mm



V o.:

f



$<mwbm>m>w&&&<m*<m>*m<mm><m>m>>t>:

MARIJINA 'š

VISOKA PESEM

ali

Hftgpttflkai«

ŠMARNICE.

So stavil

Andrej Kalan,

duhoven.

Z dovoljenjem prečast. knezoškcfijstva
ljubljanskega.

V LJUBLJANI, 1891

Založila ,,Katoliška Bukvarna‘1 — Tiskala
,,Katoliška Tiskarna**.


V znamenje iskrenega spoštovanja

pričujoče „Šmarnice“

spominu blagega pokojnega župnika

preč. gospoda

FR. KARUNA,

vzornega častilca Kraljice majnikove, ki
je leta 1889 te  »Šmarnice« s sveto
gorečnostjo še v rokopisu prebiral svojim
faranom v trnovski cerkvi,

posvečuje

hvaležni pisatelj.

KAZALO.

—c-^S-o-

Stran

Predgovor.

Magnifikat. (Psalm.)

Magnifikat. (Pesem.)

Marija - Šmarnica. (Sonet.)

Prvi dan.

Kak pomen ima Marijina pesem »Magnifikat« ? 1

Drugi dan.

Marija poveličuje Boga kakor Gospoda . . 12

Tretji dan.

Kako časti Marija Boga kakor svojega Go¬
spoda? .  22

Četrti dan.

Marija se raduje v Bogu.32

Peti dan.

Marija se veseli v Izveličarju.42

Šesti dan.

Marija se raduje v svojem Izveličarju . . 61

Sedmi dan.

Marija poveličuje Boga, ker se je ozrl na
nizko svojo deklo.60

Osmi dan.

Marija poveličuje Gospoda, ker jo je nizko
neskončno povzdignil.68

Stran

Deveti dan.

Marija napoveduje svojo slavo, ki se množi
od veka do veka.76

Deseti dan.

Marija slavi Boga zaradi milosti, ki jih je
skazal.84

Enajsti dan.

Marija slavi vsemogočnost božjo ....  93

Dvanajsti dan.

Marija slavi Boga, ki je na njej razodel svojo
neskončno svetost.103

Trinajsti dan.

Marija slavi Boga, ker skazuje svoje usmi¬
ljenje vsemu človeškemu rodu ....  112
Štirinajsti dan.

Marija poveličuje usmiljenje božje, katero
skazuje posameznim grešnikom ....  121

Petnajsti dan.

Marija hvali usmiljenega Boga, ker po njej
ljudem skazuje usmiljenje.130

Šestnajsti dan.

Marija slavi pravico božjo, ki kaznuje mo¬
gočne in napuhnene grešnike.139

Sedemnajsti dan.

Marija slavi pravico božjo, s katero kaznuje

sovražnike kraljestva božjega.148

Osemnajsti dan.

Marija slavi pravico božjo, ker ljubi Boga,
ker ljubi pravične in grešnike.157

Devetnajsti dan.

Marija slavi Boga kakor gospodarja vseh
stvari.166

Stran

Dvajseti dan.

Marija slavi Boga, ker ponižuje mogočne in

povišuje pravične.174

Edenindvajseti dan.

Marija hvali Boga, ki se kaže vladarja ob
smrti, ob sodbi in večnem povračilu . . 182

Dvaindvajseti dan.

Marija slavi Boga, ki pravično in radodarno

deli ljudem natorne darove.190

Triindvajseti dan.

Marija slavi Boga, ki radodarno deli čezna-

torne dobrote.199

Štiriindvajseti dan.

Marija hvali Boga, ki tako pravično ljudem

deli plačilo v večnosti.208

Petindvajseti dan.

Marija hvali Boga, ki usmiljen zvesto spol¬
njuje obljube, katere je dal pravemu Izraelu 216
Šestindvajseti dan.

Marija slavi Boga, ki radodarno deli svoje

milosti duhovnemu Izraelu.224

Sedemindvajseti dan.

Marija poveličuje Boga, ki svojo zavezo z
ljudmi potrjuje v nebeškem Izraelu na veke 232

Osemindvajseti dan.

Marija hvali Boga, ker je zvesto in resnično

spolnil svoje obljube.240

Devetindvajseti dan.

Marija slavi Boga, ker je po njej spolnil vse

svoje obljube . .  247

Trideseti dan.

Marija hvali Boga zaradi milosti, ki človeštvu
dohajajo po spolnjenih obljubah božjih . . 255

Stran

Edenintrideseti dan.

Marija poveličuje Boga večnega v bistvu in

njegovih delih. 262

Sveta maša. (Po sv. Alfonzu Ligvoriju.l . .271

Pristop •.272

Gospod usmili se nas. . 272

Slava . • • 273

Molitev.274

Berilo.275

Evangelij.276

Vera .   277

Darovanje. ... 278

Predglasje . .  • 280

Po predglasju.281

Tiha maša . . .282

Povzdigovanje.284

Po povzdigovanji ........  . 2S6

Oče naš. • 287

Jagnje božje.288

Obhajilo.288

Poslednje molitve . ■.290

Mašnikov blagoslov.291

Poslednji evangelij . .291

Molitve, katere naj se kleče opravljajo po

vsaki tihi sv. maši. 293

Lavretanske litanije ....  . . 295

Molitve po litanijah ....... 298

Illlllllllll

..iiniiriiiiiiiiiniinii»imiii!iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinimniimiii(ViiiiiiiiiiiiimiiuiniiijiiiHiuiiiii

Predgovor.

Mariji najdemo le malo za- |
pisanega v sv. pismu; zato |
nam je tem dragoceneje |

| to, kar nam omenja sv. pismo o [
j božji in naši Materi. Med najlepše 1
j pa, kar vemo iz sv. pisma o Ma- |

| riji, smemo brez dvoma šteti Ma- |

[ rijino visoko pesem, ki se začenja |

| z besedo: Magnifikat  ali po |
j naše: Poveličuje.

Ta pesem je biserno zrcalo, j
| iz katerega nam odseva prelepa j
1 duša Marijina. Predmet pesmi je j
| Bog vsemogočni, katerega pre- |

| slavlja s hvalnimi in zahvalnimi J

■iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiniuiiiiiiiiiiii

miiimiiiiTiiiiiimiiimHiiiiiiiiiimiiiimiiiiiuimmiimiiiiimiimiiiiiiniiiiiiimimmiiiiiiiimimiiiimimiiimiiiiiHiiiiiuimimniiiimiimmmiinmmimiiii

| spevi — ponižna dekla Gospo- f
1 dova.

Ker je slava božja tudi na- |

1 men Marijinih otrok, vredno jim [

1 je vedeti, kako slavi Boga njih |

1 Mati, vredno torej poznati Mari- J
| jino visoko pesem, kjer nebeško- |

| lepo naša Mati prepeva hvalo f
I svojemu Bogu. —- Duhovni vsaki |

| dan v svojih molitvah pri »Ve- |
j černicah« molijo to pesem, spo- |

I dobi se torej, da se soznanijo ž |

1 njo tudi drugi verniki.

To je vzrok, da pričujoče |

| Šmarnice vernim Slovencem po- |

! jasnjujejo to Marijino pesem. 1 ) |

| Izročam jih dragim svojim roja- [

| kom z namenom, da bi po mili J

*) V podporo so mi služile knjige: Patis: §

| »Vortrage liber das Magnificat.« — Hallrigl: |

| »Das betrachtete heil. Magnificat.« — Kru- §
j kovski: »Die kleinen Tagzeiten«; razne zbirke |

| vzgledov, »Življenje svetnikov« in razni listi. |

i n n i h  11 i 111 i n i hi  ii 11 i i n i n

iiiiimiiiijjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiimiimiiiimtiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiMnmiiimiiiiiiiiiiiiiiiijliiiiiimm

| naši domovini glasile Mariji čast |

| in slavo, vnemale in utrjevale I
1  Slovence v češčenju božje Porod- |

I niče, da se tudi v prihodnje med |

| nami za Bogom najprej preslav- I
1 lja mogočno Ime Marijino, ki naj |

| milostno varuje in podpira ljub- I
1 ljeni naš narod od roda do roda I
1 ter mu pri vsemogočnem Bogu |

| v nebesih prosi dobrot in milosti |
f potrebnih za njegovo časno in [

1 večno srečo!

V Ljubljani,  praznik Ma- |

| rijinega oznanenja 1891.

| Pisatelj.

>ii>imiiii|iiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiimiiHiiiiMiiiiiiiiiuii!imiiiHmiiiitiiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiimmiii)iiiiimiiiiiiiiiiiliiiiiHiiiM

niiniiiiiiriiiiiiiiiuiiiiiHiMiiniiiiiiiiiimmiiimiiimiiiiiimiiniimiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiHmiiiimiiiHiiiiiuiiimiiimiiuiiimiiiiimiiiiiiinmnHiiiiiiiiim

Magnif ikat.

j Luk. I. 46—55. 1

Moja duša poveličuje Gospoda, \
| in moj duh se veseli v Bogu, mo-  i
I jem Zveličarju; ker se je ozrl na \
I nizkost svoje dekle; zakaj glej, od-  I
S sihmal me bodo srečno imenovali \
I vsi narodi.

Ker veliko reči mi je storil  |
I On, ki je mogočen, in sveto nje-  §
| govo ime.

In njegovo usmiljenje je od \
| roda do roda onim, ki se ga boje. \

Moč je skazal s svojo roko in  1
| razkropil je napuhnjene v misli  1
| njih srca.

iiiiiiimiiliii!iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiji!iiiiiiiiiini!imiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimm!iiiiiiiiiii(mliHimiimiiiiiim|imii(iiui(iiiiiimi

Mogočne je pahnil s sedeža , I
| in povzdignil ponižne. Lačne je  1
1 napolnil z dobrotami in bogate od-  j
I slavil je prazne. Sprejel je Iz-  |

1 rada , svojega služabnika in se  I
| spomnil svojega usmiljenja.

Kakor je obljubil našim oče-  j
| tam Abrahamu in zarodu njego- \
j verna na vekomaj.

••iiii"iiii^i"iiiiiiiiiiiiiiiiiniii l „ l „„ l | III | ll | l ||, II , lllllllllIHII | Ill | |||imill||||l||)|| - | 1 ||| „ ||m|||I|| 1 j |I ( ml|I||| 1 |tI „,| 1 IIIII , IIIIIIIIII „ l , l „| III „„„ l ,„ l |,i I ij| 1 ,innnm


! Magnifikat.

I i.

| Duša zdaj moja preslavljaj Gospoda

| čast mu doni naj od roda do roda!

Duh moj se v Bogu močno veseli,

| Bogu-Zveličarju umrje, živi.

I II.

Ker se ozrl je na dekle nižavo,

| Peli narodi mu vsi bodo slavo;

| Storil velike reči je za-me
| Močni, ki sveto je njega ime.

I 111

Vsmiljenje njega brez konca in kraja

Zmiraj od roda do roda prehaja
j Njim, ki postavo božjo ved<5,

| Njim, ki mu služijo v strahu zvesto.

! iv.

S svojo roko on mogočnost skazuje,

Misli visokih ko dim razkropuje
S sedeža pahne prevzetnost srca,

J Nanj pa povzdigne ponižnost duha.

tiiiimimllmmiimiiiimitiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii"iiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimuiiiiiiiiimmiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiimit!

iimiiiiiu

tiHiiiiiiiiiTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiii

I V. |

| Lačnim dodelil gosti je prijazne, |

| Pustil bogate je lačne in prazne; |

| Vsmiljeno Izrael je v dčlež sprejel,

| Ki mu je služil, obljubam verjel.

I VI.

| Vsmiljenja spomnil se v prid je rojakom, |

| Kakor obetal je našim očakom:

| Abrahamu, da usmilil se nas,

| Njega zaroda na večni bo čas. |

L. Jeran 1. 1867.

iimiiiiiiiTjiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiimimitMiiiiiniiiiiitHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijlimiiiniii

1 Prišla si zopet, pomlad rajsko-mila,
j Vzmladelo vse in vse je oživelo:

| Pozdravlja ptičev-pevcev te krdelo,

| V cvetličja kras te zemlja je ovila.

| V zelenem logu šmarnica priklila
| Iz tal vesela je; nje cvetje belo
| Po tebi, pomlad, je zahrepenelo,

| Ti si lepoto mu in vonj vzbudila!

| Pozdravljen bodi majnik, mesec sveti!

| Po' tebi mi je duša zaželela:

| 2  M arij o-Šmarnico « zrem vzornem |

| O da Slovencem srca bi vskipela,

| Da bi čez hrib in plan glasili vneti:

| »Marijina — Slovencev je dežela!« §

Marija-Šmarnica.

Sonet .

cveti!

Prvi dan.

Kak pomen ima Marijina pesem: „Magniflkat“ ?

Lepe so pesmi, katere popevajo pobožni
kristjani po vsem katoliškem svetu Mariji v
slavo, in veseli jih tudi pojo Bogu in Mariji
vdani Slovenci. Na pašnikih in po logih pojo
pastirji pesmi Marijine; razlegajo se po njivah
in travnikih, čujejo se po domovih, kjer si
pobožne Marijine častilke in častilci kratijo
čas, lajšajo delo in množijo zasluženje z lepim
petjem. Pač da: Za Bogom častimo Marijo
najprej!  pravi pesem po pravici. Nikdo ne
vživa za Bogom tolike časti, kakor Marija,
kateri je tudi premnogo pesem zloženih v
slavo. In to zasluži Marija, ker je tudi ona
zapela v slavo božjo prelepo pesem, v ka¬
teri pove dekla Gospodova, da jo bodo srečno
imenovali vsi rodovi na zemlji.  — Šla je

,,Šmarnice 11  1891. 1

2

namreč po včlovečenju Sinu božjega urnih
korakov v gore v hišo Caharijevo, kjer jo
je njena teta, Elizabeta, napolnjena s svetim
Duhom, počastila s prečudnim pozdravom:
Blažena si med ženami in blažen je sad tvo¬
jega telesa! In od kod meni tolika čast , da
pride k meni mati mojega Gospoda?  ■—- Pač
srečna srečna si, ker si verovala, ker izpol¬
nilo se bo, kar ti je razodel Gospod. — Ma¬
rija pa, ponižna dekla Gospodova, odkloni vso
čast od sebe in da čast Bogu, od katerega
je vsak dober dar, in navdušena zapoje krasno
pesem, ki se začenja z besedami: Duša moja
poveličuje Gospoda , in ki se po latinsko ime¬
nuje „Magnifikat“.

Ta Marijina pesem, zapeta v slavo božjo,
razlega se od roda do roda vsa stoletja v
molitvah katoliške cerkve do današnjega dne
in se bo glasila do konca sveta. Draga je ta
pesem vernikom, ker jo je zapela Marija, od
katere imamo tako malo zapisanega v sve¬
tem pismu. Zato hočemo v letošnjih „Šmar-
nicah“ premišljevati prelepo Marijino pesem
„Magnifikat“. Družili se bodemo z Marijo
in ž njo slavili trojedinega Boga. K temu

3

nas vabi Marija sama, rekoč: Poveličujte s
menoj Gospoda in skupno slavimo njegovo Ime!
Ps. 30. 4. — Danes premislimo: Kak pomen
ima Marijina pesem „Magnifikat“.

1. Duša moja poveličuje Go¬
spoda. Te začetne besede Marijine
pesmi „Magnifikat“ nam naznanjajo njen
lepi pomen. Marija s to pesmijo poveli¬
čuje in slavi Boga vsemogočnega, ne¬
skončno svetega in modrega, proslavlja
ga, ker je neskončno usmiljen in pra¬
vičen, ker je tako popoln sam v sebi
in tako svet in dobrotljiv v svojih delih.

Najprej Marija poje hvalo Bogu
zato, ker je njej nekaj velikega, imenit¬
nega storil On, ki je mogočen, in čegar
ime je sveto;  potem hvali Marija Boga
za čudovite dobrote, katere že od nekdaj
deli dobrotljivi Bog vsemu človeškemu
rodu, in nazadnje glasi Marija Bogu
slavo, ker je poslal Odrešenika na svet,
katerega je obetal očakom. Ako se
ozremo na

a)  misli,  katere nam razodeva ta
pesem, ali če pogledamo na

l*

4

b)  Marijo, kije zložila to pesem,
reči moramo: Pesem „Magnifikat“ je
najlepša pesem, kar jih je prišlo kedaj
iz ust človeških.

a)  Ta Marijina pesem preslavlja
neskončnega Boga, ki je začetek in konec
vsemu vstvarjenju, v katerem se gib¬
ljemo , živimo in smo; opeva njegovo
usmiljenje, katero je skazal Mariji in po
njej vsem ljudem, kaže, kako Bog bla¬
goslavlja vse, ki se ponižno boje Boga,
a tudi naznanja, kako Bog pravični kaz¬
nuje grešnike, ki se mu preširni ustav¬
ljajo. — Bes krasne, veličastne so te
misli.

b)  Najlepša med vsemi je ta pesem,
ako pomnimo, kdo da jo je zapel. —
Zapela je to hvalnico prvorojena hčerka
Boga Očeta,  o kateri sv. cerkev go¬
vori z besedami sv. pisma: Izšla sem
iz ust Najvišega, prvorojena pred vsem
stvarjenjem. Zapela je to pesem mati
Boga Sina,  katero strmeč povprašuje
Elizabeta: Od kod meni tolika čast, da
k meni pride mati mojega Gospoda?

5

— Zapela jo je vzvišena nevesta
sv. D u h a,  o kateri zopet pravi sveta
cerkev: Pridi z Libana, nevesta moja,
pridi z Libana, da bodeš kronana.  To
pesem je zapela kraljica angeljev in
svetnikov, kraljica nebes in zemlje, ka¬
tero pozdravlja Gabriel nadangelj, rekoč:
češčena, milosti polna, Gospod je s teboj,
blažena si med ženami!  Zapela je to
pesem Marija, kateri so veljale besede:
Sv. Buh bo prišel v te in moč Naj-
višega te bo obsenčila, zato bo Sveto, ki
bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji.
Mati božja  torej je zapela pesem „Ma-
gniflkat 11 , zato je tudi pesem njena b o žj a,
navdihnena od sv. Duha — najveličast¬
nejša, kar jih je prišlo kedaj iz ust člo¬
veških. V besedah te pesmi se nekako
razlije in razodene vse, kar se je go¬
dilo v Marijinem srcu. Od zorne mla¬
dosti bilo in gorelo je srce njeno edino
le za Boga, zato tudi jezik njen, ko se
razveže, razlega hvalo božjo.

2. Kristijani, kaj pa nas Marija,
mati naša, uči s svojo prelepo pesmijo ?

6

Pred vsem nas Marija uči, da bo¬
dimo ponižni.  Elizabeta namreč je hva¬
lila Marijo, poveličevala jo, kakor Mater
božjo, toda Marija je odklonila od sebe
vso hvalo in slavila le Boga, ki ji je
skazal toliko milostij. Vse prednosti, ki
jih je Marija imela na sebi, so bile dar
božji, in to je Marija vedela, zato seje
v prah poniževala pred Bogom, dasi jo
je Bog postavil celo angeljskim vrstam
kraljico. Res, Marija je bila v najvišji
časti ponižna dekla Gospodova. — Kako
parni, njeni otroci, ubogi grešniki? Oh,
mi nismo nič, mi nimamo nič, s čimer
bi se hvalili, in vendar kako dirjamo za
hvalo, kako se trudimo, da bi nas ljudje
povzdigovali. Mi jemljemo Bogu, kar
nam je Bog dobrega dal in kar je božje,
ter zlorabimo in se z darovi sami po¬
našamo. Da, še več: celo take reči in
prednosti si lastimo,  katerih ni¬
mamo, le da bi nas hvalili ljudje. Ako
je torej Bog Marijo toliko ljubil, ker je
bila v resnici ponižna, kako pač moramo
mi biti Bogu zoprni, ker se nečimerni

7

povišujemo. Zato, otroci Marijini, učimo
se ponižnosti od svoje dobre Matere, ker
ponižnost je podlaga vsej čednosti in
svetosti, kakor pravi Gregorij papež:
Ponižnost je učiteljica in mati vseli kre-
postij.

Marija nas pa v svoji pesmi uči.
da bodimo Bogu hvaležni  za prejete
dobrote. Marija namreč ve in spozna,
kako jo je Bog povzdignil nad vse po-
zemeljske stvari in zato hvali in pove¬
ličuje hvaležnega srca božjega dobrot¬
nika ; spolnovala je v tem besede sve¬
tega Avguština, ki pravi: Kaj bi mogli
še boljšega nositi v svojem srcu, Jcaj iz-
pregovoriti z jezikom, kaj zapisati s pe¬
resom, kakor: l)eo gratias! Hvala Bogu!

Kristijani, kako smo pa mi hva¬
ležni Bogu za prejete dobrote ? Ali smo
kaj v tej čednosti Mariji podobni ? Vsaki
dan, vsako uro, vsak trenotek dobivamo
od Boga dobrote na svojem telesu, da
si ohranimo življenje. Ali smo hvaležni
Bogu za časne dobrote? Vsaki dan po¬
trebujemo čeznatornik darov, da se ohra-

nirao v milosti božji, da ne zabredemo
v greh, da se ne pogreznemo v večno
pogubljenje. Ali smo hvaležni Bogu za
vse te dušne dobrote? Saj pravi že pre¬
govor: Zahvala je druga prošnja. Tudi
pri Bogu je tako; kajti sv. Krizostom
piše: Ker nam Bog vsaki dan skazuje
brezštevilne dobrote, če jih mi poznamo
ali ne poznamo, če jih mi hočemo ali no¬
čemo; isto tir j a od nas, da se mu zanje
zahvaljujemo, ker potem nam za našo za¬
hvalo deli zopet novih dobrot.

Slavimo Boga v vseh rečeh in po¬
veličujmo njegovo presveto Ime, kakor
je to storila Marija!

Iz tega spoznate, kristijani, kako lep
pomen ima Marijina pesem „Magnifikat“
in kako lepe nauke nam daje, ako si
jo pogledamo le mimogredoč. Zato je
sv. cerkev to prelepo molitev sprejela
v svoje bogočastje in vsaki dan jo du¬
hovni v večernicah po vesoljnem svetu
molijo in prepevajo Bogu v slavo, Ma¬
riji v čast, sebi v pomoč. In kje bi
našli lepšo molitev? Z Marijinimi bese-

9

dami se Bog najlepše časti in hvali za
njegovo usmiljenje, katero skazuje člo¬
veškemu rodu. Da se tem glasovom pri¬
družimo tudi mi, da tudi mi z Mariji¬
nimi besedami radi slavimo Boga in nje¬
govo božjo Mater, zato smo si to pesem
izvolili letošnjim Šmarnicam v premiš¬
ljevanje. Mi bodemo v teh večernih urah
bolje spoznali svojo dobro mater, mi
bodemo jasneje umevali globoke skriv¬
nosti naše svete vere. Spoznali bodemo
pa tudi, kaj je še na nas slabega in
pomanjkljivega, da odstranimo in izbolj¬
šamo. Marija pa, milosti polna, bo nam
pri svojem Sinu izprosila obilnih milosti,
ker se bodemo njej v čast zbirali v sve¬
tišču božjem.

3. Da bodete pa toliko trdneje upali
v pomoč kraljice nebeške, sledi naj k
sklepu vzgled, ki kaže, da Marija ne
zavrže svojih otrok v sili in da jim ču¬
dovito pomaga.

Nekega dne pelje se v Kanal La Manche
princesinja Matilda, vnukinja cesarja Viljema
zmagovalca. Na potu nastane strašen vihar,

10

kakoršnega niso pomnili stari krmarji. Sto¬
rili so vse, kar je bilo mogoče, da bi ladijo
rešili, toda vse zastonj, morski A r alovi so se
vzdigovali vedno višje in ladija je jela zaje¬
mati vodo. Z vso silo se zažene strašen piš
na ladijo. „Izgubljeni smo!“ zavpijejo mor¬
narji v silni skrbi za-se in posebno za prin-
cesinjo. — Matilda pa, pobožno vzrejena od
svojih starišev, zakliče oplašenim mornarjem:
„Ne bojte se! Zaupajte na Marijo in gotovo
nas bo rešila. Eden naj stopi na krov in pazi,
da zagleda suho zemljo, tedaj hočemo zapeti
Mariji zahvalno pesem in jaz obljubim, da
hočem na tistem kraju, koder pridemo na
suho, postaviti Mariji v zahvalo lepo kapelo. u
— Komaj kneginja izpregovori svojo obljubo,
poizgube se valovi, vihar prejenja, prijetne
sape zapihljajo in skozi črno oblačno nebo
zablesketa se svetlo solnce. V tem trenotku
zagiedajo tudi suho zemljo in kneginja za¬
poje pesem-zahvalnico Mariji, morski zvezdi
v slavo, katero mornarji poslušajo razoglavi
in sklenenih rok. Precej, ko stopijo na suho,
izbere Matilda prostor, kjer takoj vlože vkladni
kamen obljubljeni kapeli. To je bil začetek
sloveči opatiji Vojenski, katero je po smrti Ma-
tildini sozidal njen Sin Henrik II., kralj angleški.

Predragi, tudi mi se vozimo na ladiji
po nevarnem, viharjev polnem morji živ-

11

Ijenja; priti nam je v varno zavetje, v
nebesa. Ako hočemo, da se bodemo re¬
šili iz vseh viharjev, upajmo in kličimo,
kakor nekdaj pobožna Matilda, na po¬
moč Marijo, morsko zvezdo, ki nam
bo s svojo svetlo in milo lučjo kazala
pot in nas srečno pripeljala v nebeško
domovino.

Naloga:

Meseč majnik je mesec zelenja in cvetic ,
katere ljudje radi vežejo v šopke in s njimi
zaljšajo hiše in cerkve. ■— Kristijanom pa
podaje cerkev že narejene šopke Marijinih
cvetic , nabrane v prelepi rožnivenec, kate¬
rega cerkev priporoča vernikom moliti. Iz tega
venca si bodemo vzeli tudi mi vsaki dan šopek ,
ter se v molitvi veselili njegovih lepih barv in
prijetnih vonjav.

Danes torej molite: Vero in 5 Ceščena
si Marij in pridenite prvo skrivnost veselega
dela sv. rožnega venca: Ki si ga Devica od
sv. Duha spočela z namenom , da bi nam le¬
tošnje Šmarnice obrodile obilno dušnega sadu.

12

Drugi dan.

Marija poveličuje Boga, kakor Gospoda.

Vse, kar je dobro, kar je lepo in kar
je popolno, vse izvira iz Boga; zato se spo¬
dobi in je prav, da se vse zopet izliva v
Boga, da je Bog, ki je vse vstvaril, tudi
začetek, namen in konec vsemu stvarjenju,
da vse stvari poveličujejo vsemogočnega svo¬
jega Stvarnika.

Mrtvi kamen naložen v silnih skladih
po visokih, v nebo kipečih gorah oznanja
svetu, da je Bog silen, vsemogočen, da se
ne spreminja, da je od vekomaj do vekomaj
vedno isti! — Rastline: trava, cvetice in
drevesa, raznovrstne v svojih podobah, a
enako v svoji rasti, poveličujejo Stvarnika,
ki je trojen v osebah in vendar en sam Bog.
Žive stvari preslavljajo Boga živega od ve¬
komaj do vekomaj in človek, krona vseh
stvarij, ga preslavlja s svojim spominom in
razumom, s svojo prosto voljo.

Ako vse stvari, mrtve in žive, ako vsi
ljudje tudi neverniki slave Boga, kako naj bi
molčali kristijani, izbrani kot izvoljen rod iz-

13

med tisočerih, kako naj bi molčali otroci božji,
katere je prerodil s svojo milostjo ? Zato kra¬
ljevi pevec vabi nebesa in zemljo, da naj
se združijo in skupno slavijo Boga, rekoč:
Hvalite ga vsi njegovi sveti , sinovi Izraelovi,
in ljudstvo, ki si mu blizo! Aleluja!

Kaj čuda, da se med temi neštetimi
glasovi, ki done v nebesih in na zemlji v
slavo božjo, milo in zvonko razlega tudi glas
njegove božje Matere: Duša moja poveličuje
Gospoda!  — Marija torej pravi, da duša njena
poveličuje Gospoda.  In ravno to danes pre¬
mislimo, da Marija slavi Boga, kakor
Gospoda,  kakor gospodarja nebes in
zemlje,  kateremu edinemu gre čast in hvala
na veke.

Hvalo poj in veseli se, Mi Sionska,
ker glej, jaz pridem in bom prebival pri
tebi, govori Gospod.  Cah. 2. 10. Ta mo¬
gočna, ta imenitna hči Sionska je pred
vsemi Marija. K Mariji namreč je prišel
Gospod in v njej je prebival, zato se
Marija veseli, zato hvalo poje v svoji
prelepi pesmi „Magnifikat‘ : . In koga
Marija hvali in poveličuje? Ali hvali

14

sama sebe, ker jo je Bog odbral za
svojo Mater in napolnil s svojo milostjo?
Ali morda poveličuje Marija svoje čed¬
nosti, ker je srečna, blažena med že¬
nami, katero bodo poveličevali vsi rodovi
zemlje? Ali mar slavi Marija svojega
ženina, sv. Jožefa, ali Joahima in Ano.
katerima je Bog dodelil tako hčer? Ali
se morda ponaša, da je iz kraljevega
Davidovega rodu? Ali hvalo poje Marija
posvetnim zakladom, veselju in vživanju?
Ne! 0 vsem tem molči Marija, njena
hvala se glasi drugače; njen glas odmeva
med svet, rekoč: Moja duša poveličuje
Gospoda!  Kakor bi nam hotela reči:
Poslušajte , ker govorim o visocih rečeh
in ustnice moje se odpirajo , da oznanjajo ,
kar je prav.  Preg. 8. 6. Hvalite Gospoda
vsi rodovi!  Ps. 116. 1.

Marija torej slavi Boga, kakor Go¬
spoda, ker je sam v sebi neskončne hvale
vreden. Bog edini namreč je dober, ka¬
kor pravi sv. pismo: Ti sam si dober.
Jud. 1. 11. 6. In le Bog torej, ki je
sam v sebi neskončno popoln in dober.

15

ki je vir vsej dobroti in popolnosti,
vreden je neskončne hvale.

Marija poveličuje Boga, ker jo na-
polnuje njegovo neizmerno veličastvo z
nekim svetim, otroškim strahom. Zares:
ko Marija premišljuje popolnosti božje,
da je Bog večen, da nima začetka in
ne pozna konca, ko občuduje njegovo
svetost, ki najde madeže tudi na an-
geljih, ko strmi nad njegovo vsemogoč¬
nostjo, v kateri je le hotel, rekel, dihnil
in vstvarjeni so bili vsi neizmerni sve¬
tovi, vse stvari in tudi človek po božji
podobi. Ko vse to premišljuje, tedaj se
Marija nekako izgubi v tej neskončni
božji velikosti, kakor se drobna kaplja
izgubi v brezdanjem morju, kakor ne¬
znatni prašek v prostranem pogorju,
tedaj nekako izgine v Bogu in dušo
njeno napolnjuje strmenje in strah božji.
Pač blagor ji: saj začetek modrosti je
strah božji,  pač srečna, ker v prahu pred
Bogom občuduje Marija veličastvo božje
in kliče svetu: Duša moja poveličuje
Gospoda.

16

Marija nas s tem uči, komu naj
velja tudi vsa naša čast in slava. Vse
torej naj služi, vse naj bo posvečeno
v čast božjo, da se dopolnijo besede
psalmistove: Kakor tvoje Ime, o Bog,
tako naj seže tudi tvoja slava do pokrajin
zemlje!  Ps. 47. 11.

Kristijan, ne pozabi: Bog je tvoj
Gospod; ti torej nisi sam svoj, ampak
božji; kar imaš. ni tvoje, ampak božje;
nič na svetu ni tvojega, ampak vse je
božje. Ti torej ne smeš sam sebe in
svojih reči tako vravnavati. kakor bi
bil sam svoj gospodar, ampak tako, ka¬
kor Bog hoče; ker Bog ti je vse dal,
kar imaš in Bog te bode tudi sodil,
kako si obračal svoje darove. Vprašaj
se torej resno, ali tvoje misli, želje, be¬
sede in djanja časte Boga, kakor svo¬
jega Gospoda? Ali obračaš svoje počutke
vedno v čast božjo? Ako tako ravnaš,
izpolnuješ namen, za kateri te je Bog
postavil na svet. Ako pa ne živiš tako,
ako ne rabiš svojih počutkov v slavo
božjo, tedaj kristijan, misliš, da živiš,

pa si mrtev, tedaj ne delaš za nebesa,
ampak si nakopuješ sam svoje pogub¬
ljenje. Predragi, posnemaj svojo Mater
Marijo in poveličuj Boga, svojega Go¬
spoda, v vseh rečeh!

2. Marija pa ne hvali Boga samo
zato, ker je sam v sebi vreden neskončne
hvale, ampak ker je časti in hvale vre¬
den tudi v svojih stvareh,  ki vsa¬
kemu očitno razodevljejo božje veličastvo
in njegovo vsemogočno modrost. Bog
namreč po svojih stvareh nepopolnim
ljudem kakor v zrcalu kaže svoje popol¬
nosti. Moj Oče,  pravi Kristus, deluje do
zdaj  in tudi jas delujem,  t. j. kažem
svojo vsemogočnost v vidnih stvareh in
posebno s svojim čudovitim delovanjem
pi‘i ljudeh. Zares: Od solnčnega vshoda
pa do zahoda  je čudovito Ime Gospo¬
dovo !

Marija hvali Boga, ker je gospodar
vsega dobrega in hudega, sreče in ne¬
sreče, veselja in žalosti, bogastva in rev¬
ščine, časti in zaničevanja. On deli zdravje
in bolezen, on daje življenje, on pošilja

M  Šmarnice" 1891. 2

18

smrt, vsemu je on gospodar in v ne¬
skončni svoji modrosti in očetovski lju¬
bezni vse tako vlada in obrača, kakor
je nam koristno v večno izveličanje. Zato
pravi sv. Avguštin: Vselej smo dolžni hva¬
liti Boga , bodimo veseli ali žalostni, ker
Bog nas v bridkostih podučuje in tolaži v
veselju.

Tako slavi tudi Marija Boga, ker
je njen Gospod. — Kristijan, ali ni
Bog tudi tvoj Gospod? Ali nisi tudi ti
služabnik božji, odločen, da mu glasiš
slavo in čast? Ali ni torej tudi tvoja
dolžnost, poveličevati božje mogočno Ime?
In če ga ne moreš tako slaviti, kakor
ga je slavila Marija, ali se pač priza¬
devaš, da ga hvališ saj po svojih slabih
močeh? Ako ne delaš tega, ali ne za¬
služiš, da ti Bog pošilja žalost namesto
veselja, revščino namesto blagoslova, bo¬
lezen namesto zdravja, sramoto namesto
časti in zgodnjo smrt namesto dolzega
življenja? Zakaj stvari, ki ne časte svo¬
jega Stvarnika, ljudje, ki ne hvalijo svo¬
jega Odrešenika, kristijani, otroci božji,

19

ki ne poveličujejo svojega nebeškega
Očeta, pač ne zaslužijo, da bi se vese¬
lili njegovih dobrot, da bi vživali nje¬
govo ljubezen in kdor noče Gospoda
nebes in zemlje udano častiti, ne mara
vživati nebeškega veselja in zasluži, da
za svojo hudobijo trpi večne kazni.

Kristijani, mi imamo za vsako stvar
pohvalno besedo, ki le nekaj hvale vred¬
nega kaže; za lepo obleko, za denar, za
prijazen obraz, za posvetno čast in ime¬
nitnost ; da, ljudje celo večkrat hvalijo,
kar ni hvale vredno, kar je pregrešno
in zlobno. Za vse take reči imajo ljudje
hvalo v svojih ustih; le za Boga, za Go¬
spoda, vrednega neskončne časti in slave,
marsikdo nima tudi ene hvalne besede.
Praznim stvarem in minljivim rečem za¬
žigajo kadilo, za Boga, svojega dobrot¬
nika, se ne menijo. Kaj pač čaka take
pozabljene ljudi? Kako naj taki v ne¬
besih hvalijo Boga na veke, ki se na
zemlji ne menijo za njegovo čast? Kako
naj na večnem prestolu gledajo trojedi-
tmga Boga taki, ki na svetu vržejo Boga

2*

20

s prestola in sami sebe, ali kako drugo
prazno stvar: denar, čast, vživanje po¬
stavijo na oltar in temu služijo celo živ¬
ljenje?

Vzgled naj nam pokaže, kako zo-
perno je Mariji, ako človek v neči-
mernosti sam sebi dopada in se hvali
v svojih prednostih:

častita sestra Florida čevoli, katero so
med svetom imenovali Lukrecijo, slišala je
kot otrok pri šestih letih večkrat, kako da
so jo domači hvalili, da je lepa, prijazna in
ljubeznjiva, da je pravi angeljček. Otroku
seveda se je to dobro zdelo in v svoji rado¬
vednosti jo je gnalo, da bi se v zrcalu vi¬
dela, če je res tak angelj, kakor o njej go¬
vore. Ko je bila torej sama v sobi, stopi,
ker je bila še majhna, na stol in s stola na
mizo, da bi se pogledala v ogledalo, ki je
nad mizo viselo na steni. Pred zrcalom ogle¬
duje svoj obraz, kodraste lasce, lepo obleko
in — nečimerne misli se naselijo v njeni
dozdaj res lepi duši. Na enkrat zasliši v sobi
glas, ki jo pokliče, rekoč: »Lukrecija, kaj
delaš?« Deklica se prestrašena in osramotena
ozre na nasprotno steno, kjer je visela lepa
podoba Matere božje in se trese od strahu,
ko vidi namestu podobe živo Marijo stati pred

21

seboj. Marija ji reče žalostna z resnim, očita¬
jočim glasom: »Lukrecija, ali že v tako zorni
mladosti nečimerno ljubiš, kar ni tvoje, kar
je božje. Pojdi in skrbi, da bo tvoje srce lepo,
trudi se, da bo tvoja duša lepa, ker to je
prava in stalna lepota, glej, da boš Bogu
vedno bolj podobna in potem boš enkrat res
lepa in srečna v raji na veke: to, draga moja,
je volja božja in to bodi tvoja prva skrb.«
Deklico, pri kateri je delovala še krstna mi¬
lost, pretresejo te besede; osramotena stopi
z mize in stola na tla, ter se skrije v ko¬
tiček, kjer milo joka, da je z nečimernostjo
žalila svojo božjo Mater. Ta dogodba iz
otročjih let je bila Lukreciji vedno pred očmi,
zato je vse dni le Bogu čast dajala, in da
bi to lože storila, stopi v samostan, kjer je
ločena od posvetne nečimurne hvale kakor
sestra Florida Boga slavila in umrla v duhu
svetosti, in sedaj zares in za vselej lepa vživa
svojo srečo v Bogu, v večni lepoti, kateri
čast in slava na veke!

Naloga:

Molite 5 češčena Marij s skrivnostjo:
Ki si ga Devica od sv. Duha spočela , in pre¬
mislite, s kako ponižnostjo je Marija sprejela
v srce svojega Gospoda , da ga tudi vi ponižno
prejemate v sv. obhajilu.

22

Tretji dan.

Kako časti Marija Boga kakor svojega Gospoda ?

Bog, naš Gospod, tirja od nas, da ga
dostojno častimo; toda pri tem on nima na¬
mena, samo sebe poviševati, marveč tudi nam
koristiti in pomagati; zakaj, mi Bogu ne mo¬
remo nič dati, česar bi ne imel, in kar ima,
mu ne moremo vzeti. Bog nas je vstvaril,
odrešil in posvetil, da bi ga častili, On nam
je zato dal natorne in nadnatorne pripomočke
in nam v plačilo pripravil nebesa. Zato pravi
sv. Avguštin: Bog hoče, da ga hvalimo in
sicer zato , ker to nam koristi , ne pa le zato,
da bi njega poviševali; ker neskončni ne more
ničesar pridobiti in ne izgubiti.

Da mi Boga častimo, to tirja od nas
pravica;  kajti Gospod ima pravico tirjati, da
mu je njegova lastnina vdana in pokorna,
kar skazuje s hvalo. — Da mi Boga slavimo,
tirja od nas hvaležnost;  zakaj kdor živi
le od milosti in dobrot svojega Gospoda,
ima vse, kar ima, le od njega; in kdor mu
vse to da zastonj, mu je dober in zanj naj-
veče dobro. Ali bi ne bilo zelo pogrešno,

23

ko bi mu ne bil hvaležen zato in mu s če-
ščenjem ne kazal svoje hvaležnosti ? Pa tudi
ljubezen tirja od nas, da slavimo Boga, ker
le iz neskončne ljubezni nas je Bog vstvaril
in nam deli brezštevilne dobrote; ljubezen
pa je treba povračevati z nasprotno ljubez¬
nijo; to svojo ljubezen pa Bogu le s tem ska-
znjemo, da mu hvalo pojemo v srcu, z be¬
sedo in s svojim življenjem.

Kako da naj to storimo, tega nas uči
Marija, kraljica nebeška, ki pravi v svoji
pesmi, da »njena duša« poveličuje Gospoda.
Premislimo torej danes, kako  Marija Boga
časti kot Gospoda.

1. Marija pravi, da njena duša po¬
veličuje Gospoda. Da pa kdo more kaj
storiti s svojo dušo, treba najpoprej, da
je duša res njegova, da jo ima v svoji
oblasti, da stori ž njo, kar hoče. V tem
pomenu pravi Marija : M oj a duša! Duša
njena bila je v njeni oblasti in zato je
lahko ž njo hvalila Boga. V tem je
skrita globoka resnica. Vprašaj se, kri-
stijan: ali je tvoja duša res tvoja, ali
smeš po pravici reči: Moja  duša.

24

čudno se morda komu zdi to vprašanje;
misli si: Kaj pa bo še moje, če duše
ne bom smel imenovati svoje ? Kako naj
kdo drugi ima pravico in oblast do moje
duše? In vendar, kristijani, kakor se to
komu čudno zdi, vendar je res, da marsi¬
kdo svojo dušo da kakemu drugemu
človeku ali kaki drugi stvari v oblast.
Jezus pravi: Resnično , resnično vam po¬
vem: Vsak, kdor greh dela, je suženj
greha.  Jan. 8. 34. Ali pa je suženj sam
svoj gospod ? Ali sme storiti, kar hoče ?
Ali ne dela ž njim gospodar, kakor mu
drago? Grešnik torej ne more reči:
Moja  duša, ker duša ni njegova; ker
on služi grehu, je duša njegova sužnja
grehu. Pa Jezus še več trdi, ko pravi
grešnikom : Vi ste iz hudiča  - očeta in
hočete delati po željah svojega očeta.
Jan. 8. 44. Ako imajo grešniki hudiča
za očeta, so torej njegovi otroci. Kaj
pa, ali je otrok sam svoj gospod, ali
sme iti, kamor bi rad? Ali nima oče
vse oblasti do otroka? Torej grešnik ne
more reči: M oj a duša, ker je otrok

hudičev in njegova duša hudobnega
duha. Sv. Pavel pravi, da so grešniki
jetniki satanovi in opominja svojega
učenca, da bi jih reševal iz verig sata¬
novih. Grešnik je torej jetnik. In jetnik,
ali je sam svoj, ali sme iti ven in noter,
kamor in kadar mu drago? Ali ni po¬
polno v oblasti onega, ki ima ključe
od ječe? Grešnik torej, ki je jetnik sa¬
tanov, ne more reči: Moja  duša, ker
duša njegova je jetnica satanova.

Kdor torej želi z Marijo Boga ča¬
stiti, treba najprej, da jenja biti grešnik.
Kdor bi v grehih bil in se vendar le
delal, kakor da bi hvalil Boga, o takem
veljajo besede sv. Pavla: Pravijo , da
Boga poznajo, pa ga taje s svojimi deli.

Tit. 1. 16.'

2. Kako si je pa Marija prilastila
svojo dušo, kaj je Marija storila, da je
lahko rekla: Moja  duša poveličuje Go¬
spoda ? — Po izvirnem grehu postal je
v es človeški rod suženj satanov. Mi smo
Wli po natori otroci jeze božje, kakor
tudi drugi, pravi sv. Pavel. Ef. 2. 3.

26

Marija pa je bila brez madeža izvirnega
greha spočeta, ona ni bila noben tre-
notek v sužnosti satanovi; duša njena
je bila njena last od začetka in zato je
vedno z njo slavila Boga. Mi sicer nismo
bili tako srečni, vendar smo bili v sve¬
tem krstu tudi mi rešeni oblasti hudob¬
nega duha; saj pravi sv. Pavel: Vi ste
umiti, vi ste posvečeni, vi ste opravičeni
v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa
in v imenu Boga.  1. Kor. 6. 11. Od
tedaj so bile naše duše res naše in če
bi jih bili z grehom izgubili, jih zamo-
remo spet dobiti v zakramentu sv. po¬
kore; zato nima človek nobenega izgo¬
vora, ako je v grehih, ako je duša nje¬
gova satanova in torej ne more ž njo
Boga slaviti,

3. Tako si je Marija prilastila svojo
dušo. Kako pa jo je ohranila ? Vse svoje
življenje se je varovala, da ni zabredla
v zanjke satanove; časti sveta je niso
mikale, zato je ni prevzel napuh, po po¬
svetnem blagu ni hrepenela, zato je ni
stiskala lakomnost in veselje tega sveta

27

je ni vabilo, zato se je varovala posvet¬
nega vživanja.

Tako je bilo mogoče, da je Marija
slavila Boga s celo dušo, z vsemi duš¬
nimi močmi. Bada je spoznavala skriv¬
nosti svete vere in tako Bogu darovala
svojo pamet;  rada je mislila na Boga
in s tem Bogu izročala svoj spomin
in kakor služabnica Gospodova je spol-
novala le voljo božjo, in Bogu s tem
dajala v dar svojo voljo,  Marija je
torej s svojo pametjo častila Boga v
veri, s svojo voljo v upanji in s svojim
srcem v ljubezni. Boga časti,  pravi sv.
Avguštin, kdor vanj veruje in ga spo¬
znava, kdor vanj upa in ga pričakuje,
kdor ga ljubi in išče.

Kristijan, kako je s teboj, kaj slavi
tvoje srce, kaj poveličuje tvoj jezik,
komu skazujejo čast tvoja dela? Pač
vendar ni tvoje srce altar, kjer bi se
šopiril satan oblastno; pač ni tvoj jezik
trobenta, s katero bi oznanoval satanovo
slavo; pač vendar tvoja dela ne kažejo,
da si suženj hudobnega duha? Kristijan,

28

ako v smrtnem grehu živiš, če tudi le
v enem. nesrečnež, vse to se spolnuje
nad teboj. Reši, dokler je še čas, dušo
iz oblasti hudobnega duha, Marija, mati
tvoja ti bo rada pomagala 1

Marijina pesem „Magnifikat“ je pa
še posebno zato tako pomenljiva, veli¬
častna in sveta, ker je Marija takrat,
ko je zapela to hvalnico, Jezusa nosila
pod svojim srcem in sta Marija in Jezus,
mati in Sin nekako iz enega srca govo¬
rila ta prelepi hvalospev. — Tudi v tem
moramo mi posnemati Marijo. Saj je
vsak pravični kristijan tempelj sv. Duha
po besedah sv. Pavla: Ali ne veste, da
ste tempelj božji?  I. Kor. 10. 31. Z Bogom
je torej združen tudi pravični in v tej
prelepi družbi je pač Bogu hvala pri¬
jetna, človeku pa zaslužljiva. S tem sami
Boga slavimo in tudi druge zanj vne¬
mamo. O kako je taka služba imenitna
in častna! Kako izgubljen in nesrečen
je, kdor se za to resnično čast ne meni
in se kakor veša obeša na minljivo po-
zemeljsko slavo, ki pa po besedah svetega

29

pisma izgine, kakor trave cvet in ž njo
tudi človek, kije v njej iskal svojo srečo.

Kako žalost mora čutiti Marijino
materino srce, ko vidi, koliko je takih
izgubljenih sinov in hčera, ki so pro¬
dali svoje duše satanu v sužnost, in kako
pač ona hrepeni in prosi, da bi se še
o pravem času iztrgali sovražniku iz
sužnosti, dobili zopet svoje duše v last,
da bi smel vsak po pravici reči z Ma¬
rijo: Moja  duša poveličuje Gospoda.
— Nastopna prigodba vas bo tega po¬
polno prepričala:

V Parizu je živel imeniten gospod, ka¬
terega je še otroka njegov oče tje poslal v
šolo; prišel pa je v roke slabemu učeniku,
ki je napolnoval njegovo glavo z napačnimi,
krivimi nauki. Ker mu je bila glava bolna,
zato se je spridilo kmalu tudi srce, začel je
silno nerodno živeti in živel je brez Boga,
brez vere do svojega 70. leta. Neko nedeljo,
bilo je 30. aprila leta 1837, šla je neka po¬
božna gospa, ki je bila znana s tem človekom
In  je tudi k njemu zahajala, memo Marijine
cerkve, v kateri so vstanovili bratovščino
Marijinega srca za spreobrnenje grešnikov,
'bdela je, da je cerkev vsa razsvetljena in

30

da je zbrano vse polno ljudij. Tudi ona gre
v cerkev in pozve od duhovna, da imajo te
pobožnosti namen, grešnikom izprositi po-
boljšanje. Gospa priporoči tudi onega izgub¬
ljenega človeka v molitev. Kmalu nato pride
k njemu in čudi se, ko vidi, kako je gospod
zmoten in zbegan, vpraša ga, kaj da mu je.
„Nič“, pravi, „nisem bolan, pa moj duh je
tako zbegan, da od ponedeljka nimam nobe¬
nega miru. Sitne misli me nadlegujejo in ču¬
dite se: v glavo silijo mi misli na Boga, na
vero itd., na kar sem dosedaj le takrat mislil,
kadar sem se norčeval ali zasmehoval svete
reči." Gospa mu precej reče: „Videtije, da
Bog želi vašega spreobrnenja." On pa jo ne¬
voljno in ostro zavrne: „Pustite take reči,
saj me poznate, da tako praznoverje pri meni
nima posebne veljave." —• Gospa sporoči du¬
hovnu, kaj se je zgodilo in grešnika zopet
priporoča. Drugi teden je bil gospod še bolj
zbegan. „Meni ni več živeti", pravi gospej,
ko ga obišče, „silno trpim. Strašne sanje
so me jele trpinčiti v nedeljo večer in nimam
več miru pred njimi. Spati ne morem in
kadar se mi zadremlje, vidim pred seboj oj-
strega sodnika, ki me obsodi v pogubo, ker
nisem izpolnoval volje božje. Prepričan sem,
da me te muke morajo v kratkem končati.
Ali mi niste vi pravili o neki svetinji, ali bi
mi jo mogli prinesti, morda bi se jaz po-

31

miril . 11  Gospa mu prinese svetinjo brezma¬
dežnega Spočetja Matere božje. Hlastno seže
po njej, rekoč: „Ta svetinja me ne bode več
zapustila . 11  —- Gospa ga še v tretje priporoči
v molitev in ko ga tretji teden obišče, najde
ga mirnega in veselega, ter posluša vesele
njegove besede: „Odkar nosim svetinjo, sem
popolno miren in tudi počivam. V ponedeljek
po noči pa se mi je nekaj čudovitega pripe¬
tilo. Vzbudim se namreč in vsa soba je bila
razsvetljena in belo oblečena žena je stala
pred menoj ter mi rekla: ,čas je, da se
spraviš z Bogom 1  in to se je ponovilo v torek
in v četrtek. Zadnjikrat mi reče: ,Da, zadnji
čas je, da se spraviš z Bogom, zadnjikrat
ti to svetujem . 1  In tedaj mi srce ni dalo več
miru. Spravil sem se z Bogom in skušal
bom pokoriti se za svoje izgubljeno življenje in
skrbel, da saj zadnje ure obračam v svoje izveli-
panje . 11  In izgubljen služabnik seje vrnil k svo¬
jemu Gospodu, k Bogu, ki je edini vse časti in
hvale vreden.

Naloga:

Molite 5 Ceščena Marij s skrivnostjo:
Ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete no-
sila, in premislite, kako je Marija po svojem
Spočetju hitela v gore k sorodnikom , da je
bivala bližje nebes. Sursum corda! Kvišku
Sr ca! bodi tudi naša zastava , ker na zemlji
Srno  tujci in v nebesih bomo še-le doma.

32

Četrti dan,

Marija se raduje v Bogu.

Kdor Boga poveličuje, najde v tej hvali
svoje največje veselje, svojo nepopisno srečo,
ker se s tem vedno bliža svojemu namenu.
To vidimo tudi pri Mariji: Ko v prvi vrsti
da dostojno hvalo svojemu Gospodu, tedaj
več ne more skrivati čutil svojega srca, ne
more več prikrivati svojega veselja, zato pravi
v drugi vrsti svoje visoke pesmi: In moj
duh se veseli v Bogu , Izveličarju mojem.  —
Ana, mati Samuelova, slavila je Boga, ker
ji je milostno dodelil sina in kazala svoje ve¬
selje, rekoč: Veseli se moje srce v Gospodu.
I. Kr. 2 1. David je poveličeval Boga za
pomoč, ki mu jo je skazoval in se je veselil
te čudovite podpore: Gospoda vedno vidim
pred svojimi očmi; na moji desnici je , da ne
omahnem ... In zato se veseli moje srce
in se raduje moj ježih.  Ps. 15. 8. 9. Izaja
prerok gledal je v duhu prihod Odrešenikov
in se je veselil: Radujem se in veselja kipim
v Gospodu , in moja duša se radosti topi v
mojem Bogu.

33

Marija pa ni, kakor Ana, spočela na¬
vadnega človeka, marveč Sinu božjega; Ma¬
rija ni imela kakor David, Boga le v pomoč
na svoji desnici, pač pa ga je nosila pod
svojim srcem; Marija ne gleda v prihodnjost
in ji ni treba pričakovati Odrešenika, kakor
Izaja, ker je ona sama devica, o kateri go¬
vori isti prerok, rekoč: Glejte, devica bo spo¬
čela in rodila bo sinu in imenovali ga bodo
Emanuel, t. j.: Bog z nami.  Iz. 7. 14. —
Toliko milosti je torej prejela, in ona naj
hi se ne veselila, ona naj bi skrivala v srcu
svoje veselje? Ne; to ni bilo mogoče. Pri
tem nepopisnem veselju se odpro tudi njena
sicer najraje molčeča usta, ki naznanjajo po¬
sebno veselje: Moj duh se raduje v Bogu,
Mojem Izveličarju.  — Oglejmo si danes na¬
tančneje vzroke,  zakaj da se Marija toliko
veseli v Bogu.

1. Najprej se Marija zato tako ve¬
seli in svoje veselje razodeva v prelepi
svoji pesmi, ker ji je Gabriel nadangelj
fekel pri pozdravu: Gospod s teboj.  —
Pomislimo, kako je bil Bog z Marijo.
Bog neskončni, povsod pričujoči, ob-

,,Šmarnice“ 1891. ^

34

sega, napolnjuje in prešinja vse stvari;
Bog, vsegamogočni, neskončno modri
in dobrotljivi, ki vse ohranjuje in vlada,
bil je z Marijo, kakor je v vseh drugih
stvareh.  — Bog je bil z Marijo, ker
ji je podelil nadnatorne darove, milost
in moč, da s svojo pametjo in voljo do¬
sega svoj namen; tako pa je Bog tudi
pri vseh drugih ljudeh,  celo pri greš¬
nikih. — Bog je bil z Marijo, ker ji
je delil svojo posvečujočo milost, da je
bila otrok božji, dedičinja nebeškega kra¬
ljestva, tempelj sv. Duha, in prebivališče
presvete Trojice; tako pa ,je Bog tudi
z vsemi pravičnimi.  — Ze ti nešteti
darovi so tako imenitni, da je imela
Marija vzrokov dovolj Boga slaviti in
veseliti se v Bogu, Izveličarju svojem.
Toda Bog jej je skazal še veliko večje
in čudovitejše milosti. Bog prebiva v
pobožnih dušah bistveno in resnično pri
sv. obhajilu, ker Kristus pravi: Kdor
je moje meso in pije mojo kri, ostane v
meni in jaz v njem.  Tako je združen
Jezus Kristus z vsemi pravičnimi v za-

35

kramentu sv. Kešnjega Telesa, tako je
bil združen z Marijo, ko je postavil ta
božji in najsvetejši zakrament.

Toda zapustimo zemljo, kjer nimamo
več nobene stvari, ki bi se smela pri¬
merjati Mariji v časti, preselimo se v
duhu v nebesa. Tam je Bog združen s
svojimi angelji in svetniki, ki ga gledajo
in vživajo v večnem veličastvu, kakor
pravi sv. Janez: Mi pa vemo, da mu bomo
podobni , kadar se bode prikazal ; zakaj
videli ga bomo , kgkoršen je.  I. Jan. 3. 2.
Tako je tudi Marija zdaj z Bogom v
nebesih, tako je bila ž njim združena
že tudi na zemlji takrat, ko je zapela
svojo visoko pesem.

Zdaj pa nimamo nobene stvari več,
n e v nebesih, ne na zemlji, da bi jo
vzeli za primero Marijini radosti; do
višin božjih se nam je povspeti tje, kjer
kraljuje presveta Trojica. Kakor je Bog
Oče združen z Bogom Sinom, da sta kot oče
m sin, v nekako podobni zvezi je Marija z
božjim Sinom: Marija je njegova mati,
0°g je njegov Oče. Marija je Mati božja,

s temi besedami naznanimo njeno tesno
zvezo z Bogom; res po vsej pravici jo
je pozdravil nadangelj Gabrijel: Gospod
je s teboj!

Kristijan, pomisli, na kateri stopinji
si ti združen z Bogom, in ali se smeš
tudi ti veseliti z Marijo v Bogu, svojem
Izveličarju? Ali si pač med pravičnimi,
s katerimi se Bog druži, kakor z ljub¬
ljenimi otroci, ki se družijo ž njim v
najsvetejšem zakramentu in tu dobivajo
zastavo večnega življenja in združenja
v Bogu? Ako pa je kdo v smrtnem grehu,
pač ni, da bi se veselil, tudi če bi vžival
vse radosti sveta, ker posvetno veselje
mine in za grešnika nastopi po smrti
večna žalost.

2.  Res čudovite reči je Bog storil
Mariji, ker jo je kakor mater sklenil s
svojim Sinom. Marija se zato po pravici
raduje. Toda Marija je vesela, ker je
tudi od svoje strani vse storila,
da je Bog njo izvolil za božjo Mater.
Kristus, naš Bog, namreč pravi, da bo
Bog poplačal vsako tudi najmanjše dobro

37

delo, katero smo iz ljubezni do njega
skazali svojemu bližnjemu. Kako plačilo
bo pač prejela Marija, ki teh dobrih del
ni skazovala kakemu človeku, marveč
Jezusu, Bogu samemu? Poslušajmo, kaj
piše o tem sv. Anzelm: Marija je pri
Jezusu izvrševala telesna dela usmiljenja:
ona ga je kot gosta sprejela pod svojo
streho, ga je oblačila potrebnega, nasi-
tovala lačnega, napajala žejnega, gojila
ubogega in nosila na svojih rokah. Ko
je bil v trpljenji in križan, mu je na
strani stala, kakor beremo v sv. pismu:
Stala pa je poleg križa mati Jezusova.
-— Tako je Marija služila Jezusu, tako
opravljala svoja dobra dela.

Predragi, kje pa so tvoja dobra
dela, tvoje čednosti, tvoje zasluge? Morda
mu namestu kraljeve krone pleteš s hu¬
dimi deli krono iz trnja, morda mu na¬
mestu častitljivega prestola, ki se spo¬
dobi tvojemu kralju, staviš križ, kakor hu-
dodelniku in mu namestu kraljeve palice
podajaš v roko zdrobljiv trst? Morebiti
na novo križaš z grehi svojega Izveličarja?

38

Vendar ti pa morebiti vest daje
spričevanje, da si že veliko dobrega
storil na svetu, da si marsikomu po¬
magal v potrebi in ga rešil iz hude
stiske. Vprašuj se pri tem, ali si to
storil s pravim namenom, iz ljubezni do
Boga? Zakaj če te je pri tem vodilo le
natorno sočutje, če si s svojimi dobrimi
deli iskal le časti in hvale, če si zato od
drugih pričakoval morebiti dvojnega pla¬
čila, vedi, da si že prejel svoje plačilo,
ker dobra dela, s takim namenom stor¬
jena, nimajo pri Bogu nič zasluženja za
nebesa.

Posnemaj Marijo, katero je Bog
povzdignil nad vse stvari, ker jo je po¬
znal kot najbolj vdano, najbolj ponižno
deklo svojo, ki pri vseh svojih dobrih
delih nikdar ni iskala svoje slave, marveč
v vsem dajala le Bogu čast in hvalo.

Tudi tebe bo Bog povzdignil in
prištel med svoje otroke, ako boš spri¬
čeval z dobrimi deli, da si sin tistega
Boga, čegar usmiljenje je od vekomaj
do vekomaj, tudi tebi bo po Marijini

39

priprošnji odpustil grehe in te rešil več¬
nega pogubljenja, kakor nam kaže na¬
slednji vzgled:

Bogat in plemenit mladenič je šel od
doma in popotoval po mnogih deželah ter
se po različnih krajih mnogo mudil tudi pri
krivovercih in nevernikih. Vere, katero so
mu skrbna mati vcepili v mlado nedolžno
srce, mu sicer svet ni mogel naenkrat vzeti,
pač pa so mu slabi vzgledi oropali nedolžno
srce, razuzdano je živel več let. Ko se je
vrnil domu v Rim, pekla ga je vest in zato
gre k patru Zuhi-ju, duhovnu iz reda Jezu¬
sovega, ter se mu izpove svojega nesrečnega
pregrešnega življenja. Duhoven ga sprejme iju-
beznjivo (ravna z izgubljenim sinom), prav po
očetovsko, posluša njegovo spoved, spravi
ga z Bogom ter ga vtrjuje v dobrih sklepih.

Ker pa je izkušeni spovednik dobro vedel,
kako težko je grešniku varovati se greha,
kateremu je bil vdan mnogo let; ker mu je
bilo znano, da je navada železna srajca; ker
je vedel, kako ga bodo mamile v greh no¬
tranje skušnjave in zunanje priložnosti: na¬
ročil mu je, naj nikar ne obupa, tudi če se
enkrat, dvakrat izneveri svojim sklepom in
pade v skušnjavo; le vselej naj se vrne k
spovedi, slednjič bo vendar le zmagala dobra
navada. Mladi mož obljubi to spovedniku,

40

ker je bil ž njim tako prijazen in dober.
Tako je — kakor je mladenič sam pozneje
pripovedoval — zahajal k njemu k spovedi,
vendar se je le malo poboljšal, slaba navada
je bila pogosto tako silna, da je pozabil svojih
sklepov in se zopet vdal grehu. Spovednika,
se ve, je to bolelo, vendar je bil z nesreč¬
nikom vedno prijazen in sklenil je poskusiti
še en pripomoček. Ko namreč mladenič zopet
pride k njemu, reče mu: Sin moj, ako želiš
izveličati svojo dušo, sprejmi Marijo za svojo
mater in gospo, v ta namen moli vsako jutro
eno Ceščena Marijo in ji pristavi to-le prošnjo:
Gospa moja in mati moja! Tebi se vsega
darujem in v znamenje, da sem tvoj, po¬
svetim ti danes svoje oči, svoja ušesa, svoja
usta, svoje srce, svoje telo in svojo dušo,
vse, kar sem in kar imam. Ker sem tedaj
tvoj, varuj in brani me, kakor svojo lastnino
in posestvo. To stori in moli tudi vsak večer
in trikrat poljubi tla. Ako čutiš čez dan kako
skušnjavo, vzdihni k Mariji: Gospa moja in
mati moja, spomni se, da sem tvoj, varuj
me in brani me, kakor svojo lastnino in po¬
sestvo !

Mladenič obljubi, da hoče spolnovati ta
lahki svet; toda kmalu pride k spovedniku
in mu pove, da mora po opravkih zopet iti
po svetu. P. Zuhi se prestraši, ko vidi v
duhu nevarnosti, ki čakajo mladeniča med

41

svetom, prosi ga zadnjikrat, naj pač ne po¬
zabi, da si je Marijo izvolil za svojo mater
ter naj opravlja njej v čast naznanjeno mo¬
litev. Mladenič obljubi s solznim očesom in
odide, spovednik pa gleda še dolgo za njim,
ter ga izročuje Marijinemu varstvu. — Mi¬
nula so štiri leta in mladi mož se zopet vrne
domov in obišče svojega spovednika. Vesel
mu sporoči, da od takrat, ko sta se ločila,
ni bil nobenkrat nezvest svojim sklepom in
da se je skrbno varoval slehernega greha.
Marijo, katero ste mi vi izročili za mater,
častil sem pridno vsaki dan in ona mi je,
kakor skrbna in mogočna mati pomagala,
da sem premagal grešne navade, da sedaj
2  Bogom spravljen vživam nepopisljivo ve¬
selje, ter z Marijo vsaki dan govorim: Moj
duh se raduje v Gospodu, mojem Izveli-
čarju.

Srečni mladenič, katerega je Ma¬
rija rešila pogubljenja. Kristijani, ako
bi mu bil kdo izmed vas podoben, stori,
kakor je ta mladenič storil in tudi zdaj
bo vsak občutil varstvo Marije, mogočne
naše matere.

Naloga:

Molite-. 5 Ceščena Marij in skrivnost:
Ki si ga Devica v obiskanji Elizabete nosila ,

42

ter premišljujte, Icako je Marija z Jezusom v
srcu svojim sorodnikom skazovala dela krščan¬
skega usmiljenja.

Posnemajte jo v dobrih delih, kajti :
Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli!

Peti dan.

Marija se veseli v Izveličarju.

Oko človeško išče svetlobe, ušesu uga¬
jajo prijetni, vbrani glasovi, okusna jed pri¬
lega se ustom, srce človekovo pa hrepeni po
veselju, po ljubezni; srce naše hoče ljubiti
in srečno biti v ljubezni. — Da bi pač srce
iskalo ljubezni na pravem kraju, kjer se ni
bati zmote in prevare, kjer cvete prava, stalna
sreča! Pa ravno v tem se pogosto moti ubogo
človeško srce, ker mnogokrat išče svojega
veselja in ljubezni pri minljivih stvareh. Išče
ga v denarju, v bogastvu — toda človek
mora vse pustiti, ker prazni smo prišli na
svet in prazni se ločimo s sveta, pravi sveto
pismo. Išče ga v posvetni časti in imenit¬
nosti, toda prazna je vsa slava in čast, ka¬
tero človek dobiva od ljudij, pravi pobožni

43

Tomaž Kempčan. človeško srce išče veselja
v posvetnem vživanju, toda greh človeka ne
nasiti, srce grešnikovo je prazno, srečno ni,
ker vživanje mine, pekoča vest pa ostane.
— Veselja in prave sreče človek ne sme is¬
kati pri stvareh, ker ga ne najde stalnega;
človek je vstvarjen za srečo v Bogu po be¬
sedah Avguštinovih: Za-se si nas vstvaril, o
Gospod, in srce naše ni mirno, dokler se v
Tebi ne spočije.

Marija je iskala, Marija je ljubila Boga
in zato je našla v Bogu svojo radost in srečo,
in te ljubezni božje prevzeta poje v svoji
pesmi: Moj duh se veseli v Bogu, mojem
Izveličarji. Premislimo danes, kako da se Ma¬
rija raduje v Bogu, svojem Izveličarju?

1. Marija se raduje v Bogu ne¬
skončno popolnem; ona občuduje, raz¬
svetljena po milosti božji, življenje božje,
življenje presvete Trojice. Vse popol¬
nosti so tukaj zbrane kakor v kristalu,
tako raznovrstne in vendar enotne, ven¬
dar le en Bog. On živi od vekomaj do
vekomaj, moč njegova in oblast je ne¬
skončna, nebesa so njegov prestol in

44

zemlja je podnožje njegovim nogam;
pri takih mislih se človek nekako iz¬
gubi, vse stvarjenje mu nekako izgine
izpred oči in povsod vidi neskončnega
Boga. In zaradi tega, ker je Bog tako
velik, tako popolen, tako neskončen, zato
se Marija raduje in kaže najpopolnejšo
ljubezen, ker razun ljubljenega nič ne
vidi, nič ne želi, nič ne ljubi, kakor
njega in vse, kar je njegovega (Amor bene-

volentiae).

2. Marija se raduje v Bogu, svojem
Stvarniku. — Bog namreč, neskončno
srečni, želel je osrečiti tudi stvar, zato
je vstvaril v času angelje in ljudi, da
bi se vsaj nekoliko vdeleževali njegove
sreče. Ker pa Bog tega ni storil pri¬
siljen, ker ga je k temu naklonila nje¬
gova očetovska dobrotljivost, zato je
jasno, da imajo vse stvari, posebno pa
angelji in ljudje, sveto dolžnost, slaviti
Njega, ki jih je po svoji dobrotljivosti
poklical v življenje. Zato se Marija ra¬
duje v svojem Stvarniku in kaže s tem
svojo ljubezen, ki vse, kar prejme od

svojega ljubljenca, obrača njemu v čast.

(Amor amicitiae.)

3. Posebno se pa Marija raduje v
Bogu, svojem Izveličarju. — Misel na
obljubljenega Odrešenika vije se kakor
nudeča nit po celem starem zakonu, to
je bil edini žarek, ki je napovedoval
očakom luč, rešitev, srečo. Zato so očaki
in preroki pripravljali izvoljeni rod Ju¬
dovski na Odrešenikov prihod, zato so
o njem toliko govorili svojemu ljudstvu.
Zato so Judje silno hrepeneli po obljub¬
ljenem Odrešeniku in za tisti čas priča¬
kovali zlato dobo, v kateri bo na novo
vzcvetelo kraljestvo judovsko v moči in
zunanjem blesku. Kakor drugi Judje,
tako je tudi Marija silno hrepenela in
težko pričakovala Izveličarja sveta. Takih
čutil polna je prebirala in premišljevala
sveta pisma, v katerih so preroki tako
uatanko opisovali življenje Mesijevo in
tudi čas ter okoliščine, kedaj da pride
ua svet. Brala je tudi Marija, da bo de-
vica Izveličarjeva mati. Želela je živeti,
da bi videla presrečno devico, kateri

46

bo došla tolika čast, želela ji je srečo
vošiti, izvoljeni izmed tisočerih judovskih
hčera.

Kar naenkrat se dopolnijo časi in
v hišico, kjer je bivala Marija, stopi
angelj božji ter oznani prestrašeni in
strmeči devici, da je Bog prav njo iz¬
volil za devico, ki bo povila Jezusa v
plenice. Ni čuda, da Marija ne more v
svoji ponižnosti razumeti govorjenja po¬
slanca božjega, ker ponižna dekla Gospo¬
dova nikdar ni upala tacih želj gojiti
v svojem srcu. Toda ko na prigovar¬
janje angeljevo reče: Zgodi se mi po
tvoji besedi,  tedaj je jenjal čas hrepe¬
nenja, potihnile so mile prošnje: Rosite
ga oblaki in ve nebesa dežite Pravičnega!.
ker: Beseda je meso postala in je med
nami prebivala,  in ravno Marija je bila
izvoljena posoda neskončnega usmiljenja
božjega.

Izveličar torej je prišel na svet, ob¬
ljube štirih tisoč let so se izpolnile! Ma¬
rija je doživela ta čas, kako bi torej
mogla, da bi se ne veselila v svojem

47

Izveličarju? Še več: Izveličar je prišel
na svet in ravno Marijo izvolil za svojo
mater in zato Marija ne more sama no¬
siti tolikega veselja, zato hiti čez gore k
svojim sorodnikom, da ž njimi deli svojo
neskončno srečo, da jim razodene svoje
nepopisno veselje, kakoršnega še nikdar
ni občutilo človeško srce in ga nikdar
ne bode.

Kristijan, ki se rad imenuješ Ma¬
rijinega sina ali hčer, kako je v tem
oziru s teboj, ali si kaj podoben svoji
materi? Ali se veseliš v Bogu, ker je
tako popolen in svet in vse ljubezni
vreden ? — Ali veš, da je On tvoj
Stvarnik, da si torej ti njegova stvar,
ki mu moraš biti pokoren in vdan? —
Ali veš, da je Bog tvoj Izveličar, ki te
je našel izgubljenega, na veke v smrt
obsojenega rešil in zopet spravil z raz¬
žaljenim Očetom? 0 veseli se v Bogu,
sv ojem Izveličarju in skrbi, da ne bo
Pri tebi zastonj njegovo odrešilno delo.
Išči veselja in ljubezni pri Bogu, saj spo¬
znavaš v življenji, da na svetu ni pra-

48

vega veselja, da pri stvareh ni prave
in stalne sreče. Poslušaj, kar pravi sveti
apostol Pavel: Iščite, kar je zgorej, kjer
Kristus sedi na desnici Očetovi.  Kol. 3. 1.
Kdor se plazi še po zemlji, kogar ima
še svet oklenjenega, odtrgaj se svetu,
pribeži k Mariji in prosi njo pomoči!
Prepričal se bo, da se Marija neče le sama
veseliti v svojem Izveličarju, temveč da
želi imeti krog sebe obilno svojih ne¬
dolžnih, pa tudi spokorjenih otrok, s ka¬
terimi bi se skupno veselila v Bogu.
— Da je to res Marijina prisrčna želja,
priča nam ta-le dogodba:

Na Španjskem, v mestu Valenciji bila
je posebno znana imenitna, bogata in pobožna
rodovina della Fonte. Tri hčere in sin Mi-
hajlo so cveteli in rastli v zdravji in nedolž¬
nosti svojim starišem v veliko veselje. Po¬
sebno skrbno so vzgojevali sina, kateri jim
je imel biti v rodovini naslednik. Toda pre¬
zgodaj, Mihajlo je bil še nedorasel mladenič,
jim pomrjo stariši. Tako je bil mladi, ne-
skušeni, bogati in zali mladenič sam med
svetom, brez starišev. Takim ljudem ne manjka
prijateljev, in tako so se tudi celi roji prili¬
zujočih tovarišev sukali okrog Mihajla, ki so

49

pa žalibog več ali manj sprijeni tudi njega
izvedli seboj v vrtinec razuzdanega življenja.
Kakor vidite, je bilo Mihajlu bogastvo in te¬
lesna brhkost v pogubo. Ko bi bil on reven
in priprost mladenič, ne bil bi imel toliko
zapeljivih prijateljev in priložnostij. Nekega
dne gre pozno zvečer po ulicah v oddaljeno
hišo, kamor je bil povabljen na veselo družbo.
Brez misli stopa po ulicah, opasan z mečem
po tedanji šegi. Kar naenkrat začuje od strani
glas: „Kam, nesrečnež, kam greš?“ Prestraši
se, postoji, pogleda na vse strani, pa nikogar
ne vidi; sam sebi se smeja, češ, da ga taka
stvar plaši, in zato gre dalje; pa zopet sliši
isti glas: „Nesrečnež, kam?“ Mraz ga spre¬
leti po kosteh in ves trepeta na svojih udih,
pa kakor da bi se sramoval svoje bojazlji¬
vosti, hiti zopet dalje. Toda hitro začuje še
rnočneji glas: „Nesrečnež, ti hitiš v svojo
Pogubo, v svojo smrt, pa nečeš vedeti!“ Sedaj
je bilo mladeniču dovolj, vrne se in stopi
y cerkev frančiškansko, ki je bila posve¬
čena Mariji, poklekne ja red podobo Matere
božje, kjer je kot otrok tolikrat pobožno
molil z dobro materjo; zahvali se ji za
opomin, obžaluje svoje zmote in jej obljubi,
da hoče poboljšati svoje življenje; v zna¬
menje svoje obljube obesi svoj meč na steno
poleg altarja. Drugi dan pa zve, da se je
Podrla hiša, v katero je bil prejšnji večer

..Šmarnice*' 1891 . 4

50

namenjen in da je podsula nekaj njegovih
prijateljev, nekaj pa hudo ranila.

Mihajlo se loči od svojih hudobnih to¬
varišev in zvesto spolnuje Bogu in Mariji
storjene obljube. Vzbudi se mu želja, da bi
šel v samostan in tam še bolj popolno živel,
toda veliko bogastvo in imeniten stan sta ga
zadrževala, popolno se še ni otresel posvet¬
nega prahu. Tako gre zopet nekega dne za
opravki po ulicah. Nenadoma pade z visoke
hiše debel kamen ravno pred njim na tla in
mu spodnese klobuk, katerega krajev se je
kamen v padcu dotaknil. Prestraši se, „le
premaknil bi se bil še enkrat in razdrobljen
bi zdaj ležal mrtev na tleh“; to premišljuje
in se ozre proti nebesom, rekoč: „Vem,
Gospod, kaj hočeš, dobro vem. Prvikrat si
me opominjal z besedo, zdaj me kličeš s
kamnom, razumem tvoj klic.“ Naravnost gre
v samostan Jezuitov in prosi, da bi ga spre¬
jeli v družbo. Bil je tedaj star 21 let. —
In postal je Mihajlo della Fonte velik slu¬
žabnik božji, ki je čudovito deloval kot misi¬
jonar med divjaki v Peru, in po drugih
krajih. Marija, kraljica apostolov, ga je očitno
podpirala v njegovem delu, dokler ni. zrel
za nebesa, mirno zaspal v Gospodu, in se
sedaj neprenehoma z Marijo veseli v Bogu,
svojem Izveličarju.

51

Naj bo tudi nam Bog edino veselje
na tem svetu, da bo tudi nam plačilo
največje v večnosti!

Naloga:

Molite: 5 Ceščena Marij in skrivnost:
Ki si ga Devica rodila, ter premislite: kako
srečna je Marija, ko je našla Jezusa, ko ga
gleda pred seboj v jaslicah.  — Skrbite, da ga
iščete in najdete tudi vi, kakor ga je našel
Miha della Konte, ter v Izveličarju svojem
najdete največjo srečo.

Šesti dan.

Marija se raduje v svojem Izveličarju.

Bog je vir vse hvale in vsega veselja;
kdor je torej ločen od Boga, iz njegovih ust
se ne more glasiti prava hvala, njegovo srce
ne more čutiti pravega veselja. Taki so vsi
grešniki, zato njih molitve nimajo nobene
veljave pred Bogom, zato so njih srca tako
nesrečna. O njih veljajo besede Gospodove:

ljudstvo me časti z ustnicami, a srce nje-
9°vo je daleč od mene.

4*

52

Le, kdor je pravičen, Boga resnično
časti, ker je prijatelj božji, ker ljubi Boga
in ker tudi Bog njega ljubi, Le pravični
ljudje so pa tudi veseli in srečni, ker se ra-
dujejo milosti božje na svetu in ker jim je
zagotovljeno večno plačilo v nebesih. Vsem
pravičnim zato pravi psalmist: Veselite se v
Gospodu , veselite se vi pravični.  Ps. 31. 11.;
njim veljajo besede Jezusove : Veselite in ra-
dujte  se, lcer vaše plačilo je obilno v nebesih.

Jasno je torej: Kolikor tesneje in srč¬
neje je človek združen z Bogom, toliko bolje
spoznava Boga, toliko bolj se vžiga v njem
ogenj ljubezni, toliko bolj se množi veselje
in toliko glasneja in bolj vbrana bo hvala,
s katero slavi svojega Boga. Kdo pa je bil
tesneje združen z Bogom, nego Marija, kdo
je jasnejše spoznal skrivnostnega Boga, kdo
je bolj gorel v ljubezni do njega, kakor Ma¬
rija? Zato je bila tudi čast in slava, s katero
je Marija poveličevala Boga, Njemu posebno
prijetna, zato je bilo neizmerno njeno veselje,
katero je vživala v Bogu, svojem Izveličarju.
Marija pravi v svoji pesmi, da se veseli v
s v o j e m Izveličarju. Premislimo torej danes,

53

kako  se raduje Marija v svojem  Izve-
ličarju ?

1. Marija imenuje Boga svojega
Izveličarja in to po vsej pravici. Ker
Jezus, Sin božji, je bil v višjem pomenu
Izveličar Marijin, kakor drugih ljudi.
Marija ga imenuje svojega Izveličarja,
ker je tudi ona potrebovala Odrešenika;
tudi ona je bila Adamova hči. Toda
Marijo je Bog odrešil drugače, kakor
nas druge ljudi. Mi drugi smo bili spo¬
četi in rojeni v izvirnem grehu, Marija
pa ni bila v grehu ne spočeta, ne ro¬
jena, ker jo je Bog obvaroval tudi iz¬
virnega greha in zato jo mi poslavljamo
za kraljico brez madeža izvirnega greha
spočeto, zato jo slavimo s posebnim praz¬
nikom brezmadežnega Spočetja.

Marija imenuje Jezusa svojega
Odrešenika, ker je njen sin, in kakor
mati s ponosom imenuje sina ali hčer
svojega  otroka, tako sme tudi Marija
Jezusa imenovati svojega  Odrešenika.

2. Marija po pravici imenuje Jezusa
svojega  Odrešenika, ker po njegovi

54

milosti ona ni bila le brezmadežno spo¬
četa, ampak je tudi brez najmanjšega
madeža končala svoje življenje na zemlji;
zato pravi sv. Brnard: Velik je bil Je¬
remija v svoji svetosti, ker se je mogel
varovati vsakega smrtnega greha; veči
je bil v svetosti Janez Krstnik, ker se
je mogel tudi varovati pogostih malih
grehov ;  največa pa je bila v svetosti
Marija, ker se je zamogla varovati vsa¬
kega greha in se ga je tudi v resnici
varovala, ker je smela imenovati Jezusa
svojega  Odrešenika. Od svojega Izve-
ličarja prejela je milosti polna toliko
dobrot in prednosti, da kakor kraljica
presega vse angelje in svetnike v kre¬
posti in zaslugah. Zato pravi sv. Brnard:
Sveti Buh je Mariji podaril polno dobrot
in milosti; da, upanje, ki je imamo, milost,
katero pričakujemo, nam dohaja le po
Mariji.

Ako imamo vse to pred očmi, po¬
tem se ne bomo čudili, da Marija ime¬
nuje Jezusa svojega  Odrešenika v
onem trenutku, ko radostno pripoveduje

55

svojim sorodnikom, da je spočela od
sv. Duha, da je Beseda meso postala in
da prebiva v njenem deviškem telesu,
zato se po vsej pravici raduje v Bogu,
svojem  Izveličarju. Ona premišljuje
skrivnostno delo včlovečenja božjega, o
katerem pravi sv. Brnard: Angelj oznani,
obsenči jo moč, sv. Duh pride, Devica
veruje, spočne v veri, Devica rodi in
ostane Devica.  To je skrivnost, ki pre¬
sega našo pamet in zato piše sv. Peter
Damijan: Tej skrivnosti se čudi natura,
slave jo angelji, ljudje strme, nebesa tre¬
petajo pred njo in zemlja se trese, pekel
pa se napolnjuje s strahom.

Vse te prednosti je Marija prejela
od Jezusa, svojega sina, zato se veseli
v  njem, v svojem  Izvelicarju.

Kristijani, vse to je postala Marija
tudi zaradi nas; naša mati, zato, da bi
bil Jezus tudi naš Izveličar, da bi se
tudi mi vdeleževali in sodelovali pri nje¬
govem odrešenju. — Vprašaj se kri-
stijan: Ali je Jezus tudi tvoj Izveličar?
To se pravi: Ali veruješ vse nauke, ka-

56

tere je Kristus, večna resnica, učil na
svetu; ali si prizadevaš, da jih tudi iz¬
polnjuješ? — Ali rabiš vse pripomočke,
katere ti je tvoj Izveličar podelil in za¬
služil s svojo dragoceno krvjo? Ali pre¬
jemaš rad in vredno svete zakramente,
ki jih zahteva tvoje Izveličanje? Grlej,
če tako živiš, smeš z Marijo tudi ti
Boga imenovati svojega Izveličarja, ker
za-te ne bo zastonj delo odrešenja bož¬
jega, ti boš res izveličan in veselil se
boš z Marijo na veke v Bogu, svojem
Odrešeniku. — Kristijan, kaj pa, če tako
ne živiš; ako delaš in živiš tako, kakor
da bi Odrešenik ne bil prišel na svet,
kakor da bi ne bil dal svojega življenja
v dar za spravo za naše hudobije, ako
ne maraš za njegove nauke, ki se ti
oznanjujejo v cerkvi, ako ti je pot k
svetemu obhajilu le redka ali celo po¬
polno tuja? 0 če tako ravnaš, potem je
za-te Kristus zastonj trpel in umrl, potem
Jezus ni tvoj Izveličar; ker njega za¬
metuješ, ne boš našel večnega izveli-
čanja, ampak večno pogubljenje na kraju,

57

kjer je jok in škripanje z zobmi. Toda
sedaj je še čas, da si tudi še pridobiš
svojega Izveličarja; pribeži k Mariji, ki
bi se rada z mnogimi otroci veselila v
Bogu in prosi njo, ki je Mati Izveličar-
jeva, pa tudi tvoja mati, za milost pra¬
vega spreobrnenja, da najdeš svojega
Izveličarja. V tem ti bo Marija rada po¬
magala, ker zmotenim, zapuščenim, ne¬
srečnim je ona dobra mati, ki želi vi¬
deti vse otroke svoje na zemlji v pravi
cerkvi Jezusovi, v nebesih pa pri Bogu,
svojem Izveličarju, kakor se boš pre¬
pričal iz nastopne dogodbe:

Mlada deklica protestanških starišev
našla je slučajno v svojem 14. letu katoliško
molitveno knjigo, kjer je brala molitev: Ce¬
jena si Marija! Ker protestanti ne časte
Marije, zato deklica dosedaj o Mariji in njenih
molitvah ničesar slišala ni. Vendar se ji je
toliko prikupila ta molitev, da se jo je na¬
bija na pamet in jo rada ponavljala. Domači
s ° jo svarili, naj opusti, češ, to praznoverje in ji
pravili, da s tem oskrunja vero svojih očetov;
toda deklica se ni dala odvrniti in je posebno
ra da častila Mater božjo. In Marija je z ve¬
seljem gledala na dobro hčerko ter izprosila

58

pri Bogu milost, da se je spreobrnila in po¬
vrnila v katoliško, edino pravo cerkev.

Bilo je neko nedeljo v majniku — tako
je deklica pozneje sama pravila -— ko sem
šla iz radovednosti v katoliško cerkev, kjer
je bila maša in pridiga; prvikrat sem pobožno
poslušala božjo besedo. In ko sem jo tudi
premišljevala v svojem srcu, se mi je mar¬
sikaj razjasnilo iz mojega prejšnjega življenja.
Mladega dekleta so me mnogo vodili po gle¬
diščih in plesiščih, kamor sem brezskrbna
rada zahajala. Toda, ko sem še-le zgodaj v
jutro prišla domu, ob uri, ko sedaj vstajam,
tedaj sem se sama sebi zdela zoperna in
neprijetna; vse je bilo v neredu pri meni:
lasje razmršeni, obleka poteptana, cvetke zve¬
nele, bolela me je glava, noge so mi bile
težke in sedaj sem dejala sama sebi: Ne, to
ne more biti namen, za kateri je Bog člo¬
veka vstvaril! Kaj sem po noči dobrega sto¬
rila, kaj dobrega slišala in govorila? Vse je
bilo prazno in nečimerno, vse le zmota in
prevara. V najbolj šumnem veselji nisem bila
nikdar vesela, ampak le omamljena. Srce se
mi je umirilo, kadar sem bila sama in mo¬
lila: „Ceščena-Marijo.“ Nenadoma ji umre
oče, in mati se izseli ž njo v mesto, kjer so
prebivali sami katoličani. Tu poišče hči katoli¬
škega duhovna, ki jo podučuje v resnicah
prave vere in trdno sklene, prej ko mogoče

59

prestopiti v pravo cerkev; pa mati in drugi
domačini ji branijo; toda Marija ji pomaga.
Zboli namreč za smrt in na smrtni postelji
omeči svojo mater, da ji dovoli prestopiti;
toda ta bolezen je bila le pomoč Marijina in
ne v smrt namenjena, zato deklica ozdravi
in vesela doživi, da tudi njena mati prestopi v
katoliško cerkev. Po smrti svoje matere stopi
v samostan in iz hvaležnosti do Marije in
drugim v vzgled napiše 1. 1832 zgodbo svo¬
jega spreobrnenja, kakor ste jo ravnokar čuli.

Tako vodi Marija svoje častilce, da
jih srečne pripelje pred obličje Boga,
svojega Zveličarja; zato tudi mi ne za¬
ostajajmo, in kakor dobri otroci radi
častimo svojo mater.

Naloga:

Molite 5 Češčena Marij s skrivnostjo:
Ki si ga Devica rodila, ter premišljujte Ma¬
rijino čast, ker se sme Marija Jezusa kakor
Mati veseliti; v teh mislih se bo množilo tudi
vaše češčenje in zaupanje v Mater božjo, kar
je vaša sreča; saj: Kdor upa na Marijo , ne
bo pogubljen.

60

Sedmi dan.

Marija poveličuje Boga, ker se je ozrl na nizko
svojo deklo.

Kolikor jasnejše je človeško oko, ko¬
likor bolj je prosto vsakega madeža, toliko
močneje vplivajo nanj solnčni žarki, toliko
čistejše vidi pred seboj vse reči. Tako tudi
čeznatorna luč milosti božje toliko bolj raz¬
svetljuje in ogreva človeško dušo, kolikor
bolj je čista in ločena od vseh stvarij, ko¬
likor bolj je ponižna. Kdor popolno spozna
svojo revo, svoj nič, tak ob enem spoznava
mogočnost božjo. In v tem je prava ponižnost,
kakor piše sv. Tomaž Akvinski: Resnično po¬
nižen je , kdor se nič ne zanaša in ne ponaša
s svojimi močmi , ampak vse pričakuje od božje
mogočnosti.  — Mi smo videli, kako je Marija
slavila vsemogočnega Boga, sebe pa zmanj¬
ševala ; zdaj vemo, da je to storila zato, ker
je bila ponižna.

In zato jo je Bog povzdignil in napolnil
s svojo milostjo, ker pisano je: Ponižnim
Rog daje svojo milost.  Jak. 4. 6. — Ker se
je Marija prav posebno poniževala, zato jo

61

je Bog prav visoko povzdignil, ker: Ponižnost
je prijetna , kakor lepa roža; svetla , kakor ble¬
steča zvezda in dragocena, kalcor biser , pravi
sv. Bonaventura. Zato je Bogu ta čednost
■všeč, zato se je radoval te čednosti tudi na
Mariji in zato se je, kakor Marija sama pravi,
ozrl na ponižno svojo deklo.

Poslušajmo torej danes, kako  Marija
poveličuje Boga, ker se je ozrl na nizko
svojo deklo.

Marija v svoji pesmi sama sebe
imenuje nizko deklo in zato slavi Go¬
spoda vojskinih trum, ker se svoje niz¬
kosti raduje. Na prvi pogled je to ne¬
kako čudno, ker ravno v tem trenotku
dopoveduje, kako velike reči ji je Bog
storil; toda Marija je bila ponižna služab¬
nica Gospodova in zato je tako govorila.

Ta ponižnost vendar ne zmanjšuje
Marijine vrednosti, pač pa jo množi in
povišuje, godi se materi, kakor se je
S*nu godilo, o katerem piše sv. Ambrož:
Gospod je postal vsem služabnik , Stvarnik
v sega je trpel , noge umival , bil je križan,
l )(l  s tem ni nič trpel škocle na svoji

62

božji časti. On, vsegamogočni, nič ni imel,
kar bi bil še pridejal svoji moči, zato je
z učlovečenjem poveličal svojo slavo.  Kristus
namreč, kakor Bog in človek kraljuje
na desnici Očetovi; zato je govoril učen¬
cema na potu v Emavs: Ali ni bilo
potrebno, da je Kristus to trpel, in tako
šel v svojo čast?  Luk. 24, 26.

Zato Marija ni slavila sama sebe
in svojega, marveč je poveličevala Boga
in s tem je kazala svetu svojo ponižnost,
katero občuduje sveti Avguštin, rekoč:
O res blažena ponižnost Marijina, ki je
ljudem rodila Boga, prenovila nebesa , oči¬
stila zemljo, odprla rajska vrata in duše
človeške rešila pekla! O res preslavna po¬
nižnost Marijina, ki je bila odločena za
lestvo, da po njej pride Bog iz nebes na
zemljo.  — Kar je Eva skazila z napuhom,
to je popravila Marija s ponižnostjo;
Eva je vsled napuha bila mati grešnikov,
Marija vsled ponižnosti mati Odrešeni-
kova. Z nevoljo gledal je Bog prevzetno
Evo, milostno pa se je ozrl na Marijo,
nizko svojo deklo. Prokleta je bila za-

63

radi Eve zemlja, milost pa nam je došla
po Mariji, zato sveta cerkev ob rojstvu
Marijinem vesela poje, rekoč: Tvoje
rojstvo, deviška božja porodnica, doneslo
je veselje vsemu svetu; ker iz tebe je izšlo
solnce pravice, Kristus, naš Bog, ki je
zatrl prokletstvo in prinesel blagoslov, osra¬
motil smrt in nam podaril večno življenje.

Kristijan, danes gledaš in občuduješ
Marijo, nizko deklo Gospodovo in vidiš,
kako jo je Bog ravno zaradi njene poniž¬
nosti visoko povzdignil. Ali se ne bo
tudi tebi omilila ta čednost? Ali bi ne
želel tudi ti posnemati Marije v poniž¬
nosti, da boš ž njo tudi povišan v ne¬
besih. — Toda kako  živi ponižen
človek ?

Kdor spozna, da je on sam in vse,
kar ima, od Boga, tak mora živeti, kakor
Bog hoče, mora svoje darove rabiti po
volji božji, in on ne sme sam seboj in
8  svojimi rečmi gospodariti brez Boga.
Ako je namreč vse božje, moramo vse
obračati Bogu v slavo in čast iz lju¬
bezni do Boga. Lucifer, nesrečni angelj,

64

porabil je božje darove, da bi proti Bogu
sebe povišal, in zato je bil s svojimi
sodrugi iz nebes pahnjen. Prva dva člo¬
veka sta zlorabila darove božje ter stregla
ž njimi svojemu poželenju, zato sta bila
pregnana iz božjega vrta, zato sta se
morala pokoriti v solznem domu in bi
še sedaj, kakor zavrženi angelji. vživala
svojo kazen, ko bi se ju ne bil usmilil Bog
v svoji neskončni ljubezni. 0 in koliko
ljudi je tudi še danes, ki še vedno zlo¬
rabijo božje dobroto in milosti, kakor
nekdaj Lucifer in prvi stariši, da služijo
svojim strastem, živijo v grehu, umrjo
v grehu in se pogube na veke. In zakaj
tako ravnajo? Zato, ker niso ponižni,
ker nečejo sami sebe vkloniti Bogu, ne-
čejo Bogu dati časti in slave, katera se
mu spodobi, zato se jim Bog ne približa
s svojo milostjo, ker Bog se ustavlja
prevzetnim, ponižnim pa daje svojo milost.

Učimo se torej ponižnosti pri Ma¬
riji 1 Ne pozabimo, da nam je Bog vse,
in da mi nismo nič, da smo prah in
pepel. V vseh rečeh imejmo Boga pred

65

očmi. Njega hvalimo in poveličujmo in
v Njem se radujmo, saj uči Jeremija
prerok: Modri, ne ponašaj se s svojo
modrostjo, in močni ne s svojo močjo,
in bogati ne s svojim bogastvom; temuč
kdor se hvali, naj se hvali s tem, da
mene pozna in ve, da sem jaz Gospod,
ki skazujem usmiljenje in pravico na zemlji;
ker to je meni všeč.  Jer 9. 23. 24. —
V Bogu se je Marija hvalila; mati naj
bo tudi vzgled svojim otrokom.

Poslušajmo, kako je Marija kazno¬
vala prevzetnega mladeniča, da ga je
na duši in telesu osrečila:

Mladenič, rojen v mestu La Fleche na
Francoskem, hodil je v oddaljenem mestu v
šolo. Kakor se pa rado godi, da dijakom in
vojakom nikoli ne preostaja denar, tako je
bilo tudi s tem mladeničem in zato piše domov
starišem po denar. Stariši pa mu ga ne po¬
šljejo, ali ker ga niso mogli, ali pa, ker so
bali, da bi ga ne zapravil. Sin se silno
jezi in huduje ter piše očetu in materi silno
fazžaljivo pismo, popolno je pozabil na če¬
trto božjo zapoved in v svoji prevzetnosti
zmerjal in očital starišem, kako da zanemar¬
jajo svoje dolžnosti Toda komaj stariši pismo

,, Šmarnice 11  1891 . '5

66

dobe, zadela je že kazen prevzetnega mlade¬
niča, oglušil je namreč tako, da ni prav nič
slišal. Iskal je pomoči pri zdravnikih, toda
povedali so mu po dolgem preiskovanju, da
je neozdravljiva njegova bolezen. Pustiti je
moral šolo, ker nič ni slišal naukov in bil
je grozno nesrečen; vendar nič ni mislil, da
bi bila to kazen za njegovo prevzetnost.

V svoji nesreči sklene potovati na Laško
v Loreto, da bi mu morda pomagala Marija,
ker je zastonj vsa človeška pomoč. V njegovi
družini so namreč prav posebno zaupanje imeli
do Matere Božje in jo vsak dan častili. Pred
Vnebovzetjem Marijinim pride v Loreto; precej
se napoti v skrivnostno hišico Marijino, se
sklone pred altar in prosi zdravja Marijo, to¬
lažnico žalostnih. Truden in spehan od pota,
zadremlje pred altarjem in spečemu se pri¬
kaže Marija v nebeški lepoti; spremljata jo
dva človeka; mladenič ju precej spozna, bila
sta njegov oče in mati. Vsi trije stopijo pred
mladeniča in Marija vpraša očeta in v  mater:
„Ali je ta mladi človek vajin sin? u  Žalostno
rečeta: „Da, to je najin sin.“ Marija vpraša,
ali želita, da bi njujin sin zadobil zdravje in
zopet preslišal? — „Prosiva, Gospa, da mu
skažeš svojo milost. 11  Sedaj pa stopi Marija
k mladeniču, mu pokaže surovo pismo, ka¬
tero je v svoji prevzetnosti pisal starišem,
rekoč: „Na, beri!“ Mladenič se v spanji pre-

67

straši in spozna, da je tisto pismo, katero je
on starišem pisal; da je oglušil zaradi svo¬
jega napuha; ves osramoten je pred Marijo
in stariši in prosi milosti. Marija se dotakne
s svojima rokama njegovih ušes — in na-
gloma izgine. Mladenič se vzbudi ozdravljen
in natanko sliši, kako drugi v kapelici molijo
in vzdihujejo. —■ Vse to on pove duhovnom
v oni cerkvi in s prisego potrdi svoje besede.

Kristijani, posebno ti krščanska
mladina, nči se iz tega, kako zoperna
je Bogu in Mariji prevzetnost, kako mila
in draga pa jima je ponižnost, za ka¬
tero se prizadevajmo vsi v svojem živ¬
ljenju !

Naloga:

Molite 5 Ceščena Marij s skrivnostjo:
Ki si ga Devica v tempeljnu darovala.  —■
Občudujte ponižno deklo Gospodovo, ki Bogu
daruje najdražje, kar ima , namreč svojega
Sina, in trudite se, da ste vedno podobnejši
Mariji  — ponižni dekli Gospodovi!

5 *

68

Osmi dan.

Marija poveličuje Gospoda, ker je njo nizko
neskončno povzdignil.

Pogubil se je človeški rod, ker se je,
kakor nekdaj Lucifer, dvignil zoper Boga,
svojega Gospoda, in rešitev mu je le tedaj
zagotovljena, ako posnema Kristusa v poniž¬
nosti ; zato nam vsem pravi Izveličar: Učite
se od mene , ker jaz sem krotak in ponižen iz
srca, in mir bote našli svojim dušam.

Izveličar nam pa tudi kaže, da je po¬
niževanje pot, po kateri pridemo do časti in
slave. Zato vpraša učenca: Ali ne veste, da
je moral Kristus trpeti in tako vstopiti v svoje
veličastvo? in o njem pravi sv. Pavel: Zato
ga je Bog povišal in mu dal ime nad vsa
imena, da se v imenu Jezusovem prepogibajo
kolena vseh, Id so v nebesih in na zemlji in
pod zemljo in vsak jezik spozna, da je Gospod
Jezus Kristus v slavi Boga Očeta.

Ako torej hočemo biti tudi mi v slavi
Boga Očeta, moramo posnemati Jezusa v po¬
nižnosti, ker sv. Brnard pravi: Kristus je
postal človek, da bi nas obogatil s svojo rev-

69

ščino, da bi nas povišal s svojo ponižnostjo,
da bi se z Bogom družili in postali ž njim
enega duha, zakaj kolikor ponižnejši si, to¬
liko večja slava te čaka.

Marija je spoznala to resnico, bila je
v resnici ponižna in zato v preroškem duhu
govori v svoji visoki pesmi, rekoč: Od sedaj
me bodo srečno imenovali vsi rodovi.

Poslušajmo torej danes, kako je Bog
povzdignil Marijino ponižnost.

Večno-resnične so besede Gospo¬
dove: Kdor se ponižuje bo povišan; Mor
Pa se povišuje, bo ponižan.  Prav posebno
nam resnico teh besed kaže naša ne¬
beška kraljica. Marija je bila ponižna
P r ed Bogom; imenovala se je njegova
dekla,  zato jo je Bog izvolil za svojo
ni a ter;  Marija je živela ponižna med
svetom, zato pa je Bog določil, da jo ves
svet proslavlja kot božjo mater, Kraljico
nebes in zemlje, da jo srečno imenujejo
v si rodovi na zemlji.

Kristijan, kaj hočeš ti? Ali želiš biti
tu di ti povišan, kakor Marija? Vem, da
v si želite biti z Marijo v časti, toda vpra-

70

šajte se, ali se vam bodo izpolnile vaše
želje, ali se ponižujete, kakor Marija;
premislite svoje življenje.

Toda pri tem premišljevanju ne
smemo sami sebe motiti ali slepiti. Ve¬
deti moramo najprej, kdo da je v res¬
nici ponižen. Zakaj marsikdo je morebiti
v resnici reven, priprost, zaničevan, pa
je vendar lahko še prevzeten in visok,
in skušnja nas uči, da je tudi med be¬
rači silno veliko predrznega napuha.
Nasproti pa se zgodi, da so bogati, ime¬
nitni, častni, v resnici ponižni. Kaj torej
teeba revežu in bogatinu, da je v resnici
ponižen? Poslušajmo, kaj pravi na to
sv. Brnard: Ponižnost nas opravičuje, ne
pa poniževanje. Koliko je poniževanih, pa
niso ponižni. Nekatere ponižujejo, pa so
srditi zato ; druge ponižujejo in ti to po - i
trpežljivo prenašajo, in tretje ponižujejo,
ti pa trpe z veseljem poniževanje; in ti
zadnji, ki z veseljem trpe poniževanje, so
v resnici pobožni.

Marija torej ni bila zato v resnici
ponižna, ker je bila revna, nepoznana

71

in priprosta, ampak zato, ker je v vseh
rečeh Boga hvalila, sebe pa poniževala,
vse dobro in hudo, kar ji je Bog na¬
klonil, obračala v njegovo čast, in če ona
pravi v svoji pesmi, da jo bodo od sedaj
srečno imenovali vsi rodovi, se neče s
tem poviševati, ampak povišuje le Boga,
ki si je izvolil njo, nevredno stvar, da
svetu po njej oznanjuje svojo slavo.

Kaj pa, ali ponižnost človeka res
osreči? Na to odgovarja nam Marija,
ker pravi, da bodo njeno srečo proslav¬
ljali vsi ljudje. Poslušajmo, kako pobožni
Janez Grerzon Marijo imenuje srečno.
On pravi: Dovoli, o presveta, stokrat srečna
Devica, da te počastimo! Srečna si prvič,
ker si verovala, kakor pravi Elizabeta.
Srečna si drugič, ker si milosti polna,
kakor te je pozdravil nadangelj Gabrijel.
Srečna si tretjič in blažena, ker je blažen
sad tvojega telesa. Srečna si četrtič, ker
ti je storil velike reči, On, ki je mogočen.
Srečna si petič, ker si mati Gospodova.
Srečna si šestič, ker si mati in devica.

72

Srečna si sedmič, ker pred teboj in za
teboj ni tebi enake.

In s čem si je Marija zaslužila to
sedmero, nepopisno srečo? Ali ne s tem.
da se je ponižno vdala volji božji v vseli
rečeh ?

Ponižnost deli že v tem življenji
človeku pravo srečo: ima pokoj in ve¬
selje srca; kakor pravi sv. Krizostom:
Ponižni človek najde ljubezen, ostane
miren in vedno vesel, zakaj, kjer je po¬
nižnost, pravi Evzebij, tam je mir, ti¬
hota, veselje.

Tako veselje, tak mir je vživala Ma¬
rija in takega miru se bomo veselili tudi
mi, ako se bomo prizadevali v resnici
ponižni biti.

Ako torej želimo sebe osrečiti, ne
smemo se ločiti od Marije, marveč kakor
otroci se moramo tesno okleniti svoje
matere; mi je ne smemo žaliti z grehi,
ker je naša mati, ker sveto pismo pravi:
Neumen je človek, ki zaničuje svojo
mater. — Kdor preganja svojo mater,
je zaničljiv in nesrečen. — JProklet je

73

pri Bogu, kdor žali svojo mater. Ako
to velja že od natornih mater, koliko
bolj bi se še pregrešil, kdor bi žalil
svojo nebeško mater? Kako bi tak smel
upati, da bo izveličan, ker pravi sveti
German Mariji: Nobeden ne bo izveličan,
o presveta Devica, razun po tebi; nikdo
ne prejme milosti, če mu je ti ne iz¬
prosiš.

Marija si želi otrok sebi podobnih,
ki jo radi časte in katerim ona zato
tudi rada pomaga in jih osreči na veke,
kakor nam priča naslednji vzgled :

L. 1627. je umrl otrok, pri katerem se
je po pravici smelo reči, da ga je Marija pri¬
peljala v srečno večnost. Duhoven iz Jezu¬
sove družbe je namreč v Aslu na Belgijskem
vstanovil družbo Marijinih otrok, kakoršnih
družb je veliko razširjenih po svetu. Med temi
Marijinimi otroci seje posebno odlikoval deset¬
leten deček, kateremu je bilo ime Julijan,
‘bi je tih, krotak, pohleven, nedolžen, kakor
an geljček in vsi so ga radi imeli. Posebno pa
J e  z veseljem, kakor Marijin otrok, vsak dan
Počastil Mater božjo; bil je prelep vzgled
Vse m drugim tovarišem, in njegovi učeniki
so  imeli na njem veliko veselje. In po pra-

74

vici. Zakaj Julijan je bil pravi častilec Marijin,
on ji ni bil zvest le v zdravji, tudi v bolezni
je pokazal, kako da zna posnemati svojo ne¬
beško mater. — Julijan namreč nevarno zboli,
telo mu oteče in ko se oteklina razboli, na¬
pravijo se mu po koži turovi, ki so se gno¬
jili, tako, da je bil celi život Julijanov ena
sama velika rana; silen smrad in neznosna
spečenina sta mučila mladega Julijana, toda
on ni tožil, ampak mirno je trpel neznosne
bolečine. Neki dan pride mati po navadi k
njegovi postelji in zdi se, kakor da bi se sin
pogovarjal z neko gospo. „0 ljubezniva
Gospa moja!“ te besede mati večkrat razločno
sliši iz Julijanovih ust. „Gospa, bliže prine¬
site dete, katero pestujete v naročji 11 , zopet
spregovori deček. Ker mati misli, da se dečku
blede v pol-spanju. pokliče ga ter mu reče:
„Julijan, bodi miren, saj razun mene ni ni¬
kogar pri tebi.“ Sin pa ji reče: „Ne, mati,
vi ste še-le sedaj k meni prišli, toda Gospa,
s katero govorim, je že dlje časa pri meni;
le poglejte jo, kako se mi prijazno smehlja,
kako me ljubeznivo vabi in kliče k sebi.
— Mati odpustite mi, če sem vas kedaj raz¬
žalil, ker jaz bom o polnoči umrl.“ Mati se
zjoka pri teh besedah, misli sicer, da je deček
zmešan, zato ga tolaži, da bo kmalu zdrav,
da bo kmalu hodil v šolo in z Marijinimi
otroci pozdravljal božjo mater! — „V ne-

75

besih!“ zašepeče deček in obtihne. Zdravnik
pride, pa ne najde še tolike nevarnosti, toda
na večer se bolniku shujša in res okoli pol¬
noči Julijan zaspi v Gospodu, kakor je ma¬
teri povedal. — Da ga je res spremila Ma¬
rija v večnost, priča tudi to, da je truplo,
iz katerega ran se je širil težak, neznosen in
zopern duh, po smrti otrokovi izgubilo ves
smrad in da se je po sobi razširjal prijeten
duh, kakor v kakem cvetličnjaku. In vsi, ki
so hodili mrliča kropit, so se temu čudili.
Duhoven pa jim je rekel: „Tako srečno umi¬
rajo Marijini otroci.“

Kristijan, ako si želiš tudi ti srečne
smrti, ako želiš na vekomaj srečen biti,
bodi priprost in ponižen, kakor ta otrok,
ker veš, da Kristus pravi: Resnično vam
povem, ako ne bodete, kakor otroci, ne
pojdete v nebeško kraljestvo.

Naloga:

Molite  5 češčena Marij in skrivnost:
Ki si ga Devica v tempeljnu darovala in pre¬
mišljujte, kako je Marija v tempeljnu z Je¬
zusom darovala tudi sama sebe. Darujte tudi
v i Bogu vsaki dan svojo dušo in telo, posebno
P a  še takrat, ko pristopite k sv. obhajilu!

76

Deveti dan.

Marija napoveduje svojo slavo, ki se množi
od veka do veka.

Čudno bi se morebiti komu zdelo na
prvi pogled, da Marija, najponižnejša stvar
na svetu, v svoji pesmi napoveduje, kako jo
bodo proslavljali vsi ljudje na zemlji. Tudi
Marija se čudi, zato pravi: Glej , od sedaj me
bodo srečno imenovali vsi rodovi.  Marija pravi:
Glej, pomisli, čudi se z menoj, na veke bodo
mene slavili.

Res, treba se je čuditi tem besedam.
Kako namreč je mogoče, da bi kako žensko
slavili vsi ljudje? Saj je Bog Evo in vse
njene hčere obsodil, da bodo morale pokorne
biti in veliko trpeti, ker je po ženi prišel
greh na svet, po grehu pa prokletstvo nad
človeški rod. In sedaj naj ves človeški rod
eni ženi slavo poje. To je nekaj novega in
dozdaj neznanega. Da, nekaj novega! Zakaj
prišla je žena, ki je kači strla glavo, ki je
vzela moč zakletemu sovražniku človeškega
rodu, ki je donesla človeštvu Odrešenika in
tako osrečila vse rodove. — In ta čudovita

77

žena je Marija, ona je srednica, mati, kraljica
vseh ljudi, ki je prinesla svetu novo, nepo¬
znano življenje, zato se pa tudi njena slava
glasi pri vseh rodovih na zemlji in se bo
glasila do konca sveta.

Premislimo torej danes: Kako čudo¬
vito je to prerokovanje in kako se do
danes natanko spolnuje.

Dragi poslušalec, kaj bi ti rekel,
ko bi prišla kaka revna, priprosta, ne¬
znana žena v oddaljeno gorsko hišico
k svojim sorodnikom in bi naenkrat ta
neznatna žena rekla domačim: čudite
se in strmite, ker glejte, mene bodo vsi
ljudje po vsem svetu častili in poveliče¬
vali! — Kaj ne. domači se ji bodo
smejali, morda bodo še celo mislili, da
se je ženi zmešalo v glavi, ker tako ne¬
spametno govori. Toda kaj bi rekel, ko
ki prišel od tiste dobe čez 2000 let
z °pet na svet in bi videl, da žena ni
nespametno govorila, da se ji ni mešalo,
a mpak da se do pike natanko spolnuje,
kar je ona prerokovala, da se njena

slava širi od veka do veka, da jo res
blagrujejo vsi rodovi na zemlji.

Glej, kristijan, tako je bilo pri Ma¬
riji. Takrat, ko je Marija te besede go¬
vorila, bila je priprosta, revna, vsemu
svetu nepoznana devica, ki je šla v gore
k svojim sorodnikom in jima povedala,
kaka čast da jo čaka na zemlji. In
danes, skoro 2000 let od tedaj, vidimo,
kako se natanko dopolnjuje njeno prero¬
kovanje, saj smo sedaj tudi pri Šmar¬
nicah zbrani zato, da se družimo onim
rodovom, kateri poveličujejo Marijo, saj
ravno mi sedaj tudi izpolnjujemo to
njeno prerokovanje.

Marijo slave vsi rodovi zemlje.

Marijo slave prelepi prazniki,  ki
se obhajajo njej v čast.

Marijo slave prekrasne cerkve,  ki
so zidane njej v čast. Koliko je Mari¬
jinih cerkva le po naši lepi slovenski
deželi, po visokih gorah in prijetnih do¬
linah, po raztresenih vaseh in bogato
obljudenih mestih!

79

Marijo slave alt a rji, kipi, po¬
dobe, svetinje, ki nosijo njeno  ime;
slave jo Marijini redovi, bratovščine,
pesmi, molitveniki oznanjujejo njeno čast.

Marijo poveličujejo sveti kraji,
božja pota  po vesoljnem svetu, kjer
posebno obilno in radodarno siplje svoje
milosti v solznem domu zapuščenim
otrokom. Slavijo jo spominki ljubezni,
hvaležnosti, spoštovanja, ki se vidijo po
vseli krajih; umetnost in veda poveli¬
čujeta Marijo: krasne podobe na očitnih
krajih, učene knjige proslavljajo Marijo.
Neštete množice ljudi: otroci in starčki,
možje in žene, mladeniči in mladenke,
kmetje in vojaki, učeni in priprosti,
knezi in berači, vsi jo slavijo dan za
dnevom in noč in dan se dviga njena
čast proti nebu. Da, res je, kar je go¬
vorila kraljica nebeška: Glej, od sedaj
me bodo srečno imenovali vsi rodovi 1
Kjerkoli se časti Ime Sinu božjega, povsod
Se  razlega tudi Ime njegove božje Ma-
h ; i'e, ker „Kristus je Gospod“, pravi
Sv - Arnold, „in Marija je Gospa, ker

80

povzdignjena je nad vse stvari; in kdor¬
koli pripogiba kolena pred Jezusom,
priklanja se tudi s spoštovanjem pred
njegovo materjo. “

Marijo slavijo angelji nebeški,
ker ona je njih Kraljica, poveličujejo jo
verni na zemlji,  ker jim je po njej
došlo izveličanje, častejo duše v vicah,
ker od nje upajo, da bodo kmalu rešene
hudega trpljenja, da bodo v njeni družbi
kmalu gledale Boga v nebeški lepoti;
pač zato pravi po pravici sv. Brnardin:
Toliko stvari služi prečastiti Devici, ko¬
likor jih služi presveti Trojici.

Velika je torej Marijina čast vsa
stoletja, posebno pa je razširjena in vtr-
jena njena slava v naših časih.

S kako slovesnostjo se praznujejo
povsod Marijini prazniki, kako radi obis¬
kujejo častilci Marijini njene božjepotne
cerkve! Goste trume romarjev hodijo
skupaj, molijo sv. rožni venec, litanije
Matere božje, popevajo njene pesmi nav¬
dušeno in glasno, da odmevajo po logih
in dobravah — da, vse Marijo časti.

81

Toda to še ni dovolj: Cele mesece
kristijani posvečujejo mogočni Materi.
Cvetoči majnik je že nekaj desetleiij po¬
svečen vedno cvetoči nebeški Devici.
Smarnična pobožnost se širi od leta do
leta. Sedanji sv. Oče, ljubljeni naš zlato-
mašnik Leon XIII., posebno časte Marijo
in zato so njeni slavi posvetili celi mesec
oktober, da se jej z molitvijo sv. rožnega
venca razlega po vesoljnem svetu slava:
„Kraljici sv. rožnega venca."

In ravno s sv. rožnim vencem so
posebno naši pobožni očetje že od davnih
časov častili Marijo posebno v večerni
molitvi. In kdo ve, jaz si skoraj upam
trditi, da se imamo mi Slovenci ravno
pobožnemu češčenju Matere božje za¬
hvaliti, da nas je Marija, zatiralka krive
vere, ohranila v edino pravi katoliški
v eri, da je odvrnila od nas Lutrovo
krivo vero, ki se je bila kakor razdirajoča
povodenj vsula čez naše kraje in žugala
Poplaviti pravo vero naših očetov.

Bodi ti iz dna srca tisočera hvala
zato, o mogočna Kraljica; tej zahvali,

i, Šmarnice" 1891. - 6

82

dovoli, da priložimo milo prošnjo: Tudi
zanaprej nam in tistim, ki pridejo za
nami, stoj na strani kakor dobra mati
in nas ohrani edine in zveste katoliški
cerkvi. Mi pa ti obetamo slovesno, da
bo tudi naša pobožnost do tebe rastla
od dne do dne, da bomo tvoje ime sami
poveličevali in tudi oznanovali svojim
bratom. Ti, prečastna in mogočna Gospa,
to popolno zaslužiš, saj o tebi veljajo
besede sv. pisma: Ti si slava Jeruza¬
lema, ti si veselje Izraelovo, ti si čast
našega ljudstva, ker ti si možato rav¬
nala.

Toda čast v samih besedah ni zadosti
Mariji, zato kristijani skrbite, da Marijo, ka¬
tero radi pozdravljate s svojimi molitvami,
tudi posnemate v svojem življenji, kakor je
to storila zveličana Matilda.  Imela je ta
pobožna častilka Marijina navado, da je prav
pogosto in prav vredno prejemala sv. zakra¬
mente in pri tem se je prizadevala posne¬
mati Marijo, da bi z enako svetostjo in po¬
polnostjo se pripravljala na prihod Jezusov
v svoje srce, kakor se je pripravljala Marija,
in da bi se enake hvaležnosti topilo njeno
srce po sv. obhajilu, kakor jo je čutila Marija

83

kot Mati božja. Zato je v pripravo za sveto
obhajilo vselej molila po v pet češčena si Marij
in sicer tako-le: Prvo Češčena si Marijo je
molila v čast deviški čistosti Marijini, zarad
katere jo je Gospod izvolil za svojo mater,
v čast njeni ponižnosti in vdanosti v voljo
božjo s tem namenom, da bi po Marijini pri¬
prošnji živela čisto, ponižno in vdano v voljo
božjo in s tem lep prostor pripravljala Je¬
zusu v svojem srcu. Drugo češčena si Ma¬
rijo molila je na čast ljubezni in spoštovanju,
s katero je Marija spočela Sinu božjega, z
namenom, da bi jej Marija vzbudila živo vero v
Jezusa, skrivnostno pričujočega v najsvetejšem
zakramentu, in jej množila ljubezen in če-
ščenje do Njega. -—- Tretjo češčena si Ma¬
rijo je molila v čast neizmernih dobrot, ka¬
tere je Marija prejela od božjega Sina, ki je
prebival v njenem srcu, z namenom, da bi
tudi njej delil potrebne obilne milosti. —
četrto Češčena si Marijo molila je Matilda
na čast veselju, katero je občutila Marija, ko
se  je rodilo božje Dete, z namenom, da bi
se Jezus duhovno rodil tudi v njenem srcu,
ln  jo razveseljeval s svojo pričujočnostjo.

in peto, zadnjo Češčena si Marijo molila
je v čast hvaležnosti Marijine, ker je hvaležno
slavila božjo dobroto, da se je z odrešenjem
usmilil nje in vsega človeškega rodu, z na-
nienom, da bi tudi njeno srce kipelo hvalež-

6 *

84

nosti do Jezusa v najsvetejšem Zakramentu.
Tako je poveličevala zveličana Matilda Mater
božjo, zato se ji je v plačilo prikazovala Ma¬
rija, zato ji je stala na strani ob smrtni uri,
zato je poveličala po smrti njeno telo, da je
bilo belo kakor sneg, in da se je obraz le¬
sketal v prečudni lepoti v znamenje, da je
spremila njeno dušo v blažena nebesa.

Kristijan, prešla vijaj Marijo in Ma¬
rija bo tudi tebe poveličala.

Naloga:

Moli 5 Ceščena Marij in skrivnost: Ki
si ga Devica v tempeljnu našla.  — Marija
je Jezusa v Jeruzalemu izgubila, a ga srečno
zopet našla.  — Grešnik , aleo si izgubil Jezusa
z grehom , skrbi , da ga zopet najdeš v cerkvi
pri vrednem sv. obhajilu!

Deseti dan.

Marija slavi Boga zaradi milosti, ki jih je
njej skazal.

Sveta Terezija je večkrat opominjala
svoje samostanske sestre, naj rade in pogosto
premišljujejo dobrote in milosti, katere pre-

85

jeraajo od Boga. Povedala jim je tudi vzrok,
zakaj da jim priporoča tako premišljevanje:
Kolikor bolj bote premišljevale dobrote, ki vam
jih Bog skamje, toliko bolj bodete Boga lju¬
bile.  Ko bi mi namreč ne bili prepričani, da
nas Bog ljubi, bi tudi mi njega ne mogli
ljubiti; toda ravno brezštevilne dobrote, ki
jih prejemamo od njega vsaki dan, kažejo
nam njegovo neskončno ljubezen do nas, ki
zasluži, da zanjo Bogu povračujemo saj hva¬
ležnost.

To resnico je spoznala tudi Marija. Tudi
ona v svoji visoki pesmi slavi Gospoda in
poveličuje njegovo ime, pa nič ne zakriva,
da to stori tudi posebno zaradi tega, ker je
ravno njej skazal toliko čudovitih dobrot. In
ko svetu napoveduje, da jo bodo srečno ime¬
novali vsi rodovi, tedaj tudi pove vzrok zakaj.
Ona pravi: Ker velike reči mi je storil.  Te
velike reči, te neskončne dobrote je Marija
premišljevala in teh čutil polna zapela je pre¬
krasno pesem „Magnifikat“ in s tem poka¬
zala vsem ljudem, kako se je topilo njeno
srce hvaležnosti do Boga, ker ji je Bog storil
tako imenitne, tako velike reči.

86

Poslušajmo torej danes tudi mi, 1. kaj
velikega in imenitnega je Bog* Mariji
storil, in 2. kaj velikega je pa tudi Ma¬
rija storila zavoljo Boga.

1. Velike reči mi je storil On, ki
je mogočen, pravi Marija. Katere pa so
tiste imenitne, velike reči, katero je tisto
čudo, ki jo je Bog skazal Mariji? Le
eno besedo povem: Bog je Marijo iz¬
volil za Mater božjo,  to so tiste ve¬
like reči, to je čudež vseh čudežev. Prav
pravi zato sv. Bonaventura: Večji svet
bi mogel Bog vstvariti in tudi večja ne¬
besa , a večje matere, kakor je Mati
božja — ne.

To skrivnostno resnico bomo bolje
spoznali, ako pomnimo, kaj da hrani v
sebi, kake priprave da tir ja in kake na¬
sledke da kaže.

a)  Sv. Tomaž Akvinski pravi: Tri
reči, ki jih je Bog naredil, so tako ve¬
like, da tudi Bog sam ni mogel večjih
narediti; te tri reči so: da se je Bog
sam včlovečil, da je Marija postala Mati
božja, in da angelji in izvoljeni božji

87

gledajo  neskončnega Boga v nebesih :
V teh treh rečeh namreč Bog da sam
sebe, torej vse, kar dati more: torej tudi
on večjih reči narediti ni mogel. —
Res, velika je Marija, kateri je Bog
skazal tolike milosti!

Ni čuda, da zato tekmujejo med
seboj sveti očetje in cerkveni učeniki, kdo
da bo lepše in dostojnejše Marijo slavil
zaradi njenih posebno velikih milosti in
prednosti. —• Lepoto božjo in biser
zemeljskega kroga, imenuje jo sv. Ciril.
Živo podobo božjo, poslavlja Marijo sveti
Janez Damaščan.

Posebno krasno Marijo, Mater božjo
časti in jo poveličuje sv. cerkev. Kristijan,
vzemi samo naslove in imena, ki se pri-
devajo Mariji v lavretanskih litanijah in
potem boš že nekoliko ložje občudoval
Mater božjo v njenem veličastvu. In
Marija vse te častne naslove zasluži v
Polni meri, saj je ona izhajajoča zarija,
^ e pa kakor luna, izbrana kakor solnce,
strašna, kakor dobro vrojena vojna.

88

Zato po pravici sv. cerkev Marijo
časti s posebno častjo; ona sicer Marije
ne moli, ker moliti smemo samo Boga,
vendar jo drugače, bolj vzvišeno slavi,
kakor angelje in svetnike. ( Hyperduiia .)

b)  Za toliko Marijino čast pa je
bilo treba posebnih priprav.  In zato
je Bog Marijo obdaril s posebnimi duš¬
nimi in telesnimi darovi; nepopisna je
torej njena telesna milina in dušna či¬
stost. Da so Marijo napovedovali v stari
zavezi, njeno skrito mladostno življenje,
da se ji je angelj prikazal, da je prišel
sv. Duh nad njo, da jo je obsenčila moč
Najvišega, vse to je bila le priprava za
Marijino materino čast.

c) In da je Marija postala naša
Mati, ko je postala Mati božja, da je
ona sodelovala, da se je vstanovila kato¬
liška cerkev, da je vnemala apostole s
svojim lepim vzgledom, da je bila v
nebesa vzeta, kjer sedaj kraljuje kakor
mogočna nebeška Gospa, vse to je mo¬
ralo priti in se zgoditi, ker je Marija
Mati božja. To je namreč Marijina naj-

89

večja čast, to je, kakor sv. Brnardin
pravi: Čudež vseli čudežev!

Kristijan, tolika je Marijina čast,
tako velike reči ji je storil Bog, ki je
mogočen. Koliko vdanost, spoštovanje
in ljubezen smo ji pač zato dolžni mi,
njeni otroci!

2. Bog je sicer v svoji neskončni
milosti Mariji dodelil tolike milosti, ka¬
terih človek nikdar vreden biti ne more;
vendar jih pa Bog ni dal brez vzroka
ravno Mariji. On je namreč vedel, da
se bo Marija, bolj kakor vsak drugi,
prizadevala, da bi bila tolikih darov
vredna, kolikor more sploh človek vreden
biti pred Bogom. Marija je z vsemi svo¬
jimi močmi celo svoje življenje zvesto
se trudila, da bi te milosti zaslužila.
Marija je imela v posebni meri vse kre¬
posti svetnikov. Zato pravi sv. Tomaž
Vilanovski: Kar je imel vsak svetnik
posebnega na sebi, to je imela Marija
sama: bila je potrpežljiva kakor Job,
krotka kakor Mojzes, polna žive vere
kakor Abraham, deviško - čista kakor

90

egiptovski Jožef, ponižna kakor David,
modra kakor Salomon, goreča kakor
Elija; Marijo je krasila čistost devic,
moč in stanovitnost mučencev, ona je
bila pobožna, kakor spoznavalci, v spo¬
znanji velika kakor učeniki, in svet je
zaničevala kakor puščavniki.

Predragi, spoznali ste iz tega Mari¬
jino čast, spoznali pa tudi, kako jo je
Marija s svojimi čednostmi zaslužila!
— Naša čast, kristijani, ni tako velika,
mi Marijini otroci se v tem ne moremo
in ne smemo primerjati s svojo materjo;
vendar moramo reči, da je tudi naša
čast nepopisno velika.

In kaj smo mi zarad Boga velicega
storili? Ali smo, kakor Marija naša Mati,
obračali vse svoje darove po božji volji
v božjo čast iz ljubezni in hvaležnosti
do Boga?

Oj, kristijani, če tega do sedaj nismo
storili, ne obupajmo; prosimo Marijo,
da bomo saj v prihodnje; saj Marija
tudi grešnikov ne zavrže, ampak jih
čudovito spreobrne, kakor se bote pre-

91

pričali iz te-le dogodbe, katero pripove¬
duje misijonar P. Villion:

Neki kristijan v Kini je iz strahu pred
preganjanjem odpadel od katoliške vere; žena
in otroci so bili zato silno žalostni; vendar
pa domačim ni branil, da bi ne smeli po ka¬
toliški veri živeti, le to jim je prepovedal,
da njega ne smejo siliti v svojo vero. Do¬
mači njegovi so molili, jokali, pokoro delali,
so očeta prosili, naj vendar trdovratno ne
zametuje edino prave vere; tudi misijonar je
zahajal v hišo in mečil očeta; — toda bilo
jo vse zastonj. Kamen bi bile izvotlile solze
domačih, ki so jih točili zaradi izgubljenega
očeta; toda očetovo srce, trje nego kamen,
m se dalo omečiti. —- V družini bil je sinček
nedolžen in pobožen, da so ga vsi, tudi oče,
radi imeli. Bil je kakor cvetica v prvem
pomladnem cvetju; ravno se je dobro zavedel
pameti, da je častil svojega Boga in veselil
s e v Bogu svoje krstne nedolžnosti. Pripravil
se je za prvo sv. obhajilo in prosil je misi¬
jonarja, naj mu da svetinjo Matere božje v
spomin na najlepši dan njegovega življenja.
Misijonar mu reče: „Na, tu imaš lepo sveti¬
njico, hrani jo kakor dragocen zaklad, vendar
obljubiti mi moraš nekaj.“ — „Kar morem
storiti 11 , pravi deček, „vse rad obljubim 11 . —
»Skrbi, moli in se trudi, da spreobrneš svo-

92

jega nesrečnega očeta", pravi misijonar. In
goste solze britke žalosti vsule so se nedolž¬
nemu dečku čez rožna lica, ker dete je že
molilo noč in dan, da bi se oče spreobrnili.
-—- „Obljubim vam, častiti gospod, to storiti.
Svetinjica, ki ste mi jo dali, mi je priča, da
mi bo Marija pomagala pri tem težavnem
delu.“ — In molil je deček za svojega očeta,
daroval zanj prvo sveto obhajilo in potem
se je osrčil ter s prijazno besedo opomnil
očeta njegovih dolžnosti, — a oče ga jezen
zapodi od sebe. Toda deček ne odjenja, oprt
na božjo in Marijino pomoč, zopet poskusi, toda
oče zgrabi palico in ga neusmiljeno bije, češ,
za otročjo predrznost. — „Oče“, pravi otrok,
„le tepite me, le kaznujte me, te kazni so
majhne, in to trpljenje kmalu mine; toda oče,
vi laote večno kaznovani, v večnem trpljenju,
to mene boli bolj, kakor vaše tepenje; zato,
oče, prosim vas, uslišite moje prošnje", in
deček se oklene vratu očetovega, rekoč: „Ne
spustim vas, ljubi oče, dokler ne uslišite
mile prošnje moje." ■— Tej sili tako mike
prosečega, nedolžnega srca otrokovega ni
bil kos tudi skalnato-trdi oče. — „Dete moje",
zakliče skesan, „ti si moj angelj varuh!" —
In misijonar, kateremu je kmalu potem odprl
oče svoje grešno srce, in povedal, kaj vse
je deček storil, poboža mladega pa srčnega
misijonarčka po licu, rekoč: „Sinko moj,

93

dobro si držal besedo svojo; Marija, ki je
tebi in tvojemu očetu sprosila toliko milost,
varuj tudi v prihodnje tebe in očeta, ter vaju
skupno pripelji v svoje kraljestvo!“

Kristijani, nedolžni in grešniki! ko¬
liko vzrokov imamo torej, da častimo
Marijo, kateri je Bog storil velike reči,
jo izvolil za božjo Mater, da bi tudi
ttii ne bili brez skrbne Matere.

Naloga:

Molite 5 Ceščena Marij in slcrivnost:
Ki si ga Devica v tempeljnu našla.  — Ma¬
rija, ki je bila Bogu zvesta na zemlji , našla
J e  Boga v nebeškem tempeljnu in ga vživa na
veke.  — Kristijan , bodi zvest tudi ti Bogu v
sedanjem življenju, da najdeš v nebesih Boga
ln  Marijo  — za vselej!

Enajsti dan.

Marija slavi vsemogočnost božjo.

Sveti Avguštin se je sprehajal nekega
'Me na morskem obrežju in občudoval, kako
Mp in mogočen je svet, katerega je Bog
Vstvaril, mislil je, kako mogočen pač mora

94

biti še le Bog, njegov Stvarnik. Morje blesti
pred njim v omamni lepoti, ko tone vanj
rumeno solnce. Kakor daleč mu seže oko,
čez in čez sama voda, samo neizmerno morje.
„Morje“, vpraša Avguštin, „ali si ti moj Bog?“
In valovi morski zašumljajo v lahnem vetriču
in zdi se Avguštinu, da mu šepetajo: „Mi
nismo tvoj Bog, mi smo le stvari božje, ki
spolnujemo njegovo povelje: hvalite morje
in reke Gospoda!“ — Kmalu zaide solnce;
mrak zagrne zemljo, tam na nebesu pa miglja
na tisoče krasnih zvezd. Kdo ne čuti vse¬
mogočnosti božje, ko v jasni noči občuduje
zvezde, velikanske svetove v neizmernem
prostoru nebesnem? Zato se čuti tudi Av¬
guštin blizo Boga, zato vpraša: „Zvezde, ste
li ve moj Bog?" — In zamigljale so zvezde
in utrinjale so se, ter donašale odgovor Av¬
guštinu : „Me nismo tvoj Bog, me ga le sla¬
vimo po naročilu: Slavite zvezde neba Go¬
spoda!" — In Avguštinu se je zjasnilo iz
tega, kako mogočen mora pač biti On, ki je
vse to vstvaril, kako mogočen mora biti Bog.
ki je le rekel in hotel, in bile so vse žive
in nežive stvari na svetu.

95

Ni čuda, da tudi zato Marija slavi vsemo¬
gočnega Boga, ko pravi: Velike reči mi je storil
On, M je mogočen ; da, mogočen je Bog v
vseh svojih stvareh, mogočen posebno še v
ljudeh, katerim je vdihnil svojo podobo, naj¬
mogočnejši v Mariji, ki si jo je izvolil za svojo
mater.

Pomislimo torej danes, kako Bog na
Mariji kaže svojo vsemogočnost.

Vsemogočnost svojo Bog kaže na
Mariji najprej s tem, da jo je obvaroval
madeža izvirnega greha.

Dober je bil človek vstvarjen, saj
je prišel iz rok Najboljšega; svet je bil
in čist in lep, ker ga je vstvaril Naj¬
svetejši, Najčistejši in Najlepši, namreč
neskončno popolni Bog. A grešil je
človek in ni bil več ne dober, ne svet.
ne čist in ne lep. Gnjusoba je grešnik
pi'ed obličjem Gospodovim, pravi sveto
pismo. In ta greli je prišel na vse ljudi,
vse človeštvo izdal hudobnemu duhu v
sužnost. Napuh satanov, katerega je Bog
kaznoval v nebesih, jel se je širiti na
zemlji; njegovih podložnih je bilo vedno

96

več in zdelo se je, kakor bi ne bil več Bog,
marveč satan gospodar na zemlji; kača se
je vila po zemlji in okrog sebe ovijala
in na veke konča vala brez števila otrok
božjih. Toda Bog je obudil ženo, mo¬
gočno ženo, ki je strla kači glavo ter
jej s tem vzela vso moč. Marija bila je
ta velika žena, ona je končala zmaja,
ki je oblastno divjal po svetu.

In zakaj je bil satan premagan?
Zakaj ni Marije ukrotil enako, kakor
druge ljudi? Ali ni bila Marija kakor
drugi človeški otroci? — Ne! Marija
ni bila kakor drugi, ona ni bila sužnja
satanova, ona je bila brez madeža spo¬
četa; vsa lepa je bila in madeža ni bilo
na njej. In s tem, da je Bog Mariji to
posebno milost skazal edini med vsemi
ljudmi, s tem je pokazal svojo vsemo¬
gočnost nad Marijo; kajti vsemogočna
roka božja obvarovala jo je na izredni
način izvirnega greha.

In ko se Marija ozira po svetu, po
ljudeh, vidi jih vse sužnje podedovanega
greha, vidi jih vse, kako se zvijajo pod

97

oblastjo satanovo; gleda v davno pre¬
teklost, vsi so šli iz sveta s tem sra¬
motnim pečatom, gleda na svoje vrst¬
nike, vsi nosijo to breme; gleda v pri¬
hodnost, vse bode težil izvirni greh, vse
Evine otroke, do zadnjega vse. Le ona
sama stoji kakor mogočna cedra med
pritlikovim drevjem, Marija sama je vsa
lepa in nobenega madeža ni na njej.
Pač da mora iz dna hvaležnega srca
zaklicati: Velike reči mi je storil On, ki
je mogočen!

2. Bog je pa prav posebno pokazal
svojo vsemogočnost, ker je izvolil Marijo
za svojo Mater. Ta Marijina čast je tako
velika, da si večje človeški pa tudi
angeljski duh misliti ne more.

Tudi nadangelj Gabriel si ne upa
1'azlagati te skrivnosti; skliče se le na
ysemogočnega Boga: Sveti Duh bo prišel
'jez te in moč Najvišjega te bo obsen-
eha, in pristavi na zadnje: Pri Bogu ni
nemogoča nobena reč! Hotel je reči:
®°g vsemogočni, ki more vse storiti, iz-
Vl 'šil bo tudi to čudovito delo.

»Šmarnice" 1891.

7

98

In to oznanuje bolj glasno vsemo¬
gočnost božjo, kakor vsi vstvarjeni sve¬
tovi s svojim bitjem in življenjem, in zato
Marija vsa iz sebe poveličuje Njega, ki
je mogočen.

Kristijan, tega čudovitega dela pa
Bog ni storil samo zavoljo Marije, tem¬
več veliko bolj zaradi nas,  zato, da
nas je s tem odrešil večnega pogubljenja.
Kako sveto in imenitno dolžnost imamo
torej tudi mi, da se pridružimo Mariji
in ž njo slavimo Boga, ki je nad Marijo
zaradi nas storil velike reči, On, ki je mo¬
gočen. Ali bi bil mogel še več storiti
za nas? — In vendar so mnogi ljudje,
mnogi kristijani, mnogi katoličani, ki ne
priznavajo vsemogočnega Boga, ki ošabni
s Faraonom pravijo: Ne poznam nobenega
Gospoda nad seboj!  Smešno bi bilo, ko
bi drobni črv v prahu človeku tako go¬
voril, in kaj je človek pred Bogom, da
se predrzne kaj tacega ? Nič ni, in vendar
tako govori! O grozna nespamet!

Se enkrat bo Bog razodel v po¬
sebni meri svojo vsemogočnost, takrat

99

namreč, ko se prikaže na oblakih neba
z veliko močjo in veličastvom sodit žive
in mrtve. Tedaj namreč bo obdan od
vseh nebeških duhov in izklical bo iz
prahu zemlje in iz globin morja telesa
vseh ljudi, ker vsi se moramo prikazati
pred sodnjim stolom Kristusovim, da sle¬
herni prejme, kakor je zaslužil, dobro ali
hudo.

Toda grešnik naj ne čaka, da bi
tedaj še-le spoznal vsemogočnost božjo,
ker takrat bi bilo zanj prepozno, videl
bi jo, a čutil bi jo, ker takrat bo Bog
tudi očitno vsemogočen v kaznih, katere
bo izrekel nad trdovratnimi grešniki.

In kam naj se grešnik zateče, da
potolaži vsemogočnega Boga? Ali ne bo
naj bližnja pot k Mariji, na kateri je Bog
posebno razodel svojo moč, saj se Marija
prav zaradi tega imenuje „proseča vse¬
mogočnost", ker vse premore pri Bogu
s  svojimi prošnjami, da še grešniku
s prosi spreobrnenje, kar se sme z vso
pravico imenovati vsemogočno delo.

Vzgled vam to pojasni:

7*

100

V neko faro na Kranjskem pride pred
nekaj leti zelo bolan častnik k svojim sorod¬
nikom na odpust v nadi, da se kmalu po¬
zdravi. Ljudje pa, ki so ga videli, kako da
počasi hodi in globoko pokašljuje, dejali so:
Ta že ne bo več cesarju pomagal v nobeni
vojski. Hodil je mnogo okrog, a v cerkev
ga nikdar ni bilo; saj je žali znano, da
vojaki sploh niso posebno vneti za molitev in
za cerkev. Tudi sicer so ljudje zvedeli iz nje¬
govih pogovorov, kako nerodno je živel v
mestu in da nima nobene vere. — Bolezen
se shujša, bolnik obleži in domači mu pri¬
govarjajo, da bi poslal po duhovna ter se
pripravil za večnost. Z nobeno rečjo bi ga
ne bili mogli bolj razžaliti, kakor s tem.
„Meni ni potreba nobene duhovske pomoči;
smrt še ni tako blizo in vojak gleda brez
strahu smrti v oko.“ Duhovni pastir zve za
bolnika in ga po dolžnosti obišče. Pozdravila
sta se priljudno, govorila prijazno o vre¬
menu, o letini, o vojaškem življenju, sploh
o navadnih rečeh. Ko pa duhoven bolnika
opomni na nevarno bolezen, da bi bilo dobro,
ko bi vredil svoje reči, ko bi svete zakra¬
mente prejel, tedaj reče bolnik nevljudno in
pikro: „Prosim, gospod, da mi s takimi ne¬
umnostmi ne motite mojega počitka, kate¬
rega živo potrebujem za svoje zdravje." To
izgovorivši se bolnik obrne v steno in duhoven

101

mora od njega. Ker previdi, da se led še ne
taja, naroči domačim, naj prav goreče molijo
zanj in ker je bil ravno rožnovenški mesec
oktober, svetuje, naj opravljajo pobožnost na
čast rožnovenški Materi božji. In duhoven
je še večkrat zahajal k bolniku, ki se je sča¬
soma sprijaznil ž njim, a o spovedi nič ni
hotel slišati. Nekega dne reče mu mašnik
pri odhodu: ,,Gospod častnik, branite se ko¬
likor hočete, trdno sem prepričan, da vam
Marija gotovo izprosi spreobrnenje. Se tisti
dan prihiti eden domačih v župnijo, češ, da
bo vojak zdaj zdaj umrl. Mašnik poskusi še
zadnjikrat, toda brez vspeha: „Zastonj se tru¬
dite, prijazni gospod!“ te besede reče s sla¬
botnim glasom odhajajočemu duhovnu. „Za-
stonj“, ponavlja mašnik sam pri sebi; „zastonj
bo torej zanj prelita odrešilna Kristusova kri,
zastonj bo zanj neskončna ljubezen božja.
Zastonj . . .“ Tedaj pa v tihotni večerni mrak
zapoje zvon: A ve Marija! — „Ave Marija!“
izdihne duhoven. „Pozdravljena Marija, pri¬
bežališče grešnikov, ne dovoli, da bi se duša
nesrečnega vojaka pogubila, saj zanj prosijo
tebe njegovi domači, prosi torej zanj Boga,
s aj vse dosežeš s svojimi prošnjami." Tedaj
so tudi v bolnikovi sobi molili: A ve Marija,
a bolnik ni molil, pač pa že skoro umiral.
V težkem spanju, v nekaki nezavednosti ležal
je celo noč, iz ust njegovih pa so domači

102

z veseljem večkrat culi Marije presladko ime,
po kateri je vzdihoval bolnik. In ko je zjutraj
zopet zazvonilo: Zdrava Marija, tedaj je tudi
bolnik z domačimi molil, in ko je uro po¬
zneje zvon vabil vernike v cerkev k svetemu
rožnemu vencu, tedaj je hitel duhoven s
sveto popotnico k častniku, ki ga je ves pre¬
novljen in skesan težko pričakoval. „Marija
vasje uslišala", reče duhovnu s slabim glasom,
opravi skesano spoved in živi še nekaj dni
ves vdan v voljo božjo in mirno v Gospodu
zaspi z Jezusovim in Marijinim imenom na
jeziku. Marija, „proseča vsemogočnost", izpro¬
sila mu je srečno zadnjo uro.

Naloga:

Molite 5 Ceščena Marij in prvo skrivnost
žalostnega dela sv. rožnega venca-. Ki je za
nas Icrvavi pot potil.  — Ni je rože brez trnja,
pravi pregovor. Zato je trnje tudi v našem
rožnem vencu, trnje, ki je zbadalo in mučilo
trpečega Jezusa.  — Tudi Marija je trpela z
Jezusom.  — Kristijan, ako si se do zdaj potil
kedaj za greh, poti se in trudi za naprej za
čednost!

103

Dvanajsti dan.

Marija slavi Boga, ki je na njej razodel svojo
neskončno svetost.

V skrivnem razodenju nam sv. Janez
apostol zamaknen v nebesa pripoveduje skriv¬
nostne reči. Videl je veliko trumo, katere
nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in
rodov in jezikov, ki so stali pred sedežem
božjim in pred Jagnjetom; bili so oblečeni
v  bela oblačila in palmove vejice so bile v
njih rokah. In vpili so z velikim glasom,
rekoč: Čast Bogu našemu, ki sedi na pre¬
stolu, in Jagnjetu. In vsi angelji so stali okrog
sedeža ... in so padli pred prestolom na
svoja obličja in so molili Boga, rekoč: Amen!
Hvala in slava in modrost in zahvala, čast
in krepost in moč bodi našemu Bogu od ve¬
komaj do vekomaj! ... In niso imeli po¬
koja noč in dan, rekoč: Svet, svet, svet,
Gospod vsemogočni, kateri je bil, kateri je
in kateri bo prišel. (Cf. Razod. 7, 9—12;

4 , 8 .)

Tako v veličastvu božjem angelji in svet-
niki pojo neskončno svetemu Bogu, tako bi

104

ga morali tudi poveličevati ljudje na zemlji,
ker so v stvarjenju podobe božje, ker so bili
vstvarjeni v pravičnosti in resnični svetosti.
— Toda le ena stvar ohranila je to prvotno
svetost človeško, bila je Marija, ki je bila po
posebni milosti božji brez madeža, vsa lepa,
vsa sveta. Raduje se Marija vsled tega daru
nad Bogom, čegar Ime je sveto, kakor pravi
v svoji visoki pesmi.

Premislimo zato danes, kako je Bog
nad Marijo razodel svojo neskončno
svetost in kako skrbi, da se njegova
svetost odseva tudi nad nami!

Do sedaj je Marija poveličevala
Boga zaradi njegove vsemogočnosti, ker
ji je velike reči storil On, ki je mogočen;
in prepričali smo se, da v celem vstvar-
jenji Bog ni bil tako čudovito pokazal
svoje vsemogočnosti, kakor ravno nad
Marijo pri včlovečenju Sinu božjega.
Danes pa slavi Marija Boga, čegar Ime
je sveto. In to po pravici, ker včlove-
čenje Jezusa Kristusa je tudi najsvetejše
božje delo.

105

Sveta namreč, vedno sveta bila je
Marija, kraljica Svetnikov božjih, svet
je bil nadangelj Gabriel, ki je Mariji do-
nesel oznanilo, neskončno svet je sveti
Duh, ki je prišel nad-njo; sveta je bila
moč Najvišega, ki jo je obsenčila; sveto
je bilo, kakor ji je rekel angelj, kar je
bilo rojeno iz Marije — namreč Sin
božji; sveto je bilo ime Jezusovo, ka¬
tero mu je Marija dala po angeljevem
naročilu; sveto je bilo torej vse pri včlo-
večenji Izveličarjevem, in zato je prav in
se spodobi, da Marija hvali Boga, čegar
Ime je sveto, ko to neskončno skrivnost
premišljuje in čuti v svojem srcu.

Marija pa poveličuje Boga tudi za¬
radi svetega namena, katerega je hotel
doseči s tem, da je poslal svojega edino-
^ojenega Sina na svet. Želel je namreč,
da Kristus, Najsvetejši, zatre greh in
grešnike poboljša ter posveti, da kdor
koli v Kristusa veruje, ne bo pogubljen,
temuč ima večno življenje.

Bog je namreč v začetku človeka
vstvaril za trojno življenje: 1. za

106

na torno življenje, kakor druge
stvari; beremo namreč v sv. pismu:
Tako je naredil Bog človeka iz prsti in
je dihnil vanj duha življenja in tako je
človek oživel. 2.  Za čez n a torno  živ¬
ljenje v milosti božji,  ker pravi
sv. Pavel, da je Bog človeka vstvaril
v pravičnosti in resnični svetosti,  in 3. za
večno življenje v nebesih,  ka¬
tero je Bog pripravil tistim, ki njega
ljubijo. — Toda z grehom je človek
razdrl to trojno življenje: življenje v mi¬
losti božji je popolno vničil, v kazen je
zapravil časno in večno življenje, bil je
torej žrtva trojne smrti. Zapravil je iz¬
virno svetost in s tem postal tujec na
zemlji in izgubljen za nebesa.

Kaj je bilo torej potreba, da človek
postane zopet srečen ? Treba mu je bilo
prve svetosti, milosti božje; a te si sam
ni mogel pridobiti, zato je neskončno
sveti Oče poslal svojega Sina na svet,
da bi ljudem zopet donesel milost, da
bi jih posvetil. Slišali smo že, kako čudo¬
vito je Bog posvetil Marijo, katero si

107

je pri včlovečenji izbral za svojo izvo¬
ljeno posodo; znana nam je sedaj tudi
hvaležnost, s katero je zato Marija slavila
Boga. —- Tudi nas je milost božja pre¬
rodila v sv. krstu, tudi mi jo izgubljeno
še vedno dobivamo pri sv. pokori; ali
torej ni tildi naša dolžnost z enako hva¬
ležnostjo častiti z Marijo neskončno sve¬
tega Boga? K temu nas spodbada Kristus
sam, ki nas uči moliti, rekoč: Posvečeno
bodi tvoje ime!  Že v stari zavezi je Bog
zapovedoval Izraelcem : Bodite sveti, kakor
sem jaz svet.  In tudi v novem zakonu
slišimo enak opomin: Bodite popolni, ka¬
kor je vaš Oče v nebesih popoln.  Mat. 5, 48.
To je bila tudi zadnja želja, to je bila
zadnja molitev, torej nekaka oporoka,
s katero je Kristus končal svoje odre¬
šilno delo. Molil je namreč pri zadnji
večerji za apostole in vse svoje verne
h Očetu, rekoč: Posveti jih v resnici.
— In jaz sam sebe posvečujem zanje,
ha bi bili v resnici sveti. Žato pravi
sv. Pavel: Od začetka sveta nas je iz¬
volil, da bi bili sveti in brez graje pred

108

njim v ljubezni.  — Toda dovolj bi ne
bilo, ko bi mi le z jezikom posvečevali
Gospodovo Ime, treba je, da so sveta
tudi naša dela, da je sveto naše živ¬
ljenje. Zakaj ako nismo sveti, ne izpol¬
njujemo namena, za kateri nas je Bog
vstvaril, ne izpolnjujemo torej svojih dolž¬
nosti, zato bo tudi izgubljeno naše živ¬
ljenje, izgubljena srečna večnost.

Kristijani, dobro bo za vas, ako se
kdaj resno vprašate, ali pač vi posve¬
čujete Boga v svojih srcih, to je: ali
živite tako brez madeža, tako sveto, da
se boste smeli ob smrti bližati obličju
Najsvetejšega? Ali živite še v krstni ne¬
dolžnosti? Ali ste to izgubljeno nedolžnost
saj oprali v zakramentu svete pokore?
— To so vsakemu kristijanu potrebna
vprašanja; zakaj ako bi kdo živel v
grehu, kako bi mogel s presveto Devico
poveličevati Boga, čegar Ime je sveto ?
Ako pa tega ne more, je življenje nje¬
govo izgubljeno, ker je človek zato na
svetu, da Boga spozna in časti in v
njem najde svoje izveličanje.

109

V ta namen zatecite se, kristijani,
k Mariji! Po njej nam je došla svetost
na zemljo, Kristus naš Gospod, in po
njej se bomo tudi mi vdeleževali te
svetosti, da se kdaj tudi mi pridružimo
neštetim množicam in ž njimi osrečeni
ženemo na veke veseli glas: Svet, svet,
svet je Gospod vsemogočni, svet je na
veke!

Blaženi Herman Jožef nam priča,
kako kristijan, ki časti Marijo, raste v
svetosti in se bliža svoji večni sreči.

Bil je Herman od otročjih let in ostal je
vse žive dni naj iskrenejši častilec Matere božje,
in težko, da bi se bila kdaj katera človeška
duša z večjim zaupanjem, z večjo ljubeznijo
oklepala Marije, kakor naš Herman. Priporo-
oeval se ji je vsak dan; kar je storil, storil
je z Marijo; bila je vedno njegova tovarišica,
ki ga je spremljevala na vseh njegovih potih.
Ko so se v prostih dnevih drugi dečki kratko¬
časili z igrami, šel je on natihoma v cerkev
je tam po več ur klečal in molil pred Mari¬
jino podobo. Kakor priprost otrok pogovarjal
s e je z Marijo, kakor da bi živa stala pred
njim; razklada ji vse, kar ga teži in veseli,
kakor sin občuje on s svojo božjo Materjo.

110

Enkrat prinese seboj lepo, rudeče jabelko in
je poda Mariji s prošnjo, naj bi je pač mi¬
lostno sprejela iz njegovih rok, in glej —
tako pripoveduje legenda — Mati božja stegne
proti njemu svojo roko in sprejme milo smeh¬
ljaje otrokovo darilce. — Drugikrat pride v
najhujši zimi bos v cerkev in med molitvijo
se od mraza trese po vsem životu. Tedaj ga
vpraša Marija: „Zakaj pa prideš bos v takem
mrazu?“ „Mati, čevljev nimam, ker sem
ubog!“ pravi Herman. „Pojdi tje k onemu
kamnu“, pravi Marija, „tam boš našel toliko
denarja, da si boš kupil čevlje.“ Deček teče,
vzdigne kamen in res najde denar ter ga
vesel pokaže svoji Dobrotnici. Ona pa mu
reče: ,,Kadar boš v potrebi, pridi k meni in
dobil boš, česar ti bo treba. “ — Ta čudež
ne ostane dolgo skrit. Tovariši Hermanovi tudi
teko v cerkev, molijo in molijo, ali zanje
kamen nima nobenega denarja, ker tudi oni
nimajo do Marije tistega zaupanja in ljubezni,
ne tiste angeljske svetosti, kakor Herman.
— Ta dogodba bi bila komaj verjeti, ko bi
je Herman sam ne bil razodel na smrtni po¬
stelji. Kot zakristan je imel pozneje veliko
opraviti, da je skrbel za lepoto hiše božje in
zato je bolj mlačno in redko opravljal svoje
pobožne vaje ter odnehal nekoliko časa v
goreči ljubezni do Marije. Tedaj se mu pri¬
kaže Mati božja, pa ne v navadni lepoti in

111

miloti, ampak v podobi postarne, blede že¬
nice. Herman se je prestraši, Marija pa mu
reče: „Ne čudi se meni, pokažem se ti po
vnanjem taka, kakoršna sem v tvojem srcu,
ker odnehuješ od svoje goreče ljubezni do
mene. Herman seveda prosi odpuščanja in
služi Mariji goreče do smrti ter umrje zato
v duhu svetosti.

Kristijan, kakošna bi bila Marija,
ako bi se tebi prikazala, kakor je v
tvojem srcu? Skrbi, da ne bo bleda,
postarna ženica, ampak mila in rajska
Devica —- znamenje tvojega svetega živ¬
ljenja.

Naloga:

Molite 5 češčena Marij s skrivnostjo:
Ki si za nas krvavi pot potil , in premišljujte,
da je Jezus zaradi grehov potil krvavi pot,
znamenje njegovega rešilnega trpljenja, in zato
dajte grehu slovo , da se posuše Jezusove krvave
potne kaplje in da vi z Marijo skupno v sve¬
tosti tukaj na zemlji služite Bogu, in v ne¬
besih v neskončno svetem Bogu, kakor Herman ,
najdete svojo večno srečo!

112

Trinajsti dan.

Marija slavi Boga, ker skazuje svoje usmiljenje
vsemu človeškemu rodu.

V dosedanjih vrsticah pesmi „Magnifi-
kat« slavila je Marija Boga zaradi dobrot in
milosti, ki jih je Bog njej skazal v svoji ne¬
skončni ljubezni. Prepolna hvaležnosti do
Boga, da je ravno njo izvolil za svojo Mater,
prvi trenotek pozabi na vse drugo, le Boga
neskončnega vidi, ki je njej, nevredni dekli
Gospodovi, skazal svojo posebno ljubezen.
Toda, ko postane Marija Mati božja, precej
spozna, da je postala tudi mati človeškemu
rodu; zakaj po njenem Sinu bo človeški rod
prerojen k novemu duhovnemu življenju.
— Zato gleda že v duhu usmiljenje božje,
ki je pri včlovečenji Sinu božjega prikipelo
do vrha, katerega se bodo vdeleževali vsi
ljudje vseh časov in vseh krajev, in teh čutil
polna poje v svoji pesmi: In njegovo usmi¬
ljenje (usmiljenje božjej jim je od rodu do rodu ,
kateri se njega boje.

Premislimo torej danes, da Marija hvali
Boga zato, ker skazuje svoje usmiljenje vse¬
mu človeškemu rodu.

113

Da je Bog človeka vstvaril in za¬
radi njega vse drugo na svetu; da Bog
vse ohranjuje in vlada; da je prvega
človeka odločil za posebno čeznatorno
življenje, ki se spremeni ob svojem času
v večno življenje : vse to je storil Bog
v svoji ljubezni, ker je želel sam srečen
osrečiti tudi druge. Kar je pa Bog lju¬
dem dobrega skazal po storjenem grehu,
vse to je usmiljenje ; zakaj z grehom
je človek zapravil vse svoje pravice do
ljubezni božje in zaslužil večne kazni.
Bilo je torej usmiljenje, da Bog po stor¬
jenem grehu ni končal človeka, bilo je
usmiljenje, da Bog ni padlega, človeka
z zavrženimi angelji vred pahnil v večno
trpljenje; usmiljenje božje je vzrok, da
Bog še sedaj ljudem daje časne darove,
da svet vlada v svoji neskončni previd¬
nosti. Zato beremo: Usmiljenje Gospo¬
dovo je, da nismo končani, kajti priza¬
nesljivost njegova še nima konca.  Enako
piše o grešnikih sv. Bonaventura. Da
ni hudobni cluh vseh končal in jih živih
Dahnil v pekel, da grešnikov zemlja ne

..Šmarnice" 1891. ^

114

požre, kakor Kore-ta in Datana, da ni¬
smo uničeni, storilo je usmiljenje Gospo¬
dovo.  Zato tudi Marija pravi: Usmiljenje
njegovo je od roda do roda.

Ko bi kristijani to imenitno resnico
živeje premišljevali, njih življenje bi bilo
mnogo drugačno. Ko bi ljudje pomnili,
da jim vsi časni darovi, ki jih imajo,
dohajajo le po usmiljenju božjem, ali bi
pač mogli te darove zlorabiti v greh,
s katerim žalijo svojega dobrotnika?

Kaj se bo kristijan ponašal z obleko,
z lepoto, z bogastvom, ako ve, da je
vse to od Boga prejel le iz usmiljenja?
Ali bi ne bil tak grešnik podoben beraču,
ki žali svojega usmiljenega dobrotnika,
brez katerega darov bi on moral vsled
lakote umreti?

Toda če se ozremo v čeznatorno
življenje, bomo še jasneje spoznali to
resnico; z grehom je namreč človek za¬
pravil čeznatorno življenje milosti božje.
Ako je torej Bog ljudem obljubil Odre¬
šenika in jim že pred njegovim priho¬
dom z ozirom na njegove zasluge delil

115

milosti, storil je zato, ker je usmiljen.
Da je Bog ob svojem času poslal Sina
na svet in da je Izveličar dopolnil svoje
delo, bilo je usmiljenje. Svoje usmiljenje
Bog skazuje s tem, da je ustanovil na
svetu katoliško cerkev, da jo ohranjuje
in razširja in v njej vsakemu kristijanu
ponuja obilno milosti, s katerimi si mo¬
remo pridobiti nebesa.

Kaj pa, ako grešnik vse milosti
božje zametuje, ako usmiljenje božje od¬
vrača in še nadalje greši, v grehih trdo¬
vraten ostane, in ako Bog vendar le še
pusti, da tak človek živi, še več, da mu
Bog celo dan za dnevom deli brez šte¬
vila časnih dobrot? Kako naj to usmi¬
ljenje božje dovoljno ocenimo, da Bog
pusti svoje solnce sijati dobrim in hu¬
dobnim in dež rositi pravičnim in kri¬
vičnim? Zato pravi sv. Avguštin: Ako
vidiš, da se milega solnca enako vesele
pravični in krivični, da pijejo iz istih
studencev, da se nasitujejo z istimi ze¬
meljskimi pridelki, da dišejo enaki zrak,
da se radujejo posvetnega imetja, ne

8 *

116

misli, da Bog krivično ravna, ker enake
dobrote deli dobrim in hudobnim, mar¬
več ne pozabi, da je zdaj na tem svetu
čas usmiljenja, ne pa pravice.

Najbolj čudovito se pa kaže usmi¬
ljenost božja, da Bog človeka, ki je po¬
boljšan zopet padel v greh, vendar še
ne zavrže, da mu še prizanaša, da mu
celo pomaga zopet vstati; in ako se
spreobrne, da ga zopet milostno sprejme
in da to vselej rad stori, kadar se greš¬
nik vrne kakor izgubljeni sin skesan k
svojemu Očetu. Pač da je resnico go¬
voril prerok, ko je slavil usmiljenje božje,
rekoč: Kakor resnično živim , govori Go¬
spod, nečem smrti grešnika, temveč da se
vrne s svojega pota in živi.  Prav pravi
sveto pismo, da je Bog bogat v svojem
usmiljenji, ker usmiljenje njegovo je od
roda do roda. — Vse to pa dela Bog
zato, da bi ljudem zopet odprl vrata v
nebesa, katera so si z grehom zaprli,
da bi jih po grehu nesrečne zopet osrečil.

Človek torej, ki je po svoji krivdi
bil izgnan iz zemeljskega raja, pridobi

117

si lahko nebeški raj, ker višje kakor ne¬
besa je usmiljenje božje, pravi psalmist.
In to usmiljenje božje je večno. Zakaj
Bog je že od vekomaj vedel, kaj bo s
človekom in zato je že od vekomaj sklenil
skazovati mu usmiljenje; zato Bog deli
svojo milost grešnemu rodu od začetka
sveta pa do danes in sicer po celem svetu,
zato pravi kraljevi pevec: Usmiljenje Go¬
spodovo je od vekomaj do vekomaj.

Toda, kristijani, kaj nam pomaga
to neizmerno usmiljenje božje, ako ga
ne obračamo v svoje izveličanje? Kaj
pomaga jetniku, da so vrata iz ječe od¬
prta, ako pa neče iti iz ječe? Kaj po¬
maga spečemu beli dan, ako pa noče
oči odpreti in vstati? Kaj če bolniku
najboljše zdravilo, ako ga ne mara vzeti?
Kaj koristi lačnemu najboljši kruh, ako
ga ne je? — In kaj pomaga grešniku
usmiljenje božje, če ga noče rabiti v
svoj dušni dobiček? Mi imamo nauke
božje, ali se pa ravnamo po njih? Mi
imamo na ponudbo milosti v svetih za¬
kramentih, ali jih pa tudi prejemamo?

118

Ali morebiti vse te obilne milosti malo¬
marno ali celo trdovratno preziramo in
zametujemo že od leta do leta? Kdor
tako ravna celo svoje življenje, ali se
ne bodo na njem izpolnile besede pre¬
govorov : Klical sem vas, pa ste se hra¬
nili, stegoval sem za vami svojo roko, pa
ga ni bilo, da bi se bil ozrl; ker ste tedaj
zaničevali ves moj svet in zanemarjali moje
svarjenje, zato se bom tudi jaz smejal k
vaši pogubi in posmehoval, kadar vas za¬
dene, česar se bojite. Klicali me bote, pa
vas ne bom uslišal, zgodaj bote vstajali,
pa me ne bodete našli, ker ste krotitev
sovražili in niste marali za strah Go¬
spodov.  Tako se bo namreč grešnikom
godilo po smrti, ako v grehih umrjo,
ker po smrti človekovi mine zanj čas
milosti in začne se čas ostre pravice
božje. Zato, kristijan, hvali rad z Marijo
Gospoda, čegar usmiljenje je od roda
do roda, in skrbi, da ga vsaj zanaprej
obračaš v svoje izveličanje, kakor te uči
sledeči vzgled.

119

V Siciliji v mestu Kamerati živel je
zastaran grešnik, ki je veliko pohujšanje
dajal s svojini razuzdanim življenjem. Štiri¬
najst let je bil vojak in se je privadil vsem
grdim strastim. Gospodarju, pri katerem je
imel službo kot pisar, bilo je to preveč, zato
mu ukaže, naj se poboljša in vdeleži duhov¬
nih vaj ali misijona, katerega je vodil v tistem
kraji P. Albert Ricci v kapucinski cerkvi;
ako pa tega neče storiti, mora takoj zapustiti
njegovo službo. Ker se je bal, da bi ne prišel
ob kruh, zato obljubi grešnik gospodu, da bo
že hodil k duhovnim vajam. Res gre v cer¬
kev, toda ne z namenom, da bi se poboljšal,
ampak, da bi spolnil gospodarjevo voljo. V
cerkvi se vsede v klop, zavije se v svoj v plašč,
z namenom, da bi med govorom spal. Čemu,
si misli, bi mene motil pridigar s svojimi praz¬
nimi strahovi. In tako v klopi spi in smrči, da
se vsi pričujoči spodtikajo nad njegovim ve¬
denjem. To se je godilo tri večere. Tretji
večer pa pridigar po sklepu svojega govora,
ko se je tudi naš hudobnež zbudil, pravi
poslušalcem: ,,V cerkev hodi k duhovnim
vajam tudi nesrečen človek, katerega ne vodi
sem Bog, ampak njegov zopernik, ki s svo¬
jim nespodobnim vedenjem celo druge po¬
hujšuje; priporočimo danes in vsak dan tega
nesrečneža, ki ne ve, kaj dela, ki sam hiti
v svojo pogubo, Mariji, da bi bila tudi nje-

120

mu ,pribežališče grešnikov 1  A — Tega ne¬
srečni mož ni pričakoval, silno so ga pre¬
tresle te mile besede. — Duhovne vaje so
se zanj srečno končale; popravil je svoje
pohujšanje in za pokoro stopil v samostan,
kjer je najbolj zaničevana dela opravljal z
največjim veseljem. Marija, kateri so ga pri-
poročevali misijonar in verniki, in katero je
od sedaj posebno častil, izprosila mu je tudi
srečno zadnjo uro. Ko se namreč čez dlje
časa P. Albert zopet mudi v Kamerati, zapoje
zvon umirajočih, ki je naznanjal, da kdo
umira, in Pater vpraša, komu da zvoni. Re¬
čejo mu: kapucinskemu bratu Antonu. Tako
se je pa imenoval naš znanec, ko je vstopil
v samostan. Pater hiti v samostan v celico
brata Antona. Umirajoči bolnik precej spo¬
zna svojega duhovnega očeta, pri katerem
je opravil dolgo spoved in začel novo živ¬
ljenje, ter mu reče: „Duhovni oče, hitite!
Vas sem še čakal, da Vam naznanim, da
me je Marija pekla otela.“

Kristijan! tudi tebe bo Marija pekla
otela: priporočaj se torej rad njenemu
usmiljenju.

Naloga:

Molite 5 Ceščena Marij in skrivnost:
Ki je za nas do krvi bičan bil. Pomislite , da

121

je usmiljenje božje sililo Jezusa, da je zaradi
nas k stebru privezan kri prelival ; zato s
svetim življenjem in pobožnimi molitvami po¬
veličujte z Marijo usmiljenje trpečega Jezusa!

Štirinajsti dan.

Marija poveličuje usmiljenje božje, katero ska-
zuje posameznim grešnikom.

Usmiljenje božje je ocl roda do roda
vsem, ki se Ga boje; s temi besedami tolaži
Marija vse pravične, bogaboječe kristijane, da
naj imajo tudi zanaprej trdno zaupanje v
Boga, ki se jih je usmilil po svojem velikem
usmiljenji in jim bo tudi v prihodnje mi¬
lostljiv. Toda ni usmiljen samo s pravičnimi,
njegovo neskončno usmiljenje se prav po¬
sebno kaže tudi nad grešniki, ki se ne boje
Boga in ga žalijo. Bog pri tem tako ravna,
kakor dober in skrben oče v družini. On
ljubi vse svoje otroke, naj so dobri ali
hudobni; toda v srcu ljubi bolj dobre, na
zunaj pa večjo ljubezen kaže hudobnim, da
hi jih z ljubeznijo pridobil in rešil hudobije.

122

Tudi Bog ljubi vse in nič ne sovraži, kar je
vstvaril; usmiljenje ima tudi z grešnikom,
ter želi in dela, da bi se grešnik poboljšal.

To usmiljenje božje do grešnikov po¬
veličuje tudi Marija, katero pozdravljamo s
tolažilnim pozdravom: Pribežališče greš¬
nikov. Marija, ki je mati vseh ljudi, je tudi
mati grešnikov, zato slavi' Boga, ki se usmili
v svoji ljubezni tudi njenih izgubljenih otrok
in jih ji pripelje poboljšane v materino na¬
ročje.

Premislimo zato danes, kako Marija
slavi usmiljenje božje, katero ska-
zuje posameznim grešnikom.

1. Bog kaže svoje usmiljenje do
grešnikov najprej s tem, da jim ohrani
ži  vij  e n j e.

Grešnik namreč z grehom zasluži
smrt in po smrti večno pogubljenje. Toda
Bog mnogim grešnikom ohrani življenje,
jih trpi in prenaša, celo vsega potreb¬
nega jim da za življenje. Tolikemu usmi¬
ljenju se čudi sv. Avguštin, rekoč: Kako
prizanesljiv , Itako velik je Bog v svojem
usmiljenji: človek greši in še živi

123

grehu; grehi se množe in Bog podaljša
tudi življenje.  Bog ne stegne precej po
grehu svoje pravične roke nad greš¬
nikom, on ga ne kaznuje precej, zato
pravi sv. Eligij : O, kako čudovito je Bog
dober: mi smo grešili in On nam zanaša;
ni smo zabredli in on nam je milostiv;
ni smo ga žalili in On nam je prijazen.

2. Bog celo grešniku ne odtegne
svoje milosti, kakor pravi sv. Bonaven¬
tura : Bog čaka grešnika in ga tolaži, da
ne obupa.  Bog si prizadeva, da bi greš¬
nika priklical na pravo pot. Blagoslavlja
ga s srečo, z zdravjem, daje mu bogastva
in časti, vse zato, da bi v sreči spoznal
usmiljenje božje. Ako ta klic ni dovolj
glasan, pošilja mu nesrečo, da bi ga v
greh zakopanega vsaj nesreča zmodrila
in spreobrnila, kakor zopet pravi sveti
Bonaventura: Iz usmiljenja pošlje Bog
'nesrečo, da bi grešnika očistil; iz usmi¬
ljenja pošlje srečo, da bi ga nagnil k lju¬
bezni.  Bog v svojem usmiljenju grešnika
razsvetljuje, da bi spoznaj svoj nevarni
in žalostni stan, meči njegovo voljo,

124

budi mu zaspano vest, toliko časa, da
premaga trdovratno srce grešnikovo. Iz
tega namena je Bog poslal na svet svo¬
jega Sina, v ta namen je ustanovil ka¬
toliško cerkev, postavil svete zakramente,
da bi grešniki našli milost pri Bogu.
Zato je v krstnem kamnu vedno priprav¬
ljena voda, da prerodi grešnika v otroka
ljubezni božje; zato stoji vedno v cerkvi
spovednica, da ima grešnik vsak trenotek
priložnost očistiti se po sv. krstu stor¬
jenih grehov. Tukaj, na prestolu usmi¬
ljenja, z očetovsko ljubeznijo sprejema
svoje izgubljene sinove in hčere, katere
je toliko časa prijazno vabil k sebi, da
jih je na-se potegnil. — Tako veliko je
usmiljenje božje do grešnikov. Ali torej
nima Marija prav, da prestavlja to usmi¬
ljenje, katerega se vdeležujejo grešniki
od roda do roda?

3. Toda s tem še ni nehalo božje
usmiljenje, da Bog grešnika privabi k
sebi in spreobrne; zakaj grešnik s tem
še ni izveličan. treba namreč, da ga v
pokori vzdrži do konca, ker le kdor do

125

konca stanoviten ostane, bo izveličan.
Bog zato spokorjenemu grešniku da to¬
liko milosti, da se mu je mogoče v
dobrem obraniti in napredovati. In kako
čudovito je ravno to delo božjega usmi¬
ljenja !

Le poglejmo v življenje, kolikokrat
se to ponavlja. Grešnik se spokori in
sklene boljše življenje; toda sovražnik
človeškega rodu bodi še vedno okrog
kakor rjoveč lev; strast v srcu še ni
zamrla, zato se zgodi, da spokorjeni
človek zopet pade v greb, da namesto
enega pride v njegovo srce sedem hudob,
in da so poslednje reči tega človeka
hujše, nego prve. Kaj pa sedaj ? Tacega
nesrečneža se mnogokrat svet sramuje,
s prstom nanj kažejo in premlevajo nje¬
gove hudobije, sočutja in usmiljenja ne
najde pri svojih bratih; toda očetovsko
si'ce božje še vedno bije zanj. Bog njega
še ni pozabil, marveč On svoje usmi¬
ljeno delo zopet prične, da zaceli smrtne
ra ne, katere je grešniku zadal smrtni
gneh, da ga zopet ozdravi in očisti na

126

duši. Vse to delovanje usmiljenja bož¬
jega popisuje sv. Bonaventura tako-le:
Iz usmiljenja Bog čaka na grešnika, kliče
ga nazaj , zadržuje ga nazaj, zadržuje
maščevalno roko, reši ga mnogih nevarnosti,
deli mu radodarno svoje milosti, pomno-
žuje dobrote in slednjič plačuje zadobljene
milosti v nebesih.

Kako ne bi torej Marija, mati greš¬
nikov, slavila Boga za toliko usmiljenje,
katero skazuje grešnikom, kako bi ne pela,
daje usmiljenje njegovo od roda do roda
vsem, ki se ga boje, pa še eelo tistim, ki
se ga ne boje v svoji izgubljenosti. In,
kdo izmed nas, predragi, bi pač ne imel
vzroka z Marijo družiti tudi svojih glasov
in prepevati usmiljenje božje? Kje pa bi
bili mi brez usmiljenja božjega? Kako bi
bilo z nami? Toda, kristijani pomislite,
kaj pa bo s takim človekom, ki ven in
ven trdovratno živi v grehih, dasi tudi
njega Bog k sebi vabi v svojem usmi¬
ljenji? Ali morda do taeega neha Bog
usmiljen biti? Ne! Celo takemu pozab¬
ljenemu človeku Bog skazuje svoje usmi-

127

Ijenje na svetu, ker tukaj je čas milosti,
tukaj je kraljestvo usmiljenja božjega.
Sin božji ni prišel na svet, da bi svet
sodil, ampak, da bi bil svet po njem
izveličan. — Takemu trdovratnemu greš¬
niku je torej tudi zagotovljeno usmiljenje
božje, dokler živi, toda to naj ga nikar ne
ziblje v goljufivi zmoti, češ, saj je še čas,
da se spreobrnem, zakaj nekaj nima za¬
gotovljenega — jutrajšnjega dne, ker
kakor tat se prikrade smrt, in ob uri,
katere ne vemo, prikaže se Sin člo¬
vekov. Zato velja nam vsem, posebno
pa še grešnikom opomin : Gujte in molite,
ker ne veste ne ure, ne dneva, kdaj da
Gospod pride. Danes, Im zaslišite njegov
glas, ne zakrknite svojih src.  Ps. 94. 8.

Zato, predragi, poveličujmo tudi mi
z Marijo usmiljenje Gospodovo posebno
s tem, da pridno rabimo vse milosti,
katere nam deli, da se vdeležujemo
usmiljenja njegovega; tisti pa, ki bi
budi še sedaj zametavali trdovratno
klic božjega usmiljenja, pribeže naj k
Mariji, ki jih bo skesane gotovo spra-

128

vila z razžaljenim Bogom, kakor nas
uči naslednji vzgled:

L. 1883 pride mlad kupec v Pariz po
svojih kupčijskih opravilih. Živel je, kakor
sploh bogati kupci žive za ta svet, brez vere
in brez nravnosti. Ko je dovršil svoje opravke,
imel je še en dan prost, katerega je obrnil
popolno v svoje posvetno razveseljevanje in
vživanje. Zvečer proti deseti uri majal se je
že vsega nasičen počasi proti svojemu sta¬
novanju. Bila je ravno sobota; gre memo
neke cerkve in vidi jo odprto; radoveden
stopi v cerkev, kjer je bilo še mnogo ljudi.
Brez vsacega čutila gre proti velikemu al-
tarju, ki je bil posvečen Materi božji; krasno
Marijino podobo je obsevala večna luč; ta
razsvetljava je dajala podobi nekaj posebno
milo-otožnega. Kupec, ki sicer ni imel na¬
vade ogledovati svetih podob, kar ne more
obrniti svojih oči od Marijine podobe. Marija
namreč, pribežališče grešnikov, vabila je z
neko nebeško silo k sebi izgubljenega, ne¬
srečnega sina. Slednjič se ozre na stran in
zagleda tam župnikovo spovednico in okrog
nje mnogo spovedancev in med njimi tudi
mladih mož. Poglejte si no, pravi sam pn
sebi, saj so še vendar tako neumni ljudje
na svetu, da k spovedi hodijo, in ne samo
ženske, ampak tudi mladi možje! Pač ne-

129

spametni nimajo boljšega dela! — Pa misli:
„Saj sem tudi jaz k spovedi hodil, ko sem
bil mlajši"; a precej se zavrne, rekoč: „No,
sem bil pač ravno tak norec, kakor so ti
tukaj ! 1  Vendar te-le misli ne more izbiti iz
glave: „Saj sem bil takrat vendar-le bolj
miren in srečen. In živo mu stopi pred oči
izgubljena mladost; kakor pošasti stopijo
predenj razuzdanosti preteklega življenja in
tudi tistega dne. In tako tesno mu je pri
srcu, kakor bi na njem slonel težak kamen.
Kaj pa, ko bi tudi jaz se spovedal ?“ Toda
zgrozil se je pri tej misli, odvrnil se od
spovednice in njegove oči so se vjele z
očmi Marijine podobe na altarji — in bil je
premagan. Sam ni vedel kako, kmalu je
klečal pred spovednikom in se skesan obto¬
ževal svojih grehov. „Gospod“, reče kupec
po spovedi, „pri sodbi se bova gotovo zopet
videla, in tedaj bodete spoznali, da je res-
n >čno moje spreobrnenje! Prosim Vas, po¬
vejte mi, kako se pravi cerkvi, v kateri sem
zadobil toliko milost ? 11  „To je cerkev Marije
Zmagovalke", pravi spovednik. „Da, Marije
Zmagovalke 11 , vsklikne kupec, „ker zmagala
je mojo trdovratnost, in me kot zmagovalka
spravila z Bogom!

Zares: Usmiljenje božje je veliko,
katero Bog skazuje grešnikom po Mariji,

,,Šmarnice 14  1891. ^

130

ki nosi tolažilno ime ..pribežališče greš¬
nikovi

Naloga:

Molite 5 Ceščena Marij s skrivnostjo:
Ki je za nas do krvi bičan bil. Pomisli, da
Jezus trpi toliko na svojem svetem telesu zato.
ker ga ti ravno s telesom tolikrat šališ. Skrbi
torej, da hraniš svoje telo čisto in brezma¬
dežno, da bo tudi tvoje telo, kakor Marijino,
res tempelj božji.

Petnajsti dan.

Marija hvali usmiljenega Boga, ker po njej
ljudem skazuje usmiljenje.

Sv. Brnard pravi: Predragi, veliko sta
nam škodovala prvi mož in prva žena, pa, hvala
Bogu, drag mož in druga žena sta zopet vse
popravila in nam še mnogo pridobila. Dovolj
bi bil sicer za nas samo mož Kristus, ker vsa
naša moč je od njega; toda za nas ne bi bilo
dobro, da bi bil človek sam. Pilo je primerno ,
da se mu je pridružila tudi žena. Tako p
našla tudi blažena med ženami svoj prostor
pri odrešenji. Mi namreč potrebujemo sred-

131

niha pri Kristusu in ta je Marija. Eva je
bila, slaba sredinca, leer je po njej kača tudi
Adama ranila s svojim strupom, toda Marija
pa je zanesljiva, ker nam jc zdravilo donesla
zoper ta strup. Eva je zapeljala, Marija po¬
tolažila, Eva je bila kriva pogubljenja, Marija
nam je darovala odrešenje. ■— Da, Marija nam
je donesla Odrešenika in ž njim je vselila
zopet usmiljenje božje na zemljo; po usmi¬
ljeni materi nam dohajajo dobrote Očeta
vsega usmiljenja.

Pomislimo torej nocoj, kako Marija
Eoga poveličuje, ker je njo izvolil za mater
usmiljenja in po njej ljudem deli usmiljenje!

Ko je Kristus zapustil nebes veli¬
častvo in vzel nase podobo hlapca, po¬
stal je naš brat, in Marija, njegova
Klati, postala je tudi naša mati in zato
pravi sv. Frančišek Salez.: Časti in po¬
zdravljaj in ljubi blaženo in precastno
Devico Marijo, ki je kakor mati našega
najbolj imenitnega brata tudi naša prava
niati.  Marija nas je v bolečinah rodila
pod križem Kristusovim na gori Kal¬
oriji, ko je Jezus rekel Janezu: Glej,

9 *

132

tvoja mati!  Marija ima tudi v resnici
vse lastnosti, ki so potrebne materi, da
se usmili in pomaga svojim otrokom.

1. Marija je mogočna  dovolj, da
brani svoje otroke, da jih vodi in s po¬
trebnim oskrbuje, ker se kakor mati
božja vdeležuje vsemogočnosti božje. Zato
pravi sv. Bonaventura: Marija ima to
prednost pred vsemi druzimi, da vse
doseže pri svojem Sinu, kar želi. Moči
torej Mariji ne manjka, pomagati člo¬
veškim otrokom; zato jo pa tudi sveta
cerkev zaupno pozdravlja z besedami:
Devica mogočna,  za nas Boga prosi.
Koliko zaupanje torej zasluži Marija,
ker nam je tako mogočna priprošnjica
pri Bogu, ker nam po Mariji dohaja
usmiljenje božje.

2. Nadangelj Gabrijel je Marijo po¬
zdravil : milosti polno,  in zato jo še
sedaj sveta cerkev imenuje: Mati mi¬
losti božje. Marija hrani milosti božje
v dragoceni zakladnici, iz te ona jemlje
in v obilnosli deli vsem onim, ki se
obračajo s prošnjo do nje; tam prejme

133

vsakdo, česar potrebuje za svoje izveli-
čanje. Po pravici pravi torej sv. Brnard:
Marija odpira vrata do usmiljenja bož¬
jega; od nje dobi vsak, kar mu treba:
jetnik, da je rešen; bolnik, da ozdravi;
žalosten, da je potolažen; grešnik, da
prejme milost pri Bogu; pravični najde
novih milosti; angelji svoje veselje; pre¬
sveta Trojica svojo čast; nikdo ne gre
prazen od nje.  Pač zares bogata zaklad¬
nica, kjer se najde toliko dragocenih
biserov. Kdo bi mogel,  popra suje zato
sv. Brnard, natanko preiskati, kako dolgo
in široko, kako visoko in globoko je tvoje
usmiljenje, o mogočna Gospa!  Dolgo je
tvoje usmiljenje, saj sega do konca
sveta; široko je, saj objema ves ze¬
meljski krog; visoko je, ker zopet zida
nebeško mesto, in globoko je, ker sega
celo do onih, ki sede v temi in v smrtni
senci, in jim prinese milost.

3. Torej moči in milosti ima Marija
dovolj, da pomaga ž njo človeškim otro¬
kom ; pa Marijino materino srce je tudi
Polno ljubezni in prijaznosti,

134

ki jo nekako sili, da deli svojim otro¬
kom milost in pomoč, katero v obilnosti
prejema pri svojem Sinu. Marija torej
vabi k sebi vernike s svojo milo pri¬
jaznostjo; ona nima na sebi nič nepri¬
jaznega in odurnega, zato pravi Marijin
častilec sv. Brnard: Kaj se treseš, sla¬
botni človek, in se bojiš bližati Mariji?
Saj na njej ni nič temnega, nič odljud¬
nega, vsa mila je in ljubezniva, vsa krotka
in usmiljena.  Tako nas torej Marija vabi
k sebi s svojo ljubeznivo prijaznostjo!
Ali se bomo pač nalašč umikali premili
svoji materi?

Poslušajmo raje Marijinega častilca,
ki nas vnema za ljubezen do božje Po¬
rodnice, rekoč : Ti se bojiš, približati se
očeta, ti se streseš, ako le slišiš njegovo
ime in se hitro skriješ za gosto drevje
(kakor Adam). On ti je dal Jezusa za
srednika. Toda morda tudi trepetaš pred
njegovim božjim veličastvom, ki je zdru -
ženo z njegovim telesom? Ali želiš tudi
pri njem imeti besednika? Obrni se k
Mariji. Gotovo bo mater uslišal sin,

135

sina pa oče.  Kristijani, to je nebeška
lestvica za grešnike, to je, na kar se jaz
zanašam, to je moje najtrdneje upanje.

4. Toda, ker je Marija „mati usmi-
ljenja‘ ; , zato ona celo ne čaka, da bi
mi sami k njej prišli in ji priporočili
svoje potrebe; v svoji materini ljubezni
pride svojim otrokom sama naproti in
nam mnogokrat pomaga, ko mi zato še
ne vemo. Marija,  pravi sv. Brnard, za
vse skrbi, ona nas preboječe tolaži, ona
vtrjuje vero v naših srcih, ona v nas
množi zaupanje ter zapodi od nas nepo¬
trebne strahove.  Kakor pa Oče nebeški
v svojem neskončnem usmiljenji ne dela
fazločka med pravičnimi in grešniki,
ker njegovo solnce vse ogreva in nje¬
gov dež na vse rosi: tako tudi Marija
kaže svoje usmiljenje do vseh svojih
otrok; njena materina ljubezen ne dela
fazločka med dobrimi in hudobnimi; ona
dobrim prosi in deli božje milosti, pa
tudi hudobnih ne zavrže.

Kdor pozna srce materino, se temu
ne bo čudil. Ko namreč svet obupa

136

nad kakim hudobnim človekom, ko se
ga ljudje sramujejo in ogibajo, ko je
nekak izvržek človeštva, tedaj, ko zanj
ni več sočutja in usmiljenja na svetu:
tedaj eno srce trepeta za takega zlo¬
voljnega sina, za tako izgubljeno hčer.
eno oko pretaka še solze usmiljenega
sočutja •— to je srce, to je oko mate¬
rino. In tako srce ima tudi Marija, naša
mati; zato tudi ona skrbi za grešnike,
zato tudi takim izgubljenim svojim otro¬
kom skazuje svoje usmiljenje, kakor vas
bo prepričala sledeča dogodba.

Živel je pred 15 leti na Francoskem
mizar z imenom France Makari. Bil je vesel
človek, usmiljenega srca, da je rad z reve¬
žem delil zadnji sold in zelo priden. Kakor
rokodelski pomočnik šel je po svetu in med
tujim spačenim svetom izgubil je vso vero,
katero so mu mati vcepili v srce v njegovi
mladosti. Opustil je torej tudi vse navadne
molitve. Ako so bili v kaki družbi in je go¬
vor nanesel tudi na vero, na molitev, imel
je Makari navado reči: „Delo, to je moja
molitev! Moli naj, kdor ni za delo!“ Pozneje
pride zopet domu po mnogem potovanji in
si ustanovi svojo delavnico; čez nekaj let

137

se tudi oženi in dobi prav pobožno gospo¬
dinjo. Živela sta v lepi edinosti, vse je šlo
gladko, le nekaj je ležalo kakor težak kamen
ženi na srcu. Vidi namreč, da je dobila
moža sicer pridnega, a da je popolno brez
vere; rada bi bila, da bi bili skupno oprav¬
ljali jutranje in večerne molitve, da bi skupno
obiskovali v cerkvi službo božjo. Zato ga pri
priložnosti prijazno opomni njegovih krščan¬
skih dolžnosti. „Ljubi mož, prav bi bilo, da
bi opravil velikonočno spoved 11 , reče mu ne¬
kega dne. A mož jo zavrne nevoljno in od¬
ločno: „0 tem mi nikoli več ne izpregovori,
ako hočeš, da bova živela v miru med seboj;
če ravno hočeš, ti moli za-me, jaz pa bom
delal zade in tako menim, da bo za oba naj¬
boljše. Žena vidi,, da ne more nič pomagati,
zato tiho, a na skrivnem veliko moli in joka
za moža. Nekaj let pozneje začne Makari
bolehati, hud krč ga muči po nogah tako
s dno, da mora sinu izročiti delavnico, sam
pa mora ležati v silnih bolečinah v postelji;
zaradi hudih bolečin velikokrat kolne in se
jezi; moliti pa mu tudi sedaj še ne pride
na misel. Nekega dne dobi v roke knjigo,
kjer so bili popisani čudeži, ki so se godili
v Lurdu. On jih sicer ni verjel, vendar so
ga nekako pretresli. Zato reče bolj za šalo,
nego za resnico duhovniku, ki je bil na¬
menjen v Lurd, naj mu prinese vode iz

138

Lurda, ker se hoče prepričati, če je Marija
res tako dobra, kakor se bere, če se bo
usmilila tudi starega grešnika, ki Marije nič
ne časti. Duhovnik gre, pa mizar tudi še sedaj
nič ne moli, a toliko bolj drugi zanj molijo.
Duhovnik prinese vode, Makari vrže zvečer
obveze raz noge, namoči se z čudežnim stu¬
dencem, in kar mu vode ostane, jo popije.
In kaj se zgodi po noči? Bolniku noge iz-
plahnejo; brez težave vstane iz postelje, ka¬
tere prej več mesecev ni zapustil, gre v de¬
lavnico in poskusi, ali bi mu kaj šlo delo
izpod rok. Domači zjutraj stopijo v delav¬
nico, a kdo bi popisal njih strmenje, ko
vidijo očeta na nogah in pri delu. „Zdrav
sem!“ jim zakliče, „Marija me je z vodo
ozdravila. A zdaj, ko so noge zdrave, mora
biti zdrava tudi duša“ In kmalo se poda v
Lurd, kjer zdrav na duši in na telesu hvali
Marijo, da ga je ozdravila bolnika in grešnika.

Kristijani, to se je zgodilo pred
16  leti, ta čudež potrjujejo trije zdrav¬
niki in mnogi ljudje, ki še žive, torej
je Marija tudi v našem času pokazala,
da je tudi grešnikom mati usmiljenja!

Naloga:

Molite 5 Ceščena Marij in skrivnostj
Ki je za nas s trnjem kronan bil.  — Judje

139

so zasmehovali Jezusa  — kralja , ti pa kri-
stijan, pomisli , da je Kristus res tvoj nebeški
kralj, zato ga pozdravljaj in z Marijo pove¬
ličuj, da je ponižen trpel toliko sramoto za¬
radi tebe vsled svojega neskončnega usmiljenja.

Šestnajsti dan.

Marija slavi pravico božjo, ki kaznuje mo¬
gočne in napuhnene grešnike.

Dozdaj je Marija v svoji pesmi hvalila
božjo vsemogočnost, svetost in njegovo ne¬
skončno usmiljenje; to se razodeva nad vsemi
onimi, ki se ga boje, ki dobrot božjih ne za¬
metujejo, ampak jih obračajo v svojo dušno
korist.

Pač blagor vsem takim, ker usmiljenje
božje je od roda do roda!

Sedaj pa začne Marija preslavljati pra¬
vico božjo,  ki se kaže v kaznih, katere
Bog pošilja nad napuhnene grešnike, ki se
samovoljno vzdigujejo zoper Boga, zaničujejo
njegove dobrote in zasmehujejo njegovo usmi¬
ljenje. Bog namreč je velik v svojem usmi¬
ljenju, a enako velik je v svoji pravičnosti.

140

Usmiljenje njegovo je vredno neskončne hvale
in časti, a tudi pravica njegova je vredna,
da jo poveličujemo; Bog si je v vseh last¬
nostih enak. In zato tudi Marija slavi pravico
božjo in sicer prav posebno na mogočnih,
napuhnenih ljudeh, ki mislijo, da jim je vse
dovoljeno, da nimajo Gospoda nad seboj.
Tudi takim Bog pokaže svojo pravico, da se
dopolnijo besede sv. pisma: Mogočni bodo
mogočno kaznovani.

Poglejmo tudi mi danes, kako Marija
slavi Boga, ki v svoji pravičnosti kaz¬
nuje mogočne in prevzetne grešnike!

1. Marija poje v svoji pesmi dalje:
Moč je skazal s svojo roko in razkropil
je napuhnene v mislih njih srca. — Z
roko svojo skazuje torej Bog svojo moč;
roka pomeni pri Bogu njegovo veliko
moč, njegovo vsemogočnost; kakor ima
namreč človek največjo moč v roki in
jo tudi z roko skazuje, tako tudi Bog
s svojo vsemogočnostjo izvršuje svoja
vsemogočna dela!

In zoper katere ljudi skazuje Bog
svojo moč z roko svojo? Zoper nje, ki

141

so napuhneni v svojem srcu, zoper one,
ki so sami sebi bogovi, onim pokaže Bog
svojo moč s tem, da jih razkropi, kakor
vihar raznese pleve in prah na vse strani,
da se popolno porazgube, tako Bog po¬
polno uniči napuhnene mogočneže. —
Imela je Marija za te svoje besede dovolj
vzgledov v stari zavezi: Lucifer se je
s svojimi angelji dvignil zoper Boga, a
Gospod je razkropil prevzetno uporno
druhal; iz nebeških višav pogreznila jih
je pravica božja v peklensko brezdno.
Faraon, kralj egiptovski, se je ustavljal
Bogu in ni hotel pustiti iz svoje dežele
izvoljenega ljudstva, prevzeten na svojo
kraljevo moč rekel je: Ne poznam no¬
benega Gospoda nad seboj; a njegov
napuh je bil končan v rudečem morju,
on in vsa njegova vojska so bili poko¬
pani v valovih morja. Baltazar, ponosni
kralj, je ukazal v svoji predrznosti rabiti
in s tem oskruniti pri gostiji svete po¬
sode,’ katere je oropal v Jeruzalemskem
tempeljnu, a kmalu je bil kaznovan nje¬
gov napuh, ker nevidna roka božja mu

142

je še tisti večer na steno napisala skriv¬
nostne besede: Mene, tekel, fares, Štet,
tehtan, razdeljen! in še tisto noč je bil
Baltazar umorjen in Darij, Medijanski
kralj, se je polastil njegovega kraljestva.
Hudobnega kralja Antijoka je Bog vdaril
s strašno boleznijo, da je na tujem
obupan umrl, ker ni našel pri Bogu
usmiljenja. — Enako je Bog v svoji
pravici kaznoval mogočna mesta in cele
narode, kakor nam najjasneje spričuje
poprej izvoljeni, sedaj pa prokleti in
razkropljeni narod judovski.

Toda Marija ni gledala samo nazaj,
ampak ona je kakor kraljica pre¬
rokov  gledala tudi v prihodu  j ost
in videla je, kako se bodo tudi v novi
zavezi vzdigovali kralji in cesarji proti
katoliški cerkvi in jo hoteli vničiti, a
videla je tudi, kako so taki vladarji bili
ponižani in osramoteni, cerkev katoliška
pa da se je lepše razcvitala. In res:
zgodovina potrjuje to resnico: Kje so
mogočni rimski cesarji, ki so hoteli v
krvi mučencev potopiti katoliško vero?

143

Kje so siloviti vladarji srednjega veka,
ki so hoteli svoji posvetni oblasti pod¬
jarmiti duhovno oblast katoliške cerkve ?
— In kakšen je bil konec najnovejšega
časa vladarjev, ki so se zaganjali ob
Kristusovo nevesto, kakšen je bil konec
Napoleona I., Viktorija Emanuela in
drugih? Zares: Moč je skazal Bog s
svojo roko in razkropil je napuhnene v
misli njih srca!

2. Beseda „roka“, katero Marija
rabi tukaj, pa pomeni tudi: „Kristusa",
kakor razlagajo nekateri cerkveni uče¬
niki po besedi preroka Izaja: Roka Go¬
spodova, komu se bo razodela?  Tudi ta
razlaga je pomenljiva. Bog namreč vse,
kar stori, po svojem Sinu stori, o ka¬
terem piše sv. Janez: Vse je po njem
storjeno in brez njega ni nič storjenega ,
kar je storjenega.  — Posebno kaže Bog
svojo moč po svojem Sinu v odre¬
šenji  zoper vse one, ki se sami ustav¬
ljajo delu odrešenja in tudi druge pri
tem ovirajo, kakor nam to veličastno
Popisuje sv. pismo , rekoč : • Vzdigujejo

144

se kralji zemlje in prvaki se zbirajo zoper
Gospoda in zoper njegovega Maziljenca
ter pravijo: Raztrgajmo njih vezi in
vrzimo s sebe njih jarem!  — On pa, ki
v nebesih prebiva, se jim smeja in Gospod
jih zasmehuje. In potem govori ž njimi
v svoji jezi ter jih razkropi v svojem
srdu.  Bes, kolikrat so se že mogočni
zbirali in se skupno bojevali zoper Boga,
a vselej zastonj, vojska zoper Boga se
je zanje vselej slabo končala. — S tem
nas Marija uči, da moramo pred Bogom
se ponižati, naj si bomo na svetu veliki
ali majhni, zakaj v  pred Bogom smo vsi
enako neznatni. Že v stari zavezi je Bog
ostro kaznoval napuhneže, ki so presto¬
pali njegove zapovedi, koliko hujša bo
kazen v novi zavezi, ko se nam deli
tako obilno milosti. Zato pravi sv. Pavel:
Ako je kdo prestopil postavo Mojzesovo,
moral je brez usmiljenja umreti, da so
le dva ali trije pričali zoper njega; ko¬
liko bolj, menite, zasluži kazen tak, ki
Sinu božjega tepta z nogami? . . . Saj
poznamo njega, ki govori : Moje je mašče-

145

vanje, jas bom povrnil.  In na dragem
kraju: Gospod bo sodil svoje ljudstvo.
Strašno je pasti v roke živega Boga.  —
Strašna je sicer za nas pravica božja,
a priznati moramo, da neskončno sveti
Bog mora vsako, tudi najmanjšo hudo¬
bijo kaznovati, zato je prav: Kdor za¬
ničuje usmiljenje božje, tak naj čuti pra¬
vico božjo.

Kristijani, ako so nas berila prejšnjih
večerov, kjer je Marija poveličevala usmi¬
ljenje božje, napolnjevala z otroško lju¬
beznijo do Boga, ako smo se vtrjevali
v krščanskem upanji do njega, naj nas
Marijino poveličevanje božje pravice na¬
polni s svetim strahom, da bomo s tre¬
petom delali za svoje izveličanje, ker
Bog še vedno skazuje moč s svojo roko
In razkropi napuhneže v mislih njih
srca.

Ker je Marija imela pred seboj po¬
sebno staro zavezo in gledala, kako je
Bog pred njo razodeval svojo pravico
nad mogočnimi, zato si oglejmo tudi mi
Vz gled, ki ga nam pripoveduje pismo

,,Šmarnice 44  1891.

146

stare zaveze, kako strašno Bog kaznuje
mogočne prenapetneže.

Živel je mogočni kralj babilonski z
imenom Nabuhodonozar, ki je opijanjen od
svoje mogočnosti pregrešil se z napuhom
proti Bogu in proti svojim podložnim. Neko
noč je imel pomenljive sanje; a zjutraj jih
je pozabil. Zato skliče svoje vedeževalce ter
tirja od njih, da naj mu oni povedo, kaj da
se mu je sanjalo in naj mu sanje razlože.
Seveda tega niso mogli storiti, zato ukaže
vse dvornike in vedeževalce svoje pomoriti.
In to bi se bilo tudi zgodilo, ko bi Daniel,
katerega je Bog razsvetlil, ne bil stopil pred
kralja in mu sanje naznanil, rekoč: „Kralj,
ti si videl pred seboj prav veliko podobo,
ki je stala visoko tebi nasproti in strašno
jo je bilo pogledati. Glava te podobe je bila
iz najboljšega zlata, prsi pa in roki iz srebra,
trebuh in stegna iz brona, piščali pa iz že¬
leza; en del nog je bil iz železa, en del pa
iz ila. To si videl, dokler se ni odtrgal kamen
z gore, ki je zadel podobo v njene železne
in ilnate noge in jih je razdrobil in sesula
se je tudi vsa podoba. u  S tem mu je na¬
znanil, da bo ob svojem času tako razrušeno
tudi njegovo kraljestvo; toda Nabuhodonozoi'
se ni menil zato ; on je hotel biti kakor Bog;
zato ukaže narediti zlato podobo, katero morajo
ob da;nem znamenju vsi moliti. Daniel s svo-

147

jimi tovariši tega neče storiti; vržejo jih v
levnjak,a Bog jih čudovito ohrani; toda napuh
kraljev še ni bil ozdravljen. Zato mu je Bog
poslal druge sanje, katere sam pripoveduje,
rekoč: „Videl sem drevo, ki se je z vrhom
dotikalo neba in z vejami segalo do pokrajin
yse zemlje. Prelepo je bilo njegovo perje,
in prav obilen njegov sad in vse je od njega
živelo. Toda čuvaj in svetnik pride z neba in
zavpije: Posekajte drevo, odsekajte mu veje,
osmukajte njegovo listje in raztrosite njegov
sad, vendar pa štor z njegovimi koreninami
pustite v zemlji.“ In Daniel razloži kralju sanje,
rekoč: „Drevo silno visoko in močno, ki si
je videl, si ti, o kralj, ki si velik in mo¬
gočen ; to drevo bodo posekali, to pomeni:
tebe bodo vrgli izmed ljudi in prebival boš
z živino in zverino, in kakor žival boš travo
jedel in močila te bo rosa spod neba; sedem
časov bo nad teboj preteklo, dokler ne spoznaš,
da gospoduje Najviši nad človeškim kralje¬
stvom, in ga da, komur hoče.“ — In vse
to se je res zgodilo; kralj je spoznal krivico,
zato mu je Bog podaril zopet pamet in
on je hvalil Najvišega in poveličeval večno
Živega, ker njegova oblast je večna in kra¬
ljestvo njegovo od roda do roda.

Nabuhodonozar kralj je hotel biti
Bogu enak, a za kazen postal je živalim

10*

148

enak; ponižujmo se torej pred Bogom
v prah kakor Marija, in on nas bo po¬
višal in sprejel mecl svoje otroke.

Naloga:

Molite: 5 Ceščena Marij in skrivnost:
Ki je za nas s trnjem kronan bil. Občudujte
na zaničljivem stolu sedečega Kristusa s trnjevo
krono, s škrlatnim plaščem in s trstom v za¬
smeh , in premišljujte , kako zoperna mora biti
Kogu prevzetnost človeška , zaradi katere trpi
Kristus toliko ponižanje!

Sedemnajsti dan.

Marija slavi pravico božjo, s katero kaznuje
sovražnike kraljestva božjega.

Odkar je postala Marija Mati božja, bilo
ji je kraljestvo božje na zemlji najbolj pri
srcu; veselilo jo je, kar je bilo temu kra¬
ljestvu v korist, žalilo pa, kar mu je bilo v
škodo. Ko torej Marija poveličuje pravico
božjo, s katero Bog razprši in vniči prevzet-
neže, ima gotovo prav posebno pred očim
sovražnike kraljestva božjega na zemlji. Ti

149

sovražniki so pred vsem Lucifer s svojimi
tovariši, bogomorni judje in sprijeni never¬
niki. Vsi ti namreč so se in se še vzdigujejo
zoper Boga in ovirajo, kolikor le morejo,
razširjanje kraljestva božjega. V duhu gleda
Marija boje, katere bo imela cerkev s hudimi
sovražniki, a vidi povsod, kako Bog cerkev va¬
ruje in jo povzdiguje, napuhnene nasprot¬
nike pa kaznuje; kako moč skazuje s svojo
roko in razkropi napuhnene v misli njihovega
srca.

Poglejmo nocoj, kako je mogočna roka
Gospodova zatirala sovražnike božjega kra¬
ljestva in skupno z Marijo bomo tudi mi sla¬
vili pravico božjo.

1. Jude je Bog izvolil za svoje
ljudstvo, da bi v njem ohranil vero v
unega Boga. in da bi ta narod druge
pripravljal na prihod Odrešenikov. V
te' namen je Bog prav po očetovsko
skrbel za Izraelce, s čudeži jih je va-
foval hudega in jih blagoslavljal s čas-
terni dobrotami. Toda Judovsko kraljestvo
dvignilo se je v prevzetnosti zoper Boga,
n i hotelo, da bi Bog njemu kraljeval,

150

ampak je tirjalo druzega kralja, kakor
ga imajo neverniki. Toda tudi ko je Bog
svojega Sina jim poslal za kralja, niso
ga hoteli sprejeti, zavrgli so ga in kri¬
žali, sramotni pečat so si s tem vtisnili
na čelo, postali so med narodi bogo-
morno ljudstvo. Zato jih je Bog zavrgel,
Jeruzalem razdejal in s Kajnovim sra¬
motnim znamenjem jih razgnal po svetu,
koder še sedaj begajo po besedah svetega
Pavla: „Bogu nedopadljivi in vsem ljudem
zoperni." Judje so še dandanes kraljem
in ljudstvom živa priča, kako mogočna
je roka Gospodova, ker se brez kralja
in brez doma kakor deseti brat potikajo
po svetu.

2. Drugi sovražnik kraljestva božjega
so bili in so še zdaj pagani.  V stari
zavezi so pagani skrunili tempelj pravega
Boga s svojim malikovanjem ; pagani so
odvračali Jude od vere v enega Boga
in jih vabili v nejevero. Pagani so bili,
ki so prva stoletja krščanstva z ognjem
in mečem preganjali Kristijane in ta boj
še ni ponehal do današnjega dne. Toda

151

tudi paganski narodi in njih kraljestva
izmirajo, ker sloni nad njimi težka in
mogočna roka Gospodova.

Zakaj pa Bog mogočne tako mo¬
gočno kaznuje ? Na to odgovarja sveti
Izidor, rekoč: Kolikor večjo čast in višjo
oblast kdo vživa, toliko večji grešnik je,
ako svojo moč v slabo obrača in zato
ga tudi toliko huje zadene mogočna roka
Gospodova. In večinoma je napuh kriv
pregreh mogočnih. Saj pravi duh božji
v sv. pismu: Napuh se pri človeku začne
s tem, da odpade od Boga, ker se nje¬
govo srce loči od Stvarnika. In napuh
je začetek vseh drugih pregreh . . . zato
je vrgel Bog s prestolov prevzetne kneze
in na njih mesta postavil prijazne in
mile. Le odprimo zgodovino človeštva,
kjer nam drago, povsod bomo našli te
besede potrjene, povsod moramo pa tudi
priznati, da vse to vlada mogočna roka
Gospodova.

3. Posebno pa pri teh besedah Ma¬
rija misli na očeta vsega napuha, na
Luciferja, ki je najhujši sovražnik kra-

152

Ijestvu božjemu na zemlji. Kako lep,
kako mogočen in častitljiv je bil Lucifer
in tovariši, ko so še dobri in pokorni v
nebesih služili presv. Trojici. Toda ravno
ta visokost jim je bila v pogubo. Dvignil
se bom nad visoke oblake , in enak hočem
biti Najvišjemu,  tako je govoril Lucifer
in mnogo angeljev ga je poslušalo in
uprli so se zoper Boga, rekoč: Ne bomo
več služili!  Napuh je govoril iz njih.
Toda: Bog ni zanesel angeljem, ki so
grešili, marveč jih je z verigami pekla
potegnil v brezdno, jih izročil v muko
in pridržal za sodbo. — In od tedaj je
Lucifer najhujši sovražnik Bogu in na¬
sprotnik njegovega kraljestva. Zapeljal
je Adama in Evo, človeštvo pahnil v
nesrečo, vernike ločil od edino pravega
Boga, Jude hujskal. da so celo Sina
božjega umorili; toda žena je prišla, ki
je kači glavo strla in Kristus sam pravi:
Videl sem satana , ki je kakor blisk padel
is nebes, ker Sin človekov je prišel na
svet, da pokonča delo satanovo.  Od tedaj
je zdrobljena moč hudobnega duha, ker

153

moč je pokazal Bog s svojo roko in
ponižal napukneže. Zato pravi sv. Bona¬
ventura : Sovražnih je slab in ne more
nikogar premagati, razun le tistega, hi sam
hoče premagan biti.  Tako tudi govori sv.
Avguštin: On bi rad škodoval, pa ne
nore, ker njegova oblast se mora uklanjati
drugi oblasti; zakaj ko bi satan mogel
škodovati, kolikor bi hotel, potem bi ne
bilo več nobenega pravičnega in nobenega
vernega na zemlji.  — Tako vidimo, kako
je Bog odvzel moč sovražnikom svojega
kraljestva na zemlji. Gibljejo se sicer
še vedno, vojskujejo se še zmiraj zoper
božje kraljestvo, hudobni duh še vedno
bodi okrog. kakor rjoveč lev, to bo
ostalo pri vojskovalni cerkvi vedno enako
do konca sveta; toda kristijan ima mo¬
gočno podporo, da se more vspešno
braniti vsem sovražnikom svojega izve-
ličanja, katoliška cerkev ima pomoč za¬
gotovljeno od Boga, ki vsemogočen ostane
pri njej vse dni do konca sveta. In tako
se zgodi, da sovražniki le množijo moč
in slavo kraljestva božjega, ker prema-

154

gani v vsakem boju morajo sovražniki
spoznati, da se s cerkvijo vojskuje Gospod
vojskinik trum in to se bo godilo toliko
časa, da bo Bog pokazal moč svoje vse¬
mogočne roke vsem svojim sovražnikom,
saj beremo v svetem pismu: Gospod je
rekel mojemu Gospodu: Sedi na mojo
desno, dokler ne položim tvojih sovraž¬
nikov v podnožje tvojih nog.  — Kristi¬
jani, ako hočete, da ne bodete tudi vi
s hudobnimi angelji obsojeni v pekel,
ampak da bodete s Kristusom povišani,
posnemajte ponižni Kristusa, ki se je
ponižal za nas do smrti na križu, a ga
je zato Bog povišal in mu dal ime, ki
je nad vsa imena. Zato pravi sv. Avguštin:
Kristus kakor Bog je naša domovina,
kamor nam je priti; Kristus kakor človek
je pot, po kateri nam je hoditi.

Kako Bog sovražnike svojega kra¬
ljestva ponižuje posebno na Marijino
prošnjo, nam pojasni sledeči vzgled:

V sredi 16. stoletja so Hugenoti, krivo¬
verci kalvinski, posebno po Francoskem div¬
jali proti katoličanom; roparski bojni oddelki

155

so se kakor povodenj drvili od kraja do kraja,
ter pustošili, ropali in morili, kakor najgro-
zovitnejši krvoločneži. Na potu svojem so
prišli tudi v obilnem številu pred mesto Salins
v Franche Comte. Katoliški prebivalci so se
skrbno pripravljali za brambo in noč in dan
so stražili in se bojevali na mestnem obzidji
proti krutemu neprijatelju. Toda upanje je
obleganim upadalo od dne do dne; ljudi, ki
so branili mesto, je bilo vedno manj, lakota
je vedno huje stiskala prebivalce, bili so pre¬
pričani, da se ne bodo mogli dolgo braniti,
ako ne dobe kake posebne pomoči. — Živel
je v tistem mestu pobožni in sveti menih
Peter Marmet po imenu, ki je posebno go¬
reče častil Marijo; on je pregovoril, da so
mestni očetje obljubili Mariji v zahvalo po¬
staviti cerkev, ako jih milostno reši iz te
grozne stiske. Nekega dne nastane silen krik
v mestu, češ, da bo sovražnik zdaj zdaj na
enem kraji predrl zidovje in prihrui v mesto.
Vse je bilo zbegano. Otroci in žene so obu¬
pani kričali in tekali sem in tje kakor bi bili
°b pamet, in tudi možem je srce upadalo.
Peter je tedaj klečal v celici pred Marijino
podobo. „Usmiljena mati“, klical je, „poglej
našo stisko. Ako krivoverci pridero v mesto,
pokončali bodo cerkve in samostane, pomo¬
rili mestne prebivalce in oskrunjevali svetišča
božja. Mesto Salins ne bo več tvoje mesto,

156

ako ga ne boš ti obvarovala. Dvigni svojo
mogočno roko, in reši nje, ki te ljubijo;
ponižaj pa naše sovražnike, ki se predrzni po¬
našajo s svojo močjo in ne vedo, da si ti
naša pomočnica!“ Peter hiti na ulice in ves
iz sebe vidi čuden prizor: mestna vrata so
odprta in obleganci hite skozi vrata ter pre¬
ganjajo sovražnike, ki so vse popustili in
si v daljavi iščejo rešitve; pa nobeden ni
mogel vedeti, kaj je prišlo med krivoverce,
da so naenkrat vsi preplašeni zbežali. Peter
pa poklekne in vsa množica ž njim ter glasno
moli: „Ceščena bodi mati Božja, ki si poka¬
zala nad nami svojo moč in poveličala svoje
ime. Nikdar ne bo obtihnila v naših ustih
tvoja slava in usmiljenje tvoje pomnili bodo
še pozni rodovi.“ — To je začetek božjepotne
cerkve Salinske, kjer še sedaj mnogoštevilni
božjepotniki časte čudodelno pomočnico.

Kristijan, vojska je tudi tvoje živ¬
ljenje na svetu, zato tudi ti kliči k Ma¬
riji: Pomoč kristijanov, za nas Boga
prosi!

Naloga:

Moli 5 Ceščena Marij in skrivnost: Ki
je za nas težki križ nesel. Kakor so pobožne
žene, med njimi tudi Marija, spremljale Jezusa
za križem in ž njim trpele: tako tudi ti,

kristijan, rad spremljaj Jezusa na krvavem
pota , lcer veš, da pot križa je kraljeva pot, ki
vodi v nebesa!

Osemnajsti dan.

Marija slavi pravico božjo, ker ljubi Boga,
ker ljubi pravične in grešnike.

Ako je res, da je Marija mati milosti in
usmiljenja, kako je to, da poveličuje pravico
božjo, ki končuje sovražnike njegove ? Ako
je res, da je Marija pribežališče grešnikov
in da ima moč vsakega grešnika rešiti, kako
pač to, da se Marija veseli, da Bog grešnike
v svoji pravici časno in večno pogublja ? —
Ako je res, da Marija pri svojem božjem Sinu
vse premore, in da ji Bog ne odreče nobene
prošnje, zakaj pač Marija ne zadržuje nje¬
gove pravične roke in se celo raduje kazni
zavrženih grešnikov ? ■— Ce je res, da Marija
nima na sebi nič odurnega in sovražnega,
ampak da je je sama miloba in ljubeznivost
in usmiljenje, kako pač more gledati, da se
pogubi toliko njenih otrok?

158

Na ta vprašanja bi marsikdo rad zvedel
odgovor, in zato o tem nocoj natančneje pre¬
mišljujmo. Spoznali bomo, da Marija pove¬
ličuje pravico božjo zato, ker ljubi Boga,
ljubi pravične in grešnike — in zato
bomo potem tudi mi še bolj ljubili Marijo.

Marija je med človeškimi otroci Boga
najbolj popolno spoznala in ga najsrčneje
ljubila, zato je bila njena želja na zemlji
in je še vedno v nebesih, da bi bil Bog
ljubljen od vseh stvari čez vse. da bi se
množilo njegovo poveličevanje. Zato Boga
slavijo njegovi izvoljeni angelji in svetniki
v nebesih, ker oznanjujejo vsem stvarem
neskončno ljubezen božjo, toda tudi za¬
vrženi angelji in pogubljeni ljudje pove¬
ličujejo pravico božjo, ki zadene trdo¬
vratne nespokorneže. Zatorej nebesa in
pekel poveličujeta neskončno popolnega
Boga, ki je bogat v usmiljenju, pa tudi
strašen v kaznovanju. Zato govori Bog
sam Izraelcem: Egipčani naj vedo, da
sem jaz Gospod, ko me bodo poveličevali
Faraon, njegovi vozniki in njegovi konjiki-
In s kom so imenovani poveličevali Boga?

159

S tem, da so bili pokopani v valovih
morja, ker so se zakrknem ustavljali
pravici božji. —- In Bog tudi ne more
drugače ravnati; ker je neskončno svet,
zato mora sovražiti in kaznovati vsako
hudobijo. Ko bi torej mi slavili le božjo
ljubezen in njegovo neskončno usmiljenje,
bi slavili le ljubeznipolnega in usmilje¬
nega Boga, ne pa tudi njega, ki je ne¬
skončno pravičen. Mi bi torej Boga prav
ne slavili. Saj Bog sam govori po pre¬
roku, rekoč : Kdor se hoče ponašati, po¬
naša naj se, da mene pozna in ve, da
sem jaz Gospod, hi usmiljenje in pravico
izvršujem na zemlji, her to mi je všeč.
govori Gospod. Kdor bi torej ne hotel
slaviti pravice božje, s katero Bog kaz¬
nuje hudobne, tak bi se družil s hudob¬
nimi, tak bi pritrjeval hudobnim delom.
Marija tega ni mogla storiti, zato hvali
Boga, ki skazuje svojo moč in razkropi
napuhnene v mislih njih srca.

Mogočni in imenitni grešniki pa
niso le sovražniki božji, ampak tudi so¬
vražniki pravičnih.  Zakaj taki sovra-

160

žijo cerkev, preganjajo duhovne, oskru-
njajo dneve Gospodove, uničujejo čednost,
razširjajo zmoto in pregreho, sploh: bo¬
jujejo se zoper kraljestvo božje na zemlji
in delajo za kraljestvo satanovo.

Kako bi se torej Marija ne veselila,
kako bi ne hvalila Boga, ki tudi nad
take ljudi stegne svojo mogočno roko
in jih kaznuje za njih hudobije po svoji
neskončni pravici in reši otroke božje,
otroke Marijine. Ona bi ne imela nič
srca, nič ljubezni za svoje, ako bi se
ne veselila božje pravice, ki se razodeva
nad preganjalci svete cerkve. Saj je že
David klical k pravičnemu Bogu: Dvigni
se, Gospod Bog, in vzdigni svojo roko; ne
pozabi ubogih! Razdrobi roko grešnika in
hudobneža, da bodo iskali njegov greh, in
ga ne bodo našli.

Ker torej Marija ljubi kraljestvo
božje, ker Marija želi srečne videti svoje
otroke, ker je njena želja, da bi jih so¬
vražniki ne nadlegovali in ne končavali,
zato hvali Boga, da s svojo vsemogoč¬
nostjo zakliče preširnim sovražnikom:

161

Stojte! Do tokaj, in ne več naprej! ter
jih zdrobi v prah. Saj tako mora tudi
delati posvetni vladar, ako hoče biti
enako pravičen vsem svojim podložnim;
on mora hudobne, uporne podložnike,
pred katerimi ni varno ne imetje, ne
življenje drugih podložnih, kaznovati in
s smrtjo odstraniti. Ko bi imel tako so¬
čutje ž njimi, da bi tega ne mogel sto¬
riti, da bi raje gledal, kako taki še vedno
drugim škodo delajo in jim po življenji
strežejo, tak vladar bi bil krivičen na¬
sproti svojim zvestim podložnim, ki smejo
od njega tirjati varstvo za imetje in
življenje.

Ali naj Bog, najpravičnejši, drugače
ravna? Ali nima torej Marija prav, da
ga slavi v kaznovanji neskončno pra¬
vičnega ?

Toda vsi pravični niso tako po¬
polni, da bi vedno in povsod iz ljubezni
služili Bogu; treba jim je včasih tudi
strahu, ki jih nagiba, da ostanejo v
dobrem stanovitni. Ko namreč vidijo,
kako Bog tudi imenitne kaznuje zarad

,,Šmarnice 1 * 1891 . H

162

hudobij, spoznajo, da nad nami vsemi
vlada mogočni Bog, katerega se je
treba bati in mu služiti v otroškem strahu.
In tudi zato se Marija veseli kaznujoče
pravice božje, ki ohrani pravične stano¬
vitne in Bogu zveste do konca.

Marija pri tem ne pozabi hudob¬
nežev samih, tudi zaradi grešnikov
ona pravičnemu Bogu hvalo poje. Njene
pesmi naj namreč grešnikom po vsem
svetu oznanjajo od roda do roda, kako
strašen je Bog v svojih kaznih; ta
opomin naj jih pretrese in poboljša, da
tudi oni zapadejo enako strašni pravici
božji. Kakor Izaju preroku, tako tudi
Mariji veljajo besede Gospodove: Kliči
brez prenehanja, kakor trobenta povzdiguj
svoj glas in oznanjuj mojemu ljudstvu
njegove pregrehe in hiši Jakobovi njene
hudobije.  — Marija torej s temi bese¬
dami kakor skrbna mati vabi svoje
otroke, naj se nehajo upirati pravičnemu
Bogu, da jih ne zadene njegova kazen.
— Pa tudi za trdovratne grešnike same,
o katerih Bog ve v svoji vsegavednosti,

163

da bodo do konca ostali trdovratni, je
bolje, da jih čem prej zadene roka božje
pravice, ker kolikor prej bodo kazno¬
vani, toliko manj si bodo hudobij nako¬
pali na svojo dušo, toliko manjša bo
tudi zanje kazen v peklu. Zato povpra¬
šuje psalmist v svetem pismu: Kako
dolgo, Gospod, se bodo ponašali grešniki
in krivično govorili, kako dolgo se bodo
bahali oni, ki krivico delajo?  Koliko po¬
hujšanja je manj, koliko nesreč dušnih
in telesnih, ako Bog v svoji pravični
jezi konča hudodelnika, o katerem ve,
da se nikoli poboljšal ne bo. — Marija
torej, kakor smo videli, iz ljubezni do
Boga, do pravičnih in do grešnikov slavi
pravico božjo, katero njen Sin včasih
izroči tudi svoji materi, da se zmaščuje
nad sovražniki kraljestva božjega na
zemlji, kakor nas poduči ta-le vzgled:

Ogrsko kraljestvo nosj prelepo ime kra-
llestvo Marijino, ker je pobožni kralj ogrski
Stefan I. Mariji posvetil svojo deželo. Eden
posebno gorečih častilcev Marijinih je bil
kralj Ludovik I. On je vedno nosil seboj

11 *

164

svetinjo Matere božje in trdno je upal, da
ga Marija podpira v miru in mu pomaga v
vojski. Po srečno končanih vojskah razpusti
svoje vojake na dom, in želi v miru preži¬
veti svoje dni; kar naenkrat začuje se strašen
glas, da se Turki pomikajo proti ogrski de¬
želi. Kralj nepripravljen na sovražnikov napad,
hitro skliče nekaj vojakov, in gre ž njimi
sovražniku naproti. Toda kaj je bilo 20.000
vojakov proti 80.000 vojakom, katere je imel
turški vojskovodja. Bal se je torej sam na¬
pasti sovražnika in zato je sklical svoje ge¬
nerale v posvet. Vsi so bili enih misli, da s
tako majhno peščico vojakov še misliti ni na
napad, da se morajo vojske izogibati in skriti
se v trdnjave, da se tukaj ubranijo sovražniku.
Kralj spozna, da mu generali modro svetu¬
jejo, vendar ga je bolelo, da bi zopet krvo¬
ločni Turek pustošil krščanske kraje in moril
njene prebivalce, zato reče v zboru, da jim
bo drugi dan naznanil svoj sklep. Doma se
obrne k Bogu za pomoč in tudi k Mariji
kliče. Ko pa je hotel prijeti Marijino svetinjo,
katero je vedno nosil seboj, opazi, da jo je
v naglici in ves zbegan doma pozabil. Bil
je zaradi tega žalosten, zato obljubi slovesno
božjo pot v Marijino Celje, ako mu Marija
sprosi zmago nad Turki. Ko truden po noči
nekoliko zadremlje, prikaže se mu Marija ter
mu reče : „Kaj se bojiš, moj Ludovik, in kaj

165

se treseš pred sovražnikom? Jaz bom šla s
teboj, in vodila bom tvojo armado in jutri
boš ti premagal Turke. V zastavo, da res¬
nico govorim, sprejmi ta-le spomin!“ Tedaj
mu Marija položi na prsi svetinjo, katero je
kralj v naglici doma pozabil. Ko se Ludovik
zbudi, najde svetinjo na prsih in spozna,
da ga Marija kliče v boj nad sovražnike
krščanstva, zato zdaj hiti k svojim generalom
ter jim reče: „0 čemur se včeraj nismo mogli
dogovoriti mi, to je bilo skleneno v nebesih;
danes bomo sovražnika napadli in zmagali. 11
Ko vojaki zvedo, da gre Marija z njimi v
boj, tedaj zaženo bojni krik, planejo na so¬
vražnika in ga res popolno pokončajo. — In
kmalu potem je romal pobožni Ludovik z
mnogimi vojaki v Marijino Celje ter se za¬
hvalil za pomoč Mariji, zaščitnici krščanstva,
kateri naj na veke doni tudi naša hvala!

Naloga:

Molite 5 Češčena Marij in skrivnost:
Ki je za nas težki križ nesel.  — Zastava naša
je sveti križ, za to zastavo je Marija zvesto
hodila in zmagala; za križem tudi mi stano¬
vitno hodimo in tudi mi bomo premagali vse
svoje dušne sovražnike.

166

Devetnajsti dan.

Marija slavi Boga kakor gospodarja vseh
stvari.

Moje je vse, kar je pod nebom,  go¬
vori Bog v bukvah Jobovih. S tem sam na¬
znanja, da je on gospodar vseh stvari in zato
tudi stvarem razodeva, da jih je on vstvaril
in ne same sebe, da se morajo torej ravnati
vedoma ali ncvedoma po njegovi volji, ako
hočejo spolnovati namen, zaradi katerega so
poklicane v življenje. Ako bi se torej katera
stvar prostovoljno ne hotela vklanjati zapo¬
vedim božjim, jo mora Bog kakor njen go¬
spodar opomniti s kaznijo, da naj ne pozabi,
da je le en Bog in da raz ven njega ni dru-
zega Boga. Kdor se torej sam proti Bogu
povzdigne na prestol božji, tacega Bog po¬
niža in vrže v brezdno njegove ničevnosti
in tukaj Bog med ljudmi ne dela nobenega
razločka, posebno očitno pa še kaže svojo
moč nad mogočneži, ki se upirajo njegovi
oblasti. To mogočnost božjo občuduje Marija
in zato pravi dalje v svoji pesmi „Magnifikat“ :
On je vrgel mogočne s prestola in povišal po-

167

nišne.  Tako se Bog kaže vladarja in gospoda
vseh stvari.

Danes poglejmo, s kako pravico Bog
gospoduje svetu.

Vsak gospodar, ki hoče pravično
vladati svoje podložne, mora zato imeti
gotove pravice. Ali ima torej Bog take
pravice? In katere so?

Brez dvoma ima Bog take pravice
in sicer:

1. zato, ker je on vse st varil.
Svet je torej njegova lastnina; in kakor
ima človek pravico, da ravna s svojo
lastnino, kakor mn drago, tako ima tudi
Bog pravico gospodovati svet, ker je
njegova last. — Pred stvarjenjem nič
ni bilo, razven Boga; še-le ko je Bog
povzdignil svojo vsemogočno besedo:
Bodi! bili so vstvarjeni svetovi in stvari.
Zato pravi Bog Jobu: Opaši svoji ledji,
kakor mož; vprašal te bom, odgovori mi!
Kje si bil, ko sem zemlji temelj po-
kladal? Povej mi, oko imaš razum?  Kdo
je meni poprej kaj dal, da bi mu bil
jaz dolžan? Vse je moje, kar je pod

168

nebom. In Bog kakor naš stvarnik ima
pravico, da tako govori, ker sv. Bona¬
ventura pravi: Iz nič kaj vstvariti je tako
veliko delo, da bi najmanjše stvarice ne
mogli vstvariti , ko bi se združile vse moči
angeljske in Človeške, nebeške in podze¬
meljske.  — Ako je torej Bog vse vstvaril,
je torej vse njegova last, je torej on
gospodar vsem stvarem.

2. Toda Bog ni sveta le vstvaril,
da bi potem pripustil, naj se stvari same
vladajo na svetu, ampak Bog tudi ohra-
n j u j e vse, kar je poklical v življenje,
in kakor hitro bi Bog odtegnil svojo
oživljajočo moč od stvari, precej vse
neha živeti in se spremeni v prah. Zato
pravi sveti Gregor: Mi nismo nič, ako
nas zapusti naš Stvarnik s svojo pomočjo.
— Velik se zdi človek sam sebi,  pristavlja
sv. Nil, ako ga podpira moč božja; ako
ga pa zapusti, precej spozna, kako slab
da je prepuščen sam sebi.

3. Bog ima pravico gospodovati nad
človekom dalje zato, ker ga je izgub¬
ljenega odrešil.  Z grehom je namreč

169

zapravil človek svoje duševno in telesno
življenje, kakor pravi sv. Avguštin: Greli
je ničevost, in kdor greši, se v nič raz¬
gubi, neha torej živeti; greh je torej
tolika krivica, da človek zasluži, da bi
nehal živeti. Zato pravi Jezus o Judu
Izdajalcu: Bolje bi bilo, da bi rojen ne
bil ta človek.  — Ako Bog torej grešnika
ni končal in ga kaznoval z večno smrtjo,
ampak mu je ohranil njegovo življenje
in blagoslavlja dela njegovih rok, ako
mu je zopet podelil duhovno življenje in
ga sprejel za svojega otroka, potem ima
pač pravico njemu ukazovati. Sv. Ambrož
namreč pravi: Več mi je Kristus dal s
lem, da me je odrešil, kakor s tem, da
me je vstvaril. Ker Bog je le hotel in
rekel in bilo je vse vstvarjeno; da je bil
pa človek rešen, bilo je Jezusu krvaveti
in umreti na križu.  Zato nadaljuje isti
učenik: Več hvale sem dolžan, o Jezus ,
tvojemu trpljenju, s katerim sem bil od¬
rešen, kakor tvojim delom, po katerih sem
bil vstvarjen; kaj bi mi 'bilo namreč po¬
magalo, da sem rojen, ko bi ne imel

170

■upanja, da bom odrešen.  Po pravici torej
vpraša sveti apostol Pavel: Ali ne veste,
da niste sami svoji? Zakaj odkupljeni ste
s predrago ceno. Nobeden izmed nas ne
živi sam sebi, nobeden sam sebi ne od-
mrje. Zakaj ako živimo, živimo Gospodu,
ako umrjemo, umrjemo Gospodu; naj
torej živimo ali umrjemo, Gospodovi smo.
Zato je namreč Kristus umrl in od mrtvili
vstal, da bo kraljeval nad mrtvimi in
nad živimi.

Kristus torej, naš Odrešenik, je naš
Gospodar in bo zato tudi naš Sodnik.
Zato so vlačili Izveličarja na zemlji od
sodnika do sodnika pred Jude in never¬
nike, da bo tudi on sojen po krivici od
ljudi, sodil sodnji dan vse ljudi: žive in
mrtve, kakor sam pravi: Oče ne sodi
nikogar, ampak je vso sodbo izročil
Sinu, da tudi Sina vsi časte, ki časte
Očeta. In zato se moramo vsi prikazati
pred sodnji stol Kristusov, da vsakdo
prejme, kakor je delal v svojem telesu
dobro ali hudo.

171

Bog je torej naš neomejeni gospodar,
ki za svojo vlado ni nikomur odgovoren,
v njegovi roki je naše življenje in v nje¬
govi oblasti naša večnost.

4. Dovršil in na veke vtrdil pa bo
Bog svoje gospodarstvo v večnosti, kjer
bo angelje in izvoljene svoje na veke
osrečeval v nebesih, zavržene pa v peklu
vekomaj kaznoval. S tem namreč bodo
dosegli angelji in dobri ljudje svoj namen
v Bogu in s tem bo tudi izpolnjen namen
vstvarjenja, ker: On bo prebival med
njimi, in oni bodo njegovo ljudstvo in On,
Bog sam, bo ž njimi njih Bog.

Pa tudi zavrženi bodo na svojem
kraju za vselej, ker so se odvrnili od
Boga in ga niso hoteli spoznati za svo¬
jega vladarja na svetu. Zato Marija po¬
veličuje Boga kot gospodarja vseh stvari,
ona oznanuje v svarilo vsem ljudem,
da Bog tudi izvršuje svojo oblast nad
dobrimi in hudobnimi, ker vrže mo¬
gočne s prestola in povzdigne ponižne.
Zato hoče Marija reči: Kralji poslušajte
in bodite modri, ker Gospod vam je dal

172

oblast in Gospod bo preiskal vaša dela
in sodil vaše misli, ker Bog ne gleda na
osebe in se ne meni za imenitnost, ker
je vstvaril majhnega in velikega in za vse
enako skrbi.

V svarilen vzgled za to nam bo Nestorij,
ki je postal proti koncu četrtega stoletja pa;
trijarh Carigrajski. Nekaj časa mirno vodi
svojo škofijo; ko se pa čuti dovolj trdnega,
hitro pokaže svoje krivoverske rogove. Očitno
začne učiti v cerkvi, da kristijani Marije ne
smejo imenovati Matere božje, da je ne smejo
častiti, kakor neverniki časte svoje boginje.
— Znano pa je, kako goreče je tedaj ljudstvo
posebno po vzhodnih krajih častilo Marijo;
zato se vzdignejo duhovni in ljudstvo ter
zvesti Bogu zapuste nezvestega pastirja. Glas
začudenja in nevolje se čuje kmalu po vsem
svetu in hitro skliče papež Celestin škofe ka¬
toliške cerkve v Efez na cerkveni zbor, da
že v kalu zatro to krivo vero. Zbero se v
cerkvi in ko vse ugovore ovržejo, pride zadnji
dan, ko imajo naznaniti razsodbo. Ljudstvo
v trumah čaka pred zaprtimi cerkvenimi vrati.
Ko se zvečeri, tedaj se odpro vrata in vesel
glas zadoni med ljudstvo: Marija je res Mati
božja! — Marija je res Mati božja: ta gL s
se je ponavljal med množico, zaslišijo se v

173

temno noč lepe Marijine pesmi, ki poveliču¬
jejo Marijo kakor Mater božjo; nočna tmina
se umakne čudoviti svetlobi, ker prebivalci
so v svojem veselju razsvetlili mesto in tako
poveličevali Boga, ki se je očitno potegnil
za čast svoje matere. Tedaj začelo je ljudstvo
moliti: Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas
grešnike zdaj in ob naši smrtni uri; in ta
glas se milijonkrat ponavlja sedaj vsaki dan
in no odmeval do konca sveta! Nestorij pa
je bil odstavljen in živel še nekaj let, a se
ni spokoril; v kazen pa mu je že tukaj odgnil
pred smrtjo jezik, s katerim je skrunil čast
Matere božje.

Tako se je tudi tukaj pokazal Bog
mogočnega Gospodarja ter dal čast Ma¬
riji, katera ji gre med vsemi stvarmi.

Naloga:

Molite 5 Geščena Marij in skrivnost: Ki
i e  za nas križan bil.  — Marija, Mati Jezu¬
sova, pa je stala pod križem, pravi sveto pismo.
— Kristijani , tudi mi se s Marijo radi mu¬
dimo pod križem , ker tukaj se nam lajša trp¬
ljenje, tukaj se nam manjša dolg, tu pri umi-
r ajo6em Jezusu umirajo tudi naše strasti!

174

Dvajseti dan.

Marija slavi Boga, ker ponižuje mogočne in
povišuje pravične.

Čudovita jc modrost in previdnost božja,
katero Bog razodeva kot vladar vsega stvar¬
jenja. Ona deluje od leonca do konca in vse
prijetno vravnava,  beremo v bukvah Mo¬
drosti. Bog pazi na vsako najmanjšo stvar
in tudi najimenitnejša se ravna po njegovi
previdnosti. Zato vpraša Izveličar: Ali ne pro¬
dajajo pet vrabcev za dva vinarja? In ne
eden od njih ni pozabljen pri Bogu. Celo lasje
so vsi prešteti na vaši glavi.

Toda Bog v svoji neskončni modrosti
ne povrne in ne kaznuje vsega že na tem
svetu, ker se naše življenje ne konča na tem
svetu; ampak on plačuje in kaznuje po svoji
skrivnostni previdnosti tako, da vsakdo lahko
spozna, da je Bog vsemu gospodar, pa da
tudi lahko sprevidi, da si marsikaj storjenega
na svetu, dobrega in hudega, pridrži za dan
sodbe. Zato mi ne bomo nikoli mogli popolno
umeti previdnosti božje, s katero vlada svet,
ampak bomo rajši z Marijo slavili vsemogočno

175

previdnost božjo, ki mogočne paha s prestola
in nanj posaja ponižne.

V ta namen si oglejmo, kako Bog vlada
mogočne in ponižne in posebno kako to iz¬
vršuje Sin božji, kateremu je Oče sodbo iz¬
ročil.

Mogočne je pahnil s prestola in po¬
višal ponižne.  Te Marijine besede potr¬
juje v vseh časih zgodovina človeštva.
Ni ga ljudstva na svetu, ki bi samo ne
bilo priča takih božjih sodba. Bog je
po Jozui 31 kananejskim kraljem vzel
kralje tva in jih izročil ubogemu ljudstvu
Izraelskemu. Bog je ošabnega Savla,
kralja Izraelskega, zavrgel, in na njegovo
mesto postavil Davida, priprostega pa¬
stirja, ki pozneje v svojih psalmih kakor
kralj in pevec prelepo opeva to skriv¬
nostno vlado božjo, rekoč: Visoko nad
vsemi narodi je Gospod in nad nebesi
je njegovo veličastvo. Kdo je, kakor
Gospod, naš Bog, ki prebiva na višavi,
in na nižave gleda v nebesih in na
zemlji, kateri majhnega dvigne iz prahu,
in iz blata poviša reveža, da ga posadi

176

med kneze, med kneze svojega ljudstva.
Na vislicah je strepetal prevzetni Aman,
katere je bil pripravil ponižnemu Mardo-
heju, nasledniku svojemu na častnem
mestu. Skoro vsem knezom in mogočnežem
sveta je Bog ob prihodu Kristusovem
na svet vzel kraljeva žezla ter jih združil
v mogočni roki Avgustovi. V onem času
je vzel kraljevo palico tudi zadnjim
kraljem Izraelskim in tujec je gospo¬
doval v Jeruzalemu. -— Po prihodu
Odrešenikovem je Bog grozovitega He¬
roda vrgel črvom v živež, ker se je
pregrešil nad Najsvetejšim; Pilata je
pahnil z njegovega sodnijskega prestola
in zavrgel je nekdaj izvoljeni, prvorojeni
narod judovski, ki je zakrknil v svoji
hudobiji; razdejal je cvetoče mesto Jeru¬
zalemsko in njegov kras in ponos: ve¬
ličastni tempelj je zdrobil v prah. — In
pozneje, kako mogočno se kaže vladanje
božje v rimskem cesarstvu 1 Cesar spod¬
našal je prestol cesarju, in vojaki in
podložni so se vsedali na kraljeve pre¬
stole, dokler kralji in narodi nekdaj

177

skoro vsemogočnega cesarstva rimskega
niso izginili iz sveta, kakor izgine na
cesti prah, ko se vzdigne vihar ter ga
odnese seboj. — In tako mogočno vlada
Bog do današnjega dne. Koliko je bilo
po različnih deželah in državah že do
sedaj kraljevih prestolov in kraljev, ki
so se vzdignili zoper Boga in Maziljenca
njegovega — a izginili so in ni jih več.

Tako vidimo, kako res Bog vlada
in vodi tudi mogočne; kako da ima torej
Marija prav, ko pravi, da Bog paha mo¬
gočne s prestolov in povzdiguje ponižne.

Enako kakor s kralji pa Bog ravna
tudi s podložnimi.  Ako so narodi
skromni, vdani Bogu in pobožni, bla¬
goslov božji se očitno kaže nad njimi;
ako se pa narod spridi, vzame mu Bog
dobre vladarje, kakor beremo v knjigi
pregovorov: Ako dežela greši, imela bo
mnogo vladarjev; ako so pa ljudje modri,
in razumejo, kar se jim reče, bo podalj¬
šano življenje vladarjevo.  —- Hudobne
narode Bog tudi kaznuje s slabimi ne¬
sposobnimi vladarji, kakor pravi Izaja

,,Šmarnice" 3891. 12

178

prerok : Otroke jim bom dal, da jim bodo
vladali in slaboineži jim bodo gospodo¬
vali, in med narodom stiskal bo drug
drugega, vsak svojega bližnjega; otrok se
bo upiral staremu, in majhen mogočnemu.

Kraljem torej in podložnim, visim
in nižjim treba, da se klanjajo Bogu,
sicer jih kaznjuje s svojo mogočno des¬
nico in zato je treba, da goreče molimo
drug za druzega, kakor piše sv. Pavel;
Prosimo vas tedaj pred vsemi rečmi, da naj
se opravljajo prošnje , molitve, priporočila
in zahvale za vse ljudi, za kralje in vse
oblastnike, da bi mirno in pokojno živeli
v vsi pobožnosti in čistosti. Zakaj to je
dobro in dopadljivo pred Bogom, Izveli-
čarjem našim.

Tako vidite, predragi, kako se v
vseh rečeh, velikih in majhnih, pri vseh
ljudeh mogočnih in nizkih kaže vladajoča
previdnost božja. Posebno skrb pa obrača
Kristus na svojo nevesto, na katoliško
cerkev, ker je ravno katoliški cerkvi
obljubil posebno varstvo in ker pri njej
ostane vse dni do konca sveta. Kdor se

179

torej vzdigne zoper cerkev, postane tudi
sovražnik Kristusov in nad takimi Kristus,
kralj, kaže svojo posebno maščevalno
šibo, ker on bo kraljeval toliko časa,
da položi vse sovražnike v podnožje
svojim nogam. In zato Marija, polna sve¬
tega navdušenja, poveličuje Boga, ki se
vsem stvarem kaže neomejenega gospo¬
darja, ki skrbi za vse kakor oče, ki
plačuje vsakemu, kakor zasluži, ki zato:
mogočne, prevzetne paha s prestola in
nanj posaja ponižne. In to že večkrat
stori v tem življenji, kakor nas prepriča
pričujoči vzgled:

Leon, s priimkom Tracij, je bil stotnik
v starodavnem vzhodnem cesarstvu. Sel je
nekega dne iz Carjigrada na deželo. Ko je
hodil po prostranem polji, slišal je, kako da
nekdo od daleč z obupnim glasom kliče na
pomoč. On gre vedno proti kraju, od koder
se je slišal proseči glas. Pride do nekega
grmovja, kjer zagleda slepega reveža, ki se
je oddaljil s ceste in iskajoč pravega pota
se v goščavi izgubil. Stotnik ga potolaži,
prime za roko, ga vodi iz grmovja zopet na
cesto; nato ga še nekoliko časa spremi do
kraja, kjer je večkrat sedel slepi revež in

180

ubogajme prosil. Toda revež ga poprosi ter
mu reče: Gospod, bili ste tako prijazni, da
ste me izgubljenega zopet pripeljali na pravo
cesto, prosim vas še za požirek hladne vode,
ker zapuščenost, vročina in vpitje so me tako
užejile, da mi skoro ni več mogoče žeje prena¬
šati. To prošnjo uslišati ni bilo lahko za
Leona, kajti daleč na okrog je široko polje
brez studencev in voda; toda reveža, katerega
je rešil iz gošče, tudi ni mogel sedaj pustiti,
da bi omagal od žeje. Imel je usmiljeno
krščansko srce, in zato poskusi in hocli na
vse strani, kje bi zagledal kako vodo. Že je
hotel po dolgem iskanju vrniti se, kar za¬
sliši iz višave glas: „Leon!“ On pogleda in
posluša. In zopet čuje besede: „Pojdi globeje
v gozd, tam boš našel mlako, napolnjeno z
vodo. Napoj z vodo žejnega reveža, z bla¬
tom pa pomaži mu oči, da bo spregledal. 11
Stotnik se čudi besedam ter vpraša: „Kdo
je, ki iz nebeških višav tako prijazno govori
z nevrednim služabnikom ?“ „Jaz sem, Ma¬
rija 11 , zasliši stotnik glas, „ki sem gledala
tvoje usmiljenje in trud, ki si ga imel s
slepim revežem. Bog je milostljivo blago¬
slovil delo tvojega usmiljenja, revež bo na¬
pojen in pogled mu bo povrnen, tebi pa ho
Bog izročil vladarstvo mogočnega kraljestva.
Ti pa, v časti povzdignen, spomni se kraja,
kjer boš našel mlako in vodo, in postavi na

181

onem mestu cerkev meni v čast . 11  Leon hiti,
najde vodo, zajme jo s svojo čelado ter hiti
k revežu, ki napojen in ozdravljen na očeh
s svojim dobrotnikom hvali Marijo, ki se je
svojim otrokom skazala tako milostno. Kmalu
nato umrje cesar Marcijan brez naslednikov
in česar bi ne bil nikdo pričakoval 1  se je
zgodilo: vojaki in ljudstvo izvolili so si Leona
Tracija za svojega vladarja, ki je rad zahajal
v krasno cerkev, katera je stala na onem
kraji, kjer mu je bila Marija milostna in mu
napovedala, da ga bo Bog ponižnega in usmi¬
ljenega povišal ter ga postavil na kraljevi
prestol.

če ne prestola na tem svetli, nam
bo gotovo Marija sprosila stalni prestol
v nebesih, če bomo posnemali ponižno
deklo Gospodovo.

Naloga:

Molite 5 češčena Marij in skrivnost:
Ki je za nas križan bil.  — Za strašnim ve¬
likim petkom nastopil je trpečemu Jezusu slavni
veliki dan, ko je obhajal slavno zmago nad
smrtnimi silami. Tudi nam po kratkem živ¬
ljenji nastopi dan večnosti : skrbimo torej , da
bomo tukaj trpeli s Kristusom in se zato z
njim v nebesih veselili na veke!

182

Edenindvajseti dan.

31 arij a hvali Boga, ki se kaže vladarja oh
smrti, ob sodbi in v večnem povračilu.

Videli smo do sedaj, kako Bog v svoji
neskončni pravičnosti že na tem svetu pre¬
vzetne grešnike kaznuje in ponižne vernike
podpira in povzdiguje. Vendar pa se vselej
in povsod ne prikaže pravica božja dobremu
ali hudobnemu na tem svetu, ker to življenje
je le poskušnja, katero moramo dostati za
večnost. Tukaj na zemlji vlada zato bolj lju¬
bezen božja, kakor pa njegova pravičnost.
Toda ko se nagne dan časnega življenja, ko
mine čas poskušnje, mine ž njim tudi čas
milosti in začne se za vsacega doba oj stre
pravice božje v večnosti. Tedaj razodene Bog
nad vsakim svojo vladarjevo in sodnikovo
oblast in vsakdo bo prejel povračilo po svojih
delih.

V smrti, pri sodbi in v večnem povra¬
čilu bo najbolj očitna pravica božja, tedaj
se bodo nad vsakim do pike natanko spol-
novale besede Marijine pesmi: On je pahnil

183

mogočne s prestola in povzdignil je ponižne.
In ravno to si sedaj natančneje oglejmo!

Kristus, naš kralj, bo posebno ob
smrti, ob sodbi in v v e č n e m po-
vraoevanji  vsakemu pokazal, da kdor
se povišuje, bo ponižan; kdor se pa po¬
nižuje, bo povišan.

1. S smrtjo Bog palme s prestola vso
človeško moč in mogočnost.  Krono,
žezlo, škrlat treba je tedaj kralju za¬
pustiti in krije ga priprosto oblačilo mrt¬
vaško ; s smrtjo Bog pokoplje vso po¬
svetno čast:  ni več visokega stanu, ni
več imenitne službe, izgube se častni na¬
slovi, vse treba pustiti na zemlji in telo
se položi v jamo, da se združi z materjo
zemljo v prahu; smrt zlomi vojskovodji
zmagoslavni meč, učenjaku zapre usta
in izmakne pero, umetniku razdrobi dleto,
čopič — vsi se morajo umakniti in drugim
napraviti prostor in njih slava je ž
njimi pokopana za vselej. Tedaj pa bodo
morali spoznati ljudje, ki niso služili
Gospodu vseh gospodov, rekoč: Kaj
nam je pomagal napuh? Kaj nam koristilo

184

blesteče bogastvo!  — Upanje brezbožnih
je kakor cvetlični prah, ki ga veter od¬
nese, in kakor tanka pena, ki jo vihar
upihne, in kakor dim, ki ga sapa razžene.
in kakor spomin na mimogredočega enc-
dnevnega gosta.

Ponižne pa smrt poviša: zakaj s
smrtjo mine zanje revščina, ki jih je
stiskala, zaničevanje, ki jih je povsod
spremljevalo, trpljenje, pod katerim so
vzdihovali; posuše se solze, ki so jih to¬
čili in žalost se umakne veselju, kakor
je pisano: Bog bo obrisal vse solze od
njih oči; smrti ne bo več, ne žalosti, ne
tožba, ne bolečine, ker minulo je poprejšnje.
In večna Modrost pravi: Pravični pa
bodo živeli in pri Gospodu bo njih pla¬
čilo in zanje bo skrbel Najviši. Zato bodo
prejeli slavno kraljestvo in lepo krono iz
roke Gospodove; ker s svojo desnico jih
bo varoval, in branil s svojo sveto roko.
In napuhneni bodo gledali to slavo pra¬
vičnih in se čudili, rekoč: Mi neumni
smo imeli njih življenje za nespamet in
njih konec za nečast. Glejte, kako so sedaj

185

prišteti med otroke božje in njih delež je
pri svetnikih!  — Tedaj smo mi zgrešili
pot resnice in luč pravice nam ni svetila
in ni nam vzhajalo solnce spoznanja!
In sveti Duh pristavi: Tako bodo govo¬
rili grešniki v peklu.  Zares: Pravico božjo
kaže naš Gospod ob smrti, ker takrat
pahne s prestola mogočne in ponižne
poviša!

2. Posebno strašna se nam pa po¬
kaže pravica božja sodnji dan.  Takrat
bodo zdrobljeni vsi prestoli, le en prestol
se bo svetil na oblakih neba, na katerem
bo sedel in sodil neskončno pravični
Sodnik. Vsak se bo moral pred njim
zagovarjati, kako je obračal svojo oblast
in svojo čast, kako je gospodaril z bo¬
gastvom, ki ga mu je Bog naklonil.
Vsak bo moral odgovoriti, kako je spol-
noval svoje dolžnosti, kako je spolnoval
božje in cerkvene zapovedi, kako je
vladal svoje misli, želje, besede in de¬
janja. Za vse to bo treba odgovarjati
pred Sodnikom, kateremu ni nič skrito,
ki preiskuje srca in obisti. Pred njim

186

bodo vsi ljudje stali in ne bo se poznalo,
kdo je bil kralj, kdo podložen, kdo bo¬
gatin, kdo berač, kdo slaven, kdo po¬
zabljen — vsi bodo enaki, razdeljeni in
ločeni le po svojem zasluženju, po svojih
delih, dobrih ali hudih. Oj kako grenki,
kako strašni trenutki za ošabne greš¬
nike, katere bo pravični Bog sodil vpričo
vseh ljudi. Zato pravi o takih sveto
pismo : S strahom v spominu na svoje grehe,
se bodo bližali, in tožile jih bodo njih
lastne hudobije.  0 pravičnih pa velja be¬
seda božja: Takrat bodo pravični z ve¬
liko stanovitnostjo stali nasproti onim, ki
so jih stiskali in jih oropali sadu, njih
dela.  Pač da, kam se hočejo tedaj greš¬
niki obrniti? Kamor pogledajo, vse jih
toži: Sodnik, ki so ga prevzetni zani¬
čevali, in ljudje, katere so neusmiljeni
stiskali; zato bodo obupani klicali goram:
Padite na nas ! in hribom: Pokrijte nas!
Toda ne bo ga, ki bi pokril njih sra¬
moto sodnji dan. — Ozrimo se pa
na pravične sodnji dan; o njih pravi
sveto pismo: Pravični se bodo tedaj

187

svetili in lesketali kakor zvezde; ljudstva
bodo sodili in gospodovali narodom in
Gospod bo njih Bog na veke! — Da,
sodnji dan bo pričal, kako resnično Ma¬
rija govori: Pahnil je mogočne s pre¬
stola in povišal ponižne!

8. In večno povračilo,  katero
prejrno grešniki in pravični, bo celo
večnost potrjevalo resničnost teh Mari¬
jinih besed.

Kakošno pa bo povračilo pravičnih?
Poslušajmo, kaj o tem govori Bog sam:
Potem reče kralj onim, hi bodo na nje¬
govi desnici: Pridite, blagodarjeni mojega
Očeta, in posedite kraljestvo, katero vam
je pripravil od začetka sveta!  Ponižne
torej bo povišal, jim dal kraljestvo in
prestol, kjer bodo kraljevali vekomaj.
Na levi zbranim pa poreče: Proč od
mene, vi prokleti, v večni ogenj, ki je
pripravljen hudobnemu duhu in angeljem
njegovim  — pahneni bodo s prestola
svojega napuha v brezdno, kjer je jok
in škripanje z zobmi. Tedaj, ko bodo
pravični povišani iz časnega poniževanja

188

na kraljeve prestole nebeške, in ko bodo
prevzetni grešniki s posvetnih višin, s
časnih prestolov strmoglavljeni v brezdno
pogubljenja, tedaj se bo na veke spol-
novala Marijina beseda: Mogočne je
pahnil s prestolov in povišal ponižne!

Kristijan moj, kje bo takrat naš
prostor, ali na desni ali na levi? Kje
bo takrat naš delež, ali na večnem pre¬
stolu v nebesih, ali v globinah pekla?
Težko je na to odgovoriti; toda upati
smemo za trdno: Kdor se bo z Marijo
tukaj poniževal, povišan bo tudi z Ma¬
rijo v večnosti. — Kako da Bog vlada
vse pravično, poduči naj sledeča pri-
godba:

Na Španskem pride k zdravniku, Fabas-u
po imenu, mož z veliko rano na nogi, ka¬
tero so mu črvi glodali. Zdravnik mu daje
zdravila — a vse zastonj. „Zdravnik“, pravi
bolni mož, „vi me ne bote nikoli ozdravili,
laz ponesem to rano v grob, povem vam
namreč še-le sedaj, kar bi bil moral pove¬
dati prvi dan. Dvajset let star stopil sem
1. 1793. med vojake z dvema tovarišema iz
vasi, Francetom in Tomažem. Bili smo mladi,

189

razuzdani in brezverni, bili smo popolni norci.
Kot vojaki pridemo o priliki na potu do neke
mnogo obiskovane Marijine podobe. Da bi
ljudi dražili in pokazali svojo hudobijo, zgrabi
Tomaž za puško in vstreli — zadel je po¬
dobo na čelo; za njim pomeri France in
kroglja zadene prsi. ,Vstreli 1 , vpijeta na-me,
bal sem se ju in vstrelil sem in kroglja je
zadela — nogo. Neka žena, ki je videla to
grozodejstvo, nam reče: ,Brezbožneži, v vojsko
greste, a ne bo se za vas dobro končala. 1
— Mi hitimo dalje in boji se začno. Prvi
boj je bil srečen, zapodili smo sovražnika v
beg in ko vodja ukaže, da obstojimo, začuje
se pok izza skale in Tomaž ležal je mrtev,
zadet v čelo, kamor je on zadel Marijino po¬
dobo. France mi žalosten reče: ,Jutri pridem
jaz na vrsto. 1  In res je bilo. Drugi dan smo
morali bežati in na begu je zadela krogla
Franceta in mu skozi hrbet na strani predrla
prsi. Ves obupan je klical po duhovna, a
predno je prišel, je bil France mrtev. In sedaj
sem jaz na vrsti, si mislim. Toda vojska se
srečno konča in nevarnost mine. Pa ko smo
se nekega dne tovariši vadili v orožju, sproži
se enemu puška in strel oprašne mojo nogo.
Poklicani zdravnik pravi: ,V dveh, treh dneh
bo vse dobro! 1  — Toda minulo je že 20 let
in še ni dobro in nikoli ne bo, ker Bog ne
dovoli, da bi se norčevali iz njegove Matere.

190

Vendar nekaj je dobro za-me. Rana na nogi
mi je ozdravila rano na duši, in dasi bom
nesel rano na nogi v grob, upam, da bo Bog
milostiv saj moji ubogi duši pri sodbi.

Naloga:

Molite: 5 Ceščena Marij in prvo skrivnost
častitljivega dela svetega rožnega venca : Ki
je častit od smrti vstal.  — Kristus je vstal
iz groba in rane na njegovem telesa so bile
poveličane.  — Kristijan , preišči danes in jutri
svojo dušo in preglej, če ni tudi tvoje duše
ranil smrtni greh. Izprašaj torej nocoj prav
skrbno svojo vest!

Dvaindvajseti dan.

Marija slavi Boga, ki pravično in radodarno
deli ljudem natorne darove.

Slavila je do sedaj Marija Boga kot
Stvarnika nebes in zemlje, poveličevala ga je
kot Odrešenika, ki je posebno njej in po njej
vsemu človeštvu donesel rešenje; Marija je
občudovala njegovo svetost in moč, katero
molimo; njegovo usmiljenje, ki nas vabi k

191

sebi; in njegovo neskončno pravičnost, ki
nas napolnjuje s svetim strahom. Sedaj pa Ma¬
rija začenja hvaliti Boga, ker je neskončno
dobrotljiv in radodaren do vseh svojih
stvari, posebno pa še do ljudi. Dela njegove
dobrotljivosti nam Marija oznanja, rekoč:
Lačne napolnjuje z dobrotami , da bi jih spo¬
znali in bili Bogu zanje hvaležni, ker sicer
se bo nam godilo, kakor Marija dalje pravi:
Bogate pa odslovi prazne.  Dobrotljivost božjo
bomo spoznali, ako pomislimo, kako nam
je Bog radodaren v časnih potrebah, v
čeznatornih darovih in v darovih, ki
jih deli v večnosti. Spoznali bomo, kako
modro in pravično Bog ljudem kaže svojo
dobrotljivost in srca naša se bodo topila to¬
liko večje hvaležnosti do Boga, kolikor jas¬
neje nam bodo znane njegove dobrote. Zato
bomo z Marijo tri večere poveličevali rado¬
darno dobrotljivost božjo: nocoj si oglejmo,
kako nam je Bog radodaren v časnih po¬
trebah in kako je pravičen pri svojih da¬
rovih.

Skoro da najslabši in najnepopol¬
nejši med vsemi stvarmi, ki se rode,

192

pride človek na- svet. Kako ubogo je
dete v zibelki! Nič, prav nič si samo
ne more pomagati; glada bi umrlo, ko
bi mu Bog ne preskrbel dobre matere,
prve in največje prijateljice njegove. In
tudi ko človek dorase, koliko potreb
ima na vse strani: Treba mu je živeža,
obleke, stanovanja, treba mu je vzgoje
in naukov; na vseh straneh ima polno
sovražnikov, polno nevarnosti. V vsem
tem si on sam iz svojih moči ne more
pomagati, za vse to potrebuje Boga, ker
Bog mu daje vse, kar ima in v božjih
rokah je prihodnost človekova.

Zato nima človek na svetu nič var¬
nega in zanesljivega. V čegavi oblasti
je kmetov dvor in njegove žetve? Ali
ima kupec v svoji oblasti kupčijo in
blago in kupovalce? Ali je uradnik za¬
varovan na svojo službo, bogatin na svoj
denar, narod na svoje blagostanje? Kdo
more reči, da bo jutri še imel, kar ima
danes, sploh da bo jutri še živel? Vse
torej, kar smo in kar imamo, nam je
Bog dal, zato prosi David Gospoda,

193

rekoč: Jaz pa sem reven in ubog, o Bog,
pomagaj mi!  Zato vprašuje sveti Pavel:
Kaj imaš, da bi ne bil prejel, alco sipa
prejel, čemu se ponašaš, kakor da bi ne
bil prejel?  In zato nas je Kristus učil
moliti: Daj nam danes naš vsakdanji
kruli!

Te resnice, kristijani moji, nas mo¬
rajo pač ponižati pred Bogom; ker re¬
veži smo pred Bogom vsi, in kaj je bolj
zopernega, kakor prevzeten berač? In
kdo je večje kazni vreden, kakor revež,
ki nabrane darove zapravlja in v slabo
obrača ? Toda ali ne dela tega tudi grešnik
s časnimi darovi, katere prejema od
Boga ? Zakaj mi nismo gospodarji svojega
časnega imetja, ampak mi je le oskrb-
Ijujemo. Zato pravi naš Gospod: Veliko
bom tirjal od onega, komur sem veliko
dal in veliko zahteval od onih, katerim
je veliko izročenega. In v tem pomenu
pravi Marija: Bogate pa Bog odslovi,
da prazni odidejo, in sicer tudi v časnih
potrebah, kar se nam bo sicer čudno
zdelo na prvi pogled; a nam vsakdanja

,,Šmarnice 11  1891. ^3

194

skušnja potrjuje. Bogatin, ki je tudi
kakor vsi ljudje vstvarjen za Boga, in
je le v Bogu popolno srečen, ni zado¬
voljen in pokojen tudi pri vsem svojem
bogastvu in na njem se spolnujejo be¬
sede Jezusove: Kaj pomaga človeku, ako
pridobi ves svet, če pa na svoji duši
škodo trpi? Bogatin večidel nima nikoli
dovolj; kolikor več mu da Bog, toliko
več želja mu še obudi satan pri imetji;
kolikor več časti vživa na svetu, toliko
bolj bi bil še rad povišan v slavi. In
nenasitljiv je tudi v svojem vživanju,
z najbolj potratnimi veselicami ni zado¬
voljen. Zato prav pravi sveti Ambrož:
Nič ne nasiti lakomnega bogatina; kolikor
več ima, toliko več še želi. Bogatin je
kakor brezdno, ki se ne da napolniti,
vedno lačen in žejen po zlatu, katerega
mu je vedno premalo. Zato tak ni ni¬
koli nasičen, ker že pregovor pravi:
Lakomnik nima (ker si ne privošči),
zapravljivec ne bo imel (ker bo vse po¬
tratil). Ta pregovor potrjuje Marijino be¬
sedo : Lačne bo odslovil, da prazni, ne-

195

nasičeni odidejo, ker pekel in brezdno
nista nikdar sita, ravno tako človeške
oči niso nikdar site, beremo v svetem
pismu. Preg. 27. 20. Dalje je bogastvo
zelo nezanesljivo in nestalno ; polno je
sovražnikov, ki nanj preže, in zgodi se
mnogokrat, da je bogatin, ki je gradove
kupoval, nazadnje vesel, da ga revež
prenoči v svoji koči. Posebno to Bog
dopusti nad takimi, ki časnih darov niso
prav obračali. In nazadnje: ko bi tudi
človek imel v življenju vsega v obilnosti,
vendar le na koncu življenja prazen od¬
ide s sveta, ako si ni nabiral zakladov
za nebesa, katerih rja ne razje in molji
ne snedo, ako si ni z denarnim mamonom
kupoval dobrih del. Večno resnične
namreč ostanejo besede, katere Bog go¬
vori po svojem apostolu: Nič nismo pri¬
nesli na svet in brez dvoma tudi nič
seboj ne ponesemo. Kdor si torej ni
nabral zaslug za nebesa, bo prazen odšel
s tega sveta. In gorje mu, ker o takem
pravi sv. pismo: Umrl je pa tudi bo¬
gatin in je bil pokopan v peklo.

13 *

196

Iz tega spoznamo, cla revščina ni
taka nesreča, kakor ljudje navadno mis¬
lijo in da bogastvo ni tolika sreča, kakor
svet navadno sodi. Revščina namreč člo¬
veka vodi k Bogu, ker v sili se človek
najraje spominja Boga, pomanjkanje ga
priganja k delu, ki ga varuje greha, naj¬
večje nesreče za človeka. Kako pa je
nasproti pri bogatinu nevarnost za dušo
velika, da se vda lenobi in pohajkovanju,
ki je začetek in mati vsakatere pregrehe.
— Bodimo torej bogati ali revni, nikoli
ne pozabimo, da imamo vse od Boga v
ta namen, da si z imetjem ali pomanj-
kovanjem služimo nebesa; nikdar pa ne¬
redno in krivično ne hrepenimo po pre¬
obilnem posvetnem blagu, ker pravi
sv. Pavel: Tisti pa, ki želijo obogateti,
padejo v skušnjave in zanjke satanove
in imajo mnogo nekoristnih in škod¬
ljivih želja, ki vodijo človeka v nesrečo
in pogubo. Raji pa se držimo besed
modrega v sv. pismu, ki pravi: Gospod,
ne dajaj mi ne uboštva, ne bogastva; po¬
deli mi le, kolikor mi je v živež potreba,

197

da norela presit ne bom napeljevan te
tajiti in ne rečem: Kdo je Gospod? ali
da po revščini prisiljen ne kradem in ne
prisegam po krivem pri imenu svojega
Boga.  V vseh časnih stiskah pa so za¬
upljivo obračajmo k Mariji, ki nam rada
pomaga iz stiske, kakor vas prepriča
sledeča dogodba:

Sedanji sv. oče Leon XIII. so bili nad
30 let nadškof v Perudžiji. L. 1853. in 1854.
bili so za škofijo Perudžijsko slabi časi, in v
tem letu se je to-le zgodilo: Pomladi je skoro
neprenehoma dežilo in poletje so vode na¬
rasle, da je bila vsa žetev pod vodo. Perudži-
janci so imeli posebne svetnike za svoje va¬
ruhe in z njih zastavami so hodili v proce¬
sijah ter prosili Boga milosti. Toda bilo je
zastonj; solnce se ni hotelo prikazati in dež
je lil neprenehoma. Sedaj se škof zateče k
Mariji. V mestu imajo shranjen Marijin po¬
ročni prstan, zato se škof poda k mestnim
očetom, da bi dovolili, da se vzame iz pre¬
dala ter se slovesno v prosivni procesiji nosi
okrog, da bi bil Bog na Marijino priprošnjo
niilostiv. Mestni očetje so se nekaj časa bra¬
nili, ker je bil prstan mestna svetinja in pa
ker ga še nikdo ni premaknil iz zakladnice;
toda, ker nalivi le ne odjenjajo in škof

198

upanje daje, da bo Marija izprosila pomoč,
slednjič očetje dovolijo. Škof izda pastirsko
pismo in povabi prebivalce vse škofije, naj
se vdeleže procesije, pri kateri bodo duhovni
nosili Marijin prstan. Bilo je 1. junija 1. 1854.
Nad 50.000 ljudi seje zbralo od vseh strani;
dež pa je neprenehoma lil celo jutro. Škof
se zbere z mestno duhovščino v cerkvi, a
zaradi hudega vremena mu odsvetujejo, naj
nikar procesije ne vodi po mestu. Toda škof
poln zaupanja na Marijo, jim reče: „Pogum
velja! Marija bo pomagala!" In res, ko pro¬
cesija stopi iz cerkve, dež pojenja, dasi gosti
in črni oblaki prepregajo nebo. Na določenem
kraju vzame škof v roke dragoceno svetinjo
in ž njo da blagoslov. In v tem trenotku raz¬
deli se črn oblak in svetlo solnce posije na
proseče, razsvetli dragoceni prstan in kmalu
na to se nebo razjasni; od tistega časa ni
več deževalo, in lakota, ki je vsled slabe le¬
tine grozila prebivalcem, biia je po priprošnji
Marijini odstranjena.

Iz tega spoznamo, kako Marija ver¬
nikom pomaga tudi v časnih potrebah;
ta dogodba nam pa tudi pojasnuje, zakaj
imajo sv. Oče še vedno toliko zaupanje
do Marije, da vernim pri vsaki priliki
priporočajo njeno češčenje. Da bi pač

199

saj mi v tem oziru poslušali svetega
Očeta!

Naloga:

Molite : 5 Geščena Marij in skrivnost:
Ki je častit od smrti vstal.  —• Kristus šivi
po svojem vstajenju še 40 dni poveličan na
zemlji.  — Kristijan , ako si včeraj sprašal
svojo vest, očisti jo r  v dobri spovedi , katero
kmalu opravi za Šmarnice , da boš tudi ti
kedaj s Kristusom živel poveličan v večnosti!

Triindvajseti dan.

Marija slavi Boga, ki radodarno deli čezna-
tonie dobrote.

Besede Marijine, da Bog lačne nasituje
z dobrotami, bogate pa odslavlja prazne, se
izpolnjujejo v časnih zadevah, kakor smo
sinoči slišali. Za to je imela Marija tudi dovolj
dokazov pri svojem ljudstvu. Saj je Bog Izra¬
elsko ljudstvo, ki je štelo tri milijone duš,
preživljal skozi štirideset let, ko je brodilo
po puščavi, z mano, katero jim je pošiljal
iz nebes. Potem je hudobne Kananejce pregnal

200

iz dežele, v kateri se je cedilo mleko in med,
in jo je izročil Izraelcem. Angelj hranil je lač¬
nega preroka Elijo, in po preroku Habakuku
je Bog rešil Daniela v levnjaku od smrti za
lakoto. In ko je silna suša Izraelce v kazen
obiskovala tri leta za vrstjo, je Bog čudovito
množil hrano vdovi v Sarepti in njenim si¬
novom. — Tako Bog že v časnih rečeh skrbi
za svoje zveste in kaznuje one, ki se zana¬
šajo na svoje premoženje. — Toda s temi
besedami Marija ne hvali Boga samo zaradi
časnih dobrot, ampak prav posebno ga slavi
tudi zaradi duhovnih dobrot in milosti,
ki jih radodarno deli svojim otrokom.

Zato danes premislimo, kako Bog lačnim
na duši, to je hrepenečim po milosti božji,
deli svoje darove in kako bogatim, to je
vnemarnim za dušno korist, take milosti od¬
teguje.

1. Marija sama in druge hčere Izra¬
elske so nam priče, da Bog res lačne
napolnjuje z dobrotami, bogate pa od-
slavlja prazne. Marija je bila lačna, je
goreče hrepenela, da bi sveto živela in
se nasitovala v ljubezni božji; bolj je

201

želela po tem, nego vse druge hčere
Izraelske ; zato je pa tudi Bog Marijo
napolnil z dobrotami, zato jo je ime¬
noval angelj milosti polno. •— Nikdo ni
tako zaželel po Odrešeniku, kakor Marija
in zato ravno njej veljajo krasne besede
božje: Milost si našla pri Bogu. Sveto,
ki bo rojeno iz tebe, bo imenovano Sin
božji. In ako se vprašamo, zakaj je Bog
napolnjeval Marijo s tolikimi dobrotami,
reči moramo, da zato, ker je ona tako
hrepenela po milostih, ker je ona izpraz¬
njeno imela svoje srce in iz njega odstra¬
njevala vse nečimerno, vse posvetno, vse
minljivo. Posoda torej je bila prazna in
zato jo je Bog napolnil z milostmi.

Kjer pa Bog ne najde toliko hre¬
penenja, kjer je vse napolnjeno s po¬
svetno nečimernostjo, tam seveda on ne
more polniti srca s svojo milostjo. Kakor
torej lačen želi kruha in žejen kozarec
vode, kakor raztrgan hrepeni po obleki,
tako je tudi nam hrepeneti po milosti
in Bog nas bo gotovo napolnjeval z du¬
hovnimi dobrotami.

202

2. Te Marijine besede pa veljajo
tudi o j udih in paganih;  pri teh
se posebno kaže, komu Bog deli svojo
milost in komu jo odteguje. Ali mar
niso bili judje glede duhovnih dobrot
pravi bogatini nasproti paganom? Saj
so vse imeli, kar jim je bilo potreba;
imeli so pravo vero, božjo postavo, du¬
hovne, daritev, svete bukve, preroke, ki
so jim napovedovali največjo milost,
namreč Odrešenika. Judje so bili izvo¬
ljeno ljudstvo in prvi poklicani v sveto
cerkev; njim se je najprej oznanoval
evangelij. Bili so torej res z vsem oskrb¬
ljeni, bili so res bogati v milostih! —
Kaki reveži so bili v primeri ž njimi
pagani! Imeli so sicer svojo pamet in
prosto voljo in čutečo vest; sanjalo
se jim je nekaj o pravem Bogu, imeli
so sicer toliko milosti, da jim je bilo
mogoče sodelovati za svoje izveličanje;
toda kako grozno so bili zakopani v
zmote in kako globoko so zabredli v
strast in pregreho! Malike in satana so
častili, za pravega Boga ni bilo ne tem-

203

peljna, ne altarja, ne duhovna! Res za¬
puščeni so bili in ubogi, seveda po lastni
krivdi.

In kaj se je zgodilo z bogatimi
judi, kaj pa z lačnimi neverniki ? Bogate,
pa nehvaležne in bogomorne jude je
Bog zavrgel, revne in zapuščene ne¬
vernike pa je sprejel za svoje otroke.
Apostoli so najprej judom oznanovali
besedo božjo, a ker je niso marali, otresli
so prah domače zemlje od svojih čevljev
ter nevernikom oznanovali veselo ozna¬
nilo. Zato je rekel sv. Pavel antijohijskim
judom: Vam je bilo treba najprej go¬
voriti besedo božjo, ker jo pa zameta-
vate in se ne čutite vredne večnega
življenja, zato, glej, se obrnemo k ne¬
vernikom ; saj nam je Gospod rekel:
Kot luč sem te postavil nevernikom, da
jim boš v izveličanje do pokrajin zemlje.
Ko so pa to slišali neverniki, so se vese¬
lili in slavili besedo Gospodovo , in ve¬
rovali so, kolikor jih je bilo odločenih v
večno življenje.

204

Tako je Bog zavrgel svoje izvo¬
ljeno ljudstvo, odslovil jih je lačne; za¬
puščene nevernike pa je nasitil z du¬
hovnimi dobrotami, s pravo vero in
krščanskimi čednostmi, zato jim piše
sv. Pavel: Vi tedaj niste več gostje in
ne tujci , ampak vi ste rojaki svetnikov in
domačini božji.

Kristijani, tudi naši pradedje so
bili malikovavci; v svoji revi niso po¬
znali pravega Boga; cerkva niso imeli,
marveč so na prostem po logik in do¬
bravah častili svoje malike: belega boga
in črnega boga; k Perunu so klicali za
vgodno vreme, Striboga so prosili za
srečo pri živini, boginji Ladi so izročali
pomladnje poljske pridelke in pred grozno
Morano so se tresli, ker jim je dona-
šala smrt.

Tako so tavali naši očetje v temi
in smrtni senci — lačni so bili na duši,
ker jim src ni hranila edino-zveličavna
vera Kristusova — toda misijonarji se
prikažejo tudi v naše kraje: ss. Mohor
in Fortunat vsejeta seme prave vere,

205

ss. Ciril in Metod mu pozneje prilivata;
da požene v krepko drevo, pod katerim
sedaj mi verni in varni živimo v kato¬
liški cerkvi.

Dolžnost naša je torej, da smo Bogu
hvaležni, ker nas je obdaril s tolikimi
milostmi, in nam jih še vedno pomno-
žuje, zakaj sicer je za nas nevarnost ve¬
lika, da nas zapusti, odslovi prazne, ter
drugim ljudstvom prižge luč svete vere, ki
bolj goreče hrepene po božjih darovih.
Kako žalostno je torej, da imajo malo¬
marni kristijani dovolj časa za vse, le
za svojo dušo poskrbeti, zato nikoli ne
utegnejo. V delavnikih delajo od zore
do mraka, v nedeljah pa pravijo, da
morajo počiti in se poveseliti; na Boga
pa, ki blagoslavlja delo njih rok, popolno
pozabijo; takim veljajo grozne Jezusove
besede: Gorje vam, ker vi ste že pre¬

jeli svoje plačilo; gorje vam, ki se sedaj
smejate, ker žalovali bodete in jokali;  vse
to se bo nad njimi izpolnilo; ker take
Bog odslovi prazne. Nasproti pa: Blagor
lačnim in žejnim pravice, ker nasičeni bodo.

206

Blagor jim, ki hrepene po nebeških
rečeh, po duhovnih dobrotah, ker njih
hrepenenje jim Bog izpolni v večnem
življenji, kakor nam kaže sledeči vzgled:

Na zahodnoindijskem otoku Trininad
imajo bolnišnico za gobove, katerih je dan¬
danes žalibog še mnogo po onih krajih.
Leta 1868. so prevzele to bolnico redovnice
sv. Dominika. Bilo je vse zapuščeno, ko so
prišle na otok; ni bilo ne kapele, ne stano¬
vanja za sestre, le nesrečne gobove so do¬
bile, ki so se kakor živi mrliči vlačili po
otoku; strašno jih je bilo videti; enemu od¬
padle so že roke, drugemu noge, tretjemu
je bolezen razjedala glavo in kamor so po¬
gledale sestre, sami gobovi; razen sester ni
nobenega zdravega človeka na celem otoku.
Koliko trpljenja čaka tukaj uboge sestre;
in pa še nekaj: gobova bolezen je nalezljiva,
torej že vedo, kaj jih čaka, ako jih že poprej
ne pobere strašna mrzlica. Toda sestre se ven¬
dar lotijo težavnega dela, saj jih je krščanska
ljubezen prignala na otok, ta ljubezen pa
zavoljo Boga vse pretrpi, vse upa, vse pre¬
nese. Najprej prirede prijazno kapelico in jo
posvete Kraljici sv. rožnega venca in z
njeno pomočjo strežejo kakor skrbne matere
nesrečnim bolnikom, pa jih tudi pripravljajo
za sveti krst, ker jih je med njimi veliko

207

nevernikov. Toda že leto pozneje 1869. po¬
bere grozna mrzlica od 15 sestra v 20 dneh
9, med njimi umre tudi sestra prednica. Svet
bo rekel: Uboge sestre, čemu so zapustile
domovino, čemu so se podale na otok go¬
bovih, kjer jih je čakala zgodnja smrt; pač
čudne stvari, ki tako slabo obračajo dneve
kratkega življenja! Toda kako so pa te bogo-
ljubne duše same mislile? Poslušajmo, kaj
piše sestra Marija Henrieta zadnji dan pred
smrtjo gospej prednici v Evropo: „Ljubeznjivi
Izveličar mi je tako dober, da mi dovoli, da
vam še sama po pismu sporočim svoj zadnji
,z Bogom! 1 , preden umrjem! Kako sem vam
hvaležna, mati prednica, da ste me poslali
med gobove, kjer mi je Bog naklonil toliko
milosti, kjer se bom tako kmalu zjedinila s
svojim Odrešenikom. Vse sestre bom v ne¬
besih pozdravila, vi pa prosite za-me, da
kmalu pridem tje gori. Oj, kako sladko je
umreti človeku, ki le po Bogu hrepeni! Z
Bogom! mati prečastita; v veselite se s svojo
hčerjo, katero je izvolil Ženin, da jo kmalu
popelje v nebesa! Z Bogom!“

Kristijani, sestra Marija ni bila bo¬
gata v časnem premoženji, saj je vse
zapustila zavoljo Boga; a bila je bogata,
ker ji je Bog podaril hrepenenje po ne¬
besih in v plačilo večno življenje. Hre-

208

penimo tudi mi po čeznatornih milostih,
da bodo tudi nebesa naša!

Naloga:

Molite 5 Ceščena Marij in skrivnost:
Ki je častit v nebesa šel.  —• Apostoli so po
Jezusovem vnebohodu gledali v nebesa , kamor
je Kristus odšel; glejmo radi tudi mi proti
nebesom , kakor je gledala sestra Marija Hen-
rieta , in smrt tudi za nas ne bo  — strašna!

Štiriindvajseti dan.

Marija hvali Boga, ki tako pravično ljudem
deli plačilo v večnosti.

Ko poveličujemo z Marijo pravico božjo,
odgovoriti nam je še na ugovor, ki ga po¬
gosto čujemo med svetom. Ako je Bog res
neskončno pravičen, tako govore ljudje, kako
pa je to, da vidimo na svetu večkrat dobre
in svete ljudi, kako da jih obiskuje bolezen
in smrt, kako jih stiska revščina, koliko mo¬
rajo pretrpeti zaničevanja? Nasproti pa po¬
znamo brezbožne, neverne ljudi, katerim se

209

prav dobro godi, bogati so in zdravi in pri
ljudeh vživajo obilno čast, kakor pravi sveto
pismo: Glej, grešniki so in vendar imajo na
svetu vsega bogastva obilno. O  pravičnih pa
tudi beremo: Videl sem stiske, ki se gode pod
solncem in solze nedolžnih , in ni ga pomoč¬
nika.  Ali ni to čudno? Kako so torej pri
vsem tem resnične besede Marijine: Lačne
napolnjuje z dobrotami, bogate pa odslovi
prazne ?

Ako ne pozabimo, da je ta svet za člo¬
veka le poskušnja in da plačilo ali kazen
prejmemo še-le po smrti v večnosti, nam bo
vse jasno. Tukaj vlada ljubezen božja, tam
prevzame žezlo pravica Gospodova. — Da
tudi mi kedaj ne bomo godrnjali nad pre¬
vidnostjo božjo, premislimo nocoj, kako
pravično Bog ljudem deli plačilo v

večnosti!

Bog v svoji pravičnosti poplača
vse, kar je plačila vredno, in kaznuje,
kar je kazni vredno. Gotovo pa je, da
mnogi grešniki na svetu tudi mnogo do¬
brega store, da so usmiljeni do ubogih,
pravični itd., toda njih dobra dela pa ni-

,,Šmarnice“ 1891. 14

210

majo pri Bogu nobenega zasluženja za
nebesa, ker so storjena v smrtnem grehu,
zato Bog takim grešnikom plačuje že na
tem svetu, da jim deli čast in telesno
zdravje. Sami pa, ki v grehih žive in
se jim vendar dobro godi, naj pomnijo
besede Jezusove: Besnimo vam povem,
taki so že prejeli plačilo.  Izvoljeni pa, ki
žive v milosti božji, nabirajo si zakla¬
dov za nebesa, vendar imajo na sebi še
mnoge slabosti človeške, zato jih pa Bog
tukaj obiskuje z britkostjo, da jim bo
v večnosti toliko lepši venec položil na
glavo. In to nam pojasnjujejo skrivnostne
besede sv. pisma: Kogar Bog ljubi, ga
tepe; kaznuje ga tukaj, cla mu tam toliko
prej lepše plačilo podeli.

Po smrti človekovi pa neomejeno
zavlada pravica božja. Pravični prejme
po zasluženji svoje plačilo, hudobni pa
svojo kazen. Pravičnim veljajo besede
Jezusove: Pripravim vam kraljestvo, kakor
ga je Oče meni pripravil, in pravični ne
bodo več lačni in žejni, ker jagnje jih bo

211

paslo v sredi pred prestolom in jih vodilo
h studencu žive vode in Bog bo obrisal
vse solze od njih oči; kraljevali bodo ve¬
komaj.  Res: Lačne bo Bog napolnil z
dobrotami! — Revež torej prejme v pla¬
čilo neizmerno bogastvo, trpin neskončno
veselje, zaničevani večno čast; to naj nas
tolaži, da govorimo s sv. Pavlom: Zato
se ne utrudimo . .  . ker za sedanjo stisko,
ki je kratka in ne težavna, pride na nas
slava čez vse velika in večna.  Tega upanja
pa nimajo krivični, ker so že prejeli svoje
plačilo. Bogastvo so morali pustiti — in
tlači jih reva; veselja zanje ni več, ampak
večna žalost; časti so minule in sedaj
vživajo neskončno sramoto. Ne morejo
več reči: »Očenaš, kateri si v nebesih**,
ne več: „Kriste usliši nas!“. ne več:
»Pridi sv. Duh!“ kajti izgubili so Boga.
Ne morejo več klicati: »Sveta Marija,
svetniki božji, za nas Boga prosite 1 *, ker
izgubili so nebesa. Pa tudi zemljo so
izgubili, ker so jo morali zapustiti. —
Izgubili so torej vse, le nekaj jim je
ostalo: večno trpljenje!

14 *

212

Zares, bogate grešnike Bog odslovi
prazne! Prazne že na tem svetu, ker
tudi v največjem šumu sveta ne morejo
pozabiti za vselej, kaj jih čaka v več¬
nosti, ker jim tudi tukaj čast in vži-
vanje ni zagotovljeno do konca, da
že na svetu morajo sami sebi ponav¬
ljati besede, katere govori duh božji,
rekoč: Mi smo se utrudili na potu hu¬
dobije in pogube, in hodili smo po trdih
potih; nismo pa poznali pota Gospodovega.
Bojeni smo bili, pa kmalo smo izginili,
a znamenja čednosti ne moremo poka¬
zati, ker končala nas je hudobija naša.

Ko torej nastopi dan večnosti, na¬
stopi ž njim tudi dan plačila, v katerem
se bo celemu svetu natanko in popolno
razodela pravična roka Gospodova, tedaj
bodo videli vsi ljudje, kako resnične so
besede Marijine: Lačne napolnuje z do¬
brotami, bogate pa odslovi prazne, Gle¬
dali bodo, kako bode Bog stiskane in
zaničevane reveže povišal, kako jim bo
Bog sam v večno plačilo; videli bodo
pa tudi, kako prazno in minljivo je po-

213

svetno blago, ki samo človeka ne osreči,
ampak ga pogubi, ako ga prav ne obrača.

Kristijan, te resne resnice imej pred
očmi in dobro bo za-te v večnosti. Ako
te tlači teža življenja, ne godrnjaj nad
Bogom, ne obupaj, ker vedno bližje je
za-te dan plačila ; ako se pa veseliš časnih
dobrot, ne pozabi, kako da je vse na
svetu minljivo, ne bodi torej zadovoljen
s tem, kar imaš, ampak vzbujaj vedno
želje po nebesih; s časnimi darovi pa,
katere ti je Bog naklonil, nabiraj si za¬
kladov za večnost.

Vsi torej obudimo danes živo vero
v neskončno previdnost božjo, ki nas
vse vodi k pravi sreči, le da se mi ne
branimo; ki nam pa tudi le toliko breme
naloži, kolikor ve, da ga bomo zmago¬
vali. Kadar se pa stiska pomnoži in pre¬
sega našo moč, jo Bog preloži in nam
hitro pošlje svojo pomoč, kakor vas po¬
duči pričujoča dogodba :

V Parizu sta živela mož in žena, oba
delavca, v največji revščini. Dokler sta bila
mlada in zdrava, preživila sta se skromno

214

in pošteno; a ko so jima odpovedovale roke
na starost, tedaj se je v njijino stanovanje
vselilo veliko pomanjkanje. Za večerjo sta
hodila večjidel lačna spat, za kosilo bile so
jima suhe skorje, katere sta zmočila v vodi.
Vendar nista se mogla premagati, da bi šla
prosit; kdor ve, kako delaven človek nerad
prosi, jima tega ne bo zameril. Zato sta zadnji
čas prodajala in zastavljala svojo borno obleko,
da sta si sproti kupovala najpotrebnejšega za
vsakdanji živež. Bila je neka sobota. Zena je
bila slabotna, mož je ležal bolan na trdi klopi,
zadnja capa je bila prodana in tudi skorjice
kruha ne več v hiši. Sedaj sta plakala in
molila k Bogu starčka-poštenjaka. V nedeljo
bilo je še hujše; žena nazadnje vendar gre
na cesto, da bi poprosila dobre ljudi za po¬
moč, a sramežljivi ni mogla prošnja iz ust.
„Nič nisem dobila, sram me je prositi“, pravi
možu, ko prileze do smrti trudna domu.
,,Zena, nama je umreti; Bog je na naju po¬
zabil ! 11  — „Ne!“ reče žena hitro in glasno,
„Marija tudi, kakor mati, še čuje nad nama ! 1
Pri tem se spomni, da ima nekje še košček
sveče, katere ni hotel nikdo kupiti; prižge
in jo postavi pred podobico Matere božje.
Tu poklekne žena in glasno molita z možem
ter prosita za pomoč Marijo, tolažnico žalost¬
nih. — Bilo je že pozno po noči in neki
gospej, ki je čula pri svojem bolnem otroku,

215

se je čudno zdelo, kaj da v tako pozni
uri pomeni luč pri starih stanovalcih, kjer
je bilo po noči vedno tema. Morda se je pri¬
petila kaka nesreča, morda je bolezen ka¬
terega napadla, ker sta stara, si misli gospa
ter vzame luč, in gre gledat v sobico pod
streho. Ko vrata odpre, skoro bi od žalosti
omedlela: Po sobi vse prazno, na trdi klopi
leži in stoče bolan mož, žena omahuje in
povzdiguje roke proti podobici Marijini in
konček sveče migljaje pojemlje pred po¬
dobico, zdaj, zdaj ugasne, in ž njo ugasneta
morda tudi starčka — za lakoto. Gospa hitro
povpraša, kaj je vzrok žalovanju in ko zve,
nagloma izgine ter se kmalo vrne s krepko
juho, ki pokrepča slabotna človeka. — Konček
sveče, prižgan pred Marijino podobico, pri¬
vabil je gospo v kraj revščine, ki pa se je
spremenil po dobrotljivosti gospe v kraj za¬
dovoljnosti.

0 kako dober je Oče nebeški, kako
skrbna je Mati božja in naša, da s tako
neznatno stvarjo lajšata britkost trpečim
ljudem. Slava tebi, Oče nebeški, hvala
tebi, Mati božja, hvala na veke!

Naloga:

Molite 5 Ceščena Marij in skrivnost :
Ki je častit v nebesa šel.  — Apostoli so po

216

vnebohodu Jezusovem za njegovo vero veliko
delali in trpeli, zanjo razun sv. Janeza vsi tudi
svojo kri prelili.  — Kristus naj podpira tudi
nas, da voljno prenašamo vsakdanje težave,
ker vemo , da nam bo Bog še-le po smrti po¬
polno poplačal naše zasluženje!

Petindvajseti dan.

Marija hvali Boga, ki usmiljen zvesto spol¬
njuje obljube, katere je dal pravemu Izraelu.

Zadnje tri večere strmeli in občudovali
smo z Marijo pravico božjo, s katero Bog'
deli časne, duhovne in večne dobrote, ki pa
tudi po zasluženji kaznuje slehernega, kdor
zanemarja in prezira njegove darove. Sedaj
se Marija kakor hči Izraelska obrne k svo¬
jemu ljudstvu in slavi Boga, ki je ravno nje¬
nemu narodu, ki je ravno Izraelcem skazoval
prav posebno svojo milost in zato pravi v
svoji pesmi dalje: Sprejel je Izraela, svojega
služabnika , in se je spomnil svojega usmiljenja.
Tu ima pred očmi obljube, katere je Bog
zvesto spolnoval Izraelcem,  ko je ž njimi

217

sklenil posebno zavezo; gleda pa Marija tudi,
kako so j udje to zavezo raztrgali in kako
je Bog poklical druge narode: duhovni
Izrael, sveto cerkev, da v njej nadaljuje svojo
zavezo, katero bo na veke potrdil v ne¬
beškem  Izraelu, v večnosti.

Zato hočemo z Marijo naslednje tri ve¬
čere poveličevati Boga, ki je v svojih ob¬
ljubah zvest pravemu, duhovnemu in nebe¬
škemu Izraelu!

1. Ko so bili že skoraj vsi ljudje
odpadli od pravega Boga, tedaj Bog
poklice Abrahama, rekoč: Zapusti svojo
deželo in svoje sorodnike in hišo svojega
očeta, in pojdi v deželo, katero ti kom jaz
pokazal.  Ni bilo lahko Abrahamu to sto¬
riti, zapustiti očeta in mater in vse, kar
mu je bilo ljubo in drago na svetu. A
ker je to storil zaradi Boga, zato ga je
Bog blagoslovil s trojnim blagoslovom:

a)  Ti se več nikar ne imenuj Abram,
ampak Abraham, zato, ker sem tebe od¬
ločil, da boš oče mnogim narodom. Basel
boš v moči in postavil te bom čez ljudstva
in iz tebe bodo izšli kralji. To je bil

218

prvi, časni blagoslov, s katerim je Bog
osrečil pokornega Abrahama, in Marija
slavi Boga, ki je zvesto spolnoval to
obljubo.

h)  V tebi bodo blagoslovljeni vsi
rodovi, rekel je Bog Abrahamu, in mu
s tem obljubil, da se bo iz njegovega
rodu rodil Odrešenik, ki bo prinesel bla¬
goslov vsem ljudem. — To je drugi
duhovni blagoslov, odločen zvestemu slu¬
žabniku. In Marija, ki je Odrešeniku iz¬
voljena posoda, slavi zato v obljubah
zvestega Boga.

c)  Zavezo svojo hočem skleniti med
seboj in med teboj in med tvojimi na¬
sledniki v njih rodovih, večno zavezo,
da sem jaz tvoj Bog in Bog tvojih na¬
slednikov. Tako je v tretje Bog govoril
Abrahamu in s tem ljudstvo njegovo iz¬
volil za svoje ljudstvo, katero je po ču¬
dežih varoval, branil in množil, do dneva,
ko Marija zato poveličuje njegovo lju¬
bezen, rekoč: Sprejel je Izraela, svojega
služabnika, in seje spomnil svojega usmi¬
ljenja.

219

In Izraelcem je Bog zvesto spol-
noval te obljube:

Bog namreč je rešil Izraelce iz
egiptovske sužnosti, On je končal Ka-
nanejce, On je vedno Izrael branil pred
sovražniki. Zato govori Bog sam Moj¬
zesu : To le povej hiši Jakobovi in to-le
oznani sinovom Izraelovim: Videli ste,
kaj sem storil Egipčanom, kako sem vas
nosil na orlovih perotih in vas vzel k
sebi . .  . Kakor orel vabi svoje mlade,
da bi vzleteli, tako sem jaz razprostiral
svoje peroti, vas sprejel in nosil na svojih
ramah.  — To zavezo je Bog ponovil na
gori Sinajski, ko je dal zapovedi svo¬
jemu ljudstvu, in ko je pozneje Davidu
obljubil, da iz njegovega rodu pride
Odrešenik na svet; je to zavezo vedno
ponavljal, ker je ljudstvu pošiljal pre¬
roke, da so ga vodili po pravem potu.
Sploh, moramo reči: kakor kralj je Bog
vladal svoje ljudstvo, kakor oče kaznoval,
kakor mati jih je ljubil in vnemal se
zanje goreče, kakor ženin za svojo ne¬
vesto.

220

In kakošno mu je bilo plačilo za
vso očetovsko skrb ? Zapustili so Izraelci
pravega Boga in darovali malikom, ki
jih niso poznali — in vendar Bog jih
ni zapustil. Ali more mati pozabiti svo¬
jega otroka? — In če bi ga pozabila,
jaz ne bom pozabil tebe! Glej, na Svoje
roke sem te zapisal. To ljubezen božjo
je gledala Marija, o kako ji je iz dna
srca prikipela beseda njene hvalnice:
Sprejel si Izraela, svojega služabnika, in
spomnil si se svojega usmiljenja.

Kristijan, ko občudujemo usmiljenje
božje, katero je skazoval Izraelcem in
ko gledamo njih hudobno nehvaležnost,
nikar jih ne obsojajmo, marveč raje v
britkosti svoje duše spoznajmo, da mnogi
kristijani niso nič boljši, če ne še ve¬
liko hujši, ker je v cerkvi usmiljenje
božje še veliko večje, kakor je bilo pri
Izraelcih. Vzdihujmo torej skesanih in
potrtih src tudi mi s prerokom: Usmi¬
ljenje Gospodovo je, da nismo končani,
zakaj milost njegova ne pozna nobenega
konca.

221

Bog je bil zvest svoji obljubi do
konca. Ko je prikipela hudobija ljudstva
izraelskega do vrhunca, ko je bilo Judom
v kazen vzeto kraljevo žezlo iz Judovih
rok in izročeno nevernikom, tedaj so se
dopolnili časi vseh obljub, tedaj so se
nebesa odprla in oblaki so rosili Pravič¬
nega : Beseda je meso postala in je med
nami prebivala: Kristus, Sin božji, je
prišel na svet, da reši pogina izgubljeni
J ‘od človeški.

In ravno malo poprej, preden je
Marija zapela svojo pesem „Magnifikat“,
se je to zgodilo, zato ni čuda, da hvali
usmiljenje božje zaradi največje milosti,
katero je Bog ravno po njej skazal Izra¬
elcem, da je iz njih srede, iz njih rodu
vojen bil Jezus, Odrešenik sveta. Tedaj
prav posebno je Bog sprejel Izraelce za
svoje posebne prijatelje, tedaj se je
prav posebno spomnil svojega usmiljenja,
svoje neskončne ljubezni. Saj je Bog
svet tako ljubil, da je poslal na svet
lastnega svojega Sina, da kdorkoli vanj

222

veruje, se ne pogubi, temveč ima večno
življenje.

Ker se torej tudi mi vdeležujemo
neskončne dobrote Odrešenja božjega,
ali ni prav in potrebno, da se tudi mi
radi pridružujemo Mariji, ter poveliču¬
jemo Boga, da je toliko milosti skazoval
Izraelcem tudi zato, da bi po njih posi¬
jala luč prave vere tudi onim, ki so
takrat še tavali v temi in smrtni senci
nesrečnega paganstva, da se po njih
tudi mi veselimo edinozveličavnih Kristu¬
sovih naukov.

Kakor nekdaj, tako tudi še sedaj
Marija ni pozabila svojih nesrečnih za¬
vrženih rojakov, ampak jim vedno prosi
milosti, kakor nas prepriča pričujoči
vzgled:

Ko so hoteli blaženi Katarini Emmerih
brati, kako se je spreobrnil nek judovski rab-
binar ali duhoven, rekla je zamaknena svet¬
nica : Ta zgodba mi je znana. Videla sem v
duhu, kako se je nekdaj ta rabbinar vozil v
poštnem vozu. Z njim so se vozili tudi po¬
božni popotniki, ki so se na potu pogovar¬
jali o svetih rečeh, tudi o Mariji, Materi božji-

223

Jud pa je zaničljivo dejal: „Mati božja, Mati
božja? Bog nima nobene matere 11  in je za¬
smehoval katoliško vero. Kristijani so bili ža¬
lostni in prosili so Marijo, da bi tudi judu
pokazala, da je res Mati božja. Pozneje sem
videla, da je ta judovski duhovnik pogosto
mislil na Marijo in da si ni mogel teh misli
izbiti iz glave, če se je še toliko prizadeval;
gledala sem večkrat, kako se mu ie Marija
bližala z Jezusom v naročji, rekoč: „Poglej,
to je Odrešenik sveta!“ Ne vem, ali je on
res videl to prikazen, ali sem jaz v duhu
gledala le njegove misli. On sam se je voj¬
skoval proti takim mislim in bližal se je pro¬
cesiji sv. Rešnjega Telesa, da bi zasmehoval
katoliške obrede. Videla sem pa, da je ob
neki priliki — bilo je na sv. Rešnjega Telesa
dan — padel na kolena pred Najsvetejšim in
videla sem, da je Marija vzela sv. hostijo iz
monštrance in mu kazala dete Jezusa; priča
sem bila, ko je pozneje ta jud prejel sveti
krst. In trdno sem prepričana, ako njega
vprašate, kaj da mu ni dalo miru, dokler ni
prestopil v katoliško cerkev, rekel vam bo,
da ga je Marija vedno preganjala in vzne¬
mirjala. Jaz dosedaj nič nisem slišala o tej
spreobrnitvi in sem si mislila, da so bile le
prijetne sanje. — Pričujoči pa, ki so imeli
zgodbo popisano v časnikih, vedeli so, da to
niso sanje, ampak, da je popolna resnica, da

224

tudi še sedaj Marija skrbi za nesrečne jude,
da bi spoznali svojo zmoto in častili svojega
Odrešenika in Boga!

Naloga:

Molite 5 Ceščena Marij in skrivnost:
Ki je častit sv. Buha poslal. Sv. Buh , hi je
razsvetlil apostole in jih vtrdil, da so ne¬
ustrašeni pričali sv. vero , naj razsvetli tudi
jude, da se obrnejo k Bogu s skesanim srcem,
razsvetli naj pa tudi nas, da borno z njegovo
milostjo stanovitno delali za svoje izveličanje!

Šestindvajseti dan.

Marija slavi Boga, ki radodarno deli svoje
milosti duhovnemu Izraelu.

Izraelsko ljudstvo si je Bog izvolil za
svoje ljudstvo zato, da bi po njem na svetu
ohranil vero v enega Boga in da bi pripravil
človeški rod na prihod Odrešenikov. Ako
sprejme Izrael Odrešenika za svojega, bo
tudi še zanaprej njegovo izvoljeno ljudstvo,
ako ga pa zavrže, zavrže tudi svoj namen,
neha biti izvoljeni narod. — Judje so Jezusa

225

zavrgli in umorili, zato je Bog odtegnil svojo
milost pravemu Izraelu in jo je naklonil du¬
hovnemu Izraelu, to je: katoliški cerkvi. In
tudi katoliško cerkev, ki bo Marijo vedno
srečno imenovala, ima Marija pred očmi, ko
pravi v svoji pesmi: On sprejme Izraela svo¬
jega služabnika in se je spomnil svojega usmi¬
ljenja.

Oglejmo si torej nocoj, zakaj Marija
preslavlja dobrotljivost Božjo, katero razka¬
zuje Bog katoliški cerkvi.

Judje so kričali pred Pilatom : Mi
nimamo nobenega kralja razven cesarja !
Zoper Kristusa so vpili: Proč. proč ž
njim! Križajte ga! In zoper sebe so pri¬
segali : Njegova kri pridi na nas in na
naše otroke! In vse to se je natanko
dopolnilo. Mi nimamo nobenega kralja,
rekli so, in res ga nimajo do današnjega
dne. Proč z Jezusom, so kričali in res
se je ločil Jezus od njih; kakor zavržen
narod še sedaj brodijo po svetu. In kri
Kristusova, ki je drugim v odrešenje,
prišla je na njih otroke v prokletstvo.
Vse to je že Jezus gledal v duhu pred

,,Šmarmce“. 1891. ^

226

seboj in zato beremo v evangeliju: Ko
se je približal in zagledal mesto, se je
razjokal, rekoč: O da bi pač spoznalo
saj ta svoj dan, kaj da je tebi v mir.
toda to je skrito tvojim očem. Prišel je
namreč Tit, rimski vojskovodja, z veli¬
kansko vojsko, razdejal je mesto, vpe-
pelil tempelj, opustošil deželo, pomoril
prebivalce, ostanke pa odpeljal v sužnost
in od tedaj veljajo nad Judi besede
Ozeja preroka: Imenuj njegovo ime, „ne
moje ljudstvo“, ker vi niste moj narod in
jaz nisem vaš Bog , ker mnogo dni,  pravi
isti prerok, ostanejo sinovi Izraelski brez
kralja, brez kneza, brez darov, brez ol¬
tarja, brez efoda in terafima,  t. j.: brez
vsake vere.

Na razvalinah zavrženega Izraela
je pa Kristus vstanovil duhovni Iz¬
rael,  katoliško cerkev, s katero je
sklenil novo, večno zavezo, ter jej ob¬
ljubil, da ostane pri njej vse dni do
konca sveta, ter da jo obsiplje s poseb¬
nimi milostmi in dobrotami. — Največja
milost, katero je Bog skazal katoliški

227

cerkvi, je ta, da je poslal svojega Sina
na svet, da jo vstanovi. V stari zavezi
je govoril Bog le po prerokih, in po
vojvodih je vodil svoje ljudstvo, sedaj
pa pride Sin božji sam na svet, da reši
in posveti duhovni Izrael. Zibelka kato¬
liški cerkvi stekla je na gori Kalvariji;
tedaj ko je umiral Kristus, začetnik živ¬
ljenja, tedaj se je cerkev rodila, smrt
Kristusova vzbudila je na svetu novo
duhovno življenje, ki bujno cvete do da¬
našnjega dne v katoliški cerkvi. Bes o
tem veljajo besede Marijine, kakor jih
razlaga sveti Avguštin, rekoč: Sprejel
je Izraela, pa ne, Icakoršnega je našel;
marveč sprejel gaje, kakor zdravnik sprejme
kolnika, da slabega ozdravi, vjetega reši,
brezbožnega posveti, in pravičnega za vselej
osreči.

Druga posebna milost, katero ska-
zuje Bog duhovnemu Izraelu, je pa ta.
da so v katoliško cerkev povabljeni v s i
rodovi  z e m 1 j e. Sveti Pavel namreč
piše: Bog hoče, da bi se zveličali vsi
ljudje in prišli do spoznanja resnice. Ker

15 *

228

en Bog je in en srednik med Bogom in
ljudmi, človek Kristus Jezus , ki se je za
vse daroval v spravni dar.  — Zato se
imenuje Kristusova cerkev katoliška ali
vesoljna, ker je njen namen, da zbere
otroke vesoljnega sveta pod svoje mate¬
rino krilo, da vse ljudi brez razločka,
ali so beli ali so črni, ali prebivajo v
Evropi ali v Afriki, z isto ljubeznijo pocl-
ueuje v svetih resnicah, da vsem z
enako dobrotljivostjo deli svete zakra¬
mente, iz katerih se kakor po studencih
razliva na vse kristijane obilna milost,
katero Bog v svojem usmiljenji deli
svojim duhovnim Izraelcem. Iz tega spo¬
znamo, kako se spodobi, da tudi mi z
Marijo hvalimo Boga za milosti, ki jih
skazuje katoliški cerkvi; saj smo namreč
tudi mi njeni udje in se vdeležujemo
vseh teh milosti in jih okušamo vsak
dan. Kaj namreč bi bilo z nami, ko bi
bi! Bog ravnal po našem zasluženji, ne
pa po neskončni milosti ? Kje bi bili
sedaj, kje v večnosti? Kaj bi bil Bog
za nas? Ali ne strašni, večni Sodnik?

229

Kaj bi bila za nas nebesa? Ali ne nam
večno zaprta domovina? A ker je Bog
sprejel svojega služabnika in se spomnil
svojega usmiljenja, nam je Bog sedaj
milostljiv Oče, in vrata v nebesa so
nam vedno odprta. Zato pa tudi delajmo
sami za svoje izveličanje.

Poklicani smo v sveto cerkev, a iz¬
voljeni še nismo za nebesa. Vedno naj
nam bodo kot strašilni vzgled pred očmi
judje, ki so tudi prejeli brez števila mi¬
losti od Boga. a so sedaj od njega za¬
vrženi. Kdor namreč tudi sedaj zame-
tava dobrote Gospodove, tak, če je tudi
v katoliški cerkvi, bo zavržen vekomaj,
zato poslušajmo sv. Pavla, ki nam vsem
pravi: Kdor stoji, gleda naj, da ne pade.
I. Kor. 10. 12, in zato: S strahom in tre¬
petom delajte za svoje zveličanje. Pil. 2.12.

Zaveza, katero je Bog sklenil, ima
dvojno stran; ona veže Boga, pa veže
tudi nas. Bog, kakor nam spričujejo vsa
stoletja, je zvest svojim obljubam, kar
je rekel, ni še nikoli oporekel; zato je
pa tudi nam potreba, da tudi mi dolž-

230

nosti vestno spolnjujemo, katere nam
naklada zaveza božja. Toda koliko je
kristijanov, ki so prelomili zavezo, ki se
ločijo od Boga in služijo hudobnemu
duhu, svojemu najhujšemu sovražniku!
K Mariji naj pribeže vsi taki nesrečni
kristijani, da jih ona spravi z razžaljenim
Bogom, saj njeno ime je mogočno, njeno
ime nam kaže, katerega Boga treba, da
kličemo na pomoč, da nam pomaga iz
naših stisk, česar se prepričamo iz sle¬
deče dogodbe:

V letnih poročilih družbe za razširjanje
svete vere pripoveduje misijonar Koppez iz
zahodne Indije sledeče: V vasi Manapadam
bilo je med mnogimi malikovalci tudi nekaj
katoličanov, ki so v prijazni Marijini kapelici
častili pravega Boga. Dolgo časa že ni bilo v
onem kraju nobenega dežja in strašna vročina
je žgala in uničevala poljske pridelke. Maliko¬
valci so poskusili že skoro vse praznoverske
pripomočke, klicali so vže vse svoje malike
na pomoč, pa dežja le ni hotelo biti. Tedaj
sklenejo še zadnji poskus. Vse malike so že
prosili in sedaj niso vedeli, kateremu bi se
priporočili za odvrnenje grozne nesreče. Zato
naj odloči to srečkanje. Vzeli so jednajst pal-

movih listov in so napisali na vsak list ime
kakega imenitnega malika. Nekateri Indijanci
so pa svetovali, naj vzamejo še dvanajsti pal¬
movi list in naj nanj zapišejo ime Marija,
katero tako zelo časte kristijani v tisti vasi.
Potem zanetijo na tistem prostoru velik ogenj.
Zbere se okrog ognja skoro cela vas; nato
reče eden prvakov: ,,Vse malike smo že pro¬
sili pomoči, toda uslišani nismo bili, ker sedaj
ne vemo, h kateremu bogu bi se obrnili, zato
naj to tisti bog sam naznani. Tukaj je dva¬
najst palmovih listov, katere vse vržem v
ogenj in tistega boga bomo prosili za pomoč,
čegar ime ostane na palmovem listu ohra¬
njeno. Nato vrže vseh dvanajst palmovih
listov v ogenj in naenkrat se vsi v ognji
spepele, le enega lista se ogenj ne dotakne.
Hitro ogenj pogase, vzamejo radovedno list
iz pepela in bero ime Marija! Bog kristijanov
bo naš pomočnik in Marija nam bo poma¬
gala, tako kriče malikovalci in hite k Marijini
kapelici ter prosijo pomoči. Marija se jih
usmili in rahli dež je kmalo napajal polje
Indijansko, pa tudi rosa milosti božje je na¬
polnila srca Indijancev, da so postali goreči
kristijani. Palmov list z imenom Marijinim
hranijo in časte še vedno v domači Marijini
kapeli.

Tako Bog po Mariji množi duhovni
Izrael in razširja katoliško cerkev po svetu.

232

Naloga:

Molite 5 Ceščena Marij in skrivnost:
Ki je častit sv. Duha poslal. Duh božji je
spremenil in popolno prenovil apostole binkoštni
praznile! Da bi se pač tudi mi s sprejema¬
njem svetih zakramentov prav pridno vdeleže-
vali milosti sv Duha.

Sedemindvajseti dan.

Marija poveličuje Boga, ki svojo zavezo z
ljudmi potrjuje v nebeškem Izraelu na veke.

Sveta je zaveza, katero je Bog sklenil
v starem zakonu z Izraelci in v novem za¬
konu s katoliško cerkvijo, Bog je zvest svojim
obljubam in zaveza mu je sveta, tocla človek
je slab in spriden, zato jo večkrat raztrga.
Tako smo videli, da so jo judje popolno
pretrgali, pa tudi mnogi kristijani jej niso
zvesti do konca. Toda Bog hoče, da se utrdi
ta zaveza na veke in kar se ni zgodilo pri
pravih Izraelcih, kar se vselej ne zgodi pri
duhovnem Izraelu, to se bo zgodilo v nebe¬
škem Izraelu pri Bogu v večnosti; zaveza

233

namreč, katero bo Bog tam sklenil s svojimi
izvoljenimi, bo večna in neovrgljiva. In po
tej stalni večni zavezi z Bogom hrepenelo
je Marijino ljubeče srce in to rajsko veselje,
katero je gledala v duhu, množilo ji je lju¬
bezen do Boga, ki je v svoje prebivališče
na veke s [»rejci Izraela svojega služabnika
in se spomnil svojega usmiljenja, da ga ni¬
koli več ne pozabi.

Kakor otroci Marijini poveličujmo tudi
mi danes Boga, ki v nebeškem Izraelu na veke
potrjuje svojo zavezo z ljudmi.

Ljubezen do doma je prirojena člo¬
veškemu srcu, in kolikor dalje je človek
od svoje domače hiše, toliko bolj čuti
v srcu to ljubezen. Kako rad se učenec
na tujem spominja domačega kraja ; vo¬
jaku med bojnim krikom rade uhajajo
misli na dom, in ako je kdo skoro vse
življenje preživel na tujem, tedaj ga na
stara leta žene želja v njegov rojstni
kraj, ker zdi se mu, da mu bo doma
najiožje umreti in da v zemlji domači
truplo počiva najslajše. — Kristijan pa
ve, da je povsod na zemlji tujec, da

236

O komu, ki rad misli na svoj večni
dom, ne bo pri tem premišljevanji srce
zahrepenelo po nebeškem Izraelu, kjer
nas čaka tolika rajska radost; saj: No¬
beno oko ni videlo, nobeno uho ni sli¬
šalo in nobeno srce ni občutilo, kar je
Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo, pravi
sv. Pavel, ki je nekako od daleč že na
tem svetu gledal to neskončno veselje.
Kako rad bi že zaslišal prijazno pova¬
bilo božje: Služabnik zvesti, pojdi v ve¬
selje Gospodovo!  Kako rad bi že govoril:
Bog mojega srca in delež moj večni!

Kristijan, potrpi, kmalu se tudi tebi
izpolnijo želje po nebesih, morda le malo
časa še in tvoja pot na zemlji poteče
in približa se čas, ko boš šel vživat,
kar si zaslužil na svetu. Išči torej rad
v zdravju in mladosti, kar je zgorej,
kjer Kristus sedi na desnici Očetovi.
Marija, mogočna hči prvega Izraela,
Marija, mati duhovnega Izraela ali ka¬
toliške cerkve, Marija je tudi kraljica
nebeškega, večnega Izraela, zato kristijan.
se k njej obrni, da ti ona v svoji mo-

237

gočni oblasti in veliki ljubezni pripravi
prostor v nebesih, ki že na zemlji tako
rada reši ljudi iz stisk, kakor nam kaže
pričujoči vzgled:

V strašni francoski prekuciji, blizo pred
sto leti, sedel jev ječi med drugimi pobožni
grof, ki je vsak trenutek pričakoval rabeljna,
da ga popelje na morišče. Neko jutro stopi
v ječo stražnik in prebere imena jetnikov,
ki bodo umorjeni še tisti dan. Tudi moje
ime je bilo med njimi, pripoveduje grof sam.
Strašen jok se začuje po ječi: v smrt ob¬
sojeni so jokali in se hudovali nad zatiralci,
katerim ni sveto ne življenje, ne imetje držav¬
ljanov. Vsi so že zapustili ječo, jaz sem še
iskal Marijino svetinjo, katero sem celo živ¬
ljenje nosil na vratu, a sem jo bil v tej zme¬
šnjavi izgubil. „Potrpite za trenutek 11 , prosim
jetničarje, „da poiščem svetinjo, saj ob smrtni
uri jo bom posebno potreboval.“ „Svetinjo?
Kaj svetinjo ? Naprej v smrt!“ zadere se rabelj
nad menoj. „Imejte usmiljenje z menoj, vzeli
so mi A r se: obilno premoženje, častno službo,
vzeli drago mi ženo in celo nedolžne otro¬
čiče, ki sedaj begajo po svetu; vsaj to sve¬
tinjo, dovolite, da poiščem in nesem seboj v
smrt!“ „ O stani torej za danes", reče mi jet-
ničar, „a ne misli, da si jutri tudi tako po¬
daljšaš življenje"; s temi besedami zaloputne

238

ječna vrata in odide. Jaz pa kmalu najdem
svetinjo na svojem ležišču med slamo; po¬
ljubljam jo, kakor dragocen zaklad in zdelo
se mi je, da mi svetinja reši življenje. Drugo
jutro stopi drug vratar v ječo, bere zopet
imena v smrt obsojenih, a mojega imena ni
bilo med njimi. Ne vem še sedaj, ali so mi¬
slili, da sem že mrtev, ali so me zapisali
med begune. Cez kakih osem dni začuje se
strašen krik: „Gorf! ogenj!“ in tedaj se od-
pro vrata in nekdo zavpije: „Hitite in rešite
se, kdor more!“ Bil je glas prijateljev, ki so
nas hoteli rešiti. Bežali smo vsi, a ušlo jih
je le malo, ker straže so jih večinoma pri¬
jele in usmrtile. Jaz sem ušel in bežal na
Nemško. Bil sem sam, brez premoženja, brez
otrok in njih matere, samo svetinja Marijina
bila je moje edino premoženje. Edina moja
želja je bila, najti družino, a samo to sem
zvedel o njih, da prebivajo nekje na Nem¬
škem. Dve leti sem hodil iz mesta v mesto
iskaje svojih dragih, a nisem jih našel. Ob¬
upal sem že skoro, da bi se še kedaj tu
videli, kar zapazim nekega dne v cerkvi, kjer
sem zapuščen iskal tolažbe, v črno oblečeno
gospo z dvema deklicama klečati pred Ma¬
rijino podobo in precej mi je djalo srce: To
so tvoji domači. Kakor cela večnost, zdelo
se mi je, ko sem jih čakal, da so se poslo¬
vile od Marije. Ko gredo mimo mene, zapazim

239

res svojo ženo in hčerki, a skoro bi bil umrl
od veselja. Sapa mi je zastala, srce bilo tako
močno, da se mi je zdelo, sedaj sedaj mora
počiti. Bal sem se enake nevarnosti za svojo
družino, zato jim pišem, ko zvem za stano¬
vanje, pod tujim imenom, da se je njih oče
rešil iz ječe in da že dve leti išče svojih po
svetu. — Drugi dan so se našli oče, mati in
otroci — bili so neskončno srečni, ter Bogu
in Mariji so hvalo dajali, da so se vendar
še našli na svetu. „Še vedno nosim pri sebi
svetinjo", pravi grof k sklepu, „ki mi je re¬
šila življenje in od nje me tudi smrt ne loči,
ker ponesem jo seboj v grob kot popotnico.
Marija pa, ki mi je toliko milosti izprosila na
svetu, upam, da mi bo mati tudi v nebesih.

Upajmo, prosimo in delajmo, da bo
Marija tudi naša mati v večnosti!

Naloga:

Molite 5 Češčena Marij in skrivnost:
Ki je častit svojo mater v nebesa vzel. Marija
je živela sicer na svetu , a njeno srce je bilo
vedno v nebesih pri Bogu , zato jo je ob smrti
vzel častito v nebesa. Tudi mi povzdigujmo
radi po Marijinem vzgledu svoje oči proti
nebesom, ker smo tudi mi odločeni , da nas
Bog častito vzame v nebesa!

240

Osemindvajseti dan.

Marija hvali Boga, ker je zvesto in resnično
spolnil svoje obljnhe.

Na vse strani je že dosedaj Marija ope¬
vala neskončno popolnega Boga, molila ga
je, kakor svojega Stvarnika, topila se je v
njegovi brezmejni ljubezni, hladila se je v
njegovem neskončnem usmiljenji, občudovala
je moč in mogočnost božjo, trepetala je v
strahu zarad njegove ojstre pravice in še sedaj
gleda in premišljuje, kako zvest, kako res¬
ničen da je Bog v svojih obljubah, ker vse,
kar reče, je res, in kar zagrozi, gotovo iz¬
polni. Ko torej Marija v duhu vidi, kako mi¬
lostljiv je Bog bil Izraelcem, kako je še sedaj
kristijanom, in kako bo na veke izvoljenim,
spozna, da je storil vse, kakor je govoril
našim očetom, Abrahamu in njegovemu za¬
rodu.

Slišali smo že, da je Bog s trojnim bla¬
goslovom oblagodaril Abrahama, in da je vse
obljube njemu dane dopolnil ob svojem času.
— Občudujmo torej tudi mi nocoj z Marijo
Boga, kije zvest in resničen v svojih obljubah!

241

Dolgih 4000 let je minulo, preden
je Bog dopolnil svojo obljubo, katero je
govoril prvim starišem, ko jih je raz¬
žaljen zaradi greha moral izgnati iz
raja, pa jih kakor oče vendar zagrešenih
ni hotel zavreči popolno in za vselej.
To svojo obljubo je Bog pozneje večkrat
ponovil po svojih očakih Abrahamu,
Izaku in Jakobu, ponavljal jo je po pre¬
rokih, katere je od časa do časa po¬
šiljal svojemu ljudstvu; to obljubo za¬
trdil je Davidu, možu po njegovem srcu,
ter mu zagotovil, da se iz njegovega
rodu utrne zvezda-danica, iz katere bo
izšlo solnce pravice: Kristus, naš Bog.

Marija sama se je torej vdeleževala
teh božjih obljub, ker njo in Sina nje¬
nega so oznanovala vsa prerokovanja
in vse obljube stare zaveze. Saj je bila
Marija ona mogočna žena, o kateri je
Bog govoril v raji, da bo kači strla
glavo. Marija je bila hči Davidova, po
kateri ima priti na svet oni Kralj, ki
bo na veke vtrdil prestol svojega kra¬
ljestva. Marija je bila devica, o kateri

..Šmarnice 11  1891.

242

je govoril Izaja prerok: Glej, Devica bo
spočela in rodila Sinu in njegovo ime bo
Emanuel, to je: Bog z nami! Ker so se
torej posebno po Mariji človeštvu izpol¬
nile obljube božje, zato se ona rada
spominja, kako je vse to že davno davno
obetal očetom, Abrahamu in njegovemu
zarodu.

Pa tudi mi kristijani imamo dovolj
vzroka, da z Marijo poveličujemo v ob¬
ljubah neskončno zvestega in resničnega
Boga; kajti, kar so judje zastonj priča¬
kovali tisoč in tisoč let in niso dočakali,
to sedaj mi izpolnjeno gledamo in vži-
vamo in nam veljajo besede Jezusove:
Srečne oči, ki vidijo, kar vi vidite, ter
slišijo, kar vi slišite. 0, kako srečni
smo, da nam ni treba vzdihovati po
Odrešeniku, kakor so vzdihovali judje
v stari zavezi; kako prav je torej. da
slavimo v obljubah zvestega in resnič¬
nega Boga.

Morda bi kdo povprašal: Kako pa
to, da Bog toliko časa ni spolnil svojih
obljub, da je bilo treba čakati celih

243

4000 let, da je došel svetu od vseh za¬
beljeni in težko pričakovani Odrešenik?

— To je bilo potrebno zaradi ljudi;
zakaj ako bi bil Bog takoj po grehu,
ali kmalu potem spolnil svoje obljube
ter se usmilil in poslal Odrešenika iz¬
gubljenemu človeštvu, bi ljudje ne bili
na prihod pripravljeni, človeka je namreč
napuh ločil od Boga in pahnil v ne¬
srečo ; treba je bilo človeka ponižati,
da bi ubog in zapuščen sam spoznal,
kako potreben mu je Odrešenik; dalje
je moral človek tudi živeti po obljubah
božjih, da saj nekoliko zadosti Bogu za
svoje razžaljenje in se vrednega skaže
prihoda Jezusovega. — In da je bilo
prav, da je Bog toliko časa odla.šal in
svojih obljub ni spolnil, to nam kažejo
pagani, prav posebno pa še judje. —

— Kako dolgo časa neverniki niso vpra¬
šali po pravem Bogu, koliko časa niso
čutili nobene potrebe za kakega Odreše¬
nika; še le najhujše nesreče, ki sojih
obiskovale, najžalostnejši propad dušni,
v katerega so zabredli, in iz katerega

16 *

244

si niso več mogli rešilnega pota najti,
še-le vse to jih je prignalo do prepričanja,
da si ljudje sami sebi ne morejo več
pomagati, da jim tudi ne pomorejo maliki,
dasi je njih število legijon, ter je treba,
da nekdo pride iz nebes, ki jih bo rešil
splošnega propada. In tedaj še-le pri¬
bližal se je čas, da bodo tudi neverniki
sprejeli Odrešenika kot svojega edino-
pravega Boga, katerega jim bodo ozna-
novali apostoli krščanski. In zgodovina
judovskega ljudstva nam priča, kako
hitro so judje v blagostanji pozabili svo¬
jega Boga in Kralja, kako hitro zapustili
studenec žive vode in iskali vode po
vodnjakih, ki vode niso držali; iskali
pomoči pri tujih malikih, ki pa po be¬
sedah sv. Pavla še sami sebi niso mogli
pomagati. Se-le tedaj, ko so za kazen
vzdihovali pod tujimi cesarji, spoznali
so, kako grenko je človeku zapustiti
pravega Boga; še-le tedaj so se jim jele
vžigati želje po Odrešeniku, še-le takrat
ie ljudstvo s svojimi preroki soglasno
klicalo: Rosite nebesa in oblaki dežite

245

Pravičnega! In takrat, ko je človeštvo
ponižno spoznalo svojo revo, takrat, ko
krivi bogovi niso več našli spoštovanja
na svetu, takrat, ko so bili ljudje brez
srca, brez sočutja, kakor pravi sv. Pavel,
potem ko so se sovražili in preživeli v ne¬
prestanih bojih, potem zadoni v tihi noči
nad betlehemskimi planjavami veseli glas
angeljske pesmi: Slava Bogu na višavah in
mir ljudem na zemlji, hi so dobre volje!  ta¬
krat je Beseda meso postala in med nami
prebivala, takrat so se časi dopolnili in
ž njimi je Bog tudi izpolnil svoje obljube.

Vse to gleda Marija v duhu pred
seboj in vse to vidi spolnjeno v sebi in
tedaj po pravici slavi v obljubah resnič¬
nega in zvestega Boga, ki je vse do¬
polnil, kar je obljubil očetom, Abrahamu
in njegovemu zarodu. — Marija se pa
tudi pri teh obljubah kaže srednico med
Bogom in ljudmi, ker že tedaj je po
njej ljudem dohajalo usmiljenje božje,
katero dohaja po Mariji še dandanes,
kakor nas uči sledeča dogodba iz no¬
vejšega časa:

246

Nekaj let že se opravlja čudna pobož¬
nost na čast Materi božji v cerkvi sv. Izidora
v Madridu na Španskem. Vsako leto pride
določeni dan neka družina pozdravljat božjo
Mater in nazadnje mašnik pričujoče blago¬
slovi. Najbolj čudno pri tej pobožnosti je pa
to, da nad pobožno družino, ki kleči pred
Marijino podobo, drži strežaj z biseri in zlatom
okrašen dežnik ali marelo razprostrto. Kaj
pač pomeni v  to ? Poslušajmo : V zadnjih pre-
liucijah na Španskem, ko so se različni kra¬
ljeviči bojevali za španski prestol in za kra¬
ljevo krono, so uporniki napadli grad, ki je
bil zvesto udan kraljici Izabeli. V gradu jo
bila le Izabelina hči in njeni služabniki. Ti
seveda niso mogli mnogo braniti in sovraž¬
niki so precej pridrli v grad ter hoteli zgrabiti
kraljevo hčer; ta pa je bežala v zadnjo skrito
sobo, kjer navadno nihče ni stanoval. Tu se
je skrila in prav goreče priporočila Mariji¬
nemu varstvu. Toda kmalu vsa prestrašena
sliši stopinje sovražnikov, hoteč se braniti,
zgrabi v naglici za star obrabljen dežnik, ter
skoči ž njim na odprto okno. Ko eden za¬
rotnikov odpre vrata in skoči proti grofinji,
vidi ta, da jo čaka smrt v rokah sovražnikov,
zato poskusi najhujše ter skoči z visokega
okna na kameniti tlak. Toda čudo: ko se je
namreč grofinja spustila z okna, odprl se je
dežnik od nasprotne sape in je branil, da ni

247

grofinja s silo priletela na tla, ter se vsa po¬
trla in polomila, ampak, da je popolno zdrava
hitela z dvorišča na prosto ter se po dolgem
trudu zunaj mesta varno skrila v koči ne¬
kega kmeta. In v obletnico tistega dne gre
gospa vsako leto v cerkev pred Marijino po¬
dobo s svojo družino in nad njimi drži strežaj
dragoceno ozaljšan dežnik, ki jo je na Ma¬
rijino priporočilo bil rešil gotove smrti.

Kdor v Marijo upa, ne bo osra-
moten!

Naloga:

Molite: 5 Ceščena Marij in skrivnost:
Ki te je častit v nebesa vzel.  — Mati naša
je v nebesih , kaj hočemo mi njeni otroci početi
tukaj na zemlji ; skrbimo torej , da bodemo
tudi mi za odhod tako pripravljeni, kakor je
bila Marija, kadar nas Gospod pokliče s
sveta!

Devetindvajseti dan.

Marija slavi'Boga, ker je po njej izpolnil vse
svoje obljube.

Glej, Devica bo spočela in rodila Sina
in ime njegovo bo Emanuel, to je Bog z nami.
Brez Boga, brez pravega Boga so živeli ne-

248

verniki pred prihodom Odrešenikovim; a tudi
zanje bo prišel Bog na svet, tudi oni bodo
osrečeni klicali: Emanuel, Bog z nami. Pa
tudi Izraelci se niso veselili osebno pričujo¬
čega Boga, ker velikokrat in mnogotero je
Bog govoril nekdaj očakom po prerokih,
pravi sv. Pavel, a poslednjič, pristavi, tiste
dni nam je govoril po Sinu. Toda Bog je
postal nevernikom in judom Emanuel, Bog
z nami, še-le po Mariji, ki mu je bila Mati.
Ker je torej po Mariji došel Izveličar na svet
in ker je Bog z Odrešenikom dopolnil vse
svoje obljube, moramo reči, da je Bog vse
obljube spolnil po Mariji, da ima torej Ma¬
rija še prav poseben vzrok hvaliti v obljubah
zvestega in resničnega Boga, ki je ravno njo
izvolil v pomoček, s katerim spolnuje ljudem
dane obljube. Poveselimo se torej nocoj tudi
mi z Marijo, po kateri je Bog dopolnil vsa
svoja prerokovanja, ki jih je govoril našim
očetom, Abrahamu in njegovemu zarodu.

Bili so v stari zavezi mnogi in ve¬
liki svetniki, bogati v čednosti in zaslu-
ženji, ki so se veselili prijaznosti božje
in katerim je Bog zaupal veliko imenitnih

249

skrivnosti. Kako častitljiva so imena:
Abraham, oče vernikov, Izak in Jakob.
Kako velik je Mojzes, vodja, učenik,
postavodajalec in prerok Izraelski; kako
razsvetljeni so bili preroki: Izaija, Jere¬
mija, Ecehiel in Daniel, kako mogočni
so bili kralji David, Salomon, Ecekija!
Bile so v starem zakonu mogočne žene:
Rahela, Sara, Estera, Ana, katere po¬
hvalno omenja sv. pismo; toda nobenemu
izmed teh velikih mož in žena ni bilo
dano gledati Izveličarja sveta. Dobili so
obljube, da pride, klicali so po njem,
a videli ga niso. Vdeleževali so se že
naprej dobrot odrešenja in s tem zveli¬
čali svoje duše, toda bogatih zakladov,
katere sedaj hrani katoliška cerkev, se
niso še mogli veseliti. O največjem med
njimi, pravi Odrešenik, da je najmanjši
v njegovi cerkvi: Resnično vam povem,
ni ga večjega rojenih od žena, kakor
Janez Krstnik, toda najmanjši v nebeškem
kraljestvu je večji, nego on. Drobtine
torej so dobivali v stari zavezi, a kruha,
katerega nam daje sv. cerkev, se niso

250

mogli nasititi. Toda Marija reče: Zgodi
se mi po tvoji besedi, in stara zaveza je
nehala. Kristus je bil spočet in delo
odrešenja se je začelo, spolnjene so bile
vse obljube. Vse to Marija vidi in čuti
v tem trenutku, kako bi torej ne hva¬
lila neskončno zvestega in resničnega
Boga, ki je med vsemi hčerami izrael¬
skimi ravno njo izbral za izvoljeno po¬
sodo, da v njej dopolni vse svoje ob-
lj ube.

Pa tudi mi se po pravici veselimo
z Marijo in hvalimo zato dobrotnega
Boga, ker po Mariji so tudi nam došle
milosti spolnjenih obljub, nam ni treba
še-le hrepeneti in željno pričakovati Odre¬
šenika, na nas že rose milosti Odrešenja,
ko se še pameti ne zavemo, in potem so
nam na ponudbo celo življenje: o blagor
nam, če se jih pridno poslužujemo, ker
njih sladkost bo napolnila tudi naša srca,
da bomo z Marijo hvalili neskončno zve¬
stega in resničnega Boga. Saj namreč
Marija s to hvalo množi božjo čast, ko
dopoveduje svetu, kako do pike Bog

251

natanko spolnuje, kar obljubi; saj ona se
vedno veseli v Bogu, svojem Izveličarji.
Raj ona kakor mati Odrešenikova pove¬
ličuje s tem svojega Sina, kakor hči
svojega nebeškega Očeta, in kakor ne¬
vesta svojega ženina, in tako Marija časti
s tem Očeta in Sina in svetega Duha,
ki je večne časti in hvale vreden.

Marija pa gleda tudi v prihodnje
čase in vidi, kako bode Bog tudi poznim
rodovom svoje obljube spolnoval po Ma¬
riji. Pod križem postala je Marija Mati
vseh ljudi, postala še posebno mati kato¬
liške cerkve, ki ima pod križem Kristu¬
sovim svoj začetek. Marija je bila bin-
koštne praznike pri vkladanji temeljnega
kamna za katoliško cerkev, ko je z apo¬
stoli v molitvi zbrana pričakovala pri¬
hoda svetega Duha, katerega je poslal
Kristus po svojem vnebohodu, da va¬
ruje in vodi sveto cerkev vse dni do
konca sveta. In pomoč Kristijanov je
ostala Marija katoliški cerkvi vsa stoletja
do današnjega dne. Vse obljube svojega
neskončnega usmiljenja Bog tudi še dan-

252

danes spolnuje po Mariji. In zato ona
po vsi pravici hvali Boga, ki se je ozrl
na nizko deklo in po njej človeštvu
spolnuje svoje obljube.

Predragi, ali ne bo ta resnica v
nas množila zaupanja do Marije? Ako
Bog le po Mariji deli svoje milosti, ali
ni naša dolžnost, da se tudi mi najprej
zatekamo k njej za pomoč? Pa to še
ni dovolj. Mi moramo tudi tako hva¬
ležni biti za neskončno milost, da smo
rojeni ob času, ko je Bog že dopolnil
svoje obljube, ko Kristus že 19 stoletij
vlada sveto cerkev in tudi nam, njenim
udom, deli vsak dan brezštevilne dobrote.
In kako bi jih ne delil v zakonu lju¬
bezni božje, ker pravi sveti Pavel: On,
ki celo svojemu lastnemu Sinu ni zanesel,
temuč ga daroval za nas vse, ali nam
ni ž njim podaril vsega? In ravno zato,
ker nam je Bog s svojim Sinom vse
podaril, zato Marija Boga poveličuje v
njegovih dobrotah in s svojo hvalnico
vzbuja in množi med svojimi otroci lju¬
bezen do Boga, ki tudi še sedaj posebne

253

milosti ljudem deli po Mariji, kakor vam
pojasni naslednji vzgled:

V začetku tega stoletja, ko so smeli
Jezuvitje le še v Rusiji prebivati, živel je v
Peterburgu, na Ruskem, pobožen redovnik
družbe Jezusove. Neki večer pred praznikom
angeljev varhov se je pripravljal na pridigo.
Kar potrka nekdo na vrata in kmalo stopi v
sobo čvrst, mlad mož, ki vljudno in prijazno
prosi duhovnika, da bi se potrudil k neki
bolnici. Pove mu za hišo, naznani mu v hiši
nadstropje in sobo, kjer bolnica počiva. Reče
mu še nazadnje: Prosim pa, prečastiti gospod,
da kmalo pridete in jej podelite sv. zakra¬
mente za umirajoče, ker bolnica je zelo slaba
in morda ne bo več jutra dočakala. Mladenič
se poslovi, duhovnik pa se urno s potrebnim
preskrbi in hiti proti hiši, kamor mu je mladi
mož rekel iti. Pot ga pripelje v neko gostilno,
v drugo nadstropje in sicer v zadnjo sobo. On
stopi k bolniški postelji ter reče: „Zdaj sem
pa prišel.“ Bolnica odpre oči in vpraša s sla¬
bim glasom: „Kdo pa ste?“ Duhovnik od¬
govori: „Jaz sem katoliški duhovnik, katerega
ste poklicali.“ „Jaz, da bi bila duhovnika po-
klicala?“ pravi žena, „saj sem protestanškc
vere. u  Duhovnik ji reče: „Ne zamerite gospa,
da vas nadlegujem, morala je biti pomota,
dovolite, da se poslovim.“ „Ne“, pravi žena,
,ker ste že tukaj, potolažite me ob moji

254

zadnji uri, ker zapuščena sem od vsega
sveta." Mašnik ji pravi: „0 gospa, kako rad
in kako lahko bi vas potolažil, ko bi vam
smel govoriti o Mariji, katerega imena pa vam
protestantom še omeniti ne smem, in vendar
je Marija tudi vaša mati." „Zakaj ne“, reče
žena, „neko posebno spoštovanje čutim vedno
do Marije, in zdi se mi, da mi ravno ona
sprosi srečno zadnjo uro. u  Duhovnik jo vpraša:
„Ali verujete, da je Jezus pričujoč v zakra¬
mentu sv. Rešnjega Telesa ?“ „Zakaj ne bi bil“,
pravi bolnica, „saj je Bogu vse mogoče sto¬
riti." „No“, pravi duhovnik vesel, „sedaj vas
potolažim, lahko potolažim, le pripravite se
nekoliko in jutri zopet pridem, da vas nocoj
ne utrudim preveč." „Ne, gospod moj, precej
prosim, opravite!" „Ako ste zadovoljni", pravi
duhovnik, „počakajva, da pride nazaj oni mladi
mož, katerega ste k meni poslali!" „Kak mladi
mož? Jaz nisem nikogar poslala, ker vdova
sem in v mestu popolno tuja." Mašnik spo¬
zna, da je Marija angelja poslala k njemu,
da reši dušo bolne žene, zato jo še tisti večer
z vsem oskrbi in ko jo hoče drugi dan zopet
obiskati, bila je že umrla, najdena hči pre¬
selila se je k svoji Materi.

Prosimo, da tudi nam stoji Marija
ob smrtni uri na strani, da bo srečna
tudi naša smrt!

255

Naloga:

Molite 5 Češčena Marij in skrivnost:
Ki te je častit v nebesih kronal.  — Marija
povišana nad angeljske vrste v nebesih, veseli se
častitljive krone; Uidi za nas so pripravljene
krone; hitimo za Marijo , da jih dosežemo.

Trideseti dan.

Marija hvali Boga zaradi milosti, ki človeštvu
dohajajo po izpolnjenih obljubah božjih.

Mi vsi smo postali vsled izvirnega greha
otroci jeze, in vsi trpimo tudi kazen zato, ker
kakor je po enem človeku prišel greh na
svet in po grehu smrt, tako je prišla smrt
na vse ljudi, ker so vsi v njem grešili, uči
sv. Pavel.

Zapadli smo torej smrti, ne le te¬
lesni, ampak tudi dušni smrti, ker smo iz¬
gubili prvotno milost božjo. Toda Bog je
spregovoril in njegova beseda je oznano-
vala usmiljenje; on ni ljudi, kakor angelje,
precej pahnil v pekel; on jim je obljubil,
da jim ob svojem času pošlje Odrešenika in
ž njim se je zopet milost božja vdomačila na

256

zemlji, ker zgodilo seje, kar pravi sv. Pavel:
Vsi so grešili in nimajo veličastva božjega, a
opravičeni so brez zasluženja po milosti, po
odrešenji , hi je v Jezusu Kristusu.

Za vse te obilne milosti, ki so došle
človeštvu od Boga po izpolnjenih obljubah,
ima Marija odprto srce, in zato polna hva¬
ležnih čutil slavi Boga za milosti, ki nam
dohajajo po Kristusu, na katerega se ozirajo
vse obljube stare zaveze. Zahvalimo se tudi
mi nocoj z Marijo za te velike milosti, ki se
jih po Kristusu vdeležujemo tudi mi.

Velika je bila milost božja, da je
Bog sploh kaj obljubil nepokornim ljudem.
Mi navadno obljubimo človeku darilo,
ako nas uboga, ako stori, kar in kakor
mi hočemo. Kdor pa nam nasproti dela,
kdor nam je nepokoren, takemu ljudje
navadno ničesar ne obljubimo, marveč
mu le s kaznijo zagrozimo. Bog pa je
drugače ravnal v svojem usmiljenji, on
je tudi še po grehu ostal oče svojih, če
tudi neposlušnih otrok, in za to naznani
že v raji prvo obljubo, da prekletstvo,
katero je moral zaradi storjenega greha

257

izreči nad ljudmi in nad zemljo, da ne
bo trajalo za vselej, da ne bo satan
vedno rogovilil po svetu, temuč da pride
žena, ki bo kači glavo strla in s tem
vzela moč hudobnemu duhu, da pride
Kristus na svet, ki bo razdejal delo sata¬
novo, ker on je začetnik vseh milosti.
Marija že gleda v duhu delo neskonč¬
nega odrešenja božjega, vidi že, kako
izvirajo iz gore Kalvarije sedmeri stu¬
denci, po katerih nam dohaja milost
božja, ona vidi, kako da se bo to delo
nadaljevalo vse dni do konca sveta in
sicer po celem svetu, zato hvaležna,
kakor mati človeških otrok, poveličuje
Boga za vse milosti, ki jih je skazal
njej in jih skazuje njenim otrokom do
konca sveta, ker je izpolnil z odrešenjem
vse, kar je govoril očetom, Abrahamu
in njegovemu zarodu.

Kristijani, po vzgledu Marijinem se
tudi mi radi in hvaležni spominjajmo
milosti in dobrot božjih, ker to je naša
sveta dolžnost. Zato pravi sveti Avguštin:
Kdor ne vidi milosti božjih, tak je slep ;

,,Šmarnice“ 1891.

258

kdor jih pa vidi in Boga ne hvali zanje,
tak je nehvaležen, kdor pa se takim
ustavlja, ki ga hvalijo, tak je brez pa¬
meti. — Spominjati se dobrot božjih
nam je koristno tudi zato, ker se toliko
skrbneje varujemo razžaliti Boga, kolikor
bolj so nam pred očmi njegove milosti,
kakor pravi sv. Krizostom: Spominjaj
se dobrot božjih in živel boš v čednostih.
S tem pa si zaslužimo novih milosti, in
zasluženje za nebesa se nam s tem obilno
pomnožuje.

Kaj pa je, predragi, cela pesem Ma¬
rijina „Magnifikat“, katero smo premiš¬
ljevali in občudovali v letošnjih Šmar¬
nicah ? Ali ni to pesem, v kateri Marija
slavi Boga za njegove milosti, katere je
Bog skazoval njej in vsemu človeškemu
rodu? Ali nas Marija ne spominja s to
pesmijo posebno dobrot božjih, za katere
bodimo Bogu hvaležni ? In kaj želi sveta
cerkev, ki vsak dan v večernicah po
svojih mašnikih za Marijo ponavlja, pre¬
peva in moli to prelepo pesem ? Ali ne,
da se vsak dan spominja dopolnjenih

259

obljub božjih in milosti, katerih se zato
vdeležujemo? Ali ne bote torej radi tudi
vi kristijani s to pesmijo hvalili Boga,
čegar usmiljenje je od roda do roda.
ki tudi na vas vsak dan pošilja svoj
blagoslov ?

Velik je Bog in neskončno vzvišen
nad vso človeško hvalo; velika so nje¬
gova dela in tudi v delih je vreden ne¬
skončne hvale. Zato pravi sv. Krizostom:
Ako bi tudi vse dni svojega življenja
Boga poveličeval in se mu zahvaljeval
za vse njegove dobrote, vendar bi mu
nikdar ne mogel dostojno povrniti vsega,
kar ti je dal. Kako dobro je torej za
nas, ki sami od sebe ne moremo do¬
stojno hvaliti Boga, da nam je Marija
zapela veličastno pesem zahvalnico, v
kateri moli, slavi in zahvaljuje Boga
tako krasno in popolno, kakor ga pred
njo in za njo ni in ne bo slavila nobena
stvar. Kako draga in prijetna nam torej
mora biti pesem „Magniflkat“, kako z
veseljem jo moramo ponavljati tudi mi
in z Marijo hvalo dajati Bogu, svojemu

17 *

260

Izvelioarju, ki nas je odbral za otroke
božje in nam kakor oče neprenehoma
deli svoje milosti. S takim zaupanjem
bomo klicali k Bogu, ako ga bomo po¬
veličevali z besedami Marijinimi, ki pri
Bogu vse doseže, kar prosi; z Marijo
Boga poveličevati donese človeku srečo
in blagoslov, kakor bodete razvideli iz
pričujoče dogodbe:

Trikrat na dan se oglaša po katoliških
cerkvah Marijin zvon, ki vabi vernike, naj po¬
zdravijo nebes Kraljico, svojo in božjo Mater.
In koderkoli prebivajo verni kristijani, radi
se ob angeljevem zvonenji trikrat na dan
spominjajo neprecenljive dobrote, da se je
Sin božji po Mariji včlovečil ter človeštvo
spravil z razžaljenim Očetom in zato na zna¬
menje zvona radi molijo angeljevo češčenje.
Taka je navada pri nas, tako je navada v
katoliški španski deželi. Tam so se pred nekaj
leti različni knezi poganjali za kraljevo krono.
V teh bojih je bil slednjič premagan Don
Karlos, in njegovi zvesti bili so polovljeni in
kakor uporniki obsojeni v smrt. Med njimi
je bil tudi plemeniti gospod Don Zavala.
Precej ko so ga vjeli, postavijo ga pred vo¬
jaške sodnike in po kratkem posvetovanji

261

reče predsednik: „Preskrbite mu spoved-
nika“, to se pravi: v smrt je obsojen!

Na večer, pol ure pred Ave Marija-zvo-
nenjem bilo je odločeno, da bo vstreljen.
Hitro se približa večer in ključ zaropota v
vratih ječe in kmalo vojaki odpeljejo Don
Zavalo na morišče; mirno je šel plemeniti
gospod, vest ga je tolažila, da se je bojeval
za pravično stvar. Brez števila ljudij se je
gnjetlo po ulicah, da bi videli, kako bo umrl
Karlist, katerega so se silno bali. Kmalo so
na morišču, vojaki ga obstopijo v kolo in
čakajo povelja sodnikovega. Hitro se začuje
njegov glas: „Napnite!“ In v tem trenutku
je merilo sedem nabitih pušk na prsi Don
Zavalove. Že je zamahnil vodja z roko, da
bi vskliknil: Vstrelite! Kar v večerni mrak
zapoje zvon Ave Marija: In precej na povelje
vojaki pobesijo svoje puške, oficir se odkrije
in Don Zavala poklekne, da bi še enkrat
pred smrtjo, da bi zadnjikrat še pozdravil
svojo nebeško Mater. In ko zvon odzvoni in
verniki odmolijo, Don Zavala zopet stopi pred
vojake, ki naj gausmrte, tedaj pa priskoči jez¬
dec na čilem konju in zamahne z belo rutico;
ko se približa, zavpije: „Milost!“ — Zavala
je bil pomiloščen. Kdo daje bil njegov rešitelj,
tega ni zvedel, pač pa je bil trdno prepričan,
da ga je rešila Marija, kateri v čast se je
ravno v odločilnem trenutku oglasil zvon:

262

Ave Marija! Zato se je njej iz globočine hva¬
ležnega srca zahvalil za to posebno milost.

Da bi pač po njegovem vzgledu
tudi pri nas radi vsi verniki pozdrav¬
ljali Marijo ob Ave Marijinem zvonenji,
da bi se nikdo ne sramoval tudi na
cesti odkriti se in dati Bogu in Materi
božji zasluženo čast; potem bi tudi pri
nas verniki spoznavali, kako Marija svoje
častilce, ako ne vselej časne, gotovo pa
večne smrti reši!

haloga:

Molite: 5 Ceščena Marij in skrivnost:
Ki te je častit v nebesih kronal.  ■—- Nebeška
kraljica , kateri se blesketa krasna krona njene
deviške in materine časti na glavi , sprosi naj
tudi nam milost , da se tudi mi veselimo
spolnovanja vseh obljub pri Očetu in svoji
božji Materi v nebesih!

Edenintrideseti dan.

Marija poveličuje Boga večnega v bistvu in
njegovih delih.

Zadnjikrat že zbrali smo se letos k Smar-
nični pobožnosti; komaj smo jo dobro začeli,

263

že nam jo je končati; pač kako urno mine vse
na svetu — le eden ostane nespremenljiv,
večni, neskončni Bog, ki je od vekomaj do
vekomaj isti. In zato Marija k sklepu svoje
pesmi slavi večnega Boga, ki je tudi človeka
vstvaril, ne da bi umrl, marveč da bo živel
na veke, kakor beremo v bukvah modrosti:
Bog ni naredil smrti in se ne veseli pogina
živečih; vstvaril je namreč vse zato , da živi.
Greh je smrt vdomačil na svetu, ker grešnik
konča v sebi življenje milosti, umre na duši
in v kazen za to zasluži časno in večno smrt.

Toda Bog noče smrti grešnika, marveč
da se spokori in da živi; zato je prišel Kristus
na svet, da nam je zopet odkupil življenje
in nam pridobil večnost. In zato slavi Marija
Boga, ki — sam večen — želi, da se tudi stvari
njegove vdeležujejo večnosti, da molijo in
občudujejo, kakor Marija, slavo njegovo na
veke. Z Marijo hočemo tudi mi zadnji večer
poslaviti večnega Boga, ker je tudi nas vstvaril
za večno življenje.

Marija pristavi koncu svoje pesmi
besede: „Na veke! - ' Te besede pome¬
nijo, kakor pravi sv. Bonaventura: „0d

264

vekomaj do vekomaj si ti, o Bog! —
Marija s to besedo poveličuje Boga, ki
je začetek in vir vsega stvarjenja, kamor
se vse nagiblje in kjer najde vsakdo svoj
namen. To misel razodeva tudi Marija
v pesmi „Magnifikat“. Z Bogom začenja
Marija svojo pesem: „Duša moja pove¬
ličuje Gospoda 1 ', ker Gospod je začetek
in vir vsem stvarem; z Bogom konča
svojo pesem, ker je Bog tudi namen in
konec vsemu stvarjenju.

Toda Bog ni le sam v sebi, v svojem
bitju večen; on je večen tudi v svojih
delih, ker vse misli, vsa dela so večna,
pri njem ni nobene spremenljivosti in
tudi ne sence kakega spremenjenja; od
njega, po njem in v njem je vse; njemu
bodi slava na veke !

Zato se Marijine besede: Na veke!
obračajo na vso njeno pesem, v kateri
opeva večna dela božjega usmiljenja. Na
veke se Marija veseli v Bogu svojem
Izveličarju; na veke ostane, kar je ve¬
likega storil Bog Mariji in po njej vsem
ljudem; na veke Bog razodeva svoje

usmiljenje vsem, ki se ga boje; na veke
se on ustavlja napuhnenim in povišuje
ponižne; na veke on nasituje vse, ki
hrepene po nebesih, in v posvetno in
minljivo zakopane odslavlja lačne; na
veke on izpolnjuje obljube, katere je go¬
voril v stari zavezi in zato se bo tudi
na veke glasila njegova slava po Marijini
pesmi: „Magnifikat“. V goricah judov¬
skih, v hiši Oaharijevi je svetu popolno
neznana devica prvikrat zapela to pesem;
toda od takrat se je ta pesem razglasila
po vesoljnem svetu, da se razlega dan
na dan, od izhoda do zahoda, in na¬
polnjuje zemljo in nebesa in zato gle¬
damo v Mariji nevesto sv. Duha, kateri
ji je govoril v preroškem duhu v visoki
pesmi: „Grolobica moja v razpoklem pe-
čevji, v votlinastem ozidji, pokaži mi
svoje obličje, doni naj tvoj glas v mojih
ušesih, ker tvoj glas je sladak in zalo
je tvoje obličje." Ees pokazala se je
Marija vsa lepa in ni ga madeža na
njej, oglasila se je in s svojim glasom

266

prepeva slavo večnega Boga, ki po njej
odmeva po vesoljnem svetu.

Delo božjega odrešenja je torej od¬
ločeno za večnost, kakor nam kaže Ma¬
rija ; za večnost smo torej odločeni tudi
mi, zato treba vsakemu skrbeti za srečno
večnost, brez tega ne doseže svojega na¬
mena; v tem pomenu pravi sv. Gregor
papež: Majhen je, kdor časno ljubi; velik
pa, kdor po večnem hrepeni. Kaj je torej
telesno za duhovnega človeka? Kaj je
minljivo neumrljivemu, kaj jepozemeljsko
onemu, ki je vstvarjen za nebesa, kaj
hoče človeško takemu, ki le v Bogu
najde svojo srečo?

Ni ga torej veselja, ne miru, ni je
sreče za človeka razen v večnosti in v
Bogu. Zato nas vse želi Marija s svojo
pesmijo dvigniti k Bogu. Treba torej, da
po vzgledu Marijinem srca svoja ločimo
od časnega ter jih približujemo Bogu;
vkvarjati se moramo sicer s časnimi po¬
trebami; toda srca svojega svetu ne
smemo dati, ker srce je božje in zato
ga hoče Bog imeti od nas. Da pa to

267

raje storimo, obračajmo se s prošnjami do
Marije, ki vse naše časne zadeve tako
vodi, da z njimi večnih ne zgrešimo,
kakor nam kaže sledeči vzgled :

V zadnjem boji med Rusi in Poljaki
vjeli so Rusi poljskega grofa in ga obsodili
v smrt. Ko njegova pobožna žena zve to
strašno novico, hiti s svojim desetletnim sin¬
kom v grajsko kapelico pred altar žalostne
Matere božje in glasno moli, rekoč: „Zalostna
Mati božja, usmili se nas, reši mi moža in
daj otroku nazaj njegovega očeta.“ V solzah
vtopljeni dozori ji sklep, da hoče sebe da¬
rovati, le da reši moža. Hitro se napoti k
ječi s sinom, ter nekaj z denarjem, nekaj z
solzami gane jetničarje, da so jo pustili k
možu. Uro pozneje so videli, da se gospa z
zagrnenim obrazom zopet vrača s sinom iz
ječe. Kmalu na to odpre jetničar ječo, toda
kako se prestraši, ko namesto grofa zagleda
v ječi žensko, ki je oblekla moža v žensko
obleko, da je straže premotil in se rešil;
upala je žena, da bodo ž njo imeli več usmi¬
ljenja in da jo bodo s časoma izpustili. —
Grof beži s sinom v Pariz in pol leta že pro¬
sita Marijo, da bi jima pripeljala blago ženo
in mater nazaj. Sinko seje pripravljal z veliko
pobožnostjo za prvo sv. obhajilo in nekega
dne stopi pred očeta, ter mu reče: „Oče,

268

trdno sem prepričan, da bo tudi moja mati
pričujoča pri mojem prvem obhajilu; v ta
namen danes začnem opravljati devetdnev-
nico in jo opravim ravno na predvečer pred
sv. obhajilom in takrat upam trdno, da ne
bom le vas, ampak tudi mater prosil odpu¬
ščanja, predno grem k spovedi za prvo sveto
obhajilo. Oče se britko nasmehlja in hiti od
njega, da se skrivaj razjoka, ker je pred
nekaj dnevi zvedel od svojega zvestega slu¬
žabnika Petra, da so gospo odpeljali v Sibi¬
rijo v pregnanstvo ter je pristavil, da jo bo po¬
skusil rešiti na potu; a to skoro ni mogoče,
mislil si je grof in zato se mu je trgalo srce
od žalosti, ko mu je sinček tako za trdno
pripovedoval, da tudi mati pridejo k njego¬
vemu prvemu sv. obhajilu. Bil je zadnji večer,
sin je opravil spoved in šel radoveden gledat
pred vrata, kjer je vratar neki strgani in
vmazani ženski branil v hišo, ker je hotela
govoriti z mladim grofom Stanislavom. Ko
ženska zagleda dečka, zgrudi se od veselja
na tla — bila je njegova mati, kateri se je
posrečilo, da je na potu v Sibirijo s po¬
močjo služabnika Petra ušla, ter hitela v
Pariz, da bi našla sina in moža, da bi skupno
hvalili Marijo, ki kakor skrbna mati čuje nad
svojimi otroci. Kmalu pride tudi oče, in drugi
dan vesela gledata oče in mati, kako pobožno
prejme nju sin prvo sv. obhajilo, in vsi trije

269

hvalijo Jezusa v najsvetejšem zakramentu,
hvalijo Marijo, ki jih je zopet tako čudovito
združila.

Pokleknimo tudi mi pred Marijin
altar ter ob sklepu letošnjih Šmarnic
položimo nanj svojo prošnjo in zahvalo:

0 kraljica majnikova, sprejmi našo
presrčno zahvalo, ker si nam izprosila
pri Bogu milost, da smo tudi letos celi
mesec majnik se zbirali pred Tvojim
Smarničnim altarjem in s tvojo prelepo
pesmijo poveličevali neskončnega Boga.
S teboj smo se veselili usmiljenja božjega
in neskončne ljubezni, s teboj smo tre¬
petali pred pravico božjo in tebe srečno
imenovali vsaki dan, ker ti je Bog skazal
toliko milosti. Danes pa smo se zbrali
v slovo, za letos gotovo zadnjikrat, morda
zadnjikrat za vselej, zato imamo do tebe
ponižno prošnjo: O Marija, ne pozabi
na nas, ne zapusti nas tudi zanaprej;
saj si ti naša mati in mi tvoji otroci,
varuj nas torej in brani kakor svojo
lastnino in posestvo ter dodeli, . da po

270

tem kratkem življenji tudi vsak izmed
nas s teboj v večnosti prepeva krasno
pesem „Magnifikat“ ter s teboj na veke
srečen v Bogu govori:

Duša moja poveličuje Gospoda —-
na veke! Amen.

O. A. M. 1>. Gr.

o

Sveta maša.

(Po sv. Alfonzu Ligvoriju.)

V imenu Boga f Očeta in f Sina
in sv. f Duha. Amen.

Presveta Trojica! v Tvojem imenu
hočem biti pri tej sveti in veličastni da¬
ritvi, da Te po dolžnosti častim in molim.

Božji Zveličar! daj, da se sklenem
v duhu s Tvojim mašnikom, da večnemu
Očetu darujem predrago daritev, ki je
dana za moje zveličanje, in dodeli mi
tiste občutljeje, kateri bi me bili vne¬
mali, ko bi bil na Kalvariji pri krvavi
daritvi Tvojega trpljenja.

272

Pristop.

Ozri se v britkosti svojega srca na
mnoge grehe, ki si jih storil v svojem živ¬
ljenju. Spomni se vzlasti tistih grehov, kateri
te najbolj ponižujejo. Potoži Bogu vso svojo
revo in prosi ga, da ti odpusti grehe in da
ta sveta daritev skliče božje preveliko usmi¬
ljenje na tvojo preveliko revo.

0 moj Bog! spovem se Ti vseh
grehov, ki sem jih storil vpričo Marije,
najčistejše izmed vseh devic; vpričo vseh
svetnikov in vernikov spoznam, da sem
kriv, da sem silno kriv. Zato prosim
Marijo, preblaženo devico, in vse svet¬
nike: molite za-me pri Bogu!

0 moj Bog! milostljivo usliši mojo
molitev, in dodeli mi odvezo in odpu-
ščenje vseh mojih grehov!

Gospod usmili se nas.

Obudi v srcu veliko zaupanje v božjo
dobrotljivost, ki ti daje tako gotov pomoček,
da pri Bogu dosežeš milost.

273

O Bog, Stvarnik naših duš! usmili
se dela svojih rok; usmiljeni Oče, bodi
milostljiv svojim otrokom! Začetnik na¬
šega zveličanja, ki si bil za nas daro¬
van, vdeleži nas zasluženja svoje smrti
in drage krvi, ki si jo prelil za nas!

Preljubeznjivi Zveličar, sladki Je¬
zus ! imej usmiljenje z našo revo in od¬
pusti nam grehe !

Slava.

Obudi v srcu veliko željo, skazati Bogu
vso čast, bližnjemu vse dobro, kar je v tvoji
moči. Veseli se s svetimi angelji vred, da
tudi ti spoznavaš skrivnost svete vere. Tvoje
srce napolnuj se z velikimi in visokimi mi¬
slimi o veličastvu božjem in o slavi njego¬
vega Sina Jezusa Kristusa.

S svojim svetim Duhom, o Bog!
me napolni, da bom z angeljskimi kori
prepeval Tvojo čast, da bom deležen
veselja in miru, ki ga nam le Ti daješ.

..Šmarnice" 3891. 18

274

Večna slava Ti bodi tam v Tvojem ne¬
beškem veličastvu, večna slava pa tudi
tukaj na sedežu Tvoje neskončne lju¬
bezni v najsvetejšem zakramentu! Raz¬
širjaj se Tvoja čast in slava po vsem
svetu! In to češčenje Tvojega presve¬
tega imena izbriši vso nečast, s katero
so Te žalili in Te še žalijo sovražniki!
0 da bi se jaz nikdar ne družil s Tvojimi
sovražniki, da bi vedno živel in gorel le
za Tvoje češčenje! Podpiraj me s svojo
mogočno roko, da ne omagam. Ta ne¬
beški kruh me poživljaj, me krepčaj, da
bom močen zoper vse Tvoje sovraž¬
nike, in da bom zdaj in vselej, tukaj
in tamkaj živel le za-Te in s Teboj
vekomaj. Amen.

Molitev.

Dodeli nam, o Gospod! po prošnji
Marije, prečiste Device in svetnikov, ka¬
tere častimo, vse milosti, katerih Te

275

mašnik, Tvoj služabnik, prosi za-se in za

v

nas. Z njim združen molim za vse tiste,
za katere sem dolžan moliti in Te pro¬
sim, o Gospod! daj meni in vsem po¬
moč, ki je potrebujemo, da dosežemo
večno zveličanje, v imenu našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa. Amen.

Berilo.

Misli si, da živiš v času očakov in pre¬
rokov, ki so neprenehoma zdihovali po Od¬
rešeniku. Imej tudi njih hrepenenje, obudi v
sebi njih želje in čutila. Tudi ti čakaš istega
Zveličarja; ali ti si veliko srečnejši, kakor
oni, zakaj imel ga boš pričujočega.

0 moj Bog! med toliko in toliko
ljudmi, ki žive v nevednosti, si me po¬
klical v pravo vero. Glej, z vsem srcem
sprejmem Tvojo božjo postavo; z vsem
spoštovanjem poslušam, kar si nam
oznanjeval po svojih prerokih, in vse to
sprejmem s tisto spokornostjo, ki sem

18 *

276

jo dolžan besedi božji, in veselim se iz
vsega srca, da so se izpolnile te obljube.

0 moj Bog! Zakaj ni moje srce enako
srcem svetnikov stare zaveze! Zakaj ni¬
mam enake želje, Tebe spoznati in ča¬
stiti, kakeršno so imeli očaki in preroki ?
Zakaj nimam srčne želje apostolov, Tebe
ljubiti, in edino le Tvoj biti ?

Evangelij.

Evangelij, ki se bo zdaj bral, naj ti bo
pravilo tvoje vere in tvojega vedenja, pra¬
vilo, katero nam je dal sam Jezus Kristus
in katero smo obljubili spolnovati s krstno
obljubo; pravilo, zoper katero se velikrat
pregrešimo, in po katerem bomo sojeni ostro
in brez usmiljenja.

0 moj Bog! ne bodo me učili mojih
dolžnostij le preroki, ampak tvoj edino-
rojeni Sin sam. Njegova je beseda, ki
jo evangelij oznanuje. Ali kaj mi bo
pomagalo, o Jezus! ko verujem, da

277

je Tvoja beseda, če pa vendar ne rav¬
nam svojih del po tem spoznanju? Kaj
mi bo pred Tvojim sodnim stolom po¬
magalo, da imam vero, če pa nimam
dobrih del, ki izhajajo iz ljubezni do Tebe ?

Verujem, o moj Bog! in vendar ži¬
vim kakor bi ne veroval. O moj Bog!
ne sodi me, ker so moja dela večkrat
nasprotna moji veri. Verujem, o moj
Bog! daj mi moč in srčnost, da bom
tudi izpolnoval, kar verujem. Saj vsa ta
čast Tebi velja, o moj Jezus!

Vera.

Potrjuj se zdaj v sveti veri. Karkoli nam
sveta cerkev verovati zapoveduje, opira se na
besedo božjo; naznanjali so jo preroki, sveto
pismo jo je razodelo, čudeži so jo potrdili, ne¬
zmotljiva sveta katoliška cerkev jo uči, sveti
mučenci jo spričujejo in kažejo jo vsi pravi
kristijani, ki se zvesto držijo naše svete vere.

0 moj ljubeznjivi Jezus! Tvoja sveta
vera je tisti zaklad, katerega je vedno

I

278

in najbolj skrbno iskati. Za Tvojo sveto
vero sem pripravljen dati vse, tudi svoje
življenje. Daj mi milost, da dopolnim
ta svoj sklep. Pomagaj moji veri! Oživi
in ohrani v meni posebno trdno vero,
da si resnično pričujoč v najsvetejšem
zakramentu; da vidim in spoznam Tvojo
neskončno ljubezen do mene, da Te po¬
tem tudi jaz toliko ljubim, kolikor koli
Te stvar ljubiti more. Le po tebi, o Je¬
zus! želim, le po Tebi hrepenim, zdaj
in vselej in na vekomaj ! Amen.

Darovanje.

Spomni se neskončne sreče, da smeš
v tej daritvi Boga najbolj popolnoma častiti,
se mu tako zahvaljevati, da je tvoja za¬
hvala vredna njegovih darov; da moreš svoje
grehe izbrisovati, ter za-se in za druge pre¬
jeti vse milosti, ki jih potrebuješ. Dobro
obračaj vse drage trenutke tega milostnega
časa.

279

Neskončno sveti Oče, vsegamogočni,
večni Bog! dasi sem celo nevreden pred
Te stopiti, vender se predrznem in Tebi
čisti dar po mašnikovih rokah darujem
s tistim namenom, s katerim je naš Go¬
spod Jezus Kristus postavil to sveto da¬
ritev, in ki ga še zdaj ima, ko se vnovič
na tem altarju za nas daruje.

Darujem Ti ta dar, da spoznam
Tvoje najvišje gospostvo čez me in
čez vse stvari; darujem ti ga v odpu-
ščenje svojih grehov in v zahvalo za
vse dobrote, katere si mi delil preobilno.

Darujem Ti, o moj Bog! visoki dar,
da od Tvoje neskončne dobrote za-se in
za svoje dobrotnike, prijatelje in nepri-
jatelje dobim tiste drage izveličavne mi¬
losti, ki se grešnikom delijo le zavoljo
zasluženja Jezusa Kristusa, kateri edini
se sme imenovati pravičen in kateri je
blagovolil za nas vse biti spravni dar.

280

Spomni se tudi, o Gospod! vseh
vernih duš, in zavoljo zasluženja svo¬
jega Sina jim daj kraj ohladila, luči in
mini. Skaži milost, o moj Bog, svojim
in mojim sovražnikom. Usmili se vseh
nevernikov, vseh krivovercev in vseh
grešnikov. Blagoslovi vse, kateri me pre¬
ganjajo; odpusti mi moje grehe, kakor
jim tudi jaz odpustim vse, karkoli mi
hudega delajo, ali bi mi radi delali.

Predglasje.

Dvigni se v duhu v nebesa pred prestol
božji, časti Gospoda v svetem strahu pred
njegovim neskončnim veličastvom in hvali
ga z angelji in kerubi, kateri obdajajo prestol
božji. — Glej, bliža se srečni trenutek, ko
bode prišel Kralj angeljev in ljudij na altar.

0 moj Bog! daj mi svojega sve¬
tega Buha, loči moje srce od vseh po-
zemeljskih stvarij, da bom mislil le na
Te. 0 kako zelo sem dolžan hvaliti Te

281

vselej in povsod, o Bog nebes in zemlje,
neskončno veliki Gospod, vsegamogočni
večni Oče!

O moj Bog! res dolžnost, prav in
dobro je, da se z Jezusom Kristusom
sklenemo in te neprenehoma molimo.
Po njem časte zveličani duhovi Tvoje
veličastvo, po njem ti hvalo dajejo ne¬
beške moči in se tresejo v svetem strahu.
Dodeli nam, o Gospod, da svojo slabo
hvalo združimo s hvalo svetih angeljev,
in da ž njimi skleneni veselo prepevamo:
Svet, svet, svet je Gospod Bog Sabaot!

Po predglasju.

Z angeljskimi kori, z vsemi nebe¬
škimi duhovi se v ljubezni združimo,
ter spoznamo neskončno veličastvo Tvoje
in Ti pojemo večno čast in slavo. 0
Jezus! ki si naše altarje izvolil sebi v
prebivališče, sprejmi milostljivo naše če-

282

ščenje tukaj na prestolu svoje ljubezni,
svoje milosti, tako rad, kakor ga spre¬
jemaš od nebeških prebivalcev tam v ne¬
besih. Blagoslovi nas, svoje otroke, da
Ti zvesto in vedno služimo. Svet, svet,
svet je naš Bog in Gospod v najsve¬
tejšem zakramentu! Tvoja čast, Tvoja
slava razlegaj se po vesoljnem svetu ve¬
komaj ! Amen.

Tiha maša.

Pomisli, da bo Jezus zdaj prišel na al-
tar, kakor na prestol neskončne milosti, kjer
smeš tudi ti navzočen biti, da potožiš Jezusu
vse potrebe, da ga prosiš in vse prejmeš od
Boga. Ali nam bo pač še kaj odrekel Bog,
ki nam je dal svojega edinorojenega Sina?

Ponižno Te prosimo, premilostljivi
Oče! po Jezusu Kristusu, Sinu Tvojem,
Gospodu našem, sprejmi in posveti te
prečiste darove, katere Ti darujemo za
sveto katoliško cerkev, da jej mir do-

283

deliš, jo varuješ, jo ohraniš v edinosti,
in jo vodiš po vsem svetu; pa tudi za
tvojega služabnika našega papeža I., in
našega škofa I., in za našega cesarja I.,
in za vse, kateri so zvesti pravi kato¬
liški in apostolski veri.

Prav posebno Ti priporočamo, o
Gospod! vse, za katere smo dolžni mo¬
liti; vse, kateri so pri tej presveti da¬
ritvi pričujoči, in vzlasti I. I. In da ti bo
naše češčenje še bolj dopadlo, združimo
svoje molitve z molitvijo prečiste de¬
vice Marije, matere našega Gospoda in
Zveličarja Jezusa Kristusa; združimo jih
z molitvami vseh Tvojih apostolov in
mučencev in vseh svetnikov Tvoje ve¬
ličastne cerkve v nebesih. O moj Bog!
da bi jaz zdaj čutil one goreče želje, s
katerimi so sveti očaki hrepeneli po pri¬
hodu Mesijevem! o da bi vendar imel
njih vero in ljubezen! Pridi, moj Gospod

284

Jezus, preljubeznjivi Odrešenik sveta!
pridi in spolni največjo skrivnost!

Povzdigovanje.

Glej, tvoj Zveličar in Sodnik Jezus Kri¬
stus pride na altar. Molči nekoliko časa in
čudi se temu, kar se godi na altarju. Ponovi
gorečnost, moli in upaj v detinskem strahu
božjem.

Včlovečena Beseda! Gtospod Jezus
Kristus, pravi Bog in pravi človek! ve¬
rujem, da si tukaj pričujoč. Molim Te
ponižno, ljubim Te iz vsega srca; in ker
danes iz ljubezni prideš k nam, se Ti
tudi jaz vsega posvetim!

Ceščena bodi, predraga Kri! katero
si Ti, o moj Jezus! prelil za vse ljudi.
Upam, da tudi za-me ni bila zastonj pre¬
lita. Daj mi milost, vdeležiti se zaslu-
ženja, katero si mi pridobil s prebritko
smrtjo. Preljubeznjivi Jezus! glej, svoje
srce Ti darujem v zahvalo za neskončno

285

dobroto, ki Te je nagnila, da si iz lju¬
bezni do mene življenje daroval svojemu
nebeškemu Očetu.

Po povzdigovanji.

Poln ljubezni premišljuj svojega Jezusa
na altarju, premišljuj skrivnosti, ki jih tukaj
ponavlja. Daruj mu dušo in telo. Daruj se
vsega nebeškemu Očetu in prosi ga, naj mi¬
lostljivo sprejme molitve, katere mu preljubi
Sin opravlja za-te. Moli tudi ti za druge.

0 moj Bog! kako bi bil pač ne¬
hvaležen, ko bi vnovič privolil v greh,
odkar sem videl, kar se je tukaj zdaj
godilo. 0 moj Bog! nikdar nečem po¬
zabiti, česar si me opomnil po tej vi¬
soki skrivnosti, namreč bolečin, ki si
jih prestal v svojem trpljenju. Nikdar ne
smem pozabiti, da je Tvoje ranjeno Telo,
da je Tvoja za-me prelita Kri na tem
altarju resnično pričujoča. Glej, ne¬
skončno veličastni Bog! zdaj Ti resnično

286

darujem čisli, sveti in brezmadežni dar,
ki si ga nam Ti sam blagovolil dati. 0
veliki Bog! tukaj je resnično več, kakor
v vseh. daritvah, katere so Ti darovali
Abel, Abraham in Melkisedek. Edina da¬
ritev, vredna Tvojega altarja, je naš
Gospod in Bog, je Tvoj Sin Jezus Kri¬
stus, katerega ljubiš od vekomaj.

Ponižno Te prosimo, vsemogočni
Bog! naj bodo vsi, kateri se z besedami
ali srcem vdeležujejo te presvete daritve,
napolnjeni s Tvojimi dobrotami. Dodeli,
o moj Bog! da bodo tudi duše vernih,
ki so zaspali v miru svete cerkve, de¬
ležne Tvojih dobrot, zlasti I. I. — O
Gospod ! zavoljo te daritve jih reši vsega
trpljenja. Neskončno milostljivi Bog! tudi
nam grešnikom, ki smo Tvoji služabniki
in upamo v Tvoje veliko usmiljenje, daj
milost, da se bomo združili s Tvojimi
apostoli in mučenci in z vsemi svetniki,

287

da Te bomo ž njimi združeni vse večne
čase ljubili in hvalili.

Oče naš.

Zdaj smo z Jezusom v duhu na Kalva¬
riji. — Ostanimo pod križem v srčnem ža¬
lovanju, kakor Marija Magdalena; v zvesti
ljubezni, kakor sveti Janez; s trdnim upa¬
njem, da bomo svojega Izveličarja enkrat gle¬
dali v njegovem veličastvu, kakor drugi učenci.
Ozirajmo se na-nje in objokujmo svoje grehe,
kakor sveti Peter.

0 moj Bog! kako srečen sem, da
si Ti moj Oče! o kako me razveseljuje
misel, da bodo nebesa, kjer zdaj Ti
kraljuješ, kedaj tudi moje prebivališče!
Vladaj, o Gospod! vsa srca in voljo vseh
ljudij. Daj svojim otrokom dušno in te¬
lesno hrano. Glej, jaz odpustim vsem
ljudem iz vsega srca, odpusti tudi Ti
meni. Potrjuj me v skušnjavah, in pod¬
piraj me v trpljenju revnega življenja ;

288

varuj me posebno greha, naj večjega zlega.
Amen.

Jagnje božje.

Bog, ki je tako veličasten v nebesih,
tako mogočen na zemlji in tako strašen v
peklu, je na altarju kakor pohlevno in mi¬
lostljivo jagnje, ki odjemlje grehe sveta. Ta
misel povišuje tvoje zaupanje in te tolaži!

Jagnje božje! ki si bilo za-me za¬
klano, usmili se me!

0 presveta daritev, ki si bila da¬
rovana za moje zveličanje, reši me!

Božji Srednik, dohodi mi milost pri
svojem Očetu, dobodi mi mir!

O b ha j il o:

Za duhovno obhajilo glej, da si v mi¬
losti božji, obudi vnovič vero v pričujočnost
Jezusa Kristusa. Obžaluj vse svoje grehe in
imej goreče želje, svojega Izveličarja vredno
sprejeti v svoje srce. Prosi Jezusa, da mi¬
lostljivo. sprejme tvoje hrepenenje in se sklene
s teboj, če si vreden.

289

O moj preljubeznjivi Jezus! kako
rad bi bil med tistimi srečnimi kristijani,
ki smejo vsak dan pristopiti k mizi božji!

0 kako dobro bi bilo za-me, o moj
Jezus! ko bi Te smel zdaj v svoje srce
sprejeti, da bi Te počastil in Ti potožil
svoje potrebe, in se vdeležil milostij, ki
jih deliš njim, ki Te resnično prejmejo!
Ker pa zdaj nisem vreden te milosti, o
moj Bog! pridi Ti moji slabosti na pomoč.
Odpusti mi vse grehe, zakaj glej! stu¬
dim jih iz vsega srca, ker jih Ti so¬
vražiš.

Očisti me z žarkom svoje milosti
in daj, da Tu bom smel skoraj sprejeti
v svoje srce. Zdaj Te pa prosim, o moj
Bog! dodeli mi tiste milosti, katere po
mašnikovem obhajilu dobivajo vsi verni,
ki so pri sveti daritvi pričujoči.

0 moj Bog! pomnoži po tem pre¬
svetem zakramentu mojo vero, potrdi

,,Šmarnice" 1891.

290

moje upanje, očisti v meni ljubezen, ki jo
imam do Tebe; daj, da bom le po Tebi
hrepenel, da bom le za-Te živel. Amen.

Poslednje molitve.

Daruj Jezusu samega sebe, lastno lju¬
bezen, strah pred ljudmi, vse težave in vsa
nagnenja, ki te zadržujejo v izpolnovanju
tvojih dolžnostij.

0 moj Bog! Ti si daroval sam sebe
za moje izveličanje; glej! tudi jaz se
hočem darovati za Tvojo čast. Grlej, Tvoj
dar sem, ne prizanašaj mi. Badovoljno
hočem sprejeti vse trpljenje, katero mi
boš poslal. Vse nadloge hočem sprejeti
in jih skleniti s trpljenjem svojega Je¬
zusa ! Poslednjič trdno sklenem, naj¬
manjši greh sovražiti in se ga varovati,
vzlasti pa se ogibati tistih grehov, v ka¬
tere me najmočneje vabi hudo nagnenje.
0 moj Bog! Tvoje zapovedi hočem zve¬
sto spolnovati, in rajši vse izgubiti in

291

potrpeti, kakor le eno tvojih zapovedij
prelomiti.

Mašnikov blagoslov.

0 moj Bog! blagoslovi svete sklepe,
blagoslovi nas vse z roko svojega maš-
nika, in daj, da bo Tvoj blagoslov vedno
nad nami!

V imenu Boga f Očeta, in f Sina,
in sv. f Duha. Amen.

Poslednji evangelij.

0 božja Beseda! edinorojeni Sin
Boga Očeta, prava luč sveta, ki si z
nebes prišel in nam pokazal pot v ne¬
besa; nikar ne pripusti, da bi bil jaz enak
nesrečnemu ljudstvu, ki Te ni hotelo
spoznati Mesija. 0 moj Bog! nikar ne
dovoli, da bi tako oslepel, kakor oni
nesrečni, ki so rajši hoteli biti sužnji
hudobnemu duhu, kakor pa otroci božji,
v katere si jih hotel preroditi.

19 *

292

Včlovečena Beseda! molim Te z
vso ponižnostjo; le v Tebi je vse moje
upanje; in zvesto pričakujem, ker si moj
Bog, edini pravi Bog, ki si se včlovečil
zavoljo našega izveličanja, da mi boš dal
milosti, ki jih potrebujem v svoje po¬
svečevanje tukaj na zemlji, da Te bom
v večnosti poveličeval v nebesih. Amen.

293

Molitve,

katere naj se kleče opravljajo, po ukazu
svetega očeta papeža Leona XIII., v vseh
cerkvah sveta po vsaki tihi sv. maši.

Mašnik moli trikrat z verniki:

češčena Marija itd.

Potem tudi z verniki skupaj antifono:

Oeščena bodi, kraljica, mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci. K tebi vzdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej solzni dolini. Oh, obrni te¬
daj, naša pomočnica, svoje milostljive
oči v nas in pokaži nam po tem rev¬
nem življenju Jezusa, blaženi sad svo¬
jega telesa. 0 milostljiva, o dobrotljiva,
o sladka Devica Marija!

Hf.  Prosi za nas, sveta Božja po¬
rodnica !

1$. Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih !

294

Molimo!

O Bog, pribežališče naše in moč,
ozri se milostno na ljudstvo k Tebi vpi¬
joče ; in na priprošnjo častitljive in brez¬
madežne Device Marije, Božje porodnice,
sv. Jožefa, njenega ženina, Tvojih svetih
apostolov Petra in Pavla in vseh svet¬
nikov, usliši milostno in dobrotno naše
prošnje za spreobrnenje grešnikov, za
prostost in povišanje matere sv. cerkve.
Po Kristusu Gospodu našem.

Pristavi naj se še invokacija:

Sveti nadangelj Mihael, brani nas
v boju; proti zlobnosti in zalezovanju
hudobnega duha bodi nam pomoč ! —
Ukroti  naj ga Bog! ponižno za to pro¬
simo. In ti, prvak nebeške vojne, satana
in druge hudobne duhove, ki hodijo po
svetu v pogubo duš, z močjo Božjo v
peklensko brezdno pahni! Amen.


295

Lavretanske litanije.

(O praznikih Matere božje in sobotah.)

usmili se
nas!

(Odpustka 300 dni za vsakokrat; popolni od¬
pustek pa o vseh zapovedanih praznikih Matere božje,
ako jih moliš vsak dan.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Svete, Trojica en sam Bog,

Sveta Marija,

Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati preeista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

za nas Boga
prosi!

296

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda častitljiva,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,

za nas
Boga prosi

297

Pomoč kristijanov,

Kraljica angeljev,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov, za nas

Kraljica spoznavalcev,

Kraljica devic, Boga prosi!

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža iz¬
virnega greha spočeta,

Kraljica svetega rožnega
venca

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš itd. Oeščena Marija itd.

298

Molitve.

K presvetemu Rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil.

0. Kateri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

0 Bog! kateri si nam v prečudnem
Zakramentu spomin svojega trpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti svojega Telesa in svoje Krvi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. (Kateri živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom v edinosti svetega
Duha, Bog vekomaj. Amen.)

K sveti Devici, Materi Mariji.

(Ako v papežev namen zjutraj moliš: »Ce-
šč ena bodi Kraljica* ... in zvečer: »Pod tvojo
pomoč«, zadobiš za vsak dan odpustka 100 dni; za
nedeljo 7 let in 7 kvadragen; popolni odpustek o vseh
praznikih Matere božje, o prazniku vseh Svetnikov in
o smrtni uri; popolni odpustek tudi dve nedelji v me¬
secu, katerega si izvoliš.)

299

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica! ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah, temuč reši nas vselej
vseh nevarnosti. 0 častitljiva in blažena
Devica, naša gospa, naša srednica, naša
besednica, naša pomočnica. S svojim
Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas
priporoči, svojemu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas, sveta Božja po¬
rodnica !

0. Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo!

Dodeli nam,  svojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje
na duši in na telesu vživamo, in da
bomo po častitih prošnjah presvete Ma¬
rije vselej Device sedanje žalosti rešeni
in večnega veselja deležni.

K sveti Devici, Materi Mariji.

O usmiljena Mati Zveličarjeva, ki
ostaneš vrata nebeška in zgodnja danica !
pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi

300

vstati, ti, ki si svojega Stvarnika pre¬
čudno rodila, Devica pred in potlej ostala,
ko si iz Gabrielovih ust prejela češčenje,
usmili se grešnikov.

V. Angelj Gospodov je Mariji oznanil.

0. In je spočela od svetega Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v
naša srca vlij, da, ko smo po angeljevem
oznanenji včlovečenje Kristusa, tvojega
Sina, spoznali, po njegovem trpljenji in
križu častitljivo vstajenje dosežemo.

K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, ka¬
terega je postavil Gospod čez svojo
družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

0. Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! zaslu-
ženje ženina tvoje presvete Matere Marije

301

pomaga, da, kar naša slabost ne pre¬
more, nam bode po njegovih prošnjah
dodeljeno.

Za vse potrebe.

Gospod 1 ponižno te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi,
in ohrani po prošnjah svoje izvoljene
matere ljube Device Marije in vseh svojih
svetnikov nas svoje služabnike, naše do¬
brotnike in naše pohištvo v vsi svetosti;
očisti tudi vso našo rodovino in naše
prijatelje od hudobe in grehov, in napolni
jih z lepimi čednostmi; dodeli nam mir
in zdravje, odvrni od nas vidne in ne¬
vidne sovražnike, in odženi vse hude
želje; daj nam zdravo vreme in dobro
letino, skaži milost našim prijateljem in
neprijateljem in obvaruj to duhovnijo z
vsemi, kateri v njej prebivajo, kuge, la¬
kote, vojske, ognja, potresa, povodnji,
in dodeli milostljivo vsem vernim kristi-
janom, živim in mrtvim, v nebeškem
kraljestvu večno življenje, mir in pokoj.
Obvaruj našega papežal., našega škofa I.,

302

našega cesarja I., in vso našo duhovsko
in deželsko gosposko, in vse krščansko
ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega.
In tvoj blagoslov pridi z nebes na nas, in
bodi vselej nad nami. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kateri s
teboj živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha, Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas!

0. Amen.

Oče naš itd. Ceščena Marija itd. (pet¬
krat).



■

...