403
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Zavoljo malo prostora moramo spet le z malo besedami povzeti važniše dogodbe preteklega tedna. Zbornica poslancov v državnem zboru je nadaljevala posvetovanje v različnih davsinah. Spet se je oglasil dr. Toroan zavolj davšin pri oporokah (testamentih), dedovanskih pogodbah itd.? da bi namesto 1 gold. štempeljna bil le štem-pelj za 50 krM — tako tudi zavoljo razsodnega štempeljna za 10 gold. namesto 12 gold. Prepričavno je govoril zoper 106. tarifni stavek, iu čeravno je v sledeči seji od svojega
principalnega nasveta odstopil in v izvrstnem govoru podpiral dr. Mandelbliih-ov predlog, je vendar s tem veliko pripomogel, da se je odborov nasvet ovrgel in tako obveljalo, kar je na velik korist soseskam, cerkvam itd. Škofa Dobrila in Litvinovič sta govorila za oprostenje premakljivih reči beneficij, milošin itd. Sploh je to čudnozdaj v državnemu zboru, da večina poslancov, ki so pri pretresu državnih dohodkov in stroškov za leto 1862 tako silno križali duar-stvenega ministra, se zdaj tako radovoljno udajajo finančnemu odboru, ki v nekterih rečeh še ve če davšine nasvetuje, kakor jih sam minister želi. — Zbornica gosposka je pretre-sovala poravnavno obravnavo in nektere druge reči. — Kako bo mogoče do 4. dne prihodnjega mesca skleniti državni zbor, kakor se je pred govorilo, nobeden prav ne zapopade. Za celo cesarstvo najbolj občutljivi uovi predlogi za povišanje davkov in pa bankna postava, zraven tega pa mnoge navskrižmisli, ki so med zbornico poslancov in zbornico gosposko, so taka sila opravil, da z največim trudom se v tako kratkem času ne bojo mogli dostojno dognati. Zato je verjetno, kar se zdaj govori, da se bojo deželni zbori po deželah sicer 10. dne prihodnjega mesca začeli, pa se bojo kmali prve dni spet odložili in državni zbor se bo spet snidel, da dokonča svojo nalogo. — Dunajska banka se ustavlja temu, kar je zbornica poslancov o nji sklenila , ter je prošnjo vložila zbornici gosposki, v kteri odbija posebno 3 reči, namreč da ne more 80 milijonov gold. posoditi državi brez obresti, — da baukovcov, ki jih čez 200 milijonov da med ljudstvo, ue more zagotoviti s srebrom, in da le na 10 let podaljšana privilegija ji je prekratek čas. Kako nek se bo izmotala ta homatija med banko in državo,   še menda nobena   živa duša prav ne ve.
—  Češki časniki pripovedujejo za gotovo, da prošnja deželnega odbora pražkega za odlog deželnega zbora ni vslišana in da se bo tedaj deželni zbor začel 10. decembra. Mestni odbor pražki je (razun 3 centralistov) enoglasno grofa Forgača, sedanjega ogerskega dvornega kancelarja in prejšnega deželnega poglavarja češkega, izvolil za častnega mestjana; Palacki je pri tej volitvi posebno zagovarjal njegove zasluge za cesarski oktoberski diplom in ravno-pravnost narodov. 24. dne t. m. je imela biti nova volitev 30 mestnih odbornikov, ki so bili po občinski postavi izlozani. VTse je radovedno, kako se bo iztekla ta volitev, ker narodna in nemška stranka ste si vstopile odločno nasproti in ena drugi ne dela nobenih koncesij. Dr. Krasa in dr. Pinkas, ki sta bila nekdaj narodna moža, pa sta poslednji čas zatajila svoje prejšne stališče , sta pri teh volitvah zapuščena od Slovanov in Nemcov; nobena stranka
—   ne mara za nju. — V Zagrebu je na predlog kralj, dvorne kancelije mestni odbor enoglasno sklenil, naj se — v dokaz verne udanosti Njih Veličanstvu — za leto 1863 nabera predpisano število rekrutov; al to, kar za prihodnje leto velja, se ne sme vzeti tako, da bi veljalo tudi za prihodnji čas. — Vrednik „Ost und West4t gospod Tkalac je nevarno zbolel v Zagrebu, kamor se je, preden nastopi ječo, podal za vredbo svojih domačih reči. Najviša c. k. dunajska sodnija je zavrgla njegovo pritožbo zoper razsodbo prvih sodnij. — Presvitli cesar so z lastnoročnim pismom od 19. t. m. po milo stili na Ogerskem vse politične jetnike, ki so bili obsojeni po ukazu od 5. nov. lanskega leta, ko je bila na Ogerskem vsa sodniška oblast izročena vojaškim sodnijam. Vsled te cesarske milosti je odpuščena vsa kazen zaprtim političnim jetnikom, pa tudi vse take preiskave se imajo ustaviti, in vsi politični beguni, ki so se brez dovoljenja vrnili domu, so oprosteni vse krivde. Ta milostni ukaz cesarjevi — dan ob godu presvitle cesarice — je po vsem Ogerskem izbudil veliko veselje, ker kaže, da Ogri morejo zaupati svojemu kralju; zato pa tudi vsak hvali dvornega kancelarja Forgača in deželnega poglavarja Palfy-a,
da sta Njih Veličanstvu nasvetovala to milostno djanje, po kterem je okoli 200 oseb rešeno iz ječe, v kteri sože bili ali pa bi bili imeli še le priti v njo. — Med tkavci v Sremski okolici v doljni Avstrii je blizo 10.000 ljudi v groznih nadlogah,  ker nimajo v fabrikah nič dela in zaslužka. — Kako nevarna je goveja kuga,   kadar se   razširi,   nam   kaže Galicija, kjer se je letos v 185 vaseh prikazala, 6071 goved napadla in 3930 pomorila,   611   pa   so  jih pobili.   —   Na Laškem   se   je nenadoma sopet  začelo silno pripravljanje za   vojsko;    čeravno   je   vlada   v   hudi   duarni   stiski,   je vendar 1. dan t. m. v St. Etienni in v družin  puškarnicah naročila 200.000 pušk, pa jih je hotla se dvakrat toliko, ko bi jih bile mogle fabrike narediti.    18. t. m. se je začel v Turinu državni zbor; iz vsega se kaže, da bo sedanje mi-nisterstvo Ratazziovo padlo.    Garibalditu  je te dni dr. Za-netti kuglo iz noge srečno vzel. —   Cesarju Napoleonu je začela njegova zvezda blišeti; čeravno ni res, da bi bil kdo po njem strelil,   je   vendar   očitno,   da nobeni domači strauki po volji   ne  dela;   angležka   vlada ga je v unanjih zadevah prevladala,   v Meksiki in Ameriki je samec ostal, rusovska vlada mu je tudi nekako bolj mrzla , Lahi pa ga črtijo čez vse.   Kako se bo rešil iz teh domačih in unanjih zadreg,   bo prihodnost  kazala. —   V   Atenah je   narodna skupščina sklicana na 20. dec.; nič  se   še   ne  ve,  kdo bo prihodnji vladar; Angleži delajo naj bolj za svojega kraljeviča Alfreda,   da bi mu pomagali na tron grški;   tudi Grki niso zoper njega. —   Turški sultan se res meša, čeravno njegovi ministri tajijo, da ne. Govori se, da so mu njegove hekime in stare babe napravile kako premočno pijačo, kakor je to pri Turkih navada,   in   da   ta   pijača   mu je možgane zmešala.    Sreča  je   to za Angleže,   ki   so   posebni   prijatli Turku,   da   pri   Turkih   stare  korenine   velja nor človek za sveto osebo.
404