pogoj pa je, da se ukinejo sankcije in sklene sporazum. s katerim bo končno urejeno vprašanje odnošajev v vzhodni Afriki, ki pa mora biti sklenjen izven Društva narodov. Društvo narodov se mora reformirati, da bo moglo aktivno in uspešno delovati vsaj za ohranitev miru v Evropi- Rusija za poostritev sankcij London, 29. maja. o. »Daily Telegraph« poroča, da je pooblaščen demantirati vse vesti o tem, da je ruska vlada sklenila iz-premeniti svoje stališče gilede vzhodno-afriškega problema in delati za zbližanje z Italijo. Ruska vlada 9i ni bila nikoli tako na jasnem, kakor prav sedaj, da se morajo sankcije Italiji izvajati še nadalje in da jih ie treba celo poostriti. Nov prispevek k pomirjenju duhov Berlin, 29. maja. AA. Izjava predsednika italijanske vlade Mussolinija uredniku »Dailv Telegrapha« pomeni po mnenju nemških listov nov prispevek k pomirjenju duhov. Po mnenju berlinskih listov je položaj sedaj mnogo jasnejši Mussolinijeva izjava bo pospešila pomirjenje. ki je Evropi tako potrebno. »Kolnisehe Zeitung« upa. da bodo sankcije in s tem tudi spor v vzTiodni Afriki po vsej priliki uradno likvidirani že pred junijskim sestankom sveta Društva narodov. Kronanje kralja Edvarda bo prihodnje leto London, 29. maja. d. Kralj Edvard je podpisal na včerajšnji seji kronskega sveta odlok, s katerim določa, da se ima njegovo slovesno kronanje izvršiti prihodnje leto 12. maja v westminsterski opatiji. Včerajšnja seja kronskega sveta se je razlikovala od prejšnjih v toliko, da so se je udeležili tudi zastopnik imperija, bivši avstralski generalni guverner sir Isaac Isaacs, namestnik predsednika avstralske vlade Earle Leupagge in kot zastopnik indijskih knezov Aga Kan. Danes so na štirih krajih mesta glasniki v tradicionalnih zgodovinskih nošab slovesno proglasili dan kronanja. Znak! iztreznenja med makedottstvujuščimi Opustiti hočejo revolucionarno in sploh nelegalno borbo — Senzacionalni članki v »Makedonskem glasu44 Sofija, 25. maja Svoječaeni oblastveni razpust makedonskih organizacij je bil, kakor so kasnejši dogodki pokazali, dalekosežne politične važnosti. Vsi dobri poznavalci balkanskih, zlasti pa bolgarskih razmer so vedno trdili, da je revolucionarna makedonska organizacija v Bolgariji glavni krivec kaotičnih razmer, ki že desetleija vladajo na Balkanu, zastrupljajo medsebojne odnošaje med [» edinimi balkanskimi državami m ne puste, da bi se razvilo tako potrebno mirno sožitje med balkanskimi narodi. Tudi vse bolgarske vlade, ki so imele po veliki vojni državno krmilo v rokah, so se tega dobro zavedale, toda vse so bile tako pod terorjem makedonskega komiteta, da si niti ena izmed njih ni upala nastopiti proti makedonski organizaciji. Šele vlada Kimona C.e-orgijeva je imela pogum, da je z odločno operacijo izrezala to rak-rano s telesa bolgarskega naroda, ki je pretila u propast iti njega obenem pa je tudi resno ogražala mir ne samo na Balkanu, marveč v Evropi vobče. Razpust te organizacije ter načrtno in dosledno zatiranje vseh poskusov, da bi se pod kakršnokoli pretvezo obnovila stara ali osnovala slična nova organizacija, sta imela blagodejne posledice. V Bolgariji so mahoma prenehali politični umori in druga zlodejstva, ki so bila Bolgarom v največjo sramoto, takisto pa so se neverjetno hitro zboljšali tudi odnošaji s sosednimi državami, pred vsem pa z Jugoslavijo. Bolgarska javnost, osvobojena terorja makedoiistvujuščih, je začela spoznavati, kar je sicer že od davna tlelo pod pepelom javnega mnenja, da je čim tesnejše zbližanje z Jugoslavijo v življenjskem interesu bolgarskega naroda. Tako se je pričelo delo za bolgarsko-ju-goslovensko zbližanje in bratsko sožitje, ki je našlo v Jugoslaviji radosten odmev in odziv. Uspehi tega dela so sedaj vidni že povsod. Jasniti se je začelo v tem pogledu celo v krogih makedonske emigracije same, kar izpričuje zlasti novo glasilo te skupine »Makedonski glas«, katerega prva številka je izšla prav te dni. Da pokažemo, kako ee je spremenilo mišljenje in kakšno temeljito iztreznenje je nastopilo v makedonskih krogih, navajamo iz »Makedonskega glasa« nekaj prav značilnih programskih izjav in misli. V programnem uvodniku, ki ga je očividno napisal urednik Milan Damjanov, Se poudarja; »Vsi čutimo, da se Je marsikaj spremenilo, da je nastalo mnogo novega in da je treba docela ali vsaj deloma revidirati stara pojmovanja ter zapustiti dosedanja izhojena pota in si izbrati nova.« Ta izjava sama na sebi ni ničesar posebnega, učinkuje pa naravnost sezacionalno v zvezi z ostalimi članki. Tako na primer izjavlja Dimitrij Šale-v v članku »Bolgari izven Bolgarije«, da se Makedonci odrekajo »nelegalnih potov« in da 6e hočejo v bodoče boriti za svoje pravice v okviru eakonot onih držav, kjer prebivajo, češ, da so Makedonci sami interesirani na političnem in gospodarskem ozdravljenju teh držav- Posebno zanimiv je članek »Naša pota«. Napisal ga je Ivan Hadžov, ki ne živi v Bolgariji. Hadžov bere makedonski emigraciji levite in ji očita, da je s svojim delovanjem sama povzročila svoj sedanji težki in žalostni položaj, obenem* pa tudi grdo kompromitirala makedonsko stvar. To mora vsak trezno in nepristransko misleči makedonski emigrant sam uvideti. Makedonci, živeči v Bolgariji, naj v bodoče ne otežujejo s svojim postopanjem položaja svojih rojakov izven Bolgarije in naj jim oe predpisujejo smernic za njihovo borbo in delovanje. Makedonci v domovini bodo sami našli pota in si izbrali smernice za svoje delovanje. Najznačilnejša v tem članku je ugotovitev, da se zaveda potrebe temeljite preorientacije »vsa Makedonija, kjer nobeden ne želi ničesar drugega, kakor da »e ravnopraren državljan v pokrajini, kjer Širi.« Enako interesantna sta dva druga članka, v katerih avtor poudarja, da bi bila prva naloga makedonskih emigrantov v Bolgariji, da »ustvarjajo pogoje za čim tesnejše sodelovanje in dejansko zbližanje med balkanskimi državami.« Clankar pravi, da se morajo balkanski narodi osvoboditi varu-štva velesil. To se da doseči le, ako se same med seboj sporazumejo. Preorientacija emigracije makedonstvaju-ščih. ki jo napoveduje »Makedonski glas«, je povzročila v bolgarski javnosti pravo senzacijo. Časopisje jo označuje kot dogodek največje politične važnosti in izraža svoje zadoščenje in radost, da je končno srečala pamet tudi makedonstvujušče, ki doklej niso bili pristopni nobenemu treznemu preudarku in 60 s svojo pogubno, večinoma naravnost blazno taktiko povzročali Bolgariji neizmerno škodo. »Mir«, eden izmed naj-resnejših in najuglednejših organov bolgarskega javnega mnenja, je posvetil presenetljivemu preokretu v politiki makedonske emigracije uvodnik »Iztreznenje«. v katerem podčrtava važnost tega dogodka in izvaja; »Pozdravljamo iz vsega srca to iztrezne-nje Makedoncev. S tem, da so krenili s pota nelegalnih borb. ustaj in bomb. bodo omogočili, da napoči v resnici nova doba za balkanske narode, zlasti pa za razmerje med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki bosta lahko, bratsko zbližani, igrali v bodočnosti odiočujočo vlogo na Balkanu. češkoslovaška ln Nemčija Zunanji minister dr. Krofta o političnih in gospodarskih odnošajih med ČSR in Nemčijo Pariz, 29. maja. o. »Petit Journal« je objavil razgovor svojega posebnega poročevalca s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Krofto o odnošajih med Češkoslovaško in Nemčijo. Dr. Kamil Krofta je izjavil: Naši odnošaji napram Nemčiji so kakor odnošaji med dobrimi sosedi. Med nami ni nikakega posebnega spornega vprašanja, gospodarski odnošaji pa so celo izvrstni. Seveda moramo svoje diplomatsko delo prilagoditi obveznostim napram Društvu narodov in zlasti še napram Franciji, toda seda i v tem našem delu ni razloga, ki bi mogel Nemce vznejevoljiti. Očitajo nam sporazum z Rusijo, čeprav je ta pogodba čisto defenzivnega značaja. Upam, da nikoli ne bo prišlo do tega da bi ga bilo treba kakorkoli izpremeniti. Pri tem moram demantirati tudi govorice, da se v Češkoslovaški grade neka oporišča za rusko letalsko vojsko. Kar se tiče Nemcev pri nas, je njihova nacionalna zavest močna, toda ostali bodo še nadalje zvesti naši državi, ki so jo stvorih 6kupno z nami. Razkol v Henleinovi stranki Praga, 29. maja. o. V vodstvu Hednlein©-ve sudetsko-nemške stranke je nastal razkol. Bivši narodno-socialistični poslanec Rudolf Kasper je odložil vodstvo su-detsko-nemškega delavskega pokreta in obenem izstopil iz stranke. Vse kaže, da mu bo sedaj sledilo še več sudetsko-nem-ških delavskih voditeljev. Spor ima docela isocialno-politi&nii značaj. Zastopnliki industrijcev v stranki, ki Jih vodi znani veleindustrijec Weber, so v zadnjem času ostro nastopili proti radikalnim delavskim zahtevam v stranki in je Weber pred kratkim zaradi tega tudi izstopil iz stranke. Vodstvo stranke je bilo na ta način postavijeno pred alternativo, da se odloči za industrijce ali za delavce. Kakor kaže demisija poslanca Kasperja, je odločitev že padla. Weber se bo Sedaj vrnil v stranko. Vprašanje političnih konfinacij Državni svet je te dni izdal važno odločitev v vprašanju konfinacij. Po § 12/4 zakona o zaščiti države smejo politično-upravne oblasti konfinirati osebe, »ki rušijo red in mir«. Na osnovi tega paragrafa so bile, kakor znano, izvršene pod diktaturo in pozneje vse do danes tudi nekatere konfinacije političnih oseb. Ali so konfinacije dopustne ali ne, o tem so upravna sodišča donašala različne, nasprotujoče si sodbe. Povodom konfinacije Svetozara Pribičeviča in drugih 1. 1929. je stvar ostala v upravno-instančnem postopku. Povodom konfinacije dr. Antona Korošca in nekaterih drugih politikov iz Slovenije 1. 1933. je celjsko upravno sodišče razsodilo, da je § 12. zakona o zaščiti države uporabljiv le za osebe, ki so bile zaradi potepuštva, pijančevanja in podobnih deliktov sodnijsko obsojene. Državni svet kot vrhovno upravno sodišče je to sodbo celjskega upravnega sodišča razveljavil. Postavil se je torej na stališče, da je konfinacija političnih osebnosti, »ki rušijo red in mir,« kot samostojna politično upravna mera dopustna. Novembra 1934. so upravne oblasti v primorski banovini odredile konfinacijo nekaterih hrvatskih politikov iz Mostara. Upravno sodišče v Dubrovniku je zavzelo isto stališče, kakor svoj čas celjsko upravno sodišče. Na pritožbo ministrstva notranjih del je o stvari razpravljal državni svet, ki pa se je v drugem senatu postavil na stališče celjskega in dubrovniškega upravnega sodišča ter je izrekel nedopustnost konfinacije. Ker so torej razni senati državnega sveta sprejeli o enem in istem pravnem vprašanju nasprotujoče si sodbe, je v smislu zakona prišla zadeva te dni na končno tolmačenje pred plenarno sejo državnega sveta. Na tej plenarni seji je bil sprejet sklep, da so x smislu predpisom § 12 točke i. in 4. kompetentne odrediti konfinacijo poli-tično-upravne oblasti, toda le na osnovi sodbe rednega sodišča radi potepuštva, pijančevanja itd. S tem je sporno vprašanje takozvanih političnih konfinacij, ki je igralo od 1. 1929 dalje veliko vlogo v našem javnem političnem življenju, končnoveljavno razčiščeno v tem smislu, da so take konfinacije zakonito nedopustne. Z ozirom na to razsodbo državnega sveta bodo sedaj tudi razveljavljene konfinacije, ki so bile odrejene v zadnjem času. Kakor se zatrjuje, bodo dobili posamezni politiki, ki so bili konfinirani, naknadno znatne odškodnine. Borba „Queen Mary" za sinji trak London, 29. maja. AA. Vožnjo orjaškega parnika »Queen Mary«, ki je odplul v Ameriko, da si pribori sinji trak, spremljajo v Veliki Britaniji z veliko napetostjo in pričakujejo, da bodo morali čakati najmanj 4 dni, preden bodo mogli presoditi, kolikšna je njegova hitrost. Doslej največji parnik sveta »Norman-die« si je pribori! sinji trak od italijanskega parnika »Rexa«; preplul Je razdaljo od Cherbourga do Newyorka v 4 dneh 3 urah in 2 minutah. Glede na zanimanje, ki vlada na Angleškem za vožnjo največjega britanskega parnika, je te dni še derby stopil v ozadje. V Londonu srečaš na vsakem koraku ljudi, ki ponosno iio-dijo s sliko *Queen Mary« v samoveznici, na cigaretnici ali kje drugod. Tudi v New-Yorku čakajo z velikim zanimanjem na orjaški britanski parnik, čeprav Američani niso neposredno pri tem zainteresirani. V JsTew Xorku in Londonu že cveto stave. Beležke Ne pišite o stvareh, ki jih ne poznate! Sarajevski »Jugoslovenski list« objavlja dolg članek, v katerem zahteva neki »B«, da vlada razpusti vse podeželske občine ter postavi komisarje, odnosno čim preje razpiše nove občinske volitve s tajnimi volitvami. Predlog opravičuje s tem, da niso sodelovali pri občinskih volitvah »v Srbiji radikali, na Hrvatskem radičevci in v Sloveniji pristaši dr. Korošca. Tako je sedaj večina občin v državi v rokah pristašev JNS, ki bodo storili gotovo vse, da ohranijo gospodarstvo v občinah tudi v oodoče. To jim bo tem lažje storiti, ker bodo stare občinske uprave vodile tudi jesenska volitve v nove občinske odbore.« Ne vemo, kako si predstavlja »Jugoslo-venski list« ta generalni razpust vseh naših občin. Morda se je preselil v njegovo redakcijo »Slovenčev« kronski jurist, ki je zaslovel po svojem strokovnjaškem razlaganju zakona o občinah, in izdela primeren načrt tudi za »Jugoslovenski list«. Pribiti pa moramo, da je sarajevski kolega zelo slabo poučen o poteku občinskih volitev v Sloveniji 1. 1933. Takrat se pristaši dr. Korošca niso prav nič abstinirad, nego so se vrgli zelo žilavo in odločno v volilno borbo za naše občine. Uspelo jim jc pri teh volitvah dobiti v svoje roke okoli 60 občin, katerih župani so tudi pri lanskih senatskih volitvah volili kandidate, ki so jim jih priporočili voditelji bivše SLS. Seja vodstva JNS Akcijski odbor Jugoslovenske nacionalne stranke je imel v sredo in četrtek sejo, o kateri je bil izdan sledeči komunike: Akcijski odbor JNS je imel pod vodstvom g. Jovana Banjanina svojo sejo dne 27. in 28. t. m. Sprejel je na znanje referate o banovinskih odborih, ki so ee koostitirali v primorski, dravski in vardarski banovini. Odobril je, da se vrše banovinske skupščine v Banji Luki 3. maja, v Zagrebu 1. junija, v Sarajevu 7. junija, v Novem Sadu pa na 11. junija. Za skupščini za moravsko in zetsko banovino je prepustil obstoječima organizacijskima odboroma, da določita točen dan v prvi polovici meseca junija. Akcijski odbor je nato nadaljeval svoje delo v svTho priprave kongresa in je izvolil posebne odbore za proučitev poedinih vprašanj, ki se tičejo organizacije in dnevnega reda kongresa. Prihodnja seja izvršnega odbora bo 4. junija t. 1. Spori med bosansko duhovščino Včeraj smo Zabeležili izjave sarajevskega nadškofa g. dr. Šariča o znanih konfliktih med nadškofom, odnosno njegovim ordinariatom in med bosanskimi frančiškani. Na to izjavo so takoj odgovorili frančiškani, ki pravijo med drugim: »Sporna zemlja v Gornji Zenici je že preko 40 let last samostana. Samostan plačuje vse davke za to zemljišče, ki je kot njegova last vpisano tudi v zemljiški knjigi. Zato ne razumemo izjave nadškofa g. dr. Šariča, da je zemljišče beneficij zeniške svetne župnije, ki se je šele v najnovejšem času ustanovila in to brez vsake potrebe. Na izjavo nadškofa g. dr. Šariča, da spada naš spor pred cerkveno sodišče, je treba odgovoriti z vprašanjem, zakaj je potem g. nadškof še pred razsodbo cerkvenega sodišča odvzel to zemljišče samosta- nu.« Vladna kriza v Belgiji Bruselj, 29. maja. AA. Po dolgi avdijenci pri kralju je vodja reksistov Degreile izjavil da njegova stranka ne bo sodelovala v vladi. Kralj je, nadaljujoč svoje konzultacije sprejel v avdienci vodjo flamskih nacionalistov in komunističnega poslanca Jac-nuesmota. Ko je le-ta odhajal iz kraljevega dvora je izjavil, da je prvič v belgijski zmoč. Red in mir sta vzjiostav-ljena. Preiskavo vodi policijski upravnik beograjskega mesta. Stavkovno gibanje v Zagrebu Zagreb, 29. maja. o. V Zagrebu se je pričelo v zadnjih dneh širiti stavkovno gibanje. Delavstvo posameznih Btrok zahteva primernejše plače, izboljšanje delovnih pogojev in kolektivne delovne pogodbe. Stavke so se pri nekaterih podjetjih že pričele, ponekod se delavci na nje pripravljajo. V stavkovnem pokretu sodeluje sedaj že preko 4500 delavcev. Hkratu so se pričela tudi že pogajanja med zastopniki delavcev in poedinimi delodajalci V nekiih primerih je prišlo do sporazuma, pri drugih so se pogajanja razbila. Največja nevarnost preti gradbenemu delu. Gradbena sezona je v Zagrebu letos na višku. Danes je pričelo stavkati 600 delavcev f opekarnah v Kustošiji, dalje delavci, ki so zaposleni pri gradnji ceste Zagreb-Podsu« sed, brivski pomočniki, ki jih je okrog 800, delavci v raznih tekstilnih tovarnah, fotografski in optiški pomočniki, ter 400 delavcev v Guttmannovih lesnih podjetjih r, Slanih Vodah. Stavka v tovarni gumbov traja dalje, enako tudi stavka v tovarnah Tivarja v Varaždinu. V vseh nastalih mezdnih sporih je intervenirala banska uprava, sporazum pa je bil dosežen samo med soboslikarji in pleskarji ter njihovimi delodajalci. Sklenili bo kolektivno delovno pogodbo. šahovski turnir v Moskvi Moskva, 29. maja. L V današnjem 12. kolu je Capablanca kot črni premagal Rjumi- na, partija Kan—Lowenfisch je bila remis. Flohr je prekinil v boljši poziciji z Rago-zinom, Eliskases bo najbrž dobil proti Las-kerju, Lilienthal pa proti Botviniku. Capablanca vodi z 9 točkami pred Botvinikom s 6 (2). __ Neguš v Gibraltarju Gibraltar, 29. maja. AA. Z angleško vojno ladjo je prispel semkaj abesinski cesar. Pri njegovem prihodu ni bilo nobenega uradnega sprejema.« Na pomolu ga je sprejel samo zastopnik gibraltarskega guvernerja, ki ga je povabil na obed. Abesinski cesar se je s svojim spremstvom nastanil v hotelu. Hotelskemu osebju so dali nalog, naj se ves čas neguševega bivanja vede skrajno rezervirano. Ras Nasibu v Marseilleu Marseille, 29. maja. AA. Semkaj je prispel ras Nasibu, bivši poveljnik abesinskih čet na ogadenskem bojišču. Izjavil je, da je prispel v Francijo zaradi svojega zdravja. V Avstriji grade nove vojašnice Dunaj, 29. maja. AA. »Reichspost« poroča, da bodo že letos zgrajene neke vojašnice na Tirolskem in aicer predvsem v Innsbrucku, Kufsteinu, Landecku in drugod. Razen tega mislijo innsbruško ponto-njersko vojašnico, kjer žive sedaj zasebniki, preurediti zopet za vojaške namene. Vremenska napoved Zemunska vremenska napored sa soboto; Oblačno, krajevne nevihte, hladno. Zagrebška vremenska napoved za dane*: V splošnem zboljšanje vremena, le ie ponekod oblačno in deževno. Dunajska vremenska napoved za pohoto; . Menjajoče »e oblačno vreme, temperatura ' £e 1» dvignila, ponekod &eviht& Ne z bolniki v staro kasarno! Ne v šentpeterski vojašnici, marveč v zgraditvi nove moderne bolnišnice je rešitev Pred mesecem dni smo objavHi izčrpen izvleček iz poročila, ki ga je takrat Akcija za razširjenje ljubljanske bolnišnice kot predstavnica slovenskih zdravstvenih krogov in naše najširše javnosti objavila o vprašanju, ali je mogoče ustvariti nameravani gradbeni program na prostoru sedanje splošne bolnice z eventualno pritegnitvijo nekaterih okoliških parcel. Glede na odločno voljo, ki jo je nekajkrat pokazala sedanja mestna uprava, da se šentpeterska kasarna uporabi za mestno bolnišnico, je akcija izdelala še poseben elaborat o tem konkretnem vprašanju, ki ga objavljamo, prepričani, da na odločujočih mestih ne sme naleteti na gluha ušesa. Ko se je na pobudo akademske mladine osnovala Akcija za razširitev ljubljanske botnice, si je stavila za cilj, pomagati pri reševanju našega bolniškega vprašanja na ta način, da bi bolnišnice Ljubljane, slovenskega medicinskega središča, ustrezale zahtevam sodobne bolniške kulture in zadostovale ne samo sedanjemu, ampak tudi bodočim rodovom, obenem pa, da bi obte-žLle gospodarsko sposobnost našega prebivalstva le toliko, kolikor lahko prenaša maša gospodarska moč. Vodile so jo tri temeljne ideje: medicinska kulturna sodobnost, skrb za rodove, ki prihajajo za nami, in gospodarstvenost. V skladu s temi osnovnimi smernicami je društvo na mnogih sestankih, v strokovnih odborih in v plenumu proučevalo vse mogoče inačice, po katerih bi se moglo vprašanje zadovoljivo rešiti. S sodelovanjem strokovnjakov iz vseh panog, v katere spada gradba in organizacija bolnic, in s pomočjo vseh ljudskih slojev, ki so posredno ali neposredno interesirani na sanaciji stanja naše bolniške kulture, je društvo soglasno ugotovilo nekatere praktične smernice, diktirane po zahtevah medicine, uprave, tehnike, gospodarske zmogljivosti ter lokalnih teritorialnih in socialnih posebnosti. Za sedanjo in bodoče generacije je potrebna popolnoma nova bolnišnica, ki bi bila po strokovni porazdelitvi oddelkov in zavodov, po principih moderne, po zgledu industrijskega tekočega traku izračunane uprave in po ekonomičnosti obratovanja v sebi zaokrožena enota. Taka bolnica se ne da ustvariti niti z razširitvijo sedanje bolnice, niti s cepitvijo v posamezne, gospodarsko, upravno in strokovno neodvisne bolnice manjšega obsega. Za izgraditev take bolnice ne zadostujejo sredstva, Jci jih imajo na razpolago posamezni, za vzdrževanje bolnic poklicani faktorji: država, banovina, mesto, socialno zavarovanje itd. Najti je torej treba način, da se vsa ta razpoložljiva sredstva osredotočijo v en«m zavodu veHkega obsega. Problem nove bolnišnice naj bi torej obravnavali solidarno in sporazumno vsi ti činitelji. Vsaka separatna akcija more ustvariti le zavod, ki v kateremkoli pogledu ne bo mogel stati na višini sodobnih zahtev: ali bo obratovanje predrago, ali pa bolnik ne bo imel brez težav na razpolago vseh Onih sredstev, ki jih danes tako diferencirana in specializirana medicina zahteva. Sedanja splošna bolnišnica je še nadalje potrebna in lahko uspešno vrši svojo nalogo kot manjša, v sebi zaokrožena bolniška enota. Zato pa je potrebno, da se predvsem reducira na ono število postelj, ki ga zahteva predpisana zračna kuba. tura in talna kvadratura. Karkoli bi se na tej bolnici dozidavalo aH spreminjalo, bi se smelo vršiti le toliko, da se modernizirata obrat in oprema za to količino postelj n za moderno porazdelitev sedanjih m novih oddelkov ter zavodov. S stališča teh osnovnih načel je treba presojati vsa ona stremljenja za izboljšanje sedanjega bolniškega stanja, ki jih poraja snla časa. Jasno je, da spričo prena-polnje.nosti sedanjih bolnic in rastočega dotoka bolnikov ne bo mogoče izhajati brez neikih provizoričnih ukrepov. Hora est. Vse, kar je treba storiti, da se zadosti nujni trenutni potrebi, mora biti tako storjeno, da ustreza medicinskim načelom tn da se radikalno in definitivno reševanje bolniškega problema ne odlaga ad Kalendas Graecas. Skušnje učijo, da že od prevrata sem vsak provizorij postaja definitivum. Tako se je zgodilo s provi-zorijem ženske bolnišnice, tako se je zgodilo s pravizorijem mariborskega ginekološkega in porodniškega oddelka, oha ta dva zavoda sta, čeprav sta bila v momen-tani stiski upravičena, le polovičarsko re. šila pereči bolniški problem. Enaka, če ne še večja nevarnost grozi s provizoriiem, ki ga namerava izvesti ljubljanska mestna občina, da zadosti materiataim zahtevam, ki jih nanjo stavi zakon o bolnicah. Mestna občina pa se mora zavedati, da ima poleg materialnih tudi moralne ter kot slovensko kulturno središče tudi kulturne dolžnosti. Tem dolžnostim bi mestna občina lahko zadostila začasno samo s provizorično bolnišnico, ki nikdar ne bi mogla postati definitivum in izgovor za na daljno brezbrižje v tem pogledu. Po študijah zdravnikov, arhitektov in higieni-nadaljnje brezbrižje v tem pogledu. Po' polno zadovoljnost bolnikov, higienskih predpisov in mestne blagajne, če bi se za tako začasno bolnico postavile lesene hiše, ki jih lahko napravi domača lesna industrija in ki so s higienskega vidika popolnoma zadovoljive Namen, spraviti ljubljansko bolnišnico pod provizorično streho šentpetreke vojašnice, je popolnoma zgrešen. Proti taki namestitvi govorijo naslednji razlogi; Poslopje je prestaro, ta čas, ko so jo postavljali, še ni bilo higienikov, ki bi bili predpisali, kako morajo biti zgrajeni temelji, kako naj se izvrši izolacija, kako visoki morajo biti strani itd. Vse te pomanj-klivosti, izvirajoče iz dobe pred 150 leti, obstoje še zdaj in se ne dajo odpraviti ra- zen z ogromnimi, nikakor opravičljivimi stroški. Zgodovina septičnih obolenj v bolnišnicah nam izpričuje, da so se včasih dale sepse ustaviti le na ta način, da se je staro poslopje demohralo Napredne države v tem spoznanju še danes podirajo stara bolniška poslopja in jih nadomeščajo z novimi. Poleg teh higienskih pa govorijo proti adaptaciji šentpetrske vojašnice tudi gospodarski razlogi. Adaptacije, preureditve in renovacije v razmeroma moderno ki je stalno napolnjena ali z bojniki ali ne vsote. Adaptacije v poslopju ženske bolnišnice, ki je zidano že po modernih stavbenih načelih v ]etu 1898 so stale mnogo, a koliko bodo stale vse potrebne stvari v šentpetrski vojašnici, si po skušnjah drugih poslopij lahko predstavljamo. Ne zadnji in ne najmanj pomembni ugovor pa je moralnega značaja Javno mnenje je odločno proti temu, da bi se bolniki nameščali v prostore, v katerih je bilo že več nego pet generacij vojakov, arestan-tov, beguncev itd. Za lajika je to argu. mentum ad hominem higienik pa vidi za tem važno higiensko ozadje. Vsaka stavba, ki je stalno napoljnjena ali z bolniki ali z jludimi, ki v zdravstvenem pogledu niso zanesljivi, potrebuje od časa do časa regeneracije v tem smislu, da se za neko dobo izprazni, prezrači, prečisti in eventualno dezinficira. Ali je taka higienska regeneracija tako častitljivo stare stavbe, kakor je šentpetrska vojašnica, sploh še mogoča razen tako, da se popolnoma prenovijo vsi stropi in podi, ves omet in vsi leseni deli? Za moralnim momentom se skriva higienska pomanjkljivost Isti ugovori kakor proti nastanitvi mestne bolnišnice v tej vojašnici veljajo seveda tudi za vsak drug zdravstveni zavod, ki bi ga hoteli tu namestiti. Govori se, da namerava banaka uprava v šentpetrski vojašnici nastaniti zavod ali oddelek za pobijanje raka. Cim bi imel ta zavod nalogo, da sprejema tudi nolnike, bi bilo treba iz prej navedenih razlogov takemu načrtu odločno ugovarjata. Nadalje se čuje, da obstoji namera, šentpetrsko vojašnico po. polnoma podreti in na njenem prostoru sezidati novo mestno bolnišnico. Z ozirom na prometne, higienske, klimatološke in druge skušnje ter z ozirom na potrebo koncentriranega obravnavanja ljubljanskega bolniškega vprašanja je treba nujno priporočati, naj bi odločilni činitelji upo-števali razloge, ki govorijo proti sedanje, mu terenu splošne bolnišnice in za drug, v vsakem pogledu zadovoljiv teren, ter odložili končno sklepanje o tem do časa, ko bo dozorela skupna, enotna in edino mogoča akcija za osnovanje nove, res moderne v vsakem oziru neoporečne bolnišnice. Akcija za razširitev ljubljanske bolnišnice smatra za svojo strokovno, socialno in kulturno dolžnost, da nudi naši javnosti dobro premišljene in temeljito preštudirane smernice za rešitev ljubljanskega in slovenskega bolniškega vprašanja. V tako važnem vprašanju ne sme odločati diletantizem, ne smejo vplivati postranski, n. pr. fiskalni momenti. Zdravstvena kultura spada tudi h kulturi, zato ne more. mo iti z onimi, ki vodijo zdravstvo v znamenju šentpetrske vojašnice Iz teh občih in specialnih razlogov prosimo slovensko javnost, naj pomaga do končne rešitve celotnega problema udejstviti naslednje konkretne zahteve. 1.) Provizorna mestna bolnišnica naj se nemudoma postavi v lesenih paviljonih, ideja njene nastanitve v šentpetrski vojašnici pa naj se kot zdravstveno nekulturna odstavi z dnevnega reda. 2.) Mestnemu svetu ljubljanskemu priporočamo, da sklene pridružiti s« skupnemu naporu vseh v poštev prihajajočih faktorjev za enotno, naši zdravstveni kulturi ustrezajočo solucijo ljubljanskega bolniškega problema. Smrt vrhniškega selSmademana Umrl je lesni industrijec Josip Kunstel, ki je iz skromnih razmer zrasel v velikega gospodarstvenika Vrhnika, 29. maja. Danes ob 11. je prenehalo biti srce Josipu Kunstlu, lesnemu veletrgovcu in posestniku na Vrhniki. Z njim leže v prerani grob slovenski selfmademan v pravem pomenu besede. Pokojnik je bil rojen 7. marca 1859 leta na Vrhniki. Bil je sin preprostega posestnika, ki pa ie tudi gozda-ril in se po malem ukvarjal z lesno trgo vino Še danes stoji v gozdu križ, kjer se je njegov oče ponesrečil, ko ie spravljal les domov. Mladi Kunstel je pomagal nekaj časa doma očetu, a ta delokrog je bil za nadarjenega in izredno pridnega mladeniča mnogo premajhen. Odšel je v širni svet in iskal novih izkušenj in večjih virov dohodka. Prav v Bosno ga je zaneslo; nobenega dela se ni sramoval. V delu je videl samo šolo za življenje in ko je bil zrel človek, ga je privleklo srce na Vrhniko, kjer se je 9. febr. 188.5 poročil pri Marku z brhko Vrhničanko Francko Dolenčevo. Lani je obhajal še vesel in srečen zlato poroko — pravil nam je, kako srečen je bil njegov zakon. Nikdar ni bilo najmanjšega nesoglasja med njim in še da--^■■■BnHMMnHHnaHi nes krepko in zdravo gospo. Ona podpira resnično tri ogle, obširno gospodinjstvo in velika kmetija so njena briga. Tvrdka Kunstel je bila protokolirana 10. maja 1886. leta, torej ravno pred 50 leti. Pokojnik je imel že davno pred vojno odlične trgovske zveze z Italijo in premnogimi državami. Prav v Perzijo je pošiljal les. Po vojni je še razširil svojo trgovino in ima danes svoje zastopnike in podružnice po vsej državi. Mudil se je večkrat po celega pol leta izven države in iskal novih ve/i ter nadzoroval svoje podružnice v Italiji in drugod. V Italiji ga pozna vsaka lesna firma pod imenom »kralj tramov.« Doma sta ga krepko podpirala hčerka gospodična Nela in edini sin — vreden naslednik podjetnega očeta, Vinko. Tri hčerke so poročene, sin Jože pa je padci 21. nov 1914. leta v Galiciji. Z Josipom Kunstlom izgubi Vrhnika enega svojih najodličnejših mož in naša lesna trgovina enega najspretnejših tovarišev. Pokojnik je ljubil z vsem srcem svoj rojstni kraj in si je pridobil za njegov ugled nemin- Športi-' < dobro m, da si bo obvaroval noge in da bo odpornejši, ako nosi\ PALMA PALMA-OKMA GUMI PODPLATI i se pri vsakem čevljarskem mojstru I ljivih zaslug. Njegove roke so bile vedno odprte, prav posebno pa se je navduševal za vrhniškega Sokola, katerega član je bil od ustanovitve društva. Sokol izgubi z njim velikega mecena in njegovo ime bo poleg brata Lenarčiča zapisano z zlatimi črkami v zgodovini vrhniškega sokolskega doma in v srcih vseh Sokolov. Josip Kustel, selfmademan slovenski, spočij se po neumornem delu v vrhniški zemlji, ki te je rodila, ti pela v temnem gozdu prelestno pesem mladosti in ljubezni, ti dala zdravja, moči in sreče, da so se tvoje potne srage osušile v bisere in te časte pisane poljane, ki si jih preoral iz ledine 1 S tvojo ugledno rodbino žalujemo vsi, ki smo te ljubili in spoštovali in ki si nam zapustil v svojem velikem življenju svetel vzgled. Poljski zunanji minister Beck na obisku pri predsedniku vlade g. dr. Milanu Stojadinovicu. — Od leve na desno: poljski poslanik v Beogradu g. Dembicki, minister Beck, premier dr. Stojadinovič in naš pomočnik zunanjega ministra g. Martinac. Dve smrtni nesreči na Dravi Maribor, 29. maja. Maribor je pod vtisom dveh nesreč, ki sta se včeraj in danes pripetili na Dravi. Blizu tako zvanega Šturmovega klanca med I Falo in Selnico sta 14-letni posestnikov sin France Breznik in 15-letni pastirček Ivan Stafer privezala na verigo čoln in sedla vanj. Dečka sta v čolnu živahno kramljala, ko je precej narasla Drava čoln butila v štor. Za hip sta se fanfiča zdrznila, a bilo je dovolj Zaradi nenadnega s'inka je Breznika vrglo iz čolna in vpričo tovari.-a je izginil v valovih hladne Drave, ki ga je naglo odgnala naprej. Popoldne je pri«lo poročilo, da je Drava v Bobovcih niže Ptuja naplavila truplo ne kega 15-letnega dečka in domnevajo, da je utopljenec identičen s pogrešanim Breznikom. Včeraj dopoldne pa*so 7. dravskega mostu n a vpb dpitmivp \ »Priprosta, pa vendar čudovito lepa povest o dveh mladih fKEMILKA • srcih, ki sta ju življenje in ljubezen združila za večno. EGINA PREDSTAVE Ob 16., 19.15. in 21.15 uri V gl. vlogah: LUISE ULRICH in ADOLF VVOHLBRtJCK, nepozaben Mihajlo Strogov Kino Union, tel. 22-31 opazili kako silno narasla Drava nagfo nosi s seboj velik prevrnien čoln. Ljudje so slutili, da se je najbrž kje v gornjem toku Drave pripetila nesreča. Slutnja ni varala. Med Jeloveem in Bistrico je prevaža! ljudi na brodil preko Drave čolnar Josip Caplja. Včeraj okrog 11. ga je z bistriške strani klicalo več ljudi, naj jih prepelje na drugo stran. Caplja je skočil v čoln. ki je z verigo pripet na železno vrv preko Drave. Ko je prišel na sredo reke. je železna vrv zaradi silnega pritiska vode popustila, sledil je glasen pok: vrv se je pretrgala. Caplja je iz čolna odlete! na glavo v Dravo, a brod je deroča Drava odnesla. Nesrečo je opazovalo več. ljudi, ki pa nesrečnemu bro-darju niso mogli na pomoč, ker ga je voda takoj zanesla naprej in je že čez par sekund izginil v valovih. Smrt vrlesra brod a rja je vzbudila splošno sočutje. Sestre s severa so prišle tekmovat Ljubljana, 30. maja Ker so priprave slovanskih sokotekih zvez za berlinsko olimpijado v polnem razmahu in se vse vrste temeljito pripravljajo za to težko tekmo, smo z največjim veseljem pozdravili namero načelništva SSKJ, da ^e tudi naše Sokolice, ki se prav tako vestno, kakor člani pripravljajo za tekmo v Berlinu, pomerijo prej z vrsto češkoslovaških Sokoiic, ki so znane kot cuvajmo planinsko floro! Siromašen je na videz planinski svet, a nič manj mičen. Na višinah in ob pobočjih obilo skal in grušča. Tu in tam raste borovo grmičevje, redke so nizke smreke, bolje uspeva mecesen. Poleti toplo sije jutranje sonce, že ob desetih težko prenašamo vročino ob skalah, a že okoli poldneva se privali kakor bi trenil z oblaki še gosta megla. Hipoma prične pršiti, kar ne preneha do poznega popoldneva. Če pogledamo po tleh. opazimo več kamenja in grušča kakor zelenja. Rastline se morajo boriti za prostor in čas. zoper prehude sončne žarke, zoper preobilen dež in prezgodnji mraz. Vendar je boj za obstanek tudi rastlinam koristen, mičnejše so nego dolinske, zde se nam tudi mnogo lepše, posebno še zato, ker so res v barvah njih cvetovi pestrejši nego oni v dolinah. Vsi zunanji pojavi in celo življenje rastlin je prilagodeno gorski naravi in vse je smotreno posvečeno ohranitvi tistih vrst. in rodov. Pod solnčno snežno odejo počiva le navidezno vse življenje. Ko je v dolini že davno prenehala pomlad, v planinah še pogosto sneži. Kar — tako rekoč od včeraj do danes in jutri se tla izpremene! Niso tako gosto poraščena kakor kak travnik v dolini. Na gorskem travniku je trava ubornej-ša in med njo ni toliko cvetic kakor v dolini. a kar jih je. so lepše. Obiskovalci planin se hočejo v dolini ponašati s cveticami. Polaste se baš onih. ki so najredkejše in zbadajo v oči z barvami in oblikami svojih cvetov. Rast je po vrhu še taka. da se v naglici mimogrede ne utegnemo polastiti cvetk brez stebla, listov in korenin. V dolini napravijo planinske cvetke tak vtis. da si jih zažele tudi ljudje, ki ne hodijo na planine. Dobičkarija izkorišča tak pohlep, kar načrtno trgajo in pulijo planinske cvetke ter jih prodajajo ne le izletnikom, temveč tudi na trgu in od hiše do hiše Pri tem se odrasli poslužujejo s pridom svojih bedno oblečenih otrok, ki znajo /. sanji vim obnašanjem spravljati šopke v denar. Kjer pa odreče svojo pripomoč apel na milosrčnost ali na estetska čustva zn • pomagati zdravilska mistika in vraža. Res napravljajo nekatere rastline, pa ne vss. katerim se to pripisuje, čuda človeškemu zdravju. Te rastline pridno pulijo v naravi, za njih razmnožitev se pa nihče ne brinra. Ponašamo se z njih izvažanjem v inozemstvo, ki nas izkorišča v tem oziru. pri sebi pa tako rastlinstvo skrbno čuva. Ze pred 15 leti so v naši ožji domovini napravili in razglasili zakon o zaščiti redkih, predvsem nekaterih planinskih rastlin. Po tem zakonu je pod občutno kaznijo pre povedano trganje, puljenje in posebno še trgovanje tamkaj naštetih rastlin. Odkar je ta zakon v veljavi, se je potrojilo divjanje v škodo planinske flore. Kako to?! Prvič zato, ker najbolj pač vleče to, kar je prepovedano. Drugič zato. ker žal neizogibno zakon sam opozarja na redke in lepp rastli ne. kar spet vzbuja strast nabiralcev. Za-pretenje kazni pa nikogar ne oplaši. Saj vsak ve, da se mu ne zgodi ničesar žalega. čeprav prihaja s hribov v dolino ne le s polnim nahrbtnikom napuljenih cvetic, temveč je še na zunaj z njimi okrašen kakor včasih na podobah kak Indijanec. Razširilo se je žal geslo, da s predpisi o zaščiti pri-rode ni dražiti v teh hudi časih državljanov, ko je še celo velik tu jdržavnik začasno razveljavil tamošnji zaokn o varstvu malih ptic. V tujini podobni zakoni uživajo večji ugled in vzbujajo večji strah pred posledicami kršitve. Poglejmo v tem oziru le v Nemčijo in Avstrijo, še bolj pa na Čeho-slovaško in v Švico. Z brezobzirnim uničevanjem planinske flore si prav gotovo ne bomo gospodarsko opomogli, pač pa domovini povzročili nepopravljivo škodo. Glas £rre o naših planinah, da so polne prirodnih lepot in da so posebno okrašene s krasno floro, pri čemer pa tudi ne manjka planinske faune. Kako je lepo. če opaziš fropo divjih koz komaj sto korakov proč od planinske poti. nad seboj pa v sinji višini planinskega orla. Vse to spada že v hajko iz davnih časov. Kako lepo še vedno diči skalne razpoke avrikelj, višje gori pa planika v svojem belem kožuščku! Ali naj bo te Zdravo«. Naše članide so poklonile severnim sestram šopke svežega cvetja. Prva je pozdravija in izrekla dobrodošlico načel-nica SSKJ Elza Skalarjeva, ki ^ je zahvalila za njihov trud in daljno pot v Ljubljano ter jim želela v tem kratkem času prijetno bivanje, da bi se počutile kakor doma. Besedam sestre načelnioe so sledili navdušeni pozdravi, nakar se je za lep in bratski sprejem zahvalila načelnica COS s. Provaznikova, ki je med drugim dejala, da prihajajo češkoslovaške Sokolice v svoj drugi dom medbrate in sestre na slovanskem jugu Med drugim je poudarila, da bo sokolstvo na berlinski olim-pijadi, pa naj zmaga kdorkoli, pokazalo sadove sokolske telesne vzgoje, kajti zmaga bo v Berlinu — slovanska. Tudi besedam načelnice COS so sledile iskrene ova-cije, nakar so se sestre 8 seveda med živahnim pozdravljanjem odpeljale z avtomobili v hotel Štrukelj. Danes si bodo Ce. hoSlovakinje ogledale zanimivosti Ljub ljane, jutri pa se bodo pomerile v tekmo vadbi na Taborni. Ob dvanajsti url bomo zaključili sprejemanje inseratov za binkoštno številko »Jutra«. Le v nujnih primerih bomo sprejemali do 5. popoldne. Kdor hoče izkoristiti to najbolj učinkovito reklamno sredstvo in predstaviti v binkoštnem »Jutru« svojo tvrdko kupujočemu občinstvu, naj naroči inserate že v dopoldanskih urah. Se posebej opozarjamo, da bo praznična številka »Jutra« izšla v rekordni nakladi, na pomnoženih straneh in da bo zaradi praznikov dva dni aktualna. Cene oglasom ostanejo vzlic dvodnevni aktualnosti, ki uspešnost podvoji, običajne. Oglasni oddelek „Jutra". Domače vesti * Novinar Knickerbocker v Dubrovniku. Iz Aleksandri je se je pripeljal v sredo v Dubrovnik sloveči ameriški novinar in pisatelj Knickerbocker, čigar aktualne knjige so znane po vsem svetu. Bil je ves čas vojne v Abesiniji ta ko se je z avtom peljal proti postojankam, je granata hudo poškodovala njegov avto, pa tudi Knickerbocker je bil ranjen. Z avtom vred mu je propadlo precej zapisnikov. Gost ostane nekaj časa v Dubrovniku na oddihu. + Profesorski Izpit za srednje kmefijske šole je napravila na zagrebški univerzi sreski kmetijski referent v Konjicah g. Inž. Mirko Peternal, po rodu iz Velikih Lašč. Čestitamo! * Iz sodne službe, Fanči Butaličeva pri stolu sedmoriee, oddelek B, je napravila pri okrožnem sodišču v Zagrebu prvi pisarniški izpit s prav dobrim uspehom. * Veiike vozne olajšave za Ljubljanski velesejem od 80- t.m. do 8. junija nudijo potnikom železniška uprava, Aeroput in brodarska društva- Z rumeno iakaznioo, ki jo za 20 Din dobite pri postajni blagajni, kupite celo karto do Ljubljane, kjer vam bodo na velesejmu potrdili obisk, nato pa ee boste mogli brezplačno vrniti domov. Za dopotovanje to veljala ta olajšava od 25. t. m. do vštetega 8. junija, za povratek od »0 t.m. do vštetega 16. junija. Aeroput je dovolil polovični popust na na vseh svojih progah proti velesejmski legitimaciji. Prevoz prtljage do 15 kg brezplačen. Od brodarskih društev je Zetska plovitba dovolila polovični popust, ostala pa popust, ki sestoji v tem, da se lahko za karto .3- razreda vozite v 2- razredu, s karto 2. razreda pa v prvem razredu. * Odbor III. vsedržavnega gostinskega kongresa v Ljubljani nam sporoča, da so se po pomoti tiskarne, ki je plakate razpošiljala. dostavili nekaterim gostilničarskim združenjem plakati s hrvatskim in srbskim besedilom v cirilici. V svrho pojasnila pripominjamo, da je tiskarna takoj drugi dan opazila pomoto in zaprosila dotična združenja, naj ji na njene stroške vrnejo napačne plakate in jih zamenjajo s plakati s slovenskim besedilom. Ker pa so jih nekatera združenja še isti dan po prejemu razposlala na svoje člane, jim ni bilo mogoče v celoti ugoditi prošnji tiskarne, zaradi česar visijo v nekaterih (maloštevilnih) obratih plakati s hrvatskim in srbskim besedilom. Odbor ne bi zadeve pojasnjeval, če bi ne doznal, da se navedeno neljubo naključje napačno tolmači. Iz prednjega se vidi. da ne zadene kongresnega odbora, zvezne uprave, niti združenj nobena krivda, ker je bilo za dravsko banovino določenih 3500 plakatov s slovenskim besedilom. Prosimo Javnost, da izvoli vzeti na znanje navedeno pojasnilo v blagohotno upoštevanje. Kongresni odbor- Planincu, smučarju — dajte obema vedno le najboljši film: MIMOSA-EXTREMA » Protituberkulozna Zveza r Ljubljani prosi vse nabiralce prostovoljnih prispevkov v letošnjem protituberkuloznem tednu, osobito upraviteljstva in ravnateljstva šol-da ji nakažejo nabrani denar najdalje do 5. junija t.l. Nakazilo naj se izvrši po poslani položnici Zveze, ako bi jo pa nabiralci bili založili, naj kupijo na poštnem uradu prazno položnico in naj jo izpolnijo-Obračun je nujno potreben, ker je treba podati javnosti točen račun o gmotnem .uspehu letošnje akcije. * Otvoritev redne artobusne proge Ljtob-ljaua-Kamnik-Logarska dolina 31. t. m- Odhod iz Ljubljane. Tavčarjeva ulica: ob nedeljah in praznikih ob 5.33, ob delavnikih ob 17.20. Odhod iz Logarske doline; ob nedeljah in praznikih ob 18.58, ob delavnikih ob 5-19. Dosedanji vozni red na progi Ljub-ljana-Mengeš-Kamnik se ukine z dne BI. t. m. * Gostinska razstava na letošnjem ljubljanskem velesejmu bo zelo lepa. obilna in razkošna. Prireditev te razstave je zahtevala ogromne stroške. Kljub Temu pa bo ogled razstave prost, razen v dnevih 31. t. m. in 1., 3. in 4. junija, ko se to pobirala vstopnina po 1 Din- * Binkoštni prazniki na Polževem bodo zelo lepi in prijetni, saj jih bodo lahko iz-letniiki preživeli v veseli družbi sredi bujnega zelenja na zdravem svežem zraku in upamo tudi na solncu, saj nam obetajo vremenski preroki lepo vreme. Avtomobiliste, motocikliste in kolesarje opozarjamo, da je dom na Polževem zdaj z vsemi vozili lahko dostopen. Z avtomobilom ali motociklom rabiš iz Ljubljane do Polževega pičle tri četrt ure, kar je zelo ugodno, saj je človek lahko ves dan v prosti naravi, zvečer pa zopet doma. Ne pozabite torej,' da bo za binkoštne praznike na Polževem lepo,, prijetno in fletno. * Peljite se i avtom, ki je nadvse udoben, na oddih na morje. Odpelje se vsak dan ob 6.25 zjutraj izpred Mikličevega hotela. Že ob 12. boste na Sušaku In se divi- li krasotam morja. Avtopodjetje Vam preskrbi najboljša prenočišča z vso prehrano tudi za več dni skupaj. Za tri dni stane z vožnjo vred tja in nazaj 250, 310, ali 375 Din. Postreženi boste povsod prvovrstno, kar je bilo zajamčeno avtomobilskemu podjetniku in avtomobilski podjetnik sam skrbno nadzira, da so izletniki kar najbolj zadovoljni. Vse hvali imenitno zamisel tega podjetnega društva. S karto, s katero je plačana vožnja tja in nazaj, in vsa prehrana in oskrba za tri dni, so plačani tudi avtobusni izleti prometa »Triglav« na Treat. na Drago in na Koatreno. Karta velja za posameznika in ni navezana na kake skupine, kar je še posebno pohvalno in mikavno- Informacije daje »Putnik« v Mrkličevem hotelu, telefon 3384. * Dr. Srečko Rupnik f. V Šmarju pri Jelšah je umrl g. dr. Srečko Rupnik. odvetnik, star šele 55 let. Uglednega pravnika bodo jutri ob 16. spremili k večnemu počitku. Ohranjen naj mu bo lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! » Pod idrijsko podružnico SPD 60 spadali tudi Sv. Trije kralji, kot njena najvzhodaej-ša točka in najljubše izletišče Idrijčanov. Preko Kovačevega Rovta, Zavratca in Matjaževih kamer je vodila zelo romantična in markirana pot do Vrha Tu se Je odpiral Idrijčanom obširen razgled po ostali domovini. Po dvajsetih letih bodo Idrijčani obiskali prvikrat Sv. Tri kralje ln obračali poglede po domačih hribih in vasicah. Izleta se bodo udeležili vsi, stan In mladi, ženske in moški, vse kar leze ino gre. * Dramski odšek Sokola v Št. Pavlu pri Preboldu je naklonil Ciril-Metodovi družbi 100 Din v počastitev spomina blagopokojne gospe Olge dr. Tajpškove. Iskrena hvala- Clio šumeča limonada v tabletah po 1.— Din ali 50 par je izvrstna brezalkoholna osvežujoča pijača za mladon in Staro. — — Obiščite paviljon »CLIO« začetkom velesejma — levo! * Obupana Angela je šla v Ljubljanico- V Kobijevi tovarni v PodpeSi zaposleni delavec France Artač je v četrtek dopoldne odšel z doma na travnik blizu Ljubljanice pri naselju Jezeru. Na kopici sena je opazil ženski jopič, lepo zganjen, ženske čevlje in ročno torbico, v kateri so bile razne malenkosti. pa nič denarja. Tam je našel tudi poslovilno pismo, podpisano: »Angela Jakš, služkinja v Ljubljani.« V pismu pravi: »Z Bogom! Grem na drugi svet iz obupanosti, ker se ne morem vec boriti za vsakdanji kruh.« Sodijo, da je nesrečno dekle v samem spodnjem perilu skočilo v Ljubljanico- Trupla še niso našli. O najdbi so bili obveščeni orožniki v Podpeči. * Detomor. 261etna Lojzka iz Dravograda je te dni pri potoku povila krepkega dečka. Sama je pripovedovala svoji tovarišici, da je otrok prišel mrtev na svet. Ko so pa mrtvega otroka prinesli k babici, je ta zahtevala. da pregleda zadravnik mrtvega novorojenčka. Ko je zdravnik raztelesil tru-pelce, je mogel dognati, da je otrok prišel živ na svet in da je bil takoj po porodu zadavljen. O zadevi so bili obveščeni orožniki, katerim je Lojzka vsa slkrušena priznala, da je dečka takoj po porodu zadavila in ga položila v travo- Tudi je orožnikom pri zasliševanju priznala, da je otroka umorila zaradi tega, ker jo je k temu nagovarjal njen ljubček. Ljozko, ki je služila pri gostilničarju Hrastu v Dravogradu, so orožniki izročili sodišču. Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica zaostanke prebave, nakupiCene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja FRANZ-J OSEFO V A naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah m takisto pri otrocih. __Ogl. reg. a te. 15485/36 * Otrok je utonil v umivalniku. Nenavadna nesreča se je primerila v četrtek v stanovanju 'mehanika Kusina v zagrebški Ilici. Sinček Mirko, star šest tednov, je v spanju padel iz zibelke v umivalnik, napolnjen z vodo, in utonil. * Utopljenega železničarja so našli. V začetku tega meseca se je zgodila pri Poganjku ob železniškem mostu huda nesreeai pri kateri je izgubil delavec Ludvik RojSek iz Hotiča življenje. Trupla prav doslej niso mogli najti. Zdaj pa je došlo Iz Boštanja sporočilo, da je našel tamkajšnji posestnik Knez Jože iz Kumpolja utopljenca, ki ga je Sava naplavila v vrbovje ob bregu. Knez je potegnil truplo na suho in je o tem obvestil orožnike v Radni, ki so na podlagi seznamov utopljencev spoznali v mrliču Rovška Ludvika. V žepu so našli še pismo, ki ga je napisal Ludvik prijatelju Juvanči-ču Ferdinandu, da bi ga po končanem šilitu oddal na pošti. Pa je usoda hotela drugače. Truplo 241etnega Ludvika so pokopali na pokopališču v Kumpolju. * Kopališče na Sori v Ratečah odprto od nedelje 31. t.m. dalje. * Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo^ HALO FOTOAMATERJI TOURIST FILM JE TU. Nič več si Vam ni treba belite glave z osvetljevalno tabelo, Foto Touristu - Lojzetu šmucu se je posrečilo dobiti film na kate-j rega je vseeno koliko osvetlite — več ali j manj, vedno dobite lepe ostre slike. Film i stane Din 16.— povrh pa dobite še lepo j povečano sliko vel. 13X18 cm gratis. Poizkusite in prepričajte se! Se priporoča Foto Tourist — Lojze Šmue LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 8. Iz Ljubljane Poljski generalni konzul ▼ LJubljani. Gosp. St. Fiedler-Alberti, generalni konzul poljske republike v Zagrebu, je prispel v Ljubljano, da zastopa poljsko poslaništvo pri otvoritvi ljubljanskega velesejma. Včeraj dopoldne je g. gen. konzul posetil bana dr. Natlačena, župana dr. Ad-lešiča, škofa dr. Rožmana, komandanta dravske divizije generala Nedeljkoviča in predsedništvo velesejma. u— K0I1gre9 Saveza nameščencev socialnega zavarovanja to otvorjen jutri ob 8- v dvorani OUZD. Na dnevnem redu so referati o značaju, nalogi, stanju in potrebi delavskega zavarovanja in o poslovnem redu krajevnih organov Osrednjega urada poleg tega se bo razpravljalo o službenem položaju nameščencev socialnega zavarovanja,. katero ima postopoma veano težje in odgovornejše delo. Delegati in drugi udeleženci kongresa, ki pridejo iz cele kraljevine, tako iz Skoplja. Subotice, Dubrovnika. Splita, Sarajeva. Btograda, Osljeka, Zagreba in drugih mest, kjer so 6edeži okrožnih uradov, si ogledajo tudi naSe mesto in velesejem. V ponedeljek pa pojdejo skozi Vinlgar na Bled. Gostom nameščencem najvažnejše ustanove socialnega zavarovanja želimo veliko uspeha ter jih prisrčno pozdravljamo v naši sredi! u_ 251etnico obstoja proslavi Društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani v nedeljo 7. junija pod častnim pokroviteljstvom predsednika mestne občine ljubljanske- Dopoldne ob 8.30 ho v Križankah maša zadušnica za umrle člane, potem položijo venec pred spomenik kralja Petra I. nato pa sledi ob 10. slavnostni občni zbor v dvorani mestnega magistrata- Popoldne ob 15. bo pa v prostorih hotela Tivolija vrtna veselica s koncertom godbe »Sloge« in pevskimi točkami društvenega zbora. u— Druga produkcija šole Glasbene Matice ljubljanske bo v sredo 3. junija ob en četrt na 19. v Filharmoničnd dvorani. Nastopijo gojenci klavirskega, violinskega in solističnega pevskega oddelka, in sicer iz klavirskega oddelka: Buča Neda, Dani-lovič Emilija, Vikr Ledi, Cander Tatjana, Jaklič Daša, Vrhovnik Majda, Kreč Marica in Vladimir, Gorjanc Franc, Sivic Ivo, Zaletel Tatjana, Lavrenčič Otmar. Jerman Majda, Jereb Majda in Krulc Štefanija; iz violinskega oddelka: Puhar Andrej, Vohinc Rolan, Samec Vaso, Ogrizek Franc, Rogelj Dušan in Brodnik Mvfcja: iz solističnega pevskega oddelka pa Kaldič Mile. Vabimo starše in mladino k posetu prociukcijt u_ Promenadni koncert na Napoleonovem trgu. Tujsko - prometni svet za mesto Ljubljano priredi na binkoštno nedeljo ob ugodnem vremenu ob 11.15 promenadni koncert na Napoleonovem trgu pred križev-niško cerkvijo- Izvajala ga bo godba »Sloge« pod vodstvom kapelnika g. Sveteta-Spored bo obsegal v glavnem slovanske plese in skladbe. Koncert bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Poskusite naša odlična vina PROŠEK, ZLATO KAPLJICO, VERMOUTH, PLAVAC na Ljublj. VELESEJMU v Paviljonu H koja št. 256 PERO KOLIČ — Dubrovnik u_ Kak« bo z vremenom za praznike? vprašuje vsak. Včeraj se je spet shladilo, v Ljubljani je padla temperatura za 5 stopinj na 19.5. Kjub temu se je popoldne z votlim grmenjem poskušala spet uveljaviti nevihta. Vendar je padlo le nekaj dežja. Napovedi ne obetajo še nič izboljšanja, še zmerom se trdno oklepa evropske celine depresija z več vlažnimi ciklonskimi jedri-Visok pritisk se je umaknil na Atlantik, trajno lepega, vedrega vremena skoraj ni pričakovati. Vendar pa ni izključeno, da de-presijska jedra nad Evropo do praznikov oslabe. V tem primeru bi lokalne razjasnitve lahko prodrle tudi k nam in zaželjeno binkoštno sonce bi spet dvignilo dobro razpoloženje ljudi. Na lepe čase, ko se človek lahko za več dni zanese na jasno nebo, bo treba pod sedanjimi vremenskimi okoliščinami še čakati. u— Izletniki, ki bodo pohiteli čez praznike v prirodo, dobijo prav vse: izvrstne, vedno sveže narezke, kranjsike prekajene klobase, sardine, pasitete, gnjat, vse vrste 6iira in najboljša žganja v delikatesni trgovini V- A, janeš, pri operi na Aleksandrov: cesti. u— Žrtev drvečega kolesarja Včeraj ie moral kirurški oddelek sprejeti v oskrbo 721etno zasebilico Zofijo Šalamonovo z Erjavčeve ceste, ki jo je pri dramskem gledališču neki kolesar podrl na tla ln ji prizadejal precej nerodno rano na rami. Zagrebška delniška pivovarna in tovarna slada prinaša na trg nov sladni preparat SALVOMALT, ki vsebuje vitamine in encime, ki je tudi izredno dobro redilno sredstvo za otroke, bolne na želodcu in črevesju, slabokrvne, tuberkulozne itd. Da bi se uživanje Salvomalta omogočilo čim širšim slojem, se prodaja po zelo nizkih cenah. u— Vlomilci v Šiški. Zadnje tedne 6e v Šiški vrše večji in manjši vlomi dan za dnem. Nerabljeni gostje se največkrat vtihotapijajo v jedilne shrambe in odnašajo jedila, zaidnji čas pa so začeli obiskovati tudi stanovanja, pogostokrat kar pri belem dnevu, in z njimi izginjajo vse mogoče reči. Nekajkrat so domači vlomilca že zasačili, a vsakokrat mu je uspelo pobegniti, zlasti ker so ljudje zmerom preveč preplašeni, da bi mogli zločinca zasledovati. Zadnjič sc vlomile vdrli v neki obrtniški lokal ir. ko so brli pregnani, so v naglici pustili nekaj vlomilskega orodja, niso pa pozabili vzeti se seboj pripravljenega plena- Policijski organi si na vso moč prizadevajo, da neznanim rokovnjačem. ki jih je največ prilicna družbica, pride - a s'ed. u_ Odpis gostaščine. Na številna vprašanja glede odpisa gostaščine sporoča Prvo društvo hišnih posestnikov, da je mestni svet v zadnji seji ugodno rešil pritožbe _|>o-sestnikov iz bivše občine Zgornja Šiška, ker za predpis gostaščine v tej občini ni bilo zakonite podlage. u— Plavac je nedvomno najboljše dalmatinsko vino. izmed najboljših, kur jih premore solnčna Dalmacija Prispe! jc od Pere Količa iz Komulca pri Dubrovniku. Dobite ga v delikatesni trgovini in vinarni V. fA. Jflneš. pri operi na Aleksandrovi u— Dr. Debevec do 4. junija ne bo or-diniral. danes ob 16., 19.15 in glas bo pokala bomba ameba S S Kralj komisarjev ga klati in lomi kot še nikoli!! HOČEŠ, NOČEŠ, SE MORAŠ SMEJATI ! ! »HAROLD LLOYD KOT MLEKAR" Naivečie veselje za birmance bo vstopnica za ta velefilm smeha in veselja! predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15. ure dalje. HAROLD LLOYD GOVORI NEMŠKO. Tel. 21-24 Elitni kino Matica Tet 21-24 u— K fiziološki telovadbi za dame in gospode se lahko prijavite in dobite pojasnila vsak torek in četrtek od 18. do 21. v telovadnici na učiteljišču. Iz Celja e— Besede in dejanja. O pomenu in potrebi velikih javnih del čitamo od časa do časa v slovenskem glasilu JRZ lepe jn prepričevalne besedie, a dejanj ne vidimo —• Spočetka je še šlo s praznimi frazami in zabavljanjem na prejšnje razmere in nasilja. od karterega se je naše d|obro ljudstvo sedaj oddahnilo. Nova doba pa traja že skoraj leto ann, Kar le tega ne moremo razumen, zajcaj 60 v naši banovini izostala vsa javna dela. Od besed samih se ne da trajno živeti, ipa če še toliko vpi-ješ na teror pred letom dni, pa na pokopano JNS, ki pa še vedno živi, 'pa nam napoveduje še druge čase, kot jih preživljamo sedjaj. e— Zahvala. Krajevna protituberkulozna liga v Celju se vsem cenjenim damam in gdč samaritankam, vsem loorporaoi jam, pevskemu društvu »Oljki«, železničarja 'Jodbi, vsem štirim športnim klubom m šolam, ki so sodelovale pri nabiranju, odnosno s prireditvami pri akciji v protituberkuloznem tednu, najiskreneje zahvaljuje Zahvalo izreka tudi deški mesčanski Šoli v Celju, ki je pod vodstvom strok-učitelja g. Grašenja narisala v propagandne 6vrhe za izložbena okna 24 različnih lepakov, ki so lepo in nazorno predocevali pomen protituberkuloznega tedna in borbo proti jetiki. Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem in vsem, ki eo na kakršenkoli način pripomogli k uspehu te akcije. Obračun nabiralne akcije se bo pai dal na rednem občnem zboru lige. — Odbor. Najlepši spomin na birmo je lepa slika, ki Vam jo napravi Foto - Holynski ALEKSANDROVA 5. e— Večerni nastop Sokolskega društva v Celju bo v četrtek 4. junija ob 20. na preurejenem telovadišču mestne narodne šole z naslednjim sporedom: 1- Proste vaje ženske dece, 2- proste vaje moške dece, 3. telovadba na orodju (ženski oddelki), 4. proste vaje moškega naraščaja,, 5. proste vaje ženskega naraščaja, 6. telovadba na onoduu (moški oddelki), 7. vaje s kiji (članice), 8. »Soči« (moški naraščaj), 9. drog, bradlja (člani), 10. proste vaje članic, 11. proste vaje članov- e— Za slepo deco, ki je v sredo zvečer v Celju nastopila z izbranim koncertom v napol praznem gledališču, so nabrale gospe Pestevškova, Sadarjeva in Sancinova v Celju 1100 Din v gotivini in toliko jestvin, da so bili ti revni otroci včeraj (na vožnja iz Maribora v Ljubljano na celjskem kolodvoru bogato obdarovani. Požrtvovalnim damam in darovalcem prisrčna hvala, da so tako nekoliko rešili čast in ime mrzlega Celja- Najlepše darilo za pridnega dijaka, birmanca ali nevesto je FOTO APARAT katerega kupite ali zamenjate Vašega starega za novega naj-kulantneje pri Foto-turistu — Lojze Šmucu ALEKSANDROVA C. 8. e— Umrl je v petek zjutraj v Mariji Snežni pri bratu župniku g. Franjo Vršič, bivši dolgoletni zastop. tvrdke Diehl v Celju, zaveden narodnjak in priljubljen družabnik. Pogreb bo v nedeljo popoldne v Mariji Snežni. Pokojnikovi znanci, ki se želijo udeležiti pogreba, naj se odpeljejo iz Celja že v soboto ob pol 10. dopoldne z vlakom do Maribora, odkoder imajo zvezo z avtobusom- Prenočišča bodo na razpolago nri župniku v Mariji Snežni. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalj«! e— Godbeno društvo »Slavček« ▼ Tr-novljah pri Celju priredi na binkoštno nedeljo (v primeru slabega vremena v ponedeljek) koncert v gozdu blizu Terglavo-ve gostilne pri Bežigradu. Vabijo 6e prijatelji glasbe. e— Ljudsko kopališče v Koleziji bo otvorjeno jutri. Ker je letos lepo renovira-no in opremljeno z raznovrstnim športnim orodjem bo še bolj ustrezalo zahitevam današnjih kopalcev. Stalna dopoldanska plavalna šola za otroke in tekmovalce bo to koristno in lepo športno panogo le še dvignila. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 komedija »Veliko snaženje« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Slovenska svatba. Na razstavi ljubljanskih umetnikov v Mariboru zbuja posebno zanimanje večja originalna slika Maksi-ma Gasparija, ki predstavlja staro slovensko svatbo. Njen avtor nam podaja v tem originalu poleg splošnih umetniških tudi etnografske vrednote iz nekdanjega kmečkega ženitovanja. Pri poglobitvi v to delo se gledalec zamisli v polpreteklo lepo dobo našega ljudstva, katero je v skromni vaški družbi obhajalo svoje svatovske običaje v žaru petrolejke in rujne kapljice iz naših goric. Kmečki svatje. predvsem župnik, godci in ženin z nevesto, so tipični naši ljudje, ki so prepevali zdravice in narodno pesem o »Kani Galileji«. Opozarjamo ljubitelje naše umetnosti in narodopisja na to izredno likovno umetnino. a— Iz magistratne službe. V smislu sklepa tajne seje mestnega sveta v četrtek zvečer so napredovali po službeni praffmatiki mestni sanitetni svetnik dr. Alfonz VVank-miiller. n\iridite, da Vam jih s koreninco in brezbo-ečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18-30, o bnedeljah od 7.30 do 12. ure. v kopališča hotela Slon. Frančiškanska ulica 2. a— »Lojzetova« smola. Danes teden je bila poskusna vožnja z novim mestnim avtobusom tvrdke MAN, ki so ga krstili za »Lojzeta«. Včeraj zjutraj pa je krasni novi avtobus trčil na oglu Masarykove in Tržaške ceste v brzojavni drog, ki ga je podrl na tla. Novi avtobus, ki je precej poškodovan, so morali prepeljati v delavnico mestnega avtobusnega podjetja. Človeških žrtev ni bilo. Vzrok nesreče še ni dognaa. a— Vlom v Zadružno gospodarsko banko. Aretirani bivši mehanik in šofer Franc Karbevc, ki so ga včeraj dopoldne spet zasliševali, slejkoprej taji vsako krivdo in zvezo z omenjenim vlomom. Karbeve je bil namreč baš dan prej izpuščen iz tukajšnje kaznilnice, potem ko je odsedel šestletno težko ječo. Razen tega je zaslišala včeraj policija še več drugih oseb. »KINO UNION, Telet. ZZ-Zl^ I Predstave za birmance po enotni I ceni Din 4.50 S I DAVID COPPERFIELD V soboto ob 14.15, v nedeljo in ponedeljek ob 10.30 dop. I Mrtev vržen v vodo. Pri Sladkem vrhu je naplavila Mura moško truplo, ki je bilo včeraj v Mariji Snežni obducirano. Sodna komisija iz Maribora je ugotovila, da je truplo ležalo v vodi kakšnih 14 dni In da je pokojni pripadal intelignčnemu stanu ter je star okrog 30 do 35 let. Tudi je komisija ugotovila, da je bil pokojni najpreje omamljen s tremi udarci s topim predmetom po glavi, nato zadavljen in mrtev vržen v vodo. a— Razprava o kanižkem uboju, ki je bfl izvršen na velikonočno nedeljo in katerega žrtev je bil delavec Friderik Maček, »e je vršila včeraj pred malim kazenskim sena-ton. Uboja je bil obtožen 36-letni majer Janez Diemat, iz Kaniže pri Pesnici, a je bil oproščen, ker se je senat prepričal, da je dejanje izvršil v silobranu. Iz Škofje Loke šl— Koncert vojaške godbe. Pod vodstvom kapelnika g. Ivana Grgiča priredi škofjeloška vojaška godba 1. junija ▼ veliki dvorani Sokolskega doma prvi sinfo-nični koncert, za katerega je veliko zanimanje. Po koncertu zabava. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio na Jesenicah bo predvajal v 6oboto in nedeljo ob pol 21. (v nedeljo in ponedeljek tudi ob 15.) »o-cialni velefilm »Bedniki« (Bič preteklosti) s Fr. Marchom in Ch. Laughtonom v glavnih vlogah. V ponedeljek (na praznik) bo pa ob 17. in ob pol 21. spet prekrasna revija II. barvanih in risanih šal Silly in Mi-cky (vse šale popolnoma nove). Dodatki pri obeh sporedih običajni. Sledi: »Vstajenje«. Iz Trbovelj t— Razstava rejcev malih živali. Naši marljivi rejci malih živali prirede od 31. t. m. do 2. junija pod pokroviteljstvom narodnega poslanca g. Pleskoviča na tržnem prostoru razstavo malih živali. Iz Ptuja j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. m pol 21. film »Evo« z Magdo Schneiderjevo. Predigra kulturni film in Foxov tednik. Premiera izredno napetega Ufinega kriminalnega filma Smaragdna ogrlica Dejanje se godi na velikem preko-oceanskem parniku med vožnjo od Carigrada do Marselja. Predstave ob 16. 19.15 in 21.15 uri Kino Sloga Telef. 2730 RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal v soboto 30. t. m. ob pol 21., nedeljo 31 t. m. ob 15.15 in 20.30 in v ponedeljek 1. junija ob 15.15 in 2030 veseli zvočni film »Žena, katera ve, kaj hoče«. Za dodatek: Szoko Szakalla šalo »God-beni kvartet« in domač kulturni film ir nov Paramountov zvočni tednik. Goipodarit^o Nas problem surovega železa t&e pred tedni, ko smo poročali o nameravanem znatnem razširjenju državne železarne v Zenici, smo opozorili, da je problem naše železarske in železo predelujoče industrije predvsem v visoki ceni surovega železa v naši državi, ki pogosto naprav-Ija iluzorno tudi razmeroma znatno carinsko zaščito za železne izdelke. V tej zvezi igra tudi veliko vlogo visoka železniška tarifa za prevoz surovega železa iz Vareša do konzumnih centrov v zapadnem delu države. Ta visoka tarifa tudi ovira produkcijo surovega železa v samem Varešu, ker se uvaža surovo železo tudi iz inozemstva, zlasti pa staro železo, ki ga uporabljajo pri produkciji jekla. Uvoz starega železa, ki je v ugodnih letih pred krizo znašal največ okrog 24.000 ton na leto, se je v zadnjih letih še dvignil in smo lani uvozili 32.500 ton starega železa, vrhu tega pa 5200 ton surovega železa ter 9200 ton kovnega železa ter surovega jekla. Ravnateljstvo državnih rudarskih podjetij v Sarajevu je nedavno dostavilo prometnemu ministru obsežno spomenico, v kateri zagovarja potrebo znižanja prevozne tarife za surovo železo, ki se proizvaja v Varešu v plavžih tamošnje državne železarne. Ta spomenica pravi, da je potrošnja surovega železa v notranjosti države omejena prav zaradi visokih prevoznih tarif in bi se ta potrošnja po mišljenju rudarskega ravnateljstva znatno povečala, kadar bi se Varešu omogočilo z znižanjem prevozne tarife v celoti oskrbovati odda. ljene potrošnike na severnozapadni meji države po isti ali celo nižji ceni, nego stane inozemsko surovo železo. Vareš je oddaljen od naših glavnih potrošnikov surovega železa 450 do 700 km in so zaradi tega prevozni stroški glede na ceno zelo občutni. Spomenica navaja, da stane zaradi velike oddaljenosti prevoz surovega železa iz Vareša do Jesenic okrog 3000 Din pri vagonu. Te prevozne stroške bi bilo treba znižati na eno tretjino in potem bi vareško surovo železo lahko s svojo ceno tekmovalo z inozemskim surovim železom, ki jc za potrošnike v severnozapadnem delu države tarifarno mnogo bližje, kar velja zlasti za železo, ki se dovaža preko Trsta. Res je, da uvoženo železo obremenjuje uvozna carina, toda carinsko breme še ni tako občutno kaakor visoka železniška tarifa. Znižanje tarife bi omogočilo povečanje produkcije tako v vareškem rudniku železne rude, kakor tudi v vareških plav-žah. Produkcija železne rude v Varešu, ki je v letu 1930. dosegla povojni maksimum 120.000 ton, je leta 1932. padla na komaj 18.000 ton in se je šele naslednja leta nekoliko povečala. Tudi produkcija surovega železa, ki je leta 1931. dosegla 37.734 ton, je 1 . 1932 padla na 9973 ton; v naslednjih dveh letih se je gibala nekaj nad 30.000 ton, lani pa je znašala le 19.300 ton. Gospodarske vesti — Seznam blaga za kontrolo uvoza bo spremenjen. V nedeljo smo objavili seznam blaga, čigar uvoz naj bi bil v smislu odloka finančnega ministra od 7. aprila t. 1. dovoljen le na podlagi predhodnega deviznega dovoljenja Narodne banke-Ta seznam je sestavil posebni odbor pri Narodni banki, ustanov it-u v_ smisiu omenjenega odloka finančnega ministra, ki ga je predložil finančnemu ministru v odobritev. V nasprotju s prvotnimi obvestili seznam doslej še ni objavljen v »Službenih novinah«. Po informacijah iz Beograda je bil seznam vrnjen odboru pri Narodni banki in bodo izvršene še neke spremembe. Nekaj predmetov bo iz seznama črtanih, vneseni pa bodo drugi predmeti. Rešiti je treba še nekatera vprašanja, med njimi tudi vprašanje predmetov, glede katerih je potrebna uvozna kontrola v zvezi z nedavno sklenjeno trgovinsko pogodbo s Španijo, v kateri smo ji priznali uvozne kontingente za vrsto blaga in je za to blago potrebno uvesti uvozno kontrolo. Ko bodo izvršene potrebne spremembe, bo odbor pri Narodni banki predložil seznam finančnemu ministru, ki bo nato referiral ministrskemu svetu. Verjetno je, da bo končno veljavni seznam objavljen šale po binkoštnih praznikih. = Nedovoljena trgovina z zlatom. Ban-čno-valutni oddelek finančnega ministrstva je dobil poročila, da se v nekaterih krajih, zlasti v timoški okolici razvija nedopustna trgovina z zlaitcm Po uredbi o nadzorstvu nad proizvodnjo in uporabo zlastih kovin od 4. avgusta 1934, ima pravico do odkupa vse proizvodnje žlahtnih kovin v državi Narodna banka. Zato zasebnikom, zlatni-narjem itd. ni dovoljeno kupovaiti zlato od posameznikov, ki ga morajo izključno ponuditi Narodni banki. Zato 6e opozarjajo vsi tisti, ki prodajajo ali kupujejo zlato, da bo vsakdo, kdor se pregreši zoper to prepoved, kar najstrožje kaznovan. V smislu določb uredbe se to nanaša samo na proizvodnjo zlata (v palicah iitd-), ne pa na nakit, staro zlato in slično, ker je to predmet svobodne trgovine. = Letna skupščina Saveza hranilnic kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Savez hranilnic kraljevine Jugoslavije v Zagrebu bo imel letos svojo letno skupščino v Ljubljani, in sicer danes ob 4. popoldne v dvorani mestnega poglavarstva. Skupščino bo vodil predsednik saveza, zagrebški župan in predsednik zagrebške Gradske štedioni-ce dr. Rudolf Erber. Na dnevnem redu bo poleg poročil o delovanju saveza v preteklem lotu 'tudi razprava o predlogu, da se zaradi pomanjkanja zakonskih predpisov uvedejo enotni poslovni predpis.^ za vse komunalne hranilnice v naši državi. — Savez hranilnic kraljevine Jugoslavije je bil ustanovljen leta 1931. in je v njem vulanjenih 28 hranilnic izven dravske banovine, hranilnice v dravski banovini pa so organizirane v Zvezi jugoslovenskih hranilnic, ki ima včlanjenih 29 hranilnic in je predlanskim vstopila v savez kot članica, tako da so preko te zveze tudi slovenske hranilnice organizirane v tem ceratrailnem savezu. = Slabost francoskega franka traja dalje. Zadnje dni je moral angleški valutni intervencijski fond znova intervenirati v korist franka. Iz Pariza poročajo, da se diskusija glede usode francoske valute dnevno stopnjuje, čimbolj se bliža termin za spremembo vlade. Mnogo se razpravlja tudi o bodočem gospodarskem programu socialistov, Iti bodo v soboto na posebnem kongresu določili smernice bodoče finančne in gospodarske politike. Vsi znaki kažejo, da je prišlo tudi v francoski javnosti do neprikritega preokreta glede dosedanjih konservativnih nazorov o umestnosti valutne spremembe. Značilno je tudi, da Francoska banka vedno bolj omejuje špekulacije z zlatom, sicer ne direktno, temveč indirektno s pritiskom na denarne zavode, ki že nekaj dni ne sprejemajo nika-kih nalogov za transakcije v zlatu. Tudi pri prodajah deviz strogo pazijo, kakšnemu namenu služijo kupljene devize. Tako je v praksi dejansko že prišlo do devizno kontrole in do omejitev v trgovanju z zlatom, čeprav ni izšla o tem nikaka nared-ba. V tej zvezi so pomembni tudi najnovejši ukrepi angleškega zakladnega urada, ki je na tihem pozval vse trgovce z zlatom, da prenehajo nakupovati in prodajati zlatnike odnosno kovano zlato. Ta ukrep zakladnega urada, ki se mu trgovina pokorava, je vzbudil tudi v Angliji veliko pozornost. Zastopnik zakladnega urada je k temu ukrepu izjavil, da hoče zakladni urad preprečiti tesavriranje zlatnikov. Ker v Angliji ne tesavrirajo zlatnikov, nima zakladni urad povoda dopuščati, da bi se omogočalo tesavriranje od strani inozem-eev. Ta ukrep ima očitno namen, preprečiti taaavriranje zlata od strani Francozov, ki so v zadnjem času v velikih količinah ku- j ■"">vr?J' zlatnike v Angliji. ''u r'>v:inie vinogradnikov v Brežicah 1 ° da bo imelo "Vinarski društvo za dravsko banovino svoj letošnji j občni zbor v soboto 6- junija ob 17. uri v Narodnem domu v Brežicah. V nedeljo 7. junija pa bo ob 9. uri vinarski kongres . z naslednjimi referati: 1) Važnost selekcije v vinarstvu in načrt organizacije selek-cijskega dela (Poroča inž. Serg. Goriun, kletarski nadzornik pri kr. banski upravi v Ljubljana); 2) Kupčija z moštom in vinom (Poroča g. Anton Šega, ravnatelj kmetijske šole v p. v Ptuju); 3) Gnojenje vinogradov (Poroča inž. Ivo Zupanič, ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu); 4) Vinogradniške razmere na Bi-zeljskem in na Dolenjskem (Poroča Fran Kerin, posestnik. Sv. Križ pri Kostanjevici)- Po kongresu bo otvoritev vinske razstave, združene z vinskim 6ejmom, ki jo pnirede združene Vinarske podružnice brežiškega in krškega sreza v Narodnem domu v Brežicah. Razstava bo odprta še v ponedeljek. V nedeljo popoldne bo poučni izlet z ogledom vinogradov na Bizeljskem, v torek pa bo ogled vinogradov na Dolenjskem (Gadova peč. Št. Jernej, PleteTje) in vinarske zadruge v Kostanjevici. Izletov se morejo udeležiti samo tisti člani Vinarskega društva, ki se bodo do 1- junija prijavili sreskemu kmetijskemu referentu g. VI. Mahorčiču v Brežicah. V Brežicah se bodo obravnavala vsa važnejša vprašanja našega vinogradništva. Zato naj se vsi vinogradniki organizirajo v Vinarskem društvu in naj pohite v Brežice, kjer bodo mogli iznesti vse svoje želje-« Borze 29. maja Na ljubljanski borzi se oficielni tečaji deviz niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu so popustili avstrijski šilingi, ki so se trgovali po 9.17. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promeit v avstrijskih šilingih po 9.12, v grških bonih po 30.06 in v španskih pezetah po 6.82-Nemški klirinški čeki so bili v Ljubljani zaključeni po 13.50, v Beogradu po 13.5191 in v Zagrebu po 13.4750 odnosno za 15- junij po 13-38. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notkala 358 — 358.50 brez zaključka (v Beogradu je bil promet po 358). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Amsterdam 2977.43 — 2992.03, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 744.54 .— 749.60, Curih 1424.22 — 1431.29. London 219.63 — 221.68, Newyork 4374-28 — 4410.59, Pariz 290-23 — 291-66, Praga 180.20 — 183.30. Curih. Beograd 7, Pariz 20-38, London 15.4550, Newyork 309.625, Bruselj 52-34, Milan 24.36, Madrid 42.2250, Amsterdam 209. Berlin 124.50, Dunaj 56.20, Stockholm 79-70, Oslo 77.65, Kobenhavn 89.69, Praga 12-80, Varšava 58, Budimpešta 60,50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 358 — 358.50, 4% agrarne 48 den., 6"/» begluške 64.50., 6% dalm. agrarne 63 den., 7°'o invest. 81 den., 7% stabiliz, 81-75 den., 7% Drž- hip. banka 83.50 den-, 7% Blair 73-50 — 75, 8°/o Blair 83.50 — 84; deilnice: PAB 230 — 223. Trboveljska 125 den., Še-čprana Osijek 125 —■ 150 Beograd, Vojna škoda 358.25 — 359 (358), 4% agrarne 47.50 — 48.50, 6% begluške 67-50 — 67.75 (67.75). 7% invest. 82 — 83, 7% stabiliz. 83 den. (83 — 83-25). 7®/o Drž. hip- banka 84 — 85, 7% Blair 73.25 den., 8% Blair 83.25 den.. Narodna banka — (6300), PAB 225 — 226 (224). Blagovna tržišča ŽITU + Chicago, 29. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 84.50, za sept- 84.375, za dec. 86; koruza: za julij 60, za sept. 57.625, za dec. 53. + Winnipeg, 29- maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 75.875, za sept. 76. + Novo&adska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca omahujoča. — Pšenica? baška in j sremska 122—124, okolica Scmbor in ba-natska 121—122. baška ladja Tisa 129— 130; ladja Bege j 128—129, slavonska 122 —124. Oves: baški sremski in slavonski 110—112.50. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 120—122.50. Koruza: baška, sremska in , banatska 100—102. Moka: baška in banat- j ska »0g« in »Ogg« 202-50—212-50 »2« 182.50 ! —192.50, »6« 162-50—172-50, »6« 142.50— J 152.50, »7« 115—125, »8« 100—102.50. Otrobi: baški, sremski in banatski 93—96. Fižol: baški in sremski beli 162—170. + Budimpeštan^ka terminska borza (29. t m.) Tendenca slaba- Koruza: za julij 11.30 — 11.32, za avg. 11.47 — 11.50 i BOMBAŽ I + Liverpool, 28- maja Tendenca mirna-Zaključni tečaji: za maj 6-26 (prejšnji dan 6.26). za dec. 5.64 (5-65). ' -f Newyork, 28 maia. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 11.51 (11.54), za dec. "10.42 (10-34). Postani in ostani član Ysiinikove družbe! i Otvoritev velesejma Danes dopoldne bo ob 10. uri svečana otvoritev 16. ljubljanskega velesejma, na- to pa bo otvoritev gostinske razstave in razstave »Sodobna gospodinja«. Otvoritvi bo prisostvovalo mnogo odličnih osebnosti. Ban dr. Natlačen bo zastopal notranjega in trgovinskega ministra, polkovnik g. Mi-ha#o Batič pg ministra za vojsko in mornarico- Kraljevina Grčija bo zastopana po svojem poslaniku na našem dvoru ministru Sakellaropuiosu, republika Češkoslovaška pa po svojem poslaniku na našem dvoru, ministru dir. Girsi. Solunski velesejem, ki je na letošnjem spomladanskem velesejmu organiziral grško državno razstavo, bo zastopal grški minister n- r. gospod Ca-leuras. Program modne revije na gospodinjski razstavi »Sodobna gospodinja« bo zelo pester in v9ak dan drugačen. Za to revijo so se priglasili prvovrstni domači modni saloni. Z vso Skrbjo so se pripravili, da izkažejo čast domačemu delu in okusu. Prireditev se bo kot gospodinjska revija, vršila vsako popoldne ob 16. in zvečer ob 19.30 in bo s svojim bogatim progremom poučna in zabavna obenem. Kot konferan-siijeja je pridobila Zveza gospodinj odličnega člana naše drame, g. Daneša. Vsakodnevna kratka predavanja g. prof- Šesta bodo v resnem in šaljivem prikazala sodobno gospodinjo, ženo v poklicu, rodbinsko življenje in elegantno damo. Gojen-ke gospodinjske šole pa se bodo predstavile s svojim znanjem v igri »Snubač«. Večerni program bo pokazali elegantno damo. Od resnične dame se mnogo več zahteva, kakor da se elegantno obleče. Ona mora biti izobražena, pravilni takt in dobro obnašanje ji narekuje srčna kultura. Kljub visokemu položaju mora biti socialna in narodno čuteča. Ravno naše dame iz premožnih slojev so poklicane, da podpirajo demačo obnt in industrijo. Naša modna revija bo pokazala, da si elegantna dama vse lahko doma nabavi, od perila, obutve, domačih in sprejemnih oblek, oblek za promenado do oblek za gala prireditve. Revijo elegantne dame bodo spremljale razne zabavne in poučne točke- Program revije bo naslednji: Prvi dan (sobota 30. t. m ) bo posvečen ženi-gospodinji in njenemu domu. Videli jo bomo zij-talraj doma v kuhinji, pri obedu z vso rodbino, popoldne, kako sprejema posete in kako se družabno udejstvuje. V kratkem predavanju bo gosp. prof. Ses: razložil položaj žene gofpodinje, goapod konferonsiie Danes pa nam bo pojastvl. da se lahko lepo in okusno obleče naša žena-gospodinja z domačimi izdelki, naj-sibo v kateremkoli položaju. Drugi dan (nedelja 31. t. m.) je dan poklicne žene. Videli bomo kmetico pri delu in cb svečanih prilikah v zvestem spoštovanju tradicije slovenske žene, nadalje delavko, služkinjo, natakarico, sobarico, gostilničarko, frizerko, vse pravilno v delu odgovarjajoče oblečene, pa tudi intelektualko v uradu in na ulici. Predavanja s strokovno razlago bodo spremljala vsa predvajanja. Tretji dan (1. junij) bo podčrtal važnost delovanja v tujskem prometu in to v dveh delih- Prvi del bo obravnaval opremo, ki je potrebna ženi in vsaj rodbini, ko se poda na potovanje, bodisi na morje ali gore in na letovišče. Drugi del bo prikazal važno v"ogo slovenske podeželske gospodinje v tujskem premetu. Tujski promet prinaša b^gostanje v deželo. Od slovenske gospodinje pa je odvisno ali je sposobna, da koraka z duhom časa v napredek in boljši zaslužek. * Gostinska razstava na letošnjem ljubljanskem velesejmu bo zelo zanimiva, bogata in razkošna. Prireditev le razstave je zahtevala ogromne fltroške. Kljub temu p« bo ogled razstave prost, izvzetrši v dnevih 31. maja ter 1., 3. in 4. junija, ko se bo pobirala vstopnina 1 Din za osebo. Vse posetnike velesejma opozarjamo naj ne zamudijo prilike, da si ogledajo veliki variete na velesejmu. Predstave bodo dnevno ob V26 uri in ob V«9. uri zvečer. Svoje umetniije v dresuri živali, v plesu, žongliranju, vratolomnih akrobacijah, bodo prikazali slavni artisli. Gotovo bodo naši publiki, ki bo posetiila velesejm, pripravili mnogo nepozabnega užitka, občudovanja in smeha. Velika privlačnost bodo tudi veseli muzikantje. ki bodo predvajali naj; novejše velemestne šilagerje. Obiskovalci velesejma si bodo ta variete bhko zastonj ogledali Ribničani so po vsem svetu znani. 6 svojo suho robo namreč. Ker pa nekatere naše gospodinje še sedaj ne vedo, da si z domačimi izdelki lahko ceneno nadomente vse drage inozemske predmete za porabo pri kuhi in pranju, nam bodo obrtniki na velesejmski razstavi »male obrti« od 30 maja do 8. junija pokazali, kaj so izdelali v dolgih zimskih dneh za naše žene. Njim bodo delai'i družbo sodarji, pečarji in drugi mali obrtniki. Kriza je baš te obrtni, ke zelo prizadela, zato hoče banovinski urad za pospeševanje obrti, ki prireja to razstavo, zainteresirati širšo javnost za njihove proizvode- S tem bedo prišli oni do dela, naše gospodinje pa poceni do svojih potrebščin. Kitajska čreva pred našim sodiščem Ljubljana. 29. maja. Na Kitajskem — pravijo — so vsi ljudje Kitajci in sam cesar je bil Kitajec. In tam na Kitajskem cvete posebna industrija, ki pošilja k nam specijalna prašičja čreva, potrebna za dobre kranjske klobase. O, kitajska čreva so svetovno znana specijaliteta! V Ljubljani prodaja to kitajsko posebnost topilnica loja Josipa Bergmanna na Poljanah. Zaradi kitajskih črev je pa nastal hud razdor med mesarskimi pomočniki in mesarji. V začetku februarja je bil dvakrat izvršen vlom v Bergmannovo skladišče. Vlomilec je od- | nesel 650 zavitkov črev v vrednosti 16.250 ! Din. O tatu ni bilo sluha ne duha. Našli i so po vlomih prvič samo moški šal, dru- ' gič mesarski nož. Detektiv je izvohal, da je nož last mesarskega pomočnika Janeza. Njega so osumili in zaprli. Pred malim senatom se je danes moral braniti proti obtožbi zločina tatvine. Odločno in možato se je branil. Med poslušalci je imel prija telje — navijače, ki so kar osebno pose gli v razpravo. Ker pa to ni bila nogomet na tekma, je predsednik enega iz dvorani-zapodil. Janez je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. ' Bada m peni, ie bolj osvežuje, izdatna pri uporabi« NIVEA PASTA z* ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. i p © R t Lahkoatletsko prvenstvo za moštva Danes ob 15., v nedeljo ob 14. na igrišča Primorja Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva se je zadnja leta vršilo v znamenju premoči Primorja, ke je trikrat zaporedoma osvojilo ponosni naslov državnega prvaka. Letošnje tekmovanje pa je savez v bistvu spremenil. Tekmovanje je razdeljeno v štiri razrede, od katerih ima prvi razred celotni olimpijski program: teke od 100 do 10.000 m, štafeto 4 x 100 m, dva teka zaprek, štiri mete in štiri skoke. V vsaki disciplini smejo nastopiti trije tekmovalci, ki se bo« do ocenili po olimpijski tabeli: Možnost nastopa štirikrat do vključno 12. julija. Tekmovalec sme nastopiti v treh disciplinah, toda z omejitvami: trije teki do vključno 400 m, dva teka na srednje proge, oziroma samo en tek na dolge proge, ostala dva dovoljena nastopa smeta biti kompletirana z dvema skokoma ali dvema metoma, dovoljen pa je nastop v treh metih oziroma skokih, oziroma mešano. V ostalih razredih je dovoljen v vsaki disciplini nastop z dvema atletoma; programi so naslednji: H. razred (dvodnevno, kakor prvi razred): teki 100, 400, 1500, 5000 m, 4 x 100 m zapreke, skoki dalj, vis in palica, meti diska krogle in kopja; III. razred (enodnevno): teki 100, 400, 1500 in 5000, štafeta 4 x 100 m, meti krogle, diska in kopja, skoka v dalj in vis; IV. razred: 100, 800, 5000 m, štafeta 4 x 100 m, meta krogle in diska, skoka v daljavo in višino, Klub, ki doseže po olimpijskih tabelah največje število točk v vseh razredih, si pribori naslov prvaka Jugoslavije za moštva za Jeto 1936. Posetite, kar Vam omogoča propagandno nizka vstopnina. Pokalni brzo turnir na Jadranu Predvidoma naši vodilni nogometni klubi v nedeljo ne bodo prirejali tekmovanj, zato je agilni Jadran organiziral pokalni brzotur-nir treh najboljših drugorazrednih klubov s sodelovanjem trboveljskega Amaterja. V ta namen sta razpisana dva pokala, in 6ieer eden za zmagovalca in drugi tolažilni. Br-zoturnir se vrši v nedeljo 31. maja ob 14. Grafika — Reka. ob 1.r>. Jadran—Amater (Trbovlje). ob 16. premaganca in ob 1?. zmagovalca. Prjitelji lepega nogometa se vabijo k čim večji udeležbi. One minimalne! Austria (Celovee) ; Korotan (Kranj) Za binkoštno mednarodno srečanje vlada v Kranju ogromno zanimanje. Korotan bo nastopil v najmočnejši kompletni postavi. Austria SK je prvak koroškega pod-saveza in je vedno dosegla odlične uspehe proti našim prvorazrednim klubom. To bo največja nogometna prireditev zadnjih let na Gorenjskem . Dokaz največjemu zanimanju je tudi to, da je že sedaj javilo več avtobusnih podjetij iz cele Gorenjske, da imaj-i za ta dan prijavljenih polno udeležencev za Kranj. Tekma se bo pričela ob 17. Admira (Gradec) : SK Celje Za hinkoštne praznike je povabilo Celje v goste simpatično moštvo Admire iz Gradca. Admira, ki se bo ob tej priliki prvič predstavila celjskemu športnemu občinstvu, je vigrana enajstorica, ki pradvaja igro kratkih pasov. Napadalni kvintet je zelo hiter in prodoren ter pred golom odločen. Nosilca napadov sta krili, ki sta že marsikaterega renomiranega vratarja presenetili g svojimi ostrimi in preciznimi streli. Steber moštva je ožja obramba, na čelu 1 desnim branilcem. Od 0: talili igralcev je zelo dober srednji krilec, ki 1 uporabnimi žogami lepo podpira svoj napad, v sili pa pomaga ožji obrambi s svojim ostrim startom. Obe tekmi se bosta prčeli ob 17.30 na Glar.iji, ob 16. pa predtekmi. PRI LJUDEH, KI CESTO TRPE NA ZAPEKI. ZARADI CESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne FRANZ - JOSE F O VE grenčice zaužite zjutraj za teSč želodec. Z uporabo FRANZ - JOSEFOVE grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit o-n jhl. Kosoo. Pogelšek. ?tok. Vsi iTenovnni morajo biti vsakokrat na igrišču najpozneje pol ure pred prifHkom tekmovanja in se javiti tehn. vodji sekcije g. S.anHnu. Pri' n<»«H mornio *"boj vso opremo. P!a?ajna: T^-iič r>r"Norman-diji«, sinji trak oceana, to je; pridobiti si naslov najhitrejšega prekomornika na svetu. Odhod se je izvršil v Southamptonu, kjer že dva dni prej nisi dobil nobene hotelske sobe več. Zadnjo noč je moralo tisoče m tisoče radovednežev iz drugih krajev, ki niso dobili prenočišča, prebiti noč na prostem. Parnik je pred odhodom obiskala tudikra-Ijica-vdova Mary, po kateri se ladja imenuje. Ta dan je kraljica slavila baš svo.j 69-rojstni dan. Dan prej pa je bil na obisku tudi kralj Edvard s svojima bratoma vojvodo Torškim in vojvodo Kentsklm. Časnikarji. ki so si ladjo ob tej priliki seveda še posebno pozorno ogledali, priob-čujejo zanimive opise njenih posebnosti. Na ladji je n. pr. telefonska centrala, ki nadzira 4000 številk in ki lahko v nekoliko minutah priskrbi zvezo z vsemi velemesti sve- ta. Dokler na parniku ni potnikov, je telefonska služba omejena le na krajši čas. Edina zveza, ki je stalno pripravljena, je zveza kapitanove kajute z gasilsko postajo v Southamptonu. Kakor da bi obstajala kakšna možnost, da bi parnik potreboval pomoči tistih staromodnih parnih brizgaln ... V vsaki dolbini ladje najdeš namreč ročni aparat za gašenje požarov. Vsakih pet metrov je v stropih vgrajena termostatsko regulirana prha, ki je v zvezi z glavno črpalko. Če temperatura v bližini mehaničnega znanilca požarov prekorači neko določeno mejo, se odpre zaklop in oster curek vode sikne proti podu in stenam. Treba je revod mumij Faraonske mumije ss prepeljali ob svitu plamenic iz kairskega mavzoleja v starinoslovni muzej Fantastičen sprevod se je pomikal te dni skozi nočne ulice Kaire ob svitu plamenic. Šlo je za prevoz faraonskih mumij iz mavzoleja Zaglul-paše v arheološki muzej. Ta prevoz so oskrbeli s štirinajstimi vozovi, ki so bili pokriti s črnim blagom, spremljali pa sta jih dve vrsti nosilcev plamenic. Razen tega jih je spremljala seveda velika četa policistov in navzlic pozni nočni uri so jim sledili tudi najvišji predstavniki vlade in oblasti. Ozadje tega nenavadnega pogreba je popolnoma politične vrste. Prvotno bi moral samo Zaglul-paša počivati v svojem mavzoleju. Ko je pa prišel na krmilo Sidki-paša po zmagi zmerne stranke, je 1. 1S32. odredil, naj se shranijo v tej grobnici naj-prvo mumije kraljev starega Egipta. Toda sedaj je na krmilu spet nacionalistična stranka vafdistov z Nahas-pašo, in ta je prekucnil spet odredbo Sidki-paše in je ukazal, naj počiva v svoji grobnici vendarle Zaglul-paša sam, ki ga egiptski nacionalisti častijo kot nekakšnega narodnega junaka. »Dokončno« počivališče pa so dobile mumije v že omenjenem muzeju. Najstarejši čoln V bližini Flensburga so ribiči našli dva metra dolg čoln, ki je bil izrezan iz drevesnega debla. Strokovnjaška preiskava je dognala, da izvira ta popolnoma ohranjeni čoln iz prve polovice 5. tisočletja pred našim štetjem. Izvira • tedaj še iz kamene dobe in je najstarejši čoln na svetu, čoln, ki ga hrani kodanjski narodni muzej in ki je veljal doslej za najstarejšega, je za okroglih 1000 let mlajši. Se danes je na vozilu opaziti sledove primitivnega kameni-tega orodja, s katerim so ga pradavni prebivalci tistih krajev iztesali. Aerodinamični bicikelj u e e n Mary« samo, da približaš termostatu tlečo smotko — in že te obrizgne ledeno mrzla prha. Pod dvanajstimi stropi »Queen Mary« je približno 12.000 takšnih prh. Razen tega je na razpolago 3000 aparatov za gaSenje požarov Po človeškem premisleku je nemogoče, da bi ladja trpela zavoljo požara- Varnostne naprave so takšne, da bi se vsako ognjišče požara avtomatično zaprlo ln postavilo pod vodo, še preden bi mogli plameni švigniti visoko. Zanimivo in značilno za človeški strah pred lastnim delom je to, da ima skoraj vsak obiskovalec isto vprašanje na ustnicah: »Nu. ali se ne bojite plavajočih ledenih otokov? Ali pojde vse v redu in rešilni čolni funkcionirajo?« —Strah ki mu je v ozadju še sedaj po toliko letih grozna katastrofa >Titanica«, pa je tu v resnici odveč. Doba, ko so pomenile ledne gore v morju velikansko nevarnost za ladijski promet, je namreč že mimo nas- Celo brodovje letal nadzira stalno kako se premikajo te sovražnice plovbe, celo brodovje ledolomcev 6krbi za to, da ti plavajoči otoki ne pri- dejo v proge, po katerih ee vrši po voznem redu ladijski promet, dalje je na stotine svarilnih priprav, ki ugotove vsako takšno nevarnost že v daljavi mnogih milj, tako da se ji more ladja izogniti A navzlic temu, da so vse te nevarnosti navidez tako malenkostne, ni bilo mogoče plasirati zavarovanja za ladjo, ki znaša kakšnih 5 milijonov funtov, v celoti pri Lkiydih. Underwriterji so prevzeli le polovico vsote, dočim jamči za drugo polovico angleška vlada. Toda ta vsota krije le prazno ladjo. Osebna in blagovna zavarovanja znašajo še nadaljnjih sto do dve sto milijonov funtov na leto Na podlagi seznama potnikov so izračunali, da je »človeški tovor« na prvi vožnji orjaškega prekomornika v Ameriko, »vreden« okroglo pol milijarde funtov. Vse slovite milijonarje in njih družine, ministre, politike, umetnike in sploh vse prominente na krovu, skupaj več nego 2000 oseb. so zavarovali vsakega pose be. Ce priračunamo še njih življenjska zavarovanja, tedaj pridemo do nezaslišanih ■vsot ki bi jih morale zavarovalnice plačati, če bi se zgodila kakšna katastrofa pri tem prvem potovanju ene same ladje. Toda ni verjetno, da bi si dal en sam izmed potnikov motiti vesplje Tega potovanja po skrbeh svojih zavarovalnih agentov. Na krovu je vse preveč zanimivih reči, da bi mogel človek v štirih dneh, kolikor traja takšna vožnja, priti do takšnih misli. S svojimi 4000 telefonskimi aparati, z mnogimi sto tisoči žarnic, s »poslovno ulico«, na kateri so zastopane vse vodilne londonske tvrdke. s svojimi cerkvami, slnasogo. teatri, kinematografi, plavalnimi kopališči, športnimi prostori, restorani, plesišči, parnimi kopelmi, lepotnimi saloni, bolnišnicami, poštnimi uradi in luksuznimi stanovanji je ta oceanski velikan v resnici podoben plavajočemu velemestu. Dekoracije v modnih barvah, v katerih prevladuje temnoriava barva, še ojačujejo enotni učinek teca mesta, v katerem živi skupaj s posadko 3400 ljudi in ki razpolaga zavoljo tega z živilskimi skladišči in kuhinjami, ki l.i povsem ustrezale pravemu m^stu. 120 kuharjev skrbi za bogati jedilni list, ki obseea približno 40 poedinih ledi na iz-bero. med temi narodne iedi vseh važnejših narodov, v pekarni dela devet pekov noč in dan, k vsakemu obedu Je na razpolago sveže pecivo in devet vrst kruha . •. Poseben oddelek kuhinje ie urejen za izrazite sladokusce in vsebuje samo hors d' oeu-vres. kakor kaviar, losose, školjke, gosja jetra in jastoge. Bombe v oklopnici Nova verzija o smrti lorda Kitchenerja Švicarski kolesarski prvak E g g je Izumil prektično novoto za bicikliste. Priprava, ki se lahko pritrdi na vsako kolo, zmanjšuje zračni upor in omogoča zato večjo brzino pri vožnji Tri tedne v arktični noči in samoti Tragedija ruske letalske odprave Ekspedicija sovjetskih geologov je odkrila v Anadirskem zalivu na skrajnem severovzhodu Sibirije ostanke letalske tragedije. Našla je razbitine letala, ki se je bilo dvignilo 19. decembra preteklega leta z rta Vankarema na severni sibirski obali, da poleti do zaliva Svetega križa. Poleg razbitin so našli ostanke za silo sešitega šotora, v katerem je ležalo truplo letalskega mehanika. Ugotovili so, da je bil nesrečnik umrl od gladu in mraza. V šotoru je bilo tudi pismo, iz katerega je razvidno, da je tričlanska posadka letala po padcu ostala še štiri tedne skupaj. 15. J januarja se je odpravil potem pilot skupaj z drugim sopotnikom, vodjo arktičnega letalstva v okrožju Hukolki, da poišče pomoč. Oba moža sta med potjo poginila. Mehanik pa je po odhodu svojih tovarišev ostal še kakšne tri tedne v arktični noči in samoti. Do 2. februarja je vodil dnevnik, ki ga je ekspedicija geologov skupaj z drugimi listinami in poročilom, ki je bilo podpisano od vseh treh nesrečnikov, vzela s seboj V Bordigheri v Italiji se mudi ta čas Nemec Ernst Carl, eden izmed najodličnejših nemških vohunov iz svetovne vojne. Car! ve povedati podrobnosti o smrti britskega maršala Kitchenerja, ki je izginil na tako skrivnosten način med svetovno vojno. Carl je bil svoj čas zvedel, da zbira Kitchener s strastjo staro opravo in bakroreze. Pod krinko trgovca s starinami se je znal Nemec približati britskemu vojskovodji. Ponudil mu je v nakup dragoceno staro pohištvo.ki ga ima baje v Parizu. Kitchener je tedaj neprevidno vzkliknil: »Napravite hitro, kajti v bližnjih dneh moram odpotovati v Rusijo.« Carlu potem ni bilo težko dognati, kdaj bo maršal odpotoval. Zvedel je tudi, da bo odpotoval z oklopnico »Himpshire«. Naczlic najstrožji policijski kontroli mu je uspelo spraviti dva svoja moži, ki sta bila preoblečena v mornarja, na oklopnico, in ta dva sta vtihotapila v ladjo dve bombi, ki sta bili opremljeni z uro. Med vožnjo je nastala eksplozija in pri Orkneyskih se je ladja potopila z vsem moštvom. S tem bi bil konec slovitega angleškega maršala in vojnega ministra pojasnjen. Katastrofa oklopnice »Hampshire«, ki se je zgodila v resnici 6. junija 1916. zapadno od Orkneyskih otokov, je bila doslej zavita v največjo temo. enili so, da je ladja, ki je obsegala 11.000 ton, zašla med mine, katere so položile nemške podmornice. Od posadke se je rešilo le nekoliko mož, Kitchener in njegov štab pa so utonili. Lord Kitchener je bil eden najhujših sovražnikov Nemčije. Že 1. 1870. se je na francoski strani boril kot kot prostovoljec proti Prusom. Njegova pot v Rusijo je bila namenjena reorganizaciji ruske armade, njegov nenadni konec pa je preprečil ta angleški načrt. Lord Kitchener Policija v Addis Abebi Policijsko službo v abesinski prestolnici je italijanska uprava izročila karabinerjem. V ta namen so mesto razdelili v štiri okraje. ki so podrejeni vsak poveljstvu karabi-njerskega poročnika. Novi Abe4Mj0 Po odhodu etiopskega podkralja maršala Badoglia v Italijo je prevzel regentstvo zasedenih predelov Abesinije maršal Rodolfo Graziani Grde ženske m lo izginile V New Yorku so zborovali specialisti za lepoto, ki so med drugim z zadoščenjem ugotovili, da je beseda »vsaka ženska je lahko lepa« prodrla že v široke ljudske plasti. Lahko rečemo brez pretiravanja, da v dvajsetih letih sploh ne bo več grdih žensk. Znanost o negi lepote napreduje od dneva do dneva, vsaka lepotna napaka se da odstraniti z operacijo, masažo, obsevanjem ali drugimi načini. V dvajsetih letih se bodo ti načini prav gotovo še izpopolnili in pocenili, da si bo lahko vsaka ženska privoščila lepo zunanjost. Zakoni z Abesinkasni Italijanski listi obravnavajo zadnje dni med ostalimi kolonialnimi problemi tudi vprašanje mešanih zakonov med Italijani in Abe6inkami. Pri tem izjavljajo, da baš abesinsko »pleme« ni pripravno za mešane zakone z belci, ker je to staro »pleme« obdarjeno z vsemi nedostatki starih plemen. »Fašistični imperij na vsak način ne sme postati imperij mulatov,« vzklika neki rimski list. ANEKDOTA Nedavno tragično umrli ameriški komik Will Rogers je bil znan po svojih šalah po vsej Ameriki. Nekega dne mu je dejal prijatelj: »Stavim Will, da gospoda Calvina Coolidgea v dveh minutah ne spraviš v smeh!« Treba je vedeti, da je bil bivši ameriški državni predsednik Coolidge nadvse redkobeseden in resen mož. Le redkokdaj se je nasmehnil. Navzlic temu je Rogers odgovoril: »Jaz pa stavim, da ga spravim v smeh v dvajsetih sekundah!« Ko so slovitega komika nekoliko dni pozneje predstavili predsedniku, se je to zgodilo tako-le: Neki prijatelj obeh je dejal: »Mister Coolidge, ali Vam smem predstaviti gospoda Willa Rogersa?« Nato je Rogers predsedniku s kretnjo velike zadrege podal roko in rekel: »Oprostite — toda vašega imena nisem prav razumel!« Tedaj se je predsednik zasmejal in Will je stavo dobil. VSAK DAN ENA »Po čem prav za prav sodiš, da se je Brtoncelj zaljubil vate?« >Nu, morala bi samo videti, kako me gleda, kadar meni, da ne vidim, kako me gleda.« (>Tits-Bits<) L1AJNA SAM DEM: 26 VSE ZATIEU Zvedela sta, kaj se je zadnje dni dogodilo v zasebnem življenju ravnatelja Gragerta: nepričakovani prihod Hartyjeve, srdit prepir, ki ga je ra= dovodna sobarica s hodnika dobro slišala, in igralkin odhod. Jasno je. da igra ta gospodična Fehlanova več ko očitno vlogo v Gragertovem življenju. Nadaljnjim poizvedbam bo samo v korist, da ji povesta zgolj to, kar mora tako in tako že vedeti iz časnikov. In tako ji kriminalni komisar dokaj rezko odvrne, da ji ne pnstoji zadajati vprašanja, ampak odgovarjati, kar jo vprašata. Recimo, zastram te čudne smučarske ture, na katero je šel ravnatelj Gra" gert včeraj na vse zgodaj. Svarili so ga, vratar to izrecno poudarja, češ, da je blazno hoditi v vihar in snežni metež. Gospod Grageirt je vendar tako izvrsten poznavalec tukajšnji vremenskih razmer, da tega izleta kratkomalo ni moči razumeti — razen če — kriminalni komisar umolkne in pre-dirljivo pogleda Loro... Morda ima gospodična Fehlauova k temu kaj pripomniti? Nemara je gospoda ravnatelja Gragerta kak zasebni prepir tako razburil, da ni bil več pri svoji pameti — ? Lora samo zmaje z glavo. Biti mora mirna, ostati mora temu človeku in njegovim vprašanjem ko> ker čuti, da preži izza njih še nekaij. Kaj je, ne ve. čuti pa da je nekaj hudega za Georga. In tako pravi — in izkuša obrzdati drget svojega glasu — da ne v o moibenem takem prepiru. V tem ima prav. Saj res ne ve, kaj se je zgodilo med Renato in Georgom. Škoda — kriminalni komisaT razočarano zmaje z glavo. Pa, tedaj ostane za to nerazumljivo, nevarno turo samo ena razlaga: ta, da se je hotel gospod Gragert odtegniti kazenskemu obračuni; za svoja dejanja. Kriminalni komisar ne utegne dokončati — in tudi ravnatelj Belzer poskoči s svojega stola. Ženska pred njima je menda res izgubila pamet. Kar iznenada udari s pestmi ob mizo in z visokim, rezkim glasom zavpije: »To je podlost! Nikoli, nikoli ni storil Georg ničesar kaznivega!« »Georg pravi im se sama ne zave — a moža pired nro slisita besedo in se pomenljivo spogledala. »In če bi bil kdaj v svojem življenju storil kaj takega kar ne bi bilo prav, mu ne bi prišlo niti na misel, da bi se strahopetno umaknil posledicam. Georg pa samomor — !« Težko je reči, ali ;>e ta rezki krik jok ali smeh. »Georg pa samomor! Kakšna bedasta misel...« In zdajci se obrne k Belzerju. »Vi ste krivi,« zavpije, »nikoli ga niste mogli trpeti — vi ste mu to nakopali!« »Gospodična Fehlauova,« de B'elzer z ledenim glasom, »za zdaj ste uslužbenka naše tvrdke; toda zelo se bom premislil, ali vas moremo po tem prizoru še obdržati.« Zadnjih besed Lora ne sliši več. Neživa se se-sede pred Belzerjem; toliko da jo kriminalni komisar še prestreže. Vaški zdravnik tolažilno pogleda Loro s svoji" mi temnimi, vprašujočimi zdravniškimi očmi, ko strahoma oirstane pred vrati. »Danes že smete noter, gospodična Fehlauova. Naš bolnik je spet nekoliko pri zavesti; a ne ogovarjajte ga, prosim, nikar ga ne razburjajte, jelite?« Lora ve, da tudi on pozna govorice; vendar je ostal previden in prisrčen, kar Lori po hladnosti berlinskih gospodov še posebno dobro de. In tako smukne noter, ko je zdravnik opravil preiskavo. Sliši ga, kako z mirnim glasom reče: »iNu. gospod ravnatelj, danes imate vendar že pameten pogled.« In potem sliši rahel, oh, tako iz-premenjem glas, ki je Georgov. Nato prihajajo iz sobe samo še pridušeni glasovi, ko zdravnic opravlča svoj posel in daje sestri polglasna navodila. Nazadnje pride dr. Berthaupt ven. »Zdaj smete noter. A nič o poslih, nič razburljivega! Zanesem se na vas!« Georgov obraz je videti pod belimi obvezam' zelo bled, m črte so mu postale toli stroge, da se zdi Lori izprva popolnoma tuj. Ko stoji med vrati, vsa iz uma od sreče, da jo je spoznal, se mu vrne v motne oči prvi odsev starega življenja. »Lora __ « reče, nič drugega kakor »Lora,« in zatiplje po posteljni odeji. Ko ujame njeno roko in ve, da sedi zraven njega, reče še enkrat »Lora,« nato pa zapre oči. Lora sedi čisto pri miru, ljubljeno roko drži v svoda roki in nepremično gleda v počivajoči obraz. Še uro ima časa, potem odide njen vlak. Ko se Georg zbudi, je ne bo več pri njem. A tega mu ne more povedati. Povedala mu ne bi, niti če ne bi spal. Peljati se mora, ne zato, ker je ravnatelj Belzer ukazal. Kaj ji je mar službe, kad S :e mar vsega sveta, ko leži Georg sam in bolan tu v postelja. A zapustiti ga mora, ker mora biti tu konec. Proč mora, dokler ima še iskrico moči, da se odtrga. Ce bi se Georg toliko opomogel, da bi lahko postaval svojo voljo proti njeni vodji, bi bilo prepozno. Ko Georg že trdno spi in mimo sope in se m« v spanju prijem roke zrahlja, se tiho splazi iz sobe. Komaj še utegne napisati dr. Berthauptu nekaj vrstic, s prošnjo, naj Georga pove, da se je morala odpeljati, ln pet vrstic za Georga. »Spoštovani in dragi gospod ravnatelj,« piše, »odpeljati se moram, ker je v Berlinu nekaij opravka. A vrnem se, kakor hitro boste mogli spet delati in kakor hitro me boste potrebovali. Vaša hvaležno vdana Lora Fehlauova.« Ko še enkrat prebere pismo, ji je pri srca težko. Nič tistega, kaT sil? na dan, mu ne sme povedati. Biti mora konec. Ko se Georg vrne v Berlin, ie ne sme več najti. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 8.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 8<—• za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12^-. Dopisi tn Cenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 8.— davka sa vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din l/fo/J Vse pristojbino za mala oglas« > plačati pri predaji narečna, jih je vposlati v pismu obenem z naroČilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam Se manipuladjska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se nalili oglasov, je naslavljati nax Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« . .. Ponudbam na fiifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od ^CSl D« J«* v znamkah Kam pa,kam ? Beseda t Dul davei „ L>il u žifro «11 dajanj« oaaltrva 6 Din. KajmaajSi »neeek 17 Dia. Malči Tomažln T»bi cenjene obiskovalce Ljubljanskega velesejma na dobro vinsko kapljico. Gostilna, Sv. Petra 56. 12732-16 Slitiho dobi Beseda 1 Din. davek 8 Din. •a Šifro ali dajanje na*lova 1 Din. NajmanjSi tneeei 17 Din. Natakarico od 18—90 let staro, Sedne runanjosti, finega nastopa, rabim. Ponudbe b sliko, referencami in plačilnimi pogoji poslati n« spodnji naslov. Potne stroške do banj« Koviljafe povrnem. Pogoji telo povoljni. Cvetko Vasič, občinska kavarna, Banja Koviljača. • - 13595J1 Mesarskega pomočnika lrurj«n«g» v soljenju in sekanju me&a, vojaščine prostega, sprejmem. Ponudbe E«. ogl. odd. Jutra pod gifro »Mesarija«. lOTl-l Službe išče Vsaka oeseoa 50 par; davek 8 Din ca dajanje naslova 5 Din, najmanjši tnesek 12 Din. Katera dama bi pomagal 341etnemu inte-llgentu do službe, event. pomoi do eksistence. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro >Hvaleinm. ta šifro al! dejanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. IVAN KACIN Domžale dobavlja prvovrstne PIA-NINE od 0000 Din, HARMONIJE od 3000. Popravila, uglašenje, izposojeva-nie klavirjev najcenejše. Zahtevajte cenik. Tudi na obroke. — Ljubljana, Ko-menskega ul. 36/11. 1-274Č-36 rnmmM Soseda 1 Din. iavek 8 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši cneoek 17 Din. Hranilne vloge rseb denarnih tavodor vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Trg. ag. za bančne In kreditne posle Alojzij Planinšek LJubljana, Beethovnova nI. 14/11, telefon 35-10. ki Vam jamči ta pravilnost !n strogo lolidnost t vseb poslih. 32650-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, Izvršuje najbolje nakup ln prodaj« hranilnih Knjižic vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din S znamk. 10750 16 n Beseda 1 Din, aavek 3 Din. za šifro ali dejanje naslova 5 Dta. Najmanjši tnesek 17 Din. Tri lokale na prometnem križišču, pripravne za vsako obrt, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 112818-10 Beseda 1 Din, davek 8 Dm. ta šifro ali lajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Trgovsko hišo 3 lokali, 3 komfortna stanovanja, donos 40.000, — cena Din 450.000, proda ADAMIČ, Ljubljana, Go-sposvetska 8/IL Telefon 32-86. 13813-30 Hišo z delavnico dolgo 24 m, 2 stanovanji, kompleks 700 kv. m, v Ljubljani VII, proda za 135.000 ADAMIČ Gospo-svetska &'H. Prevzem hipoteke. 13815-20 VVeekend hišo s sadnim vrtom, lastnim ribolovom in kopališčem, blizu Ljubljane, prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra. 12881-20 Hišo (vilo) z velikim vrtom, prodam fo zelo ugodnih pogojih, nformacije: Novi trg 5/II, levo. 1,2882-20 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegova prijatelji 46 Ko si je prelil mleko iz rilca v usta, je sedel s Tomom vred pod okno. Kmalu sta slišala kuharico in spletično, kako sta se prepirali in dolžiia druga drugo, da je izpila mleko! Nad 400 hiš in posestev, v Ljubljani in okolici, naprodaj pri rea-litetni pisarni ADAMIČ, Gosposvetska 8/H. Telefon 32-86. Uspešno in vestno posredovanje. 13816-20 4 travnike dobro zagnojene prodam v last. Martinec, Ljubljana, Prule. 12724-30 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 8 Din ia šifro ali dajanje Laslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Enosob. stanovanje za samca, oddam takoj. — Tržaška cesta 24. 13601-31 Solnčno sobo oddam samo solidni gospodični ali gospe. Kolodvorska ulica 38/11, desno. 12840-23 Enosob. stanovanje čis>to, oddam takoj. Poizve se: Kavškova c. 5/L, 2. vrata. 13851-31 Stanovanje dveh sob kuhinje in priti-klin, oddam 1. junija za 450 Din. Celovška 72. 12833-31 Enosob. stanovanje mansardno, oddam 1. avgusta na Bleiweisovi cesti št. 9. Vprašati II. nadstr., levo. 13810-31 Tri 3-sobna stanovanja oddam Julija ali avgUBta. Streliška ulica 32/34. 13600-31 Enosob. stanovanje s kuhinjo, oddam stranki brez otrok za 250 Din mesečno. Opekarska cesta 17. 12870-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo, oddam. Novi trg 5/H, levo. 5280-21 Stanovanja Komfortno stanovanje dvosobno, s kopalnico, v bližini cerkve sv. Cirila in Metoda, išče 1. novembra mirna in točna plačnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ena oseba«. 12702-218 Sobo odda, Beseda 1 Din. davek 8 Dia. ta šifro ali lajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Mesečno sobo opremljeno čisto, zračno, takoj oddam. Aleksandrova 7/11, leva vrata. 13786-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12792-33 Opremljeno sobo popolnoma separirano, oddam na Erjavčevi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12876-26 Lepo sobo s separatnim vhodom, takoj ugodno oddam na Poljanski cesti 15., II. stopnišče, I. nadstropje, vrata št. 6. 13819-28 Sobo lepo opremljeno, oddam eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1,2854-33 Prazno sobo veliko, s kopalnico in posebnim vhodom, takoj oddam. Levčeva 11, pred Rožno dolino. 113805-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13831-23 Sobo s posebnim vhodom, oddam takoj. Rožna ul. 31 (Sv. Jakob). 12821-23 m Vso oskrbo iščem (pri boljši družini) za dijaka Tehnične srednje šole. Ponudbe i navedbo cene in kraja na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stanovanje M. K.c 110835-33» "'i— Vsaka beseda 2 Din: Iavek 3 Din, ta šifre ali dajanje naslova 6 Din. najmanjši znesek 30 Din. 73 Vse najboljše. V sredo ob enih pop. pošta. 13846-34 Dražbe Beseda l Din. davek a Dm. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Sodna dražba hiše Rimska c. 21, se vrši dn 2. junija ob 11. uri v sobi št. le na sodišču. 13727-32 Špecerijsko blago in železnino se bo prodajalo na javni dražbi, dne 6. junija t. 1. ob 0 uri dopoldne, v Ljutomeru štev. 74. K ugodnemu nakupu špecerije in železnine vabimo. 12718-32 RADIO Točne sporede vseh zemskib oddajnih postaj malnih in dolgih valovih rani tedenski reviji za film »Naš val«. Mesečna Zahtevajte brezplačno In ogled en izvod. Uprava; ijeva ulica 5. domačih in Ino-na kratkih, nor najdete v ilustri-radio, gledališče, naročnina Din IZ brezo l> vezno oa Ljubljana, Knaf- Beseda I Din. davek 8 Din. (a šifro ali dajanje naslova » Din. Najmanjši tnesek 17 Din. ff ' Grafolog in hirosof N. Sadlucki v Ljubljani. Sprejema vsakodnevno: 9— 12; 14—il9. Naslov: Ljubljana, Hotel »Slon«, soba št. 64. 13770-31 OBLEKE - PERILO IN VSA PRAKTIČNA OBLAČILA si nabavite dobro in poceni pri PRESKERJU, SV. PETRA C. 14 IzvlePek iz programov Nedelja 31. maja Ljubljana 8: Dobre volje biti, je. —- 19: Cas>. vreme, poročila, spored, obvestita- — 19.30: Nac. ura: Vloga mlaidine v razvoju jugosloven-ske misli (Teodor Borovnjak — iz Beograda). — 19.15: Prenos šmamic iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 20.30: Edbin Kristan »Kdo je blazen«, komedija v enem dejanju- — 21.15: Prenos lahke glasbe z velesejma. — 22: Cas, vreme, poročila, spored — 22.30: III. večer za naše izseljence. Beograd 16: Zborovsko petje. — 17.45: Orkester. — 18-50: Pesmi. — 19-50: Pester glasbeni večer. — 22.20: Lahka godba in ples. — Zagreb 15.45: Orkealer mandolin- — 16.30: Godalni kvartet. — 20: Večer nabožne glasbe. — 22.15: Ple6. — Praga 19.05: Promenadni koncert. — 20: Poljudne kompozicije. — 21: Iz »Prodane neveste«. — 22-35: Šramel kvartet. — Varšava 20: 'Orkester in solisti. — 21: Zabaven program. — 22-30: Plesna muzika. — Dunaj 12.05: Simfoničen koncert. — 13.15: Lahka godba. — 16: Komorna glasba. — 17.40: Pesmice od vseh vetrov. — 19.10: Nadaljevanje koncerta. — 20: Zvočna lgra. — 22-20: Pevski koncert. — 23.15: Ples. — Berlin 20: »Binkoštni koncert«- — 22.30: Iz Miinchena. — 24: Lahka glasba. — Miinchen 19.25: Komorne ekladbe. — 20: Pester koncertni večer. — 22.30: Lahka godba. — Stuttgart 20: Slavnosten binkoštni koncert. — 22.30: Iz Miinchena. — 24: Nočni koncert. — Rim 20-45: Operni večer- Pri oslabelih živcih se uporablja fizijološki ekstrakt iz žleze močne in zdrave živali (»KALEFLUID«). Brezplačno pošljemo detajlno literaturo. — Zahtevajte jo: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. — »Kalefluid« se dobiva v lekarnah in drogerijah. POSESTVO z obsežnimi poslopji, v katerih se nahajajo tudi lepi trgovski prostori, na najpromet-nejšem kraju v Oplotnici pri Konjicah, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje Mestna hranilnica v Celju. Obiskovalce velesejma posebno one iz mariborskega sreza (Frama in Slov. Bistrice) vabi na dobro kapljico in izvrstna gorka in mrzla jedila. PAVLA ŽURMAN GOSTILNA OB LJUBLJANICI — MOSTE — KODELJEVO. f V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš nadvse ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod SREČKO RUPNIK ODVETNIK dne 29. t. m. po daljšem mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere v 55. letu svoje starosti za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, dne 31. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 2. junija ob 6. uri zjutraj v tukajšnji dekanijski cerkvi. Priporočamo ga v blag spomin! ŠMARJE PRI JELŠAH, 29. maja 1936. ROZALIJA RUPNIK, soproga. Rodbine: RUPNIK, LAH, MARCHETTI, SKRABL in ŽEKAR. •»•••• «T> '-•/rte- »v, TESNOBNA MISEL VSAKE ŽENE. Največja skrb vsake žene je, ko pomisli na starost. Tudi Vi iščete vsak dan v zrcalu povoljen odgovor za svoje stremljenje in trepetate vsak dan, da ne bi opazili, kako se vam stara koža in delajo gube. Ne povzročajo pa tvorbe gub samo leta In občutljivost Vaše epiderme, temveč pogosto tudi produkti, ki jih uporabljate za svojo toaleto. Ne smete jemati pudrov, ki lahko v kratkem času neminovno škodijo Vašemu obrazu. Naslonite se na COTY-ja, največjo tvrdko izdelkov za lepoto. COTY prodaja po vsem svetu milijonom elegantnih dam svoj puder, ki daje po svojem popolnoma higijenskem sestavu koži vso divoto, a s svojim razredčenim vonjem in s svojimi 12 nijansami dovoljuje, da si izberete ono, ki je najbolj primerna Vaši polti. V eni škatlici pudra COTY boste našli vse, kar je treba moderni in pro-finjeni žfeni. NA VELESEJMU - PAVILJON G 239-47 MORRIS Serija L [Angleški izdelek Motor : 4 cld — 918 cc m (28 HP) — brzina 100 km na uro PORABA BENCINA: 7 litrov na 100 km Hidravlične zavore na vsa 4 kolesa, 4 peresa, 4 amortizerji Jeklena karoserija, sigurnostna stekla, superbalon pneumatika Vsi modeli na zalogi — Cene od 38.000 Din naprej Generalno zastopstvo: VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA, TTOŠEVA CESTA U (dvorišče) □ □ □ □ □ 100 uspehov na en oglas v „ JUTRU" Moderno za poletje .u;V;5> č sli. ->■■'' ' »' '. • -. • < • \ v; a : -v, . • V J - 5V." > • ■ ■nT ~ •■• ■■ • • • iv./^.r^- v,: -• ■!.:< ' 1, 3SCamešcenstvo tvxdke Hunstet d)osip na Vrkntki sporoča $aiostno vestf da je njikov do&ti seff gospod ostp ve£etxgovee in posestnik danes preminuL Za nas do&oGit vedno sGrGnemu šefu Gomo oktanid trajen spomin. ^Piknik a, dne maja /956. .. reiuie Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« A.doH rtlbnikai. — 4a Narodno uaKarnc a O. Kot tlsKarnartt Franc iezerdea. — Za mseratni del Je odgovoren Aloja Novak* — Vsi f LJubljani