Inoed in prnsnOurr. dnily *zMpt Sstarday», 9undsys and Holidnjm. jtO^TEAK XXYI11» Oi Hrta Jn ».OS PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NASODNk PODPORNE JEDNOTE Urndnilkl In uprnvnilkl prostori: 8067 S. UwndaU A v«. Offlc« of Publkntion: 2067 South UwndaU A v«. TsUphons, Ročk 11 4U04 chicago. iLL.t Četrtek. 7. novembra . ms. Sotoertotion 90.00 Y«ar|y. ŠTEV.—NUMBER 218 Accoptnnc« far malltng at spsctsl ml« of poeta«« prorided f»? I« soctton 110S. A«t of 0«t t. 1S1T. nuthoriiad on Jano U. ltlS Ameriški eksporterji ignorirajo Rooseveltovo proklamacijo bvoz olja v Italijo te je povečal seststo odstotkov v dveh mesecih.Mussolini se bo lahko izognil bojkotni akciji. Nova mirovna pogajanja med Anglijo in Italijo. Deževni nalivi ustavili prodiranje Mussolinijeve armade v Abesiniji. Pomanjkanje bojnega materiala ovira italijansko militariztično kampanjo fashington, D. C., 6. hov. — k ameriških pristanišč odhaja-itovorni parniki, naloženi z lijem in bombažem, v Italijo, prav je predsednik Roosevelt ivaril eksporterje, naj ne po-ijajo teKa materiala vojskujo-čima se državama. To ograža kojkotno akcijo, katero name-nva izvajati Liga narodov proti Italiji, da ustavi afriško voj-i Federalni trgovinski depart-■ent, ki je Včeraj objavil Številke o izvozu olja in bombaža r Italijo in izredni aktivnosti v uneriftkih pristaniščih, zbira adaljnje i>odatke, katere bo predložil predsedniku Roose-situ. Trgovinski department je u-fotovil, da je izvoz ameriškega olja v Italijo poskočil 600 odstotkov v avgustu in septembru ti. v primeri z isto dobo preteklega leta. Povečal se je tudi švoz bombaža in drugega materiala. ki ga Italija potrebuje rtvoji afriški kampanji. Ženeva, 6. nov. — Liga narodov je naznanila, da ne bo ka-Bovala držav, ki se ne bodo fndrožile bojkotni akciji proti foliji, niti ne bo podvzela kontov, ki bi lahko spravili v za-Irego države, ki so zunaj Lige. To velja predvsem za Ameriko »Nemčijo. Podkomitej za sankcije je izdelal nekakšno formulo "nein-tervencije", ki dovoljuje normalno trgovino med Italijo in drtavami zunaj Lige narodov. VMa Britanija in nekatere dnige članice Lige narodov se toje komplikacij in bodo pod-akcijo le, ako bo izvoz mahala iz nevtralnih držav v ^lijo zavzel velik obseg. 1'radna vest se glasi, da je P°dkomiU?j za aankcije odobril pnporooilo kanadske vlade, naj "fa narodov prepove izvoz pe-tokja in sorodnih produktov, ■irovega železa, jekla, premoga »»okna v Italijo. Istočasno je »umunija naznanila, da ne bo *tavila izvoza olja v Italijo, če »bodo t<>Ka storile tudi druge •riave. I^ndon, G. nov. hrt Volilna kampanja britskih socialistov Pozvali so v^ado, naj dokaže trditve o prosperiteti London, 6. nov. — Socialistična opozicija sedanji volilni kampanji poziva vlado, naj dokaže, ali je v resnici kaj storila za vrnitev prosperitete. Vladni kandidatje apelirajo na volilce, naj jih ponovno izvolijo, ker se konservativci trudijo za stabiliziranje evropskega miru preko Lige narodov. Izmed 1360 kandidatov za 615 sedežev v parlamentu jih je 599 vladnih. Opozicija je postavila 725 kandidatov in med temi je 551 socialistov. Število neodvisnih kandidatov je 26. V 394 volilnih distriktih sta v boju samo dve stranki, v 147 pa tri. Med kandidati je tudi 66 žensk. 01 i ver Baldwin, sin sedanjega premierja, ki ima povsem drugačne politične nazore nego oče, je socialistični kandidat. Dva druga sinova bivših premierjev — Gwilyn Lloyd George in Mal-colm MacDonald — sta tudi kandidata. Slednji je kandidat stranke narodnih laboritov. Liberalna stranka, katercvo-ditelj je bivši premier Lloyd CJeorge, je postavila veliko število kandidatov, dasi je malo upanja, da bodo izvoljeni. Abesinija znižala cene potrebščinam Tucat jajec dva centa, funt mesa tri cente Domače vesti Nagla smrt v Penni Imperial, Pa. — Tu je naglo-ma umrl Anton Božič, star 51 let in doma iz Prapetna pri Šentviški gori. V tem kraju je bival 26 let. Zapušča ločeno *e-no Alojzijo Vidmar, ki se nahaja nekje v Illinoisu, in sina ter hčer. Zadnje Čaae ni bil pri nobenem podpornem društvu. Dve operaciji Blaine, 0. — Težki operaciji na vratu za golšo se je morala podvreči Mary Lapornik, Članica društva 338 SNPJ. Nahaja se v bolnišnici v Martins Ferryju, soba št. 18. Članom se priporoča, da jo obiščejo. Operirana je bila tudi Mary Matos, ki se nahaja v isti bolnišnici? V stari kraj na obisk Carlinville, 111. — Anton Grič-nik odpotuje prihodnjo nedeljo, 10. novembra, iz New Yorka v Jugoslavijo, kjer se bo mudil na obisku kake Štiri mesece. Prihod iz starega kraja Oleveland. — Marija Kraše-vec je prišla zadnje dni iz To-polca pri Ilirski Bistrici na Prt-morskem k svojemu možu Johnu Kraševcu v Clevelandu. Preizkušnja sod- SOCIALISTI V CON-alne zakonodaje NECTICUT« P0- KdStt^SCT NOVNO ZMAGALI podalo odlok Ottawa, Kanada. — Na priporočilo premisrja Kinga, vodje liberalcev, ki ao prišli na vladno krmilo pri oktobrskih volitvah, je bila vsa socialna in delavska zakonodaja, ki je bila sprejeta na zadnjem zasedanju parlamenta, prsdložena vrhovnemu sodišču, da odloči o ustavnosti te zakonodaje. . K ing je deji^l, da ne nasprotuje socialni zakonodaji, hoče pa slišati odlok vrhovnegu sodišča. Delavske organisacije pravijo, da so sprejeti zakoni v soglasju z ustavo, toda odločilno besedo bo imelo sodišče. Novi premier je takoj po nastopu svoje službe ustavil grad Zupan in 16 alderma-nov izvoljenih v Bridgeportu NEW DEAL PORAZEN V NEW YORKU njo javnih dpUtoilir.so jja na- eV£alUttinjh r.magah v drugih Britski ka-* je sinoči sestal na iz- življenjske na kateri je razprav- J1 o poročilu Erica Drummon-Z lnflenkega poslanika ki imel J« UMoliruj»'m. v Ri-konferenco z' Addis Ababa, 6. nov. — Tisti, ki se pritožujejo nad visokimi cenami, ki jih morajo plačevati za živila, bi morali priti v Abe-sinijo. Dani je Abesinija zapletena v vojno z Italijo, nimajo potrebščine nikjer drugje tako nizke cene kakor v tej deželi. V smislu vladne odredbe, ki je ' Komer#nco z.bila včeraj izdana, je \si ministri, ki'7J1 tuo.t zni±un bila cena fctzjinn-i .T. ........... "" M tucat jajec znižana na dva ubili ,V y*,Unl kamPani,»lcenta, meso pa se prodaja po tri v naglici pozvani v Lon-)CenU, funt Bravina je dva cen- [j. ■ | ta funt in krava se lahko kupi * ur JI' objavljena nobe- 7rummond je imel H,» konferenco z Mus-kat*re cilj je bil u-'lx't»mti mc»d Anglijo Naznanjeno j« bilo, ian"ki diktator prinesti c»boroieno silo( 1 ^j« na angleško "»d pogojem, da An~ ne del svojega bojne-' iz Sr<*(k>zemskega '^>lini je prad ne-** IH>klical 15,000 vo- Nemika nuna ob*o~ • jena na 10 let ječe Berlin, 6. nov. — Nscijsko sodišče je včeraj obsodilo nuno A-no Schroers, samostsnsko prednico v Muehlhausenu, na deset let zapora. To Je najstrožja kazen, kar jih je do danes utrpel kateri menih ali nuna v Nemi čiji zaradi kršenja deviznih (denarnih) zakonov. Nuna, ki je stara 59 let, mora poleg ^ plačati $100,000 in ssmostsn mors povrniti držsvi $310,000. kolikor je bilo poslanegs v nemških marksh v inozemstvo. — V Oldenburgu Je bil dominiksn-ski duhoven 8iemer obsojen ns 15 mesecev zapora in v plačilo I21.0O0. Neki drugi duhoven je dobil dva leti zspora in plasti Agitacija za podr-žavl jen je železnic Zelezniike bratovščine otvorile kampanjo Washington, D. C. — Zveza eksekutivnih uradnikov železniških bratovščin je odprla nov u-rad v kapitolu, ki bo vodil propagando za vladno lastništvo železnic. Za načelnika tega urada je bil imenovan Arthur Keep, urednik glasila bratovščine telegrafistov. Keep je rekel, da kampanja ne bo kričeča. Apelirali bodo na razum ameriškega ljudstva, ne na čustva, da ga uverijo o potrebi vladnega lastništva železnic. "Zadnja leta so bile železnice igračo male grupe ameriških bankirjev," je rekel Keep. "S svojimi manipulacijami Železniških sistemov so grmadfli velike profite na račun delavčev in interenov, katerim bi morala sluižti železniška transportacija. Amerika mora dobiti transportni sistem, da bo služil ljudstvu, to pa je mogoče le, če se Mtrga železnice izpod kontrole bankirjev." Po^ mnenju voditeljev železniških bratovščin bo vladno lastništvo in obratovanje železnic j odpravilo zlorabe. Federalno fi-: nanciranje bo znižalo stroške, ker ne bo treba plačevati viso- mreč govorice« da so nekateri kontraktorji de'ali velike dobičke na račun davkoplačevalcev. Iz tega razloga je ICing odredil preiskavo, ki bo ugotovila, Če so ob-doliitve utemeljene. Zadnji teden js King naznanil, da bo Kanada podpirala Ligo narodov pri Uvajanju ekonomskih sankcij proti Italiji. Vlada je že prepovedala pošiljanje orožja in municije Italiji, da Ustavi Mus-solinijevo vojno v Afriki. Vprašanje militarističnih sankcij bo predloženo ljudstvu, da ono izreče svoj odlok za ali proti. Število brezposelnih se je nekoliko znižalo v .oktobru, toda • Hridgeport, Conn., 6. nov. — Socialistični Župan Jasper Mc-Levy je bil pri včerajšnjih volitvah ponovno izvo'jen z vsemi svojimi mestnimi uradniki vred. Obenem je bilo iivoljenih 16 socialističnih aldermanov. Socialistična večina je bila včeraj dvakrat večja kakor pred dvema Ifr* toma, ko so prvič okupirali ma-sto; pred dvema lotoma so socialisti imeli 6700 glasov večine, to ]>ot pa 18,904. (O socialističnih glasovih in krajih pri včeraJinjITi tmnrtnttr voUtvah še ni poročil.) New York. — Torkove volitve poslancev za državno zbornico v Novv Yorku so izpadle s porazom za dvmokrate v podeželskih distriktih. Posledica je. da so demo-kratje izgubili kontrolo nad državno zbornico. V novi zbornici bodo repubMkanci imeli 82 poslancev in demokratje 6M. Mesto New York je dalo demokratom običajno večino. Pri občinskih volitvah v mnogih mestih so se republikanci vrnili na krmila Vodilni rezu'tatl v drugih državah in mestih: Phlladelphis, Pa.—Mesto Phi-ladelphia je obdržalo svojo staro ------- -----? luuuipiua je oourzato si več ko milijon Iju4, en* desetina republikansko upravo. prebivalstva, je Še vedro odvis-snih od federalne poen-verju, T/olo., sprejela resolucijo, da vlada lantuje in obratuje Železnice. Na zadnji konvenciji v Atlantic ('ityju je predsednik Green ponovno odobril to stališče. Voditelji železničarjev pravijo, da so že dobili zagotovilo, da bodo farmarskr organizacije in neodvisne bizniške itruiM- |hh1-prie kampanjo, da vlada pre-vzame in obratuje železnice. New Jer«ey. — Kopu b1 i kune i se bahajo, da so dobili kontrolo nad državno zbornico. V Jersey (/ityju so zmagali demokratje. Ohio. — V Clevelandu Je bil izvoljen repubMkanskl kandidat Harold H. Burton za župana. V Columbusu in 23 drugih mestih izmed 42, kjer so bile volitve, so zmagali republikanci. Kentucky. — Volilni izid za governerja in ostale uradnike kakor tudi referenduma sa preklic državne prohiblcije še ni znan, kajti glasove bodo prešteli šele v sredo. Dve osebi sta bili u-biti v volilnih izvredlh. V VirginiJi in Mississippiju so zmagali demokratje. Detroit. — Kepublikanski župan Frank Csuzens Je bil ponovno izvoljen. Luna $e bo razdrobila, napoveduje Jeans London, 6. nov. — Mir Jame* Jeans, znani angleški učenjak, je rekel sinoči v pndavanju. da o* luna vedno bolj približuj« zemlji in kadur "nevarno cono", se bo razjmčila na dvoje, nat<7 pa na štiri ko»c in končno bo luna razdrob'jena v naštevil> ne drobce. Ti drobci se strnejo-v obroč okoli zemlje in tedaj bo '.omlja Imela nlalno mesečin no Jeans ni (Hivivial, kdaj se bo toj '.godi'o. Mehika zavrnila ka1 AMERIK A BO toliSko hierarhijo Apel za modifikacijo zakonov odklonjen Mexlco Oty. 6. nov. — Silva-no Barba Gonzales, tajnik notranjih zadev, je včeraj v ime-nu predsednika Cardenasa odgovoril na apel katoliškega epi-skopata za modifikacijo mehi-Ških zakonov, ki regulirajo versko vzgojo. Odgovor se glasi, da dotičnl zakoni ostanejo nespremenjeni in katoliška hierarhija v Mehiki ne bo vodilu nobenih šol. Duhovščina ima svobodo pouka v cerkvi In staršem nihče ne brani poučevanja svojih otrok doma. Gonzales pravi v svojem odgovoru, da je zahteva katoliško MORDA PODPRLA UG0NAR0D0V Militaristi zahtevajo nove apropriacije ČUDNA NEVTRALNOST NVashlngton. I). (7 — Vladno avtoritete so še vedno uverjene, da se li sedanjega italijansko-uhesinskega konflikta ne bo razvila nova svetovna vojna. Ga-runcljo vidijo v izjavi ang^ške-ga premierja BaMuina, v kateri je pouduril, da bo Velika Bri- tanija sode^vala v protiltalljsn-hierarhije v Mehiki za svobodo Hkih akcijah le v okviru Lige na-vesti velika absiirdnost z njene rodov. To pomeni, da bo pritisk strani, ksjti hierarhija je že ne štetokrat obsodila to svobodo kot protlvno svoji fundamental- na Italijo omejen na ekonomske sankcije. Francija nasprotuje milltai^stičnim sankcijam in ni dogmi in baš zato, da uniči .vslod tega no bo mogla Liga na- to svohodn, je Y prošlostl uvaja- la inkvizicijo v najkrutejšl formi. Mohišku hierarhija hoče i-meti popolno oblast nad vsem v TNK <<« b«,»kr.u.m prm. d« Jo |MV,,I» ln "'d11'1 *» c"lu poravnav« It.lljun.ko-abe.ln.k^ rod6v v smislu ž«tnevskega kt>-vensnta podvietl te drastične akcije proti Ituliji.. Washlngtonski di^omatje me- vrsto krvavih civilni^ vojn ter provocirala tuje invazije. Nogalea, Ari«. — Iz sosednje mehiške države Sonore prihaja vest, da se tamkaj snujejo oborožene klerikalne bande, ki prejemajo orožje in denar iz Združenih držav. Uprave železnic dobile ultimat ga konflikta. Abeiilnija bo izgubila svojo neiKlvlsnost, Italija bo dobila velik kos deže'e, Velika Britanija pu kontrolo nad po-krajinami, kjer Je Izvir reke Nil. Predsednik Roosovelt je po-novno poudaril nevtralnost Ameriko v sedanjem konfiktu, ko se je izrokel ta omejitev Izvozu blaga v Italijo ln Abeslnijo. Ker trgovina mini slednjo in Ameriko sploh ne pride v poštev, bo - - j udarjena le Italija. To. pomeni, J^k.,,1;. 'da Amerika sp'oh ni nevtralna, Nanaša se na dobavlja- ^v^vjfii,MHVi,tt nM Mtrtn nje premoga Velike Hrltanlje in Lige naro- ■ dov, v kolikor se to nanaša na Wiwhlngton, D. <". — Vladna |lv«JanJe ekonomskih sankcij komisija za kontrolo industrije tirotj j t rs I i JI. mehkega premogu je odredila, i da morajo vse železnico, ki pre-1 Motnost je. du bo Italija pro- važajo pošto, kupovati premog testiralo proti taki "nevtralno- pri premogovnih družbah, ka- »ti , čeprav Je Mu««o'lnl preprl- tere izpolnjuje določbe (Juffey- da bo njairova kampanja v jevega zakona glede vludne ro- v«hi.dni*rrikl uspošnu, ^e ne bo- gulaclje premogovne Industrije. 1,0 drkV*>Clanjt»S v Ligi nu- Ta Uredba uključuje tudi vse .r,M,oV' v l)rv' vrsti Anglija in federalne depsrtmente, firme in »rsnelja, izvajale jmlog ekonom- posamesnike, od katerih vlada flM1Mn^,lh ?1,!!,UrU kupuje niaterial, kakor tudi pu< robrodne družbe, ki imajo koli-trakt glede prevajanja pošte. Komisija, ki je bila organizi« rana na temelju GurfeyjeveKu »V0j0 |„,J„o i[|o na"morju',"su zakona, j« namignila, du bo od- ,u,m ,„ v tnikU( |)r|fftl#k M0VW redbo izvujulu v vseli slučsjih uboroievalne tekmo. V to tekmo dobsvljanja premogu in tudi v ,JO morM,# itop|t( tud, AnH.rjilMt primerih izduje sd kongre-(iuffeyjevegu zakona sU bili že *tt upropris* IJo |D00,(K)0,0f) ^ ..|)ok|.Mf||.J1|JO |irj rarter C>»sI r«. predb»žlla mjij 0 problemih in izrečejo M v oje mnenje ifl4*de «»4lv» , Ijenja NKA" (;«<»rge L Berry, koordinstor zu industrijsko ko-j operacijo, je ri*X|>oNlal vubils vsem veijirn par yaar. Ona oflHur po Sucutoru. K^kuput 6/plav* ta ocuiotnlk tUnkm aa na »rataj«. Huaupttl iMarartta vMfcln« (trtica, po-»aati, Sratu*. i*m»I lul.) aa »M.rJ* putij>atalju Ia v aiuiaju. Aa i« priloAJ poAtala«. Advanlata« ralaa on airrr* mant. - Maouaerlpt* of cotnmum- aattoaa a»4 uitaoltrJUd arltclaa »Mi M ka raturaad. .. Oihaf ■MMuarripU. aucfc aa at'-ri«a, playa, puawa. ai« , w»ll toa rvturaarf to »rndar oiiJjr »h«i» aaaoaapabtarf M aad ataaipa< Mvctup«. Naa to* M »aa. kar ima altk t ItatoMi 1'ROHVKTA »4J» Sa LaoaJala A »a., CUca«. Ull*ato kTBU IBESS 138 Glasovi iz naselbin Mussolini mora pasti! Delavstvo vseh demokratičnih dežel je podprlo sankcije Lige narodov proti fašistični Italiji. Vaeh demokratičnih dežel razen Amerike. Socialisti in komunisti vseh evropskih dežel so podprli sankcije Lige narodov proti fašistični Italiji. Tri socialistične vlade v Danski, Švedski In Norveški sodelujejo v Ligi narodov pri teh sankcijah; prav tako sodeluje komunistična Rusija. Delavska (socialistična) stranka v Angliji ne je izrekla za sankcije do skrujnoHti — tudi za vojno z Italijo, Če bo potrebna. Delavska zedinjena fronta (socialisti in komunisti) v Franciji je odločno za sankcije; tako mo tudi delavske stranke v Belgiji in Cthosiovakiji. Ameriška delavska federacija je sicer obsodila Musnolinijevo vojno v Afriki, drugače se je pa izrekla za strogo nevtralnost. Liga narodov ne eksistira za federacijo in zato ne sme biti l>esede o sankcijah. Ameriška socialistična straffka je v svoji oficielni deklaraciji tudi obsodila fašistično Italijo in njeno afri-ško vojno, sankcije Lige narodov je pa ignorirala. Veliko število socialistov se s tem ne strinja in newyorški "New Leader", glasilo takozvane socialistične "stare garde", ostro obsoja eksekutivo stranke zaradi tega sklepa in vprašuje, zakaj ne bi ameriška stranka sledila socialistični internacionali, katera se je izrekla za sankcije proti Italiji. Delavske stranke v Kvropi se dobro zavedajo, da Liga narodov je danes edina sila na svetu, ki lahko nastopi protifašistični Italiji in jo uniči, če hoče. Liga je res bankrotirala v Aziji, kjer ni hotela ustaviti japonskega napada na Kitajsko; prav tako je bankrotirala v Južni Ameriki, kjer ni mogla ustaviti vojne med Paragvajem in Bolivijo. To je vse res, kakor je tudi res, da sta danes kapitalistični vladi Anglije in Francije na čelu Lige. Fakt pa je, da je Liga dane« resno nastopila proti fašistični Italiji m sankcijami, s svetovnim bojkotom — prvim orožjem te vrste v zgodovini Človeštva. Ta svetovni bojkot, podprt z blokado, lahko uniči ne le Mussollnijevo pustolovščino v Afriki pač pa tudi faAlstlčni režim v Italiji. Nam ni za Abeainijo. Nihče ni tako neumen. da bo zahteval akcijo vsega sveta samo zato. da ne ohrani neodvisnost neke barbarske države v Afriki. Tu gre za več. Gre za princip. Ce ima fašistična Italija pravico, da lahko napade Abesinljo, tedaj ima pravico, da jutri napade katero drugo državo — in vsaka druga država ima to pravico. Liga narodov je pa bila bas zato ustanovljena. da izravna šport- med državami in prepreči Vojno |>ovsod. In kadar Liga narodov pokaže resno voljo, da kaznuje nepokorno državo, ne vidimo nobenega vzroka, zakaj ne bi delavske stranke vsega sveta (»odprle te kazenske akcije. Kazenska akcija proti Italiji pomeni za delavstvo še več kakor le kazen zaradi kršenja ustave Lige narodov. Pomeni konec fašizma v Italiji! Mussolini je aa to svojo pustolovščino \ Afriki zastavil svoj refim in samega se-l»e, če propade njegova pustolovska vojna, propade tudi on. Svetovni bojkot ga mora zdrobiti. Kje ima delavstvo vsega sveta moč. da bi izvedlo tak bojkot? Kako naj dflavsk«' organizacije v demokratičnih državah ua sv«>-jo pest strmoglavijo fašistični relim v Italiji? < V pa 1.1 storijo države same — ne * namenom, etkrat toliko vsoto, bi ne bilo preveč. In to, če »e bi ljudem pomagalo direktno, ne le potom javnih del, ampak za privatna dela, potem šele bi bilo brezposelnosti konec, to je za one, ki hočejo in so sposobni za delo. Seveda, prvo vprašanje je: od kje naj pride denar? Dasi so banke natrpane z denarjem, se ga ne da dobiti, kredita ne dajo. To je tista točka, tisti gor-dijski vozel, ki ga je treba raz-vozljati. Zato naj mi bo dovoljeno, da podam sliko kot jo vidim jaz, saj zato imamo dnevnik Prosveto, da v njem izrazimo svoja mnenja in rešetamo take probleme. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli 126 milijonov ljudi. Približna slika delavcev in takih, ki imajo dovolj dohodkov za eksistenco, je, če vzamemo število sto milijonov delavcev in malih farmarjev ter 26 milijonov neodvisnih. Ce razdelimo med delavce in farmarje onih 26 milijard dolarjev, bi dobil vsak $260. Samo ob sebi se razume, da bi sleherni potrošil ta denar, bodisi za popravila, nakup ali plačila, kajti bridka resnica je, da je vsa ameriška masa zadolžena in nič drugega ne bi bilo ko to, da se bi s temi milijardami poplačal dolg. Pa ne samo to: delovno ljudstvo bi povzdignilo ameriško republiko na višjo stopnjo vrednosti. Zato prav nič ne dvomim, da bi postala Amerika za 26 milijard več vredna. Ameriški bankirji iščejo trg v tujezemstvu, svojega domače- rokah, dočim ljudstvo tiči v dolgu. Ce bi ameriško ljudstvo dobilo omenjeni kredit direktno v svoje roke, kakor predvideva Townsendov načrt, ne bi od njega imeli koristi le delavci, am-prk vsa dežela kot taka, vlada pa bi tudi lahko dobila svoj delež. Teh 26 milijard dolarjev se bi odplačevalo samo od sebe, kakor pove načrt. Po dva od sto od vsakega zaslužka in narodni davek v ta sklad dva od sto od vseh transakcij in prodajni davek. Po mojem mnenju to ne bi spremenilo situacije v drugem ko le v tem, da bi postalo vse dražje. Toda mezde bi tudi šle navzgor, kar bi pomenilo, da bi 200 dolarjev imelo polovico sedanje vrednosti. In baš to bi omogočilo kupčijo in produkcijo, kajti danes nimajo izdelki nobene cene, kar povzroča zastoj v produkciji. Lovrenc Miller, umetni ples bo da »e skuša zaposliti vse za de-izvajala Dolores Latz, piano so- lo sposobne. V zadnjih par lo, The Flower Song, igra Do- tednih se je povečala za par sto rothy Judnich, akordin solo pa oaeb. Sklepajo, da radi tega, Robert Zakovšek. Ko ao fantje ker je prenehalo poljsko delo. proti vasi šli, pojeta Lovr. Mil- Kakor poročajo, bo država Co-ler in Gertrude Gezel, na piano lorado v par tednih brez direkt-ju bo spremljala Dorothy Jud- ne podpore od zvezne vlade, nich. | Obenem naznanjajo, da bo v Glavni govornik bo Joško O- par tednih vsakdo delal, kdor ven, ki bo govoril o proslavi je le s]>oaobeip«*=rde4g. V goto-25 letnice JSZ. I vih krogihjj* dvomijo, dali bo Uprizorjena bo enodejanka možno vse zaposliti vse, ki pre-"Stric Gašper", ki jo bo dal na jemajo podporo. In če se zapo-oder naš dramski odsek. Na- slijo vsi, bo toliko prej izčrpan stopi deset oseb, med njimi na- sklad namenjen za Colorado. ša stara igralska moč mrs. Hr- In kaj potem? Mislijo pač, da vatfn. Vsakdo v naši naselbini bodo privatne industrije vzele ve, kadar nastopi ona, da je v delo vse brezposelne. Ampak vselej vredno plačati vstopnina kolikor nam je znano, vsaj ko-Zvečer bo ples in prosta za- likor poznamo strojni obrat, se bava. Igral bo ' Jack Nagode. Za opoldanski in večerni prigrizek bo dobro preskrbljeno. Odbor. Velika zmešnjava Pueblo, Colo. — Colorado je e-na onih držav, ki je menda najbolj privlačna za turistiko v po to ne bo zgodilo. Tudi po vseh Združenih državah se ne bo to dogodilo. Demokratska administracija ne bo tega pričakala. Kakšno je bilo veselje ob u-stoličenju sedanjega predsednika, ko je naznanil, da bomo vsi delali, vsi služili in da ne sme biti nihče lačen v naših državah. n^^i__: i • .iti.« «---7 T.V UIl» "ince iacen v nasin arzavan. Omenjeni ekonom je zapisal letnem času. Romantično Skal-1 g^ j pa manj in manj Drilike v nekem delavskem listu, da bi nato gorovje, vrelci, neusahlji-j M zasiužek Pivo z raznimi lito upropastilo deželo. Jaz pa vi mineralni studenci in leto vi- j^-j j Vred je zopet tu tako i mislim baš obratno: to bi deželo sča so res vabljivi za vsakogar,\ Kfl.uni Kdo ima nrofit 'od nii« povzdignilo, namreč delovne kdor še ni bil izven velikih rnes^ tj^ ljudstvo. Dočim bi šla vred- — * - 1 usti, ki pije gotovo ne, nost dobrinam navzgor, kar pomeni, da bi denarna vrednost padla, bi morali tiste milijarde, ki sedaj ležijo v bankah, ven v dela, nima denarja, če dela je na vzhodu Do takih izpre-1 ampak tjHtl, ki jo izdelujejo -memb v poletju imajo tfa čas pfvovarnarjL Ti imajo monopol in denar le ameriški profitarji.' nad VHO to industrijo. Ce jo bi Delavec nima ničesar. Ce ne|prevzela vlad to 8e avi da ru> u m mu l unuHiu /.,« U ... ' .. r . promet, ali pa bi njih lastniki trpeH izgube na vrednosti. To vprežen, da ne more nikamor. Počitnice so samo za tiste lju- bi bila dobra šola za vse one, ki I di, ki vedno počivajo, ki ničesar kontrolirajo velike vsote denar- ne producirajo. ja ter ga tiščijo na varnem. I)e-| Takšna je slika v Združenih lavec bi seveda moral dražje državah, pa naj obračamo ali plačevati, ampak bi lahko, ker' ogledu jemo stvar od katerekoli bi imel na rokah denar. Kon-1 strani. čno pride v poštev to, da bi tudi ljudstvo dobilo nekaj od svojih proizvodov. • Drugi dopisnik nasprotuje temu načrtu zato, ker po Towsen-dovem zatrdilu ni socialističen. Jaz ne vem, če je ali ni, vem pa, da na socializem v Ameriki Ta naša država, slikovita, sončna, klimatično zdrava, bogata na zlatu, srebru, premogu in drugih rudninskih zakladih, bi marsikdo pričakoval, da je nje prebivalstvo povsem zdravo, zadovoljno in da živi v blagostanju. Ampak ni tako. Od leta do leta se bolj in bolj opa ne bi drugim pustila varenje piva in obratovala to industrijo sama, bi lahko s profitom, ki ga imajo privatniki, plačala ali obdržala v delu vse brezposelne relifarje. Tako je z vsem biz-nisom v deželi.—Joe Hočevar, 21. bomo še čakali. Ameriško de _______________, lavstvo je v političnem mišlje-1 ža, da je v vsem gospodarstvu nju preveč razdeljeno. V Ame-1 silno zaostala. Državne jetniš-riki in po vsem svetu bo prišel niče se polnijo, tako tudi umo-. kWJW,11Dl,H, n^j^a uoinuvc- socia,izem 'e pod tem pogojem,' bolnice. ga trga pa ne vidijo. Pomisli- •če b<) U8Pe'o narodom, da pre-1 Državni zavod za umobolne le, koliko je zapuščenih eventuelno vojno in s je bil v prošlem poletju pove- • • • 1 tem v zvezi anarhijo. , čan za več ko dva tisoč bolnikov. Townsendov načrt daje ljud- Nahaja se v Pueblu. V tem za-stvu nekaj dobrin nazaj, katere'vodu je sedaj 3670 bolnikov. V „ „ „ ^ . , so bile potom postoječega kapi- oktobru je prišlo v ta zavod 78 B°™re PreJ8e onih |>et milijard dolarjev enkrat našlo svoj pristan v VVallstreetu. Pet milijard dolarjev je Ameriko dvignilo v vrednosti prav za toliko, za pet milijard in končno torej Koose-velt ni napravil nobenega dolga. Ako hoče prihoduii kongres Ameriko dvigniti in jo postaviti na noip\ mora dati delavcu kar je njegovega iti državnega. Mi vsi smo drftava. Ce ml pro- speriramo, tedaj prosperira tu-! ---- di država. Mi smo tiMa sila. ki Mou,W May Queen, bosta igrali plačujr davke. Cv nam bi vU-1 Mnrlum Mahnich in Kmily Mo- Kadioapored Chiaholm, Mlnn. — Na 2. nov. je v hiši mrs. Smoltzeve, članice SNPJ, vladala precejšnja ža lost, kajti popoldne se je odpra vil v svet njen sin John, ki je odpotoval za delom v IDetroit. Toda zvečer med 10. in 11. uro pa je žalost nadomestila veselje ki ga je povzročil radioprogram iz Chicaga od društva Pioneer št. 669 SNPJ, ki je slavilo svojo desetletnico. Posebno dobro se je slišalo petje zbora Sava, kakor bi pel pred nami, kakor bi stali v naši bližini, tako dobro smo jih slišali Savane. Lepo je bilo tudi slišati govore predsednika Cainkarja, grabljene. In to je vendar tisto, za kar gre. Od onih milijard, ki jih je kongres odobril, delavec ne bom mnogo dobil. Največ bo ostalo v rokah raznih špekulantov, nazadnje pa se bo spet denar stekel v roke prrvatK nih bankirjev in depresija se bo nadaljevala. Ce bi pa ljudstvo stalno prejemalo vsak mesec svoje, bi bila tudi cirkulacija denarja stalna. To sem napisal zato, ker mnogi dopisniki nasprotujejo načrtu iz političnih razlogov. Jaz pa verjamem, da je načrt izvedljiv, da je pot, ki vodi do mednarodne izmenjave dobrin. George Gornik. 193. Konferenca JSZ v nedeljo Waukegan-N. ( hica*".—Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice za severni Illinois in južni Wlsconsin, ki se bo vršila v nedeljo 10. nov. ob 9. dopoldne v prostorih SNI), oMa biti zanimiva. Zastopana bodo sledeča mesta: Sheboygan, VVest Allis. Milvvaukee. Wauke-gan in Chicago. Popoldne se bo vršil koncert z Igro v gornji dvorani. Priče-tek ob 2.30. Spored b;»do otvorili naši Rdiri sokoliči z Inter-! nacionalo. Piano duet. The ikcij delu v ro .lli da podprle, • Ia i. Ufl ah kupitt n pre r •k inti n m Pokazal "Itraia fa< režime svojih' dr* i»r vnuka domaeit kdo tabi /.m svoje J* prva v Italiji. < do nkrajit Na ele koncentrirano zek. Luč vojaitov deklamira meseca. V prošlih enajstih mesecih, od 1. dec. 1934 do 1. nov. 1936, se je število bolnikov pomnožilo za 220. Taka je slika rase v tej državi. Veliko je . mladine pod o-šemnajstimi leti, ki je mentalno defektirana. Kam prihajamo s takšnimi neproduktivnimi, od družbe ločenimi ljudmi? Kje bodo vzroki tako velike duševne zaostalosti? Ali kje je p< i pomoč za zdravo mentalnost v človeški rasi? Zdravniki bodo imeli še veliko dela pred no se to ublaži. Ali niso napolnjeni laki prostori in polne jetnišni-ce, socijalno zlo, socijalna bolezen? Nekaj takega mora biti. Za zabavo ne zidajo takih zavodov, da bi vozili vanje ljudi kot znanje društvu Pioneer za njegovo vztrajno delo pod okriljem naše velike organizacije SNiPJ. Z delom na železnem okrožju gre še vedno po starem, v nekaterih slučajih pa je še slabše. Se pred nekaj časom bogata posestva ho sedaj ali prazna ali pa obremenjena z neplačanimi davki in dolgovi. Tako je depresija zadela trpina delavca. Matija Pogorele. !><4ar a liri«! dUriplint « raliforniMti jelnišniri San Q«m lin. v kateri je raprt Tom Mmtnev V maka trgatev Kenmore, O. — Ženski odsek kluba Slovenskega doma je sklenil, da priredi vinsko trgatev v soboto 9. nov. v klubovih prostorih na Manchester rd. Zato je dolžnost vsakega člana in člani- l la i • . .. - KT-. . . d* »e gotovo udeleži te vese-v kakšno gledališče. Nekaj bo;,^ Zabave bo dovoIj ^ vse< pa tudi resnice, da dosti 'WjKra, boTom*ičev orkester in ple-bolnih sprav o v ta zavod. ker,Halo bo VM staro jn m,ada pPre. se ih gotovi judje hočejo izne- ,krb,jeno bo za žeJne |n biti Ce bo šlo tako naprej bo- vabijo se vsi rojaki od blizu in mo kmalu vsi zavod za umobo - (la|e5< Udeležit4? w na,4. vinHk€ ne. Za sedaj sem jaz še "proat" trRatve vh|! ža| vam ne bo am. '77^ \ S r »*k vešeli, da ste se ude- aal nek. čikaški rojak, ud, ta- Izbrani so dt)brj fuvaj| ki kemu rojaku v Pueblu da "spa- ^ brani|j |rroxdj,, Tore/ \.Kj dam v zavod za umolHilne". Aj. na vwl}co na 0 novioneer pro. pueblškem okraju vzlic temu. Alo MolK)to zve(,er ^^^ predsednika Cainkarja. profesorja Kruegerja in drugih, vse prav razločno. Krasno je bilo petje baritonista Rublja, postno sta se mi dopadli zadnji dve peami — Dekle je zaspano in Gor čez izaro. Počutil sem m* srečnega, ko sem po dolgem času slišal naše krasne pesmi. I* Terček O radioprogramu Mt. OMve.alil. — V soboto 2. nov. od 10. do 11. zvečer amo I-mcli priliko poslušati zanimiv radioprogram društva Pioneer iz ' hicaga Slišal ae je točno in razločno. Vsa čast omenjenemu naprednemu društvu! S tem je 1*'kazalo sigurno bodočnost SNPJ želim, da se bi Ae jtčkftt og»«sili. Andrej Muren. i ii al ---^ETRTEK- 7- NVn^T ArlhurJlenderson Dne 20. oktobra je v 72 let.. nul dolgoletni S svojim znanjem, praktično izku*»( lUnmor"° ^^Ijivostjo si je pridobi " in mednarodni politiki vpliv in izv,.! i -ti za angleško delavstvo, važno ftr^ke kot političnega faktorja ^ zvestimi sodrugi. V zgodovini delavskega strokovnega J lit,čnega delavskega gibanja j, Art V derson zlasti v Angliji med najpom^bn mi osebnostmi. Rojen je bil Artur v si ni rodbini industrijskega mesta <;ia " sam se je pa izučil kovinarske stroki- t se je jel udejstvovati v strokovnem in „( nem gibanju delavstva z najodličnejšim hom. V svojem 40. letu 1903 je bil „rvi voljen v spodnjo zbornico. LeU 190t< L u izvoljen za predsednika delavske stranke V vojni je podpiral angleško politiko r nemškemu imperializmu Asquittove vlad, vladi Lloyd Georgesa pozneje je bil' „■,' minister. • ^LJM Med vojno 1917 je bil sklican v si.„k socialistični kongres za pospešitev sklepa ru. Delegati evropskih centralnih držav dobili dovoljenje, da se kongresa smejo u< žiti, velika antanta- je pa udeležbo prep dala. Zaradi te prepovedi je Henderson ij pil iz vlade ter se dal pregovoriti, da je i Petrograd kot poslanik, da podpira boj i centralnim državam. Po ruski revoluciji pa se je Henderson vrnil v London. V tej dobi je postal MacDonald predan delavske stranke, Henderson pa je po vri iz Rusije prevzel glavno tajništvo dela stranke in stalno zastopstvo v socialističu lavski internacionali. Leta 1^4. je sestavil MacDonald prvj gleško delavsko vlado, v kateri je bil Hen son notranji minister. Julija 1924 se je vršila v Londonu konferenca o. repa rac (Da vvesov načrt). Henderson je v i m poz nem govoru na konferenci izjavil, da se n verzajska mirovna pogoda revidirati, ke krivična. V drugi MacDonaldovi vladi ( —1931) je pa bil Henderson zunanji mini v kateri je deloval predvsem za mir v Evi Sodeloval je pri Jungovem načrtu in pri morskem sporazumu med Anglijo, /edin, mi državami, Japonsko, Francijo in Italij Delo delavske vlade je bila tudi idealna mišljena razorožitvena konferenca, ki s< vršila 1982 in ji je bil predsednik Hender Razorožitvena konferenca ni uspela, ker pozneje govorili tozadevno le še o omt oboroževanja z malenkostnim uspehom. Po prevratu v Nemčiji je postal poL glede miru še bolj kritičen. Vendar je 1 derson vedno upal na možnost utrditve »ve nega miru. Leta 1933. je sam potoval Evropi in posredoval, toda nikjer ni mojfe seči pozitivnih uspehov. Nasprotno se je dilo, pričela se je prava tekma v oborofc nju, ki se še danes mrzlično nadaljuje. Artur Henderson, delavec, idealen in čen bojevnik v delavskih vrstah je žel mnogo uspehov v prid delavstva. Ni pa gel kljub veliki požrtvovanlosti ustvariti nega mednarodnega miru. To nalogo prep ob svoji smrti delavstvu, ki mora povečati jo politično moč, da bo kos vojnokapitali nemu imperializmu. — D. P, Kaj pravijo o vinu Homer (v prostem prevodu): Ga tako premagam po omamljajočem vuui| ki često najbolj umnega spodbudi k glasm^ petju, ga zavede v neumen smeh in komedijantsk ples, in mu izvabi marsikakšno besedo, ki bi i" bolje zamolčati. Evripides: Kjer manjka vino, umre ljubezni draž^ je človekovo nebo pusto in brez veselja Plinlj starejši: In vino veritas — v vinu je resnica. Plutarh: Vino je med pijačami najkorMn« i •< obilico zdravil najokusnejše, in med \ ' ' 1 gotovo najprijetnejše. Star provensalski rek: Hudobni ljudje piieio V«i vodo "aflB dokazal vesoljni |»otop. Luther (baje): Kdor ne ljubi vina. ženske, petja o^tai rec vse Življenje. Iz postne pridige nekega dominikanca ta okrog 1700*: Kdor ostaja po štirih mericah in c-1« I tih ali šestih sebi že vedno tako H lahko prime sokrščana ljubeznivo |M p«' vodi svoje gospodarstvo i" jo «p"- " njeVati povelja višjih — ta na t I-skromni del in naj bo zanj hvale/« Gottfried Buerger: Pravo vino je pravo olje za um Stari Goethe: Opiti moramo vsi biti! Mladost je pijanost brez vinu Ce se starost opije. tedaj je to e Za skrbi skrbi ljubo življenj« trs |»a skrbi odganja Navedli bi lahko še kop»<« pa jih rajši odlagamo na drug h* I t fr„Trk- 7. NOVEMBRA. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije €RI«A V krški dolini Žužemberk, sredi oktobra. Opravki so me pripeljali v [JL Krško dolino. Kdor hoče If ' Žužemberk, mora izsto-K v Stični. Ta je sicer od- ISnifMi« 1 /l'lezniške Profire in K\m. tTst, na nasprotno stran, C, Ob progi pa se imenuje I-Lčna gorica, kjer pričakuje Like pri jutranjem ljubljan-Cm vlaku skromen avtobus, ki ^ (»ruti Žužemberku. Smuknili smo s samodrčem igjitio gostiln ob progi in Sokol-L^a d«>ma. nove lične stavbe, Lr cesta zavije v ostrem ovin-L in preprečka skozi visoko na-Ldie skladovnice tramovja že-Ifeniiko progo. Kes zelo nepre-enprevoz preko proge! Pred rim tednom je tamkaj prega-lokomotiva uglednega do-pj^kegu veleposestnika, — ki je-[gpustil 18 gruntov. Zaradi teh idov tramovja ni opazil pri-[kjajočega vlaka ter je privozil L trojim vozom prav v lokomo-hvo !so odpustili tudi nekaj rudarjev. Spošna redukcija vseh tujih rudarjev se je pričela letos. Med zadnjimi odsovljenci in izgnan-|ci je bil tudi Andrej Širok s svo-bolnike deloma v ljubljansko, de- 1° družino ivi podjetju Mim* 'oma v novomeško bolnišnico. I d« Lens je služboval 12 let in 6 Zdaj je že tretji teden v Smihelu i mesecev. Trdno je upal, da ga / ii*e f " *" mmmrn ff»,«„„,„jjj Vesti iz Primor ja DRAGINJA NA GORldKEM. TRŽAŠKKM IN V ISTIH Poroča'i smo le, da je režim postavil vse cene najnujnejšim dr. Korbar, dva šoferja in desin-jbo podjetje obdržalo v službijiivljenskim potrebščinam pod fektor. Doslej je bilo prepelja-jVSM> <» mesecev, da bi dobil strogo kontrolo pokrajinskih ur- nih okrog 180 hujše bolnih v bol-i Pokojnine. V Franciji do- jganov fašistične stranke, ki nišnico. ostali pa se zdravijo do-1 biJ° namreč vsi rudarji po 55. dolžni med drugim, mesec za i ma. Nad 1000 ljudi je dobilo j,etu starosti pokojnino. Siroma-preventivna zdravila, kapljice Ikovo upanje pa se je izjalovilo. so me- proti griži. Gospodarsko je ves Kraj nad sečem objaviti posebne cenike, I _ po katerih mora vsak trgovec na Mož je od dela ves izčrpan in bo- Idrebno prodajati svoja blago, če . ______.............. lan- Zdravi se v ljubljanski bo!-j noče, da mu bodo za nekaj dni vse močno prizadet. Ljudje »o j n.ižnici* figova družina je do- zaprli lokal ali ga še huje kaz« bila skromno stanovanje, za živ- novali. Prvotno je imelo uradno ljenje revnih povratnikov pa bodo morale Rkrbeti razne socialne ustanove. Rudarske organizacije odklanjajo odgovornost! — Zastopniki vseh rudarskih organizacij so ...umu ju ii^tu-i. ijuuje so i... -............... - "" bolni in ne morejo opravljati !,l* 8kromno stanovanje, za živ-kmetijskih del. Ko'iko trpi do- lienie revnSh n™'*"* "» mače gospodarstvo zaradi izgube delovnih moči, pa tudi drugače je prizadet ves okraj! Saj veljajo zdravilne kapljice še o-krog 20,000 Din, s prevozom v bolnico pa znašajo stroški zaradi griže nad 100,000 I)in. Najbolj so prizadete družine tistih, kamor je posegla smrt. Doslej je umrlo v šmihelski.fari 10 ljudi, med njimi 3 gospodarji in 3 šolarji, v vsej krški dolini in na Dolenjskem pa je okrog 30 smrtnih žrtev. določevanje cen namen zagotoviti delavskim in uradniškim slojem neki življenjski minimum. Kontrola nad cenami življenjskih potrebščin je bila uvedena o priliki znižanja plač državnim na skupni seji v Trbovljah spre- i nameščencem, spričo katerega so w.K----«- - i ■ i.. ____. i. . nuiili t 11H i iiruiuml i >ui< aluitu i«_ Kakor kažejo znaki, bolezen v šmiholski župniji poslednje Brzošvignemo mimo Muljave, dni že pojenjuje, pravijo pa. da |jer ne je rodil opevalec dolenj-,se zdaj siri na sosednje kraje ikih gradov, cerkva in prigod proti Žužemberku, Budgajni va- jeli resolucijo, ki ugotavlja, da vlada ni spremenila sklepa o premogovnih dobavah za železnice in da je zaposlitev naših rudarjev na jugu nemogoča. Ker bo zaradi tega med rudarskim proletariatom pomanjkanje še naraslo in se bo brezposelnost povečala,.opozarjajo zastopniki organizacij, da ne prevzamejo odgovornosti za dejanja, ki jih lahko rodi obup rudarskega delavstva, ki je obso- |j*< Jurčič. Ovinki sem, ovinki si. Gradenci in Lipju. V Št. Lov-1 Jfno na stradanje in hiranje, tj« in kmalu ugledamo na /des- rencu je obolelo v enem dnevu liri prijazno vasico, ki se je u- 18 domačinov, tvorila k izvirku reke Krke. I Po mnenju domačinov se je Vase imenuje Videm, poznajo bolezen zato tako močno razširijo le pod imenom Krka. Nato la, ker se ljudje že spočetka niso šti nase vozilo po zanimivi po-jravnali po navodilih, ki jih o-hjini vštric Krke. Pisan, za- bramba bolezni zahteva. Oblasti, um svet in je škoda, da ga ki so bile pozno obveščene, so iši Aha« ver j i premalo poseča- priskočile na pomoč, šele takrat, * - ko je bilo že mnogo ljudi bolnih. Pa pustimo krajevne zanimi- Glavni vzrok bolezni pa je v tem. rosti mične doline. Danes gre ker je ta predel Dolenjske soci-toda bolezni, ki se je naselila alno in higijensko zelo zapostav-IKrki. Med potjo smo srečali ,ljen. Ureditev gnojnic in preskr-fepeda na kolesu, oblečenega v ba z dobro in zdravo pitno vodo irno salonsko suknjo. j je zahteva, katere izpolnitev naj "Glejte no, tam le se pa pelje asanira kraje ob gornjem toku roihelski fajmošter Zupane, se Krke. ird,TOp0tni- ^-rij« «***» n»»e rudarje ta, temu pa ne dam danes ro- Zagorje, 18. oktobra. Število naših brezposelnih ruto, in je tam skoraj vse bolno darjev se povečuje od.dneva do 11 grižo." . — j dneva. V zadnjem času se je vr- V strahu je povprašala neka nilo iz Francije z družinami več ppodična: Potem pa je celo ne-!rojakov-rudarjev, ki si niso pri-Most, da se nalezemo bolezni dobili francoskega državljanstva, k t avtobusu, pa jo je takoj Naši rojaki, kar jih še niso od It bi me okužil z bacili griže. Sij jih je njegova fara vsa pol- Poudarjamo, da je na tej seji sam zastopnik krščanske strokovne organizacije izjavil, da sedanja vlada ni ugodila rudarskim zahtevam in da glede dobav nista izvajala nobenih kon-sekvenc zaradi tega. Seveda tn poštena, odkrita izjava zastopnika krščanske strokovne organizacije ni bila objavljena v nobenem listu!! Relif znižan 20% v državi Illinoisu Relifnega dela ae ni, denarja pa tudi ne Chicago. — Illinoiska relifna komisija je naznanila te dni, da bodo relif ne dajatve v prvi polovic; novembra znižane dvajset odstotkov, ker ni dovolj de- padli tudi prejemki ostalega u-radništva in delavstva. Takrat je bilo proglašeno znano geslo 4:1. ki naj bi bilo pomenilo, da se morajo glede na razmerje med tedanjo in predvojno vrednostjo lire v tem razmerju ustaliti tudi dohodki delavstva in nameščen-stva ter cene najpotrebnejših živil. V poslednjem času pa se je moralo to razmerje tudi v teoriji opustiti spričo zapletljajev v vzhodni Afriki. Cene blaga v podrobni razprodaji so morale spričo vedno višjih cen na debelo poskočiti, ker bi se drugače onemogočilo vsako trgovsko poslovanje saj so se trgovci na drobno zaradi nastalih razmer v veliki večini že docela proletarizi-rali. V ilustracijo nastalega položaju objavljamo dva uradna cenika življenjskih potrebščin,'ki ju je objavil intersindikalni odbor za goriško pokrajino 18. julija in 15. oktobra t. 1. V naslednjem seznamu so cene, ki so stopile v veljavo 18. julija, navedene v oklepajih: Polenovka, ki je dnevno na jedilnem listu najširših slojev, 4.80 Ur za kg (3.40), surovo maslo 9.80 (8.80)), brazilska kava najslabše vrste 28.60 (28), fižol, koks 2.10 (0.90), pšenična moka št. 0 1,60 (1.60), št. 1 1.55 (1.50), koruzna moka 1.10 (0.90), sir 6 odnosno 8.50 (5.60. 7.20), slanina, visoka 7.20 M V#tf-n " ^'Imj. Zato ga je kar Ugrabila bolezen v no-^domu iti v treh dneh je bilo ' "m. Okoličani seveda niso I kaki boVzni je otroče «k -e jim je seveda " 'ari lepi navadi so ' " k mrliču vasovat 1 ' "i prebili vso noč. ' Hna se je bolezen '•""i bi jo razpihal. i«' nalezli med sc-"ladina pri igri in nesreče zahteval v totine obolenj, •tka bolezni ni*o ' arno, ko pa je Za-' ponovnokrat, so So vozili sprva " "»Ini^nieo kar na ' vnesli bol« z«n t»i-i'Novemu meatu. '''"> napredovanje ' " oči tudi tistim, *i>očetka, da je '"iti vmp obramb-vu so z nasveti |H»moč župnik g. ' -ko Učiteljstvo, ' pa je [a>slal na " b zdravnika dr. 1 i*' uredil svojo 'pnišču, \* koj, ko tujemu delavcu odpovedo službo, določi podjetje rok. v katerem mora odpuščeni de'avec zapustiti stanovanje in kraj. Odpuščenim delavcem plačajo vožnjo in po številu družinskih članov dajo tudi nekaj za prehrano. Nobena prošnja ne pomaga, kdor je odpuščen, mora nazaj v star«) domovino. Kruta je usoda rudarja Andreja Široka, ki je te dni prispe! s svojo d; u/.ino iz Francije v Zagorje. Leta 1923 je več rudarj v iz zagorskega rudnika odšlo v Francijo, kjer se jim je obetal lep zaslužek. Dela je bilo dovolj in tudi zaslužek je bil zadovoljiv. Življenje je bilo skoraj brezskrbno, trajne zaposlitve pa so se naši rojaki tudi nadejali zaradi prijateljskih vezi med Jugoslavijo in Francijo. Pred dvema letoma ob razmahu gospodarske krizo pa so bik? plače reducirane in v nekaterih rudnikih davka komaj spravila skupaj milijon. Manjka še milijon dolarjev. Danes je na relifni listi v Illinoisu 202,297 družin brezposelnih delavce^ in od teh je 157,000 družin v čikaškem okraju Oook. Relif ne dajatve torej odjedajo hitreje kakor pa prihaja ob# ljubljeno relifno delo. Illinoiska WPA neprenehoma izjavlja, da bo do 15. novembra 100,000 brezposelnih delavcev uposlenih pri relifnih delih, toda uposle-vanje gre jako počasi. narja. Federalna uprava je j (6JJ0), nizka 6/>0 (6), mleko dala za prvo polovico novembra 0.80 (0.60), rafinirano olje 6.60 (6.20), olivno olje 6 (5.60), testenine uajsla!>še vrste 1.96 (1.90), riž najslabše vrste 1.45 (1.40), sladkor 6.06 odm ano 6.20 (6.05, 6.20), domača mast 7.10 (5.90) Hr za kg, oglje, ki se splošno rabi kot kurivo, po 35 lir za sto kg. Cene kruha in mesa se v splošnem niso spremenile. Te dni je bil objavljen t ud! cenik nekaterih vrst blaga v tr* govini.na debelo. Tako se prodaja pšenična moka št. 0 |>o 152 lir za 100 kg. št. 1 po 147, št, 2 po 142, koruzna moka po 100 lir. V približno enaki meri so narasle cene tudi v tržaški, pulski iri reški pokrajini. Katoliška katedrala v Marquettu zgorela M a rquette, Mich. — Katoliška cerkev sv. Petra v tem mostu je zgorela v nedeljo in škoda se ceni na $350,000. Ogenj je nastal v premogarnlcl. Cerkev je bila sezidana leta 1MH1, potem, ko je tudi prvotno cerkev uničil požar. DKOIINK PRIMOH8KK VICK NO- nito izvrševal zdravniški poklic in obiskal ter zdravil več t>olni-kov v raznih krajih komenske občine. Sodišču so ga prijavili karabinjerjl na ovadbo komen-skega pretorja dr. Spiznuoca. M »hI razpravo je bilo zaslišanih več prič, kot glavna razbremenilna priča pa poveljnik goriške legije fašistične milice Hidoli, ki je Izjavil, da je ugotovil, da hude obtožbe proti Obizziju ne držijo, pa da zaradi tega napram njemu kot fašističnemu oficirju in političnemu tajniku tudi ni izdal nikakih disciplinarnih odredb. Obizzi je bil oproščen z u-gotovltvljo, da prestopka ni izvršil. Zaradi bega čez mejo. Karabinjerjl so prijavili goriškemu sodišču 23letnega Josipa Vellkonjo iz Gorice, kor je brez potnega lista odšel čez mejo. V Gorici je bila izdana v okviru akcije proti draginji odredba, ds morajo Imeti trgovci na drobno v svojih prodajalnah na prodaj vse blago, ki ga navaja uradni cenik, Ce jim v prodftjalnici zmanjka blaga slabše vrste, morajo kupcu prodati boljše blago po ceni, ki velja za slabše blago. Tudi na Reki ao fašistični prvaki v smislu navodil iz Rima napovedali borbo proti navljal-cem cen. V pondeljek se je sestal direktor!j pokrajinske zVe-ze ki je razpravljal o cenah življenjskih potrebščin. Ugotovil je. da je v javnih in trgovskih skladiščih dovolj živeža in drugega potrebnega blaga. Zaradi tega je sklenil preprečiti vsak poskus, da bi se živila iz špckulacfjskih razlogov podražila. Promet v tržaAki lukl. — Meseca septembra je znnšal |m> podatkih pokrajinskega goapodur-sko-korporacijskega sveta tovorni pomorski promet v tržaški Inki 178,769 ton blaga, septembra I. 1934 pa 219,879 ton. Izvoz iz luke je bil napram lanskemu septembru skoraj za 16,000 ton večji, zato pa Ja padol uvoz za celih 57,000 ton. V prvih 9 mesecih tega leta pa Je znašal tovorni promet |m> morju 1,777,-830 ton blaga in Je še zmerom presegal lanskega za dobrih 5000 ton. Oči vidno pa se Im> do konca t. I. še toliko zmanjšal, da bo precej zaostal za lanskim. Novi poalovni urniki so bili določeni za vso vrste trgovine in prodajalne v Istri. Trgovine bodo odslej odprte, |>ovprečno H do Green za nevtralnost Amerike Delavstvo nasprotuje vmešavanju v evropski konflikt Pred goriškim itodiAčeni se je te dni vršil proces proti političnemu tajniku komenske fašiatič- i r> „r na dan, Urni k določa za ne organizacije, 31 letnemu lekarnarju dr. Gastonu Obizziju. Bil je obtožen, da je protizako- tudi časovne omejitve ob nedeljah in prazni- r*«- I*. m « tata 1 Skupina mladih antenskih priH*to% ol p i /n vojaško *lu>bo t ||aliiano% Afriki. prt |svili kol Vse leto obratov kih. Za MH-ialiio akcijo v latri je vodja fašistične stranke dovolil i/redui prispevek \ sneakli 50, 000 lir. "Corrlere Istriario", ki velja ts istrako glasilo stranke, Je pospremil to \est m prof«a gandnim člankom. Kontrola tudi nad cenami v trgovini na debek* (ioriška trgovska zveza Je pri 1 redil« pred dn«\l koafarenso, na kateri so |>ortrohno razpravljali o |*i'ot.aju, ki je naatai spričo v*tno bolj naraščajočih cen v trgovini na debelo. Kakor znano, 'morajo trgovci na drobno prodajati blago |m uradnem ceniku Tako se pr< laja n. pr pšenična mrka na drobno |m» 1 60, na de belo po I VJ lir Prodajslcu oats ne za režijo, davke, »orijalne da ! j a t v e in dobiček celih 0 0* lir F, »uko ji razmerje rried c«:;amt na debelo In drobno tudi za «elo vrsto drugega blaga, Ka/umljito ji. da so zaradi tega posamezni ude let« nci energično protestirali proti sistemu, spričo katerega se tudi f.f trgovski stan vedno bolj pfrlefarlzira Pred»Hnik fvez«* Je v svojem govoru pouds- VVashington, I). C. — (Kp) — VVilliam Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je V svojem govoru po radiu poudaril, da ameriško delavstvo sovraži vojno in da bo storilo vse v poskusu, da se Združene države ne sapletejo v evropski konflikt. Dejal Je, da mora delavstvo doprinašati najtežje žrtve v vojni In po vojni. "Destruktivne posledice vojne občuti najbolj delavstvo," je dejal Green. "Prispevati mora največji del človeške sile na bo-jiščlh in posneje skoro vse stroške. "Delavstvo ve, da bodo davki za kritje stroškov vojne naloženi na njegova pleča. Prihodnja vojna ne bo prinesla samo destrukcije človeških življenj, temveč tudi ogromne dolgove, katere bodo morale plačevati bodoče generacije delavcev s svojim delom In znojem." Green Je izrazil tudi bojazen, da bodo vojni sledile krvave revolucije, ki bodo strmoglavile sedanjo družabno uredbo. Z o-zirom na Halijansko-abesinskt vojno Je izrekel upanje, da b< omejena na ti dve državi. Amerika pa bo n svojim vplivom skušal« doseči poravnavo. "Ameriško delavstvo bo vo dilo odločno opozicijo in pobijalo vso lamkuse, katerih cilj je ameriška intervencija v evrop skih konfliktih," je rekel Green. "Ameriška delavska federacija in druge delavske organizacije bodo vztrajale, da se Amerika drži Hriand-Kelloggovega mirovnega pakta, ki določa mirno poravnavo mednurodnili konfliktov." Poraat števila kompanijških unij |VVuahiugtou, D. C. Večina kompanijških unij je bila ustanovljena |>o uveljavijenju zakona obnove. To Izjavo je podal dr, Isndor Lubln, direktor federalnega biroja za delavsko statistiko. Lubin je dejal, da je to Ameriški eksporterji ignorirajo Roosevelto-vo proklamacijo (Nadaljevanj« i 1. mani.) Jakov iz Libije domov, toda Anglija se s tem ni zadovoljila. X afriške fronte, 6. nov.—Veliki deževni nalivi so ustavili, prodiranje italijanske armade 126,000 mož proti Makalu. Vr-hovnl poveljnik te armade je odredil dvadnevni počitek, du bodo mogli tovorni avti z živili in bojnim materialom, ki so listali zadaj, doseči prve vrste, Pri dosedanjem prodiranju proti Makalu ni armada naletela na udpor s strani abeslnakega vojaštva, toda boriti ae je morala s drugimi putožkočami. Povelj ništvo armade Je uverjeno, tla bo v petek že vihrala Italijanska zastava v Makalu. Aden, Arabija, 6. nov. » Ga-solin je postal bolj dragocun« tekočina nego pitna voda v pristanišču Massaua v Eritreji, ki mora pošiljati potrebščine In bojni material italijanski armadi v severni Abesinljl. Italijanske avtoritete se boje, da bodo sankcije, katere bo izvajala Wga narodov, ustavile uvoz potrebščin, ki so vitalnega pomena za vsdržavanje italijanske armade v Aboalnlji, Neki britskl vojaški čaatnik, ki je prispel sem iz Kritreje, je dejal, da naloge gasolina v skladiščih bodo pošle v šestih tednih. Italijanski tovorni avti porabijo velike količine gaso> lina pri prodiranju skosl liri* I »ovite pokra i j ne province Tigre in poraba gasolina narašča, ko se italijanske čete oddaljujejo od zaledja, Federacija pričela trebiti radikalce Minucaisilis, Minn. — VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je v tem mestu otvorll kampanjo, da ae iztrebi rdeikarje iz unij. Vodstvo kampanje je |aiverll M, l«.dal ostavk" 1'red-i olnoto oblik. Bllly tega ni vedel. (Dalj* orlhodaJtč.i (Cleveland): • • Spomini iz svetovne vojne (Naardirati g,,.' ro. NaAi so m- morali umakniti v dolino, toda to|M»vi niso utihnili, ko m bil! na vrhu y, italijanski vojaki Pobijali >.»' lastne vojake in tisti, ki *»» »tali živi, so pribežali k nam. Italijanov je bilo toliko mrtvih, da je bilo strah gledati jih, k<< so ležali vae križem brez r,»k nog in drugih udov. .Me tveci sem opazil italijar vojaškega duhovnika z mu <•/» v rokah. no« »mo mogli, ker nismo imeli '"•nih priprav. Prijeli smo jih kar za noge ali roke in jih za-^l«'kli v dolino, kjer je bila že jama skopana za nje. Vae smo zmetali v eno veliko jamo. NaAa atotnija je potem dobila počitnice. Meseca septembra smo s«» od-Mjali v mesto Trident in potem dalje korakali do viaoke K«»re. Pritisnil je že mraz, čeprav ni bilo veliko snega, toda Italijani nas niso nadlegovali. Menda so hj|i zadovoljni, ker smo jih pri miru pustili. Na to goro so nam nosili živila konji, toda |Njginilo jih je doati. Spominjam ae He prav dobro, kako smo neko konjsko mrho razre««|i m skuh«li. Bili lačni in je nam \ Alo. prav smo pri- mr egn en »tri n jetra pa njorja. M rt v et ml riniti na italijansko fronto. Ustavili amo se v mestu Pondo, kjer smo ostali do oktobra, nakar smo ae odpeljali v Trident. Na 1. novembra smo morali vsi iti v cerkev k maAi, |H>tem. ao rekli, bomo Ali s|a«t na fronto. Nekaj dni | niz ne je smo izvedeli veselo novico, dn je sklenjeno premirje. Naslednji dan smo «e že zbrali pri bataljonu in vsaka narodnost poaebej. Tam nas je bilo okrog tki Slovencev in domenili smo se. da bomo poto-vali *kii|>aj proti domu in sicer peA, kajti potovanje z vlakom ni bilo varno, ker ni bilo nobenega reda. NaA vodja je bil vojaški kurat, doma nekje od Maribora, toda njegovo ime nem pozabil. Mil jo z«.|0 prijazen mo/ m svetoval nam je, naj se drfti mo skupaj. I'ii bataljonu smo dobili voz. dve muli in dva kotlička, katera pa nismo rabili, ker nismo imeli j »•j kuhati. S selMvj smo imeli] le nekaj kave in kruha. Pred no i f |MHlali na pot. nam jc povedal, katero mesto je PROSVgTA smo se ustavili. Kurat nam je avetoval, da bi bilo dobro, 6e bi pogledali v kakAno skladišč«, da dobimo nekaj živil. Trije od naAe skupine in vodja smo rea staknili neko skladišče, v katerem pa je bilo toliko vojakov, da smo se le e težavo prerinili notri. V skladišču j« bilo nekaj živil, vsa so bila razmetana. Vodja je zagledal vrečo moke, katero je hitro pograbil, jaz pa sem dobil vrečo ovsa. Tako smo bili za eilo preskrbljeni z živili, kajti imeli smo moko, sol in kavo. Tretji dan našega potovanja so naa dohiteli ie Italijani, ki pa nas niso nadlegovali. Mi smo korakali po desni strani cesti, Italijani pa po levi. Naslednji dan smo doapeii v neko meato, čigar ime sem pozabil, kjer ao bila velika akladiAča vojaške obleke. Tu smo kar od kraja pričeli razbijati in premetavati. Vsi amo se preobleki i v nove obleke, dobili «mo tudi nove čevlje in celo nahrbtnike. Ko smo se dobro založili a temi stvarmi, amo od korakali naprej. V bližini amo zagledali drugo shrambo, v kateri kleti je bilo veliko aodov vina. Tam je bilo ie polno vojakov in dosti vpitja in ropotanja. Naenkrat ao ae sodi aeauli in vino nas je zalilo do pasu, toda nobenemu ae ni mudilo ven. Hiteli smo z zajemanjem vina z vojaškimi poaodami in kmalu amo ae ga dobro naarkali. Sele naalednji dan smo odkorakali naprej. Na poti amo dohiteli nekega madžarskega vojaka, ki je gonil pred seboj velikega bivola. Vprašali amo ga, če proda žival in on je bil zadovoljen. Dali smo mu 60 kron in ko je bila kupčija narejena, amo pognali žival na neki travnik in jo ubili. Imeli amo toliko mesa, da nismo vedeli, kaj >i napravili z njim. Pričeli amo kuhati juho in po dolgem času amo ae zopet pošteno najedli. Meso smo potem naložili na voz in odpotovali naprej. III mojega |M»]ka. kjer sem >tj .i. sm< vod naA čaj r tam P Bil* ker v oji< i cilj. Ako bi kdo .slu-«tal zada i. nas lat lahko mi. a!» amo samo podnevu. lamreč velika zmešnjava, i* vseh krajev prihajali n prerivali. Tretji dan peli v meito H.»ten. kjer Potovanje ni bilo prijetno, čeprav smo bili proatt Imeli smo sicer voz in mule, toda voziti ae ni smel nihče, niti voznik ne, ker smo se že prej dogovorili, da bodo mule volile le živila in druge stvari. Vaak je moral nositi svojo prtljago, ki je bila čim daje težja, ker smo na poti pobirali razne stvari, katero smo hoteli prinesti domov. Samo orož-a smo se iznebili, drugače pa smo bili vsi precej obloženi. Ko smo ae sedmi dan našega potovanja ustavili v neki vasi, sem zagledal pred neko hišo o-troški voziček, na katerega sem naložil svoje stvari, da mi jih ni bilo treba nositi. Ta voziček jo vzbudil veliko smeha v vaseh, skozi katera je držala naša pot, zlasti med otroci, ki so kričali za mano. Voziček aem tako vozil dan n pol. potem pa se je polomil, nakar je bilo treba prtljago spet noaiti. Deveti dan potovanja so me začele boleti noge, da sem se komaj premikal. Zvečer smo ae u-stavili v predmestju Linca,, kjer smo prenočili. Zjutraj, ko je bilo treba iti s|>et na pot, so mi noge odpovedale. Deana noga je bi-a tako otečena. da sem s težavo opiral nanjo. Tovarišem sem rekel, naj kar nadaljujejo pot brez mene. Kurat mi je potem napisal listek in naročil, naj ga pokažem na prvi postaji, da mi bodo dovolili vožnjo na vlaku. Dal mi je tudi deaet kron in rekel, naj vzamem nekaj živil, ki so at nahajala na vozu, da ne bom lačen. Vzel som nekaj moke in ae poslovil od tovarišev, ki so odpotovali naprej. sam in premišljene obrnil. Prišel je neki kmet, katerega sem pozdravil in vprašal, kako daleč je do prve železniške postaje. Povedal mi je, da je do poataje kake pol ure hoda. nakar aem se možu zahvalil in se podal na pot. S težavo aem ae privlekel do l*>ataje, okrog katere je bilo pol-no vojakov. Povsod ao goreli o-gnji. pri katerih ao «i vojaki kuhali živila. Sel aem na po«tajo vprašat, kdaj odpelje vlak v ; 1 Line. Pokala! aem listek, ki mi ga je naptnal kurat, toda nihče mi ni mogel dati pravega odgovora. Biln j« velika zmešnjava, zalo sem sklenil počakati, da «e stvar nekoliko uredi. Bilo je .»krog poldne in šel s*m kuhat ko«i|*. Ognja je bilo dovolj in kmalu sem našel pripraven prostor, Posodo z vodo .»mri pristavil k ognju in čakal, da bo pričela vreti. Moko sem imel pripravljeno in aem jo vaipal v posodo, medtem pa aem zaelišal prihajanje vlaka. Od proge aem bil oddaljen kakih dvajaet korakov, zato aem pograbil prtljago ter počaai krevaal proti progi, a bil aem prepozen. Vlak jo je popihal pred mojim noaom, nakar aem Šel nazaj kuhat koailo. Iz močnika je poatala trda polenta, a šla mi je v slast. Ko aem ae najedel, me je ž vi žganje opozorilo, da ae bliža dru gi vlak. Sklenil sem, da mi ta ne bo ušel, toda na postajo je prisopihala le lokomotiva. Nič ni sem premišljal, pa&4»a sem ae je oprijel in ae odpeljal proti Lin-cu. Ko aem doapel v meato, ao bili že štirji vlaki natrpani z vojaštvom. Vojaki ao bili tudi na atrehah vagonov. Oprijel sem ae nekega vlaka, ki ae je že pričel premikati in ae odpeljal. Stal sem med dvema vagonoma, ker niaem mogel dobiti boljšega prostora. Vlak ae je uatavil na neki poeta j i, ko je bila noč. Ljudi aem vpraševal, kdaj odpelje vlak v Ljubljano, in povedali ao mi, da moram iti na drugo poatajo, do katere je bilo dvajset minut hoda. Tja aem doapel, ko ae je vlak že pričel pomikati. Dva vojaka 8ta mi poda la roke in me potegnila ni vlak, Ctande Gevel: Njena iznevera Pravkar sem ae svojemu možu izneverila. Saj nisem prva, ki sem to storila . . . toda jaz aem to prvič atorila. Tebi, dragi, se zdi to vsakdanje ... Zame pa ni Ifar ai bodi... Zdaj nisem več "poštena" žena . . . Prav lahko bi še bila, kakor jih je na tisoče drugih . . . Zve-ato srce imam in moja duša ni vihrava. Da se je to zgodilo . . . tega ni samo tvoja zapeljivost kriva . . . Vse polno ugodnih o-kolščin ti je pomagalo, kakor je to že navada v življenju . . . In — moj mož? Nihče me ne aili, da bi se opravičila ... Ob tej uri mi je 8amo do tega, da sv ČETRTEK. 7. VAVTMp di že. Vsa obupana *em .i*«' pu8tem kotičku oddelka. Eno edino željo mela: sama bi bila ruUn mislila nanj, na Giro. na „ nemir na vse one pretiran Hove, ki krožijo po staji in ga razburja,. 7 se je - in zdajci se j/ vlak počasi premikati. V sem videla prazen peron njem Giro, kako teka sem ■ Naposled so se vendar a tile mestne luči. Vlak 0> l m dostojanstveno privoziH »tajno lopo. Že od daleč gledala Giro; prisrčno in J sjavno sem mu kriknih, z o "Tu sem!" Moj klic s„ je i« v ropotu in sopihanju loko ve. Vendar že! Kakor brez !mJ! za*nalifGiri v Ubožec, moj ljubi, povej strašno hudo ti ' doženem vzrok 8voje iznevere. Kdaj in zakaj se je porodila ta|v tej negotovosti'celeT!« misel v meni? Zakaj, vsaka .ure . . . kaj ai »i le atvar ima svoj začetek. In če bil "Ob četrt na deseto m že trtda Ivse one ne*ves*e žene pobrakale šel," je odgovori) Gira v avojem apominu, da bi našle ko so mi povedali da 'ima vzrok za svojo nezvestobo, bi iz tri ure zamude sem šel t J fP,?mV, kin° • • • Ka| tel? Tako mi je vsaj ča, „«1 no minil " 11 ni njihovih zgodb lahko kdo spisal knjigo naukov za mladoporočenk. Moja zgodba je taka: Kakšnih osemnajat mesecev sva bila poročena. Osemnajst mesecev, ki sva jih preživela I • • Vi ......................................v/... ») ........................................ ................................Driavo Nov —-^»a ....................... (t dro*'» * fl dro**a * Cl droči • *